Naročnina mesečno 25 Diu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Čelc. račun: Ljub« ljana št. 10.650 in 10.349 u inseratej Sarajevo itv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponaeljka in dneva po praznikr Moč duha Pa izobliči mi in vkieni silo, ki je dvignila na jožefovo milijone jugoslovanskih katoličanov, od težkega kmeta in gibčnega meščana do preproste služkinje in elegantne dame, revne in bogate, ter jih gnala v neštevilne božje hiše, posejane po naši državi od Karavank do Vardarja? V frančiškansko v Ljubljani ali v cerkev sv. Marka v Zagrebu bi ne bil spravil za nobeno ceno niti enega človeka več, cerkev Kristusa Kralja v Belgradu so množice vprav oblegale. V Ljubljani si videl, kako so verniki po sv. opravilu v stolnici v trumah hiteli v druge cerkve, da tam še enkrat pomolijo. Po mestu nič kričečih lepakov, nikjer kakšne agitacije, ne javne ne v društvih, nikjer posebnih pripravljalnih odborov ne kričečih »prirediteljev«, in vendar smo napolnili vse prostore! Zadostoval je en sam poziv, ena sama okrožnica naših nadpastiriev. To je moč katoliške cerkve! To kraljestvo ima sicer samo državico, ki jo lahko z očesom premeriš, toliko, da se dotika tega sveta, tudi vojske nima in je v večnem boju s tem svetom, in vendar je njegova moč tako silna! To je sila, s katero so pametni državniki vselej računali, in le državniški improvizatorji si morejo dovoliti luksus, da se ji postavijo nasproti. Prav na Jožefovo smo tudi videli, kako mogočno duhovno vez tvori katoliška misel v naši državi, saj so katoličani danes naseljeni po vsej Jugoslaviji in so se vsi navdušeno odzvali vabilu svojih škofov; s tem je bil podan nov dokaz, da si katolištvo in ideja jugoslovanskega edinstva nikakor ne nasprotujeta. »Nasprotje med Kristusovim kraljestvom in svetom je tako veliko, kakor je velik prepad med Kristusovim duhom, njegovimi načeli in načeli tega sveta.« (Iz znamenite okrožnice jugoslovanskih škofov.) Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov je bil nov klic katoliške cerkve proti načelom tega sveta, proti krivici, ki se dela šibkim v imenu meglenih idej, ki jih je Cerkev obsodila pod poganskim nacionalizmom, in proti krivici, ki jo trpi ona sama, ker se je postavila na stran šibkega. Cerkev, pri kateri so teptani narodi vselej našli zavetje, nas je pozvala, da molimo za svoje trpeče brate. Njenemu vabilu se nismo strumno odzvali samo kot poslušni otroci svoji materi, temveč tudi kot krvni bratje trpečih. Udeležba molitev za versko svobodo Jugoslovanov v Italiji je vsemu svetu jasno pokazala, da so jugoslovanski škofje s svojo okrožnico res tolmačili mnenje svojih vernikov in da so podtikanja fašistovskega tiska, češ da je šlo za neke vrste izumetničeno politično manifestacijo, narekovano od zgoraj, brez podlage. Ako bi ne bilo res itmevanja med našim narodom za usodo svojih bratov, ako bi fašistična nasilja nad Slovani v Italiji in Cerkvijo že davno ne ustvarila med našo javnostjo fašizmu nasprotnega razpoloženja, kako naj bi si razlagali tako veličasten odmev Bauerjeve okrožnice? Cerkev je dolgo potrpežljivo čakala, da bi njeni nasprotniki spregledali, in tudi očitek, da je napram močnim popustljiva, je ni premotil, ker se nikdar ni prenaglila. To je sila, ki se ne da zlahka premakniti, zato pa res udari, ko se zgane. Jožefovo je prineslo veliko presenečenje vsem nasprotnikom Cerkve, bodisi prizadetim fašističnim glavarjem, bodisi drugim njenim sovražnikom v svetu in pri nas. Vatikansko obzidje je trdno kljubovalo fašističnemu valu, ki зе je po objavi okrožnice jugoslovanskih škofov zaletaval z neznansko silo ob njega. Rimska cerkev je katoliška, je vesoljna. Fašistični glavarji zdaj vedo, da z vsako krivico, ki jo prizadenejo slovenskemu duhovniku, zadenejo tudi vesoljno Cerkev, ki ne dela razlike med duhovniki in škofi po narodnosti ne po državni pri- Eadnosti. Solidarnost z jugoslovanskimi škofi, i so jo pokazali katoličani drugih narodnosti, posebno pa avstrijski, ki so se molitvam pridružili, pa ni samo dokaz, da je bila okrožnica jugoslovanskih škofov utemeljena, temveč Cerkvi tudi jamči, da bo lahko računala na pomoč vseh katoličanov, ko pojde za obrambo njene svobode. Zadnji dogodki na Primorskem kažejo, da so zakrknjenci trenutno še bolj zdivjali, gotovo pa je, da bodo glede na omenjeno solidarnost vsega sveta kmalu pričeli misliti na znani rimski rek: Videant consules! Upori v južni Italiji Gospodarska stiska na jugu — Eksekutorji nimajo več kaj ruhiti — Kmetje napadajo občinske domove in pustošijo Pariz, 20. marca. Po poročilih, ki jih je prejela »Italia«, je prišlo v zadnjem času do precejšnjih nemirov v Južni Italiji. Posebno v Neaplju je gospodarska stiska velika. To veselo južnjaško mesto ne poje več, v njem sta zavladala molk in revščina. Trgovski stečaji in samoumori so na dnev-rem redu. Listi pa ne smejo o tem nič poročati. Davkoplačevalci ne morejo več plačevati in rubeži se čedalje bolj množijo. Toda eksekutorji navadno nimajo več kaj rubiti, ker so ljudje že vse prodali radi stiske. Trgovina je v zastoju. Poljedelski pridelki se ne morejo vnovčiti. Olivno olje ponujajo v Kampanji po 3.50 lir in vino četo po 60 stotink, toda blago ne najde kupca niti pri tej ceni. V Foggi je bila nedavno sklenjena kolektivna pogodba med veleposestniki in koloni, ki velja za vso deželo. Kolone so razdelili v štiri kategorije: I. moški stari od 19 do 60 let; 2. moški od 17 do 18 t let in od 61 do 65 let; 3. ženske od IS do 50 let in 'moški od 14 do 16 let; 4. ženske od 15 do 17 let in druge nad 50. letom. Po novi pogodbi bo znašal zaslužek I. kategorije od 1.35 do 1.05 lir na uro; II. kat. 1.08 do 0.84 lir; III. kat. 0.74 do 0.57; IV. kat. 0.54—0.52 lir. Ker delajo 8 ur dnevno, zaslužijo delavci I. kategorije 10.80 do 8.40 lir, II. kat. 8.64 do 6.72, III. kat. 5.92 do 4.56 in IV. kat. 4.50 do 3.36 lir. To so menda najnižje plače, ki jih dobiva dela- Papeževo odlikovanje Split, 21. marca. ž. Papež Pij XI. je odlikoval i zlatim križem »Pro Ecclesia et Pontificer kmeta Ivana Lisniča iz Cačmina, ki ima velike zasluge za igraditev nove cerkve in župnišča. General Hadžić obolel Belgrad, 21. marca. AA. Minister vojske in mornarice general lladžič je zbolel in tri dni ne bo vršil poslov. Bolnega ministra jo danes poselil predsednik vlade, general Peter Živkovič v njegovem stanovanju. Obicfnica smrti Toni Steglja Zagreb, 21. marca. ž. Dne 20. mar-a pred dvema letoma je bil ubit iz zasede Toni Slegelj, ustanovitelj Jugoštampe v Zagrebu. Padel je iz političnih motivov. Njegove ubijalce bodo v kratkem obsodili. Danes popoldne je bil v .lugošlnmpi spominski dan. Zbralo se je vse osebje, .iutri ob 0 dopoldne bodo položili venec na njegov grob. Dunajska vremenska napoved. Dosedanje milo vreme bo Irajalo dalje. Na zapadu in jugu oblačno in verjetno padavine. Zagrebška vremenska napoved: Oblačnost sp bo povečala, še toplo. Poslabšunje vremena je verjetno. vec v Evropi. Kmetje se pritožujejo, da so hišne najemnine tako visoke, da jih sploh ne morejo več plačevati. Danes so namreč prav tako visoke kakor pred 4 ali 5 leti, čeprav so današnje mezde veliko nižje. Kmetje se seveda puntajo, če le morejo. Tako so v Cancellari in Triggianu vdrli v občinski dom in ga opustošili. V Linguaglossi blizu Katanije je 500 žensk navalilo na občinsko hišo in sedež fašja. Karabinerji in policija so z veliko težavo preprečili, da ni prišlo do hujšega nasilja. Več žensk je bilo aretiranih. Odvedli so jih v Katanijo in 30 jih pride pred sodišče. V Messini je prišlo tudi do burnih demonstracij in policija je mnogo demonstrantov zaprla. Toda na zahtevo razjarjene množice jih je morala izpustiti. V Cisterninu v Apuliji je množica tudi vdrla v občinski dom. Nekega jutra so v Irpinu v Basilicati našli na zidovih lepake: >Proč Mussolini! Nočemo umreti za lakoto!« V Castella-mare di Stabia pri Neaplju so brezposelni priredili protestne demonstracije. Občinski proračun izkazuje v tem mestu več milijonov deficita. Občinski učitelji že več mesecev niso prejeli plače in apove-dujejo splošno stavko. Na magistratu v Neaplju je izbruhnil velik finančni škandal. Neki občinski uradnik, ki je obenem milični častnik, je poneveril 300.000 lir in z denarjem zbežal. Poneverbe je bila kriva tudi ma« lomarnost občinskega načelnika, senatorja Castelli-ja, ki pa je vso krivdo vrgel na podrejenega urad> nika ing. O. Trojo. Ta se je čutil povsem nedolžnega in se je v obupu vrgel s Pozilipa v morje, kjer si je ob skali razbil črepinjo. Prej je napisal občinskemu komisarju pismo, s katerim je zapustil okčini 40.000 lir; pripomnil je, da so to prihranki njegovega dolgoletnega in trdega dela. Prebivalstvo, ki mu je bilo ozadje te tragedije znano, je priredilo pokojniku krasen pogreb. Občinski načelnik pa se je drznil še na grobu govoriti, samo da zakrije svoje manipulacije. Torej tujci vendarle dobrodošli Rim, 21. marca. ž. »Giornale d' Italia« trdi ob priliki ustanovitve komisarijata za turizem, da je fašizem posvečal veliko pozornost turizmu in ga smatra kot državno potrebo. List opravičuje izjavo, ki jo je pred dvoma letoma dal Mussolini, ko je ostro napadel nemške turiste trdeč, da fašistična Italija ne dopušča, da neza-željeni tujci gazijo marmornata tla italijanskih poslopij. »Giornale d' Italia« pravi, da se bodo mogli tujci prepričati, da je absurdna bajka, ki je šla v svet, da fašisti ne želijo, da tujci prihajajo v Italijo. Fašizem se nč želi izolirati, marveč nasprotno išče novih kontaktov. Italijanski tisk grozi Vatikanu radi okrožnice jugoslovanshih škofov Rim, 21. marca. kk. Zaradi linije službe, ki so jo jugoslovanski škofje priredili za svoje rojake v Italiji, je naslala danes nova napetost med Rimom in Vatikanom. V dobro poučenih krogih se trdi, da italijanska vlada ne bo zamudila ničesar, da ne bi vložila primernih protestov. 2e tedaj, ko je zagrebiki nadškof dr. Bauer prijavil cerkveno akcijo, so v Rimu upali, dn bo nastopil Vatikan kot vrhovna cerkvena oblast in prepovedal namera' vnne prireditve. To je jasno razvidno iz številnih komentarjev listov, ki so pritiskali na Vatikan, pri čemer se je posebno omenjalo, da bi v nasprotnem slučaju lahko bila vznemirjena religiozna vest Italijanov. Ta jasen migljaj pa ni imel pričakovanega učinka. Da podprejo diplomatični akt italijanske vlade, so italijanski listi danes zvečer pisali v takem tonu, ki je navaden samo pred zelo resnimi dogodki. Tako vprašaje »Lavoro fasciste*: Kako so mogle iti jugoslovanske cerkvene oblasti tako daleč, ve da bi zadele ob višje ovire, kakršne je treba domnevati v hierarhiji, kakor je katoliška? Gre za popolnoma napačno in nedopustno dejanje, ki ga je Ireba takoj ugotovili. Rim, 21. marca. ž. »Giornale d.Italia t ob molitvah v Jugoslaviji naglaša miroljubnost fašistične Italije in katoličane v Jugoslaviji, ki molijo za versko svobodo svojih bralov v Italiji, obtožuje motenja miru. »Giornale d,Italia;- piše, da so le molitve, ki jih je organiziral katoliški kier v Jugoslaviji, v nasprotju z namerami vlad velikih sil. Ui bi hotele na svetu ustvariti miroljubno atmosfero. Po- Jugoslovanski i slanica dr. Bauerja je dala povod, da se iz cerkve agitacija prinaša na ulico. Italija bo ob vsem tem ostala mirna. Ostalo fašistično časopisje tudi ostro napada katoliško duhovščino v Jugoslaviji. Italijanski listi poročajo tudi o današnjem zborovanju voditeljev treh velikih zvez industrijcev, poljedelcev in trgovcev, na katerem so poživljali vlado, naj vočigled spomenice jugosl. škofov hitro odredi potrebne korake proti sedanjim neugodnim razmeram jugoslovanskega uvoza v Italijo. Zveza poudarja, da bi italijanski izvozniki pač lahko na drugi strani našli svoj prodajni trg, dočim Jugoslavija ne more nikamor izvažati. Devek na Slovane in Nemce v Italiji Rim, 20. marca. Ministrski svet je sklenil, da se zakon 2. julija 1929 št. 1152, ki nalaga »tujerodnim« občinam, da preskrbijo učiteljem brezplačno stanovanje, raztegne tudi na občine Trbiž in Malborjet ter na frakciji tržaške občine. Omenjeni zakon zahteva od »tujerodcev«, to je od Slovanov in .Nemcev v Italiji, neke vrste kontribu-cije; kajti edii o obši-e s slovanskim in nemškim prebivalstvom so dolžne preskrbeti italijanskim učiteljem brezplačno stanovanje, ali pa jim plačati stanarino. Zakon je bil sprejet v priznanje italijanskim učiteljem, ker imajo z otroci slovanskih ali nemških staršev, ki jim ubijajo v glavo tuj jezik, več dela. Prizadetemu ljudstvu ne gre v glavo, zakaj mora baš ono plačevati to nagrado tujim učiteljem in ne n. pr. država. protestira Dunaj, 21. marca. kk. Jugoslovanski poslanik , Reiçhspost so bili I,.ki. kakor ie poudarjal po-dr. Angjelinovič je intervenirat v zunanjem mini- slanik, da bi utegniti molili, dobre odnošaje med strstvu zaradi opetovanih napadov avstrijskih listov ' obema državama. Podkancler dr. Schober je talcoj na Jugoslavijo v zadnjem časa, nakar je bil izdan uradni komunike vlade, v katerem zunanje ministrstvo zaradi ustnih pritožb jugoslovanskega poslanika obžaluje le napade. Posebno zadnji članki izjavil poslaniku ustno svoje obžalovanje, vendar pa je dr. Angjelinovič zahteval objavo lega obžalovanja, kur r.e je s lem zgodilo. Bivši ministrski predsednik Baldwin napada! mad(arske;ia prijatelja Rothemere London, 21. marca. os. »Times« poročajo, da je predsednik konservativne stranki- Stanley Baldwin posegel osebno v volivni boj v okra ju St. Georges. Ob tej priliki je \ najostrej-šem tonu napadel ob« časopisna lorda«, to sta lord Rothermere in lord Heovorbrook. Prvi, brat v svetovni vojni znanega lord« Norlcliffa. je «Innés lastnik »Daily Maila», ki izhaja sum \ dva milijona izvodili dnevno tri- neštevilno drugih londonskih in podeželekili časopisov, ki so v lastništvu »Daily Maila«. lord Beuverbrook, žid kakor njegov konkurent, je bil svojo dni obesek Lloyd Georges:!, ko je igral šo vodilno vlogo. nakar se je osamosvojil ter vodi danes drugi velikanski časopisni koncem s »News ( hromele« nn čelu. Oba lorda obvladata popolnoma angleško javno mnenje, ter sta upeljalu metode, ki niso prav čisto nič v skladu z angleškim značajem, kojega nuj marka nI nejše poteze so resnicoljubnost in -poštenje. Stanley Baldwin. lastnik velikanskih jc-klarn, filantrop. beletrist, poet iu filozof, je bil že leto dni tarča časopisja obeli lordov, češ. da vodi konservativno stranko, ki nuj jutri zavlada. v gotovo propast. Na valivnem shodu v St. Georgesu si je svoje nasprotnike j>rivoščil ter jim naslovil besede, ki IxhIo šo doltru odme- valo sirom britskoga imperija. »Naš angleški tisk je svoje dni vžival občudovanje vsega sveta, tako je bil pošten, resnicoljuben, lojalen iu ziničajen. Danes jc postal umazano sredstvo v rokah umazanih hinavcev za propagando političnega nepoštenja. S\o.je dni je služil« resnici in domovini, danes služi hinavščini in osebnim pustolovščinam dveh lopovov. Knkšuih sredstev se ti ljudje nc poslužujejo! Lažejo, ponarejuje-jo, Ii I i n i jo, nalašč v ncresnico zavajajo. Jaz od-klnnjam. dn bi sodnijsko nastopil proti glavnemu uredniku Daily Maila.. ker stvari, kot jih je zapisal, more zapisati le lopov.« (Lord Rot lit r mere. katerega jo tako npostrofira! bivši in bodoči ministrski predsednik britskega imperija je isti Rotlierinere, v katerem Madžari vidijo svojega odrešenika — op. ur.) Budimpešta, 21. marca. d. Magyar lljsag« je priobčil govor bivšega ministrskega predsednika Anglije B.ildwina \ Kingsliallu \ \Vest-niinstrskem dolu Londona, v katerem je imenoval lorda Hotl.ermore. »hypocrite« (hinavca) in »rogue« (lopov). V političnih krogih, ki zidajo nu Itothcrmerc, du ustvari Veliko Madžarsko, «o opaža poparjenost vsled kvalifikacij njiho-vega angleškega zaščitnika, Razstava narodnih vezenin Belgrad, 21. marca. m. Tu so se pričele vse-slovanske svečanosti. V domu Kola sester se je otvorila razstava narodnih vezenin in narodnih umetnin vseh slovanskih narodov. Ob četrt na 4 jo je obiskala Nj. Vel. kraljica Marija s princezinjami Olgo, Ileano in Marino v spremstvu dvornih dam. „Kraljica Mariia" Krt. 21. marca. A A. Parnik »Kraljica Marija« je prispel snoči v tukajšnje pristanišče. Kapitan ladje Simonkovič je skupno s potniki in generalnim direktorjem Jugoslavenskega Lloyda Bancem položil venec na otoku Visu na pokopališče naših junakov, padlih v svetovni vojni. Prepovedane knjige Belgrad. 12. marca." AA. S sklepom notranjega ministra je prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi koledarjev »Robnički kalendar za 1931« in »Delnik rovnas Iudu 1931«, ki sta izšla v slo-vaščini v tikagu, ker sta komunistčne vsebine, nadalje uvažanje in širjenje v- naši državi brošuri »Prošlost in sedanjost Istre« J. Bulkoviča in knjigi »Hrvatske narodne rasne pjesme« od leta 1914. do 1918. Grge Turkaja, ki jih je izdala knjigarna Hrvatskega lista »Danica hrvatska« v Newyorku. Nadalje uvažanje in širjenje v naši državi lista »Naša nada«, ki izhaja v jugoslovanskem jeziku v 1'ittsburgu v ameriških Združenih državah. Po nesreči na Donavi Belgrad, 21. marca. 1. Ladjo »Franchet d'Espe-ray«, ki se je potopila ob priliki nesreče, na Donavi, so danes po 14 dneh dvignili na površino. Dela v teku današnjega dne še niso toliko napredovala, da bi bilo moči ladjo v notranjosti očistiti in končno ugotoviti število žrtev ob tej največji nesreči na Donavi. Starodavna tehma v Angliji London, 21. marca. AA. Današnji tekmi med Oxfordom in Cambridgem je tudi to pot prisostvovala ogromna množica. Oxfordsko moštvo je imelo to prednost, da je njegov čoln plul na strani Middlesexa. Navzlic temu jia je Cambridge vodil od vsega začetka in neprestano izboljšal svojo pozicijo. Cambridško moštvo je končno zmagalo. Cambridško moštvo si je z današnjo zmago Že osmič zaporedoma osvojilo to dragoceno trofejo. Uradno ugotovljeni čas znaša 19.26. Mad ari o vzrokih krize Budimpešta, 21. marca. AA. Bivši madžarski minister za prehrano Kàrel Ereki se je v nekem predavanju bavil z vzroki sedanje gospodarske krize. Ereki vidi vzroke lej krizi v pretirani splošni proizvodnji. Stroji danes nadomeščajo delovno silo (i milijonov ljudi. Zaloge blaga, ki ga je v skladiščih, bi zadoščale za jiolrebe dveh milijard ljudi. Treba je torej splošno jiroizvodnjo omejiti. Vzrok krize je v nezadostni organizaciji splošne proizvodnje. Celokupna kapaciteta industrije bi zadoščala, da krije potrebo 25 krat večjemu prebivalstvu. kakor ga danes šteje zemlja. Za jiridelek 150 milijonov ton žila, kolikor ga je treba za kritje potrebe, bi zadoščalo jvisestev enega milijona kvadratnih kilometrov, toliko pa ima jxise-janega že sama Rusija. Med pisatelji New York, 21. marca. AA. Svetovnoznani pisec romana »Babbitt« Sinclair Lewis, ki je bil letos odlikovan z Noblovo nagrado za književnost je včeraj govoril na sprejemnem večeru, prirejenem na čast nekega rukega pisatelja. Svoja kratka izvajanja je Lewis iznenada zaključil z besedami, da ne mara več govoriti v prisotnosti moža, ki »je ukradel 3000 besedi iz dela moje žene«. Očitek je letel na pristojnega pisatelja Teodorja Dreiserja. Lewis je obenem pristavil, da noče govoriti tudi zaradi prisotnosti, ki sta »javno obžalovala, da mu je bila podeljena Noblova nagrada«. Dreiser je vzkipel in pri priči prisolil Lewisu krepko zaušnico. Prijatelji obeh pisateljev so ju nato ločili. Kako znano, je Lewisova soproga napisala pred tremi leti knjigo »Nova Rusija« in že tedaj očitala Dreiserju. da je to knjigo uporabil za svoja dela e Buaiii Avsiro-nemška zveza Panevropa ali „Mittelevropa" — Neugoden vtis pogodbe v Parizu Pariz, 21. marca. ЛА. Zaenkrat komentira še malo pariških listov avstrijsko-nemško carinsko pogodbo. Vendar so komentarji večinoma ugodni. Nacionalistični list »Echo de Paris* pravi v članku, ki ga je podpisal Pertinax, da je pogodba sestavljena previdno in da nc predstavlja prave carinske zveze in da jo bo gotovo odbor za evropsko zvezo simpatično pozdravil. Ta odbor se sestane v torek v Parizu. List zaključuje, da bo ta pogodba mnogo pripomogla h gospodarski konsolidaciji Evrope. »Journee Industrielle- poudarja, da bo dala ta pogodba obema državama prevladujoč položaj v Evropi. »Petit Parisien obloïuje Nemčijo, da je ponovno pričela misliti na ekspanzijo proti vzhodu. * Temps« meni, da sporazum ni v skladu z mirovnimi pogodbami. Danes popoldne je sprejel francoski zunanji minister Briand nemškega poslanika in se z njim razgovarjal dalj časa o avstrijsko-nemški carinski pogodbi. Pariz, 21. marca. kk. Quai d'Orsay dosedaj popolnoma molči o vesteh, ki se širijo glede avstrij-sko-neniške trgovinske pogodbe. Uradni komunike ni bil izdan, tem bolj pa se širijo glasovi v drugih listih, da je pogodba naperjena proti Mali antanti. Tako zatrjujejo, da dogovor zaùeva vse one države, ki so sklenile z Nemčijo ali z Avstrijo pogodbe o največjih ugodnostih. Razen tega je ta pogodba proti Briandovi zamisli o evropski uniji, ki vnaprej zahteva solidarnost vseh evropskih držav. Berlin, 21. marca. kk. Zunanji minister dr. Curtius je naročil nemškim poslanikom, da informirajo vlade v Londonu, Parizu in Rimu, da se bo v zvezi z avstrijskim zunanjim ministrom na podlagi razgovorov na Dunaju sklenila sedaj predpogodba s takimi smernicami, ki merijo nn daleko-sežno gospodarsko združitev med Nemčijo in Av- strijo. V ponedeljek bodo nemška zastopstvu storila enuk iniciativen korak pri manjših državah, posebno pri sosedah Češkoslovaški, Madjarski in Jugoslaviji, Na pogajanjih evropske komisije, ki se bodo začela prihodnji teden v Parizu, bo ta trgovsko politični akt med Nemčiijo in Avstrijo igral seveda važno vlogo. Pogodba sama, ki se sme po diplomatskih dogovorih objaviti šele jutri, predvideva, du se bodo nemške in avstrijske carine in sploh trgovinske pogodbe med obema državama spravile v sklad v najširši meri. pri čemer se bo obenem odpravila izvozna carina za blagovni promet med Avstrijo in Nemčijo. Namesto tega bo stopila tuko zvana vmesna carina, ki bo tvorila neko varstvo za proizvajaječo industrijo obeh držav za prehodni čas, ki pa se bodo morda deloma nadomestila s karteliranjem. Carinske, uprave obeli držav ostanejo samostojne, carinski dohodki pa se bodo po preteku proračunskega leta razdelili med obe državi primerno po številu prebivalstva. Praktično pomeni ta nemško-avstriiska pogodba prvi korak za regionalno gospodarstvo in ima cili. napraviti neškodliive carinske meje, s katerimi so mirovne pogodbe raztrgale Evropo. V bodočnosti se bodo trgovinske pogodbo sklepale z jugovzhodnimi evropskimi agrarnimi državami med Nemčijo in Avstrijo samo skupno, pri čemer bo treba seveda zagotoviti pristanek onih držav, ki bi lahko bile oškodovane vsled dovolitve nameravanih pre-ferenčuih žitnih carin. Razbur'en'e v Pragi Praga, 21. marca. kk. Avstrijski poslanik je danes zvečer sporočil zunanjemu ministru dr. Be-nešu besedilo avstriisko-nemàkih dogovorov. Zagotavljal je, da besedilo pogodbe ni v protislovju z sku o tŠ & Izviren dop's o usoehu boltševiškc р;а'ЛШке Dr. Frederik Muckermann, S. J. Munster, marca 1931. Radevolje pošiljam za .Slovenca« svoje mnenje n sovjetskem petletnem načrtu, imenovanem pjati-letka. Živel sem dosti časa v sovjetski Rusiji, du morem in du smem imeti svoje osebno mnenje o boljševizmu. Mislim, du imuni tudi dolžnost opozoriti krščanski .svet nu njegove nevarnosti. — Evropsko časopisje obravnava zloglasno boljševistično pjatiletko z občudovanja vredno ravnodušnostjo. Nekateri pravijo, da je lo čisto gospodarski problem, drugi gu uvrstijo med socialno-družabna vprašanja. Samo malo, mulo jih je, ki razumejo, da je pjatiletka samo oiožje, s katerim se naj evropska kultura uniči in izbriše. Zuto si inora vsak Evropejec predočiti vprašanje, če bo pjatiletka uspela ali ne. To inore presojati pa samo oni, ki je boljševizem šludiral nn licu mesta v Rusiji. Pjatiletka ni samo gospodarski problem, ampak v prvi vrsti diševni problem. V tem se skriva vsa tajnost boljševizma, tajnost tišlega temnega strašnega me-sijanskegu denionizma, ki tako izrazito označuje boljševizem .laz seui imel sam dosli prilike po ruskih ječah doumeti ozračje te strašne človeške me-nažerije. Brez teh izkustev bi si tudi ne upal na to vprašanje odgovarjati. Uspeli pjatiletke zavisi od lUisije same in od Inozemstva. Kar se tiče Rusije same, bo mnogo odvisno ol tega, če bo Stalin o«tat na vladi. V slučaju, da bi nekega dne tudi Stalin odpovedal, bi se načrt lirez dvoma podaljšal na deset let, padel bi pa ne, ker po mojem mnenju ni bistveno zvezan s Stalinom, Drugo, kar je važno, je vprašanje kvalificiranega delavstva Ali ga bo iu odkod ga bo dobila sovjetska vlada? Kako dolgo bo še trnialo tisto pristno rusko mesijansko pričakovanje boljših časov, katerega vedno bolj naraščajoči racionalizem izpodjeduva. Nadalje bo tako imenovani ko-lektivirani kmet — to se pravi kmet, kateremu je država vzela zasebno lastništvo in ga pustila samo kot svojega zastopnika na zemlji — zahteval vedno večje potilične pravice. Pozabiti se tudi ne sme, da ena ali dve slabi letini lahko prevržeta vse račune. Predvsem zavisi uspeh pjatiletke od razvoja ruske cerkve, ('e je boljševizem ludi verska šola, potem bo moral najti in bo tudi našel največjega in morebiti edinega pravega nasprotnika v stari pravoslavni cerkvi. To so voditelji tudi od kraj kraja razumeli, zato so se s takšno jezo vrgli nad cerkev. Najbolj krvava preganjanja niso uspela cerkve uničiti. Sedanja vlada je sklenila v bodočih petih letih zadnje sledove krščanstva v Rusiji iztrebiti in zadnjega duhovnika izgnati ter zudnio cerkev zapreti. Do sedaj se ruska cerkev kljub vsem preganjanjem, ki v дrozotah prav nič ne zaostajajo za preganjanji prvih kristjanov in slednje v številu muteniških irtev prekašajo, ni vdala jn te mogočno drii v sijaju mučeniške cerkve. Zalo ludi ni verjetno, da bi jo bilo mogoče s še hujšim pritiskom uničili. Ravno zalo posiaja pa tudi jasno, da lahl:o odpor ruske cerkve ugroia, uspeh pjnti-lelke. To bi bili notranje-ruski činitelji, od katerih Je odvisen uspeh pjatiletke. Kar se tiče izven-ru-skih činiteljev, bom omenil samo nekatere najbolj važne. Bodočnost boljševizma odvisi od tega, če bo zapad v stanju poslati zadoslno število inženjerjev in arhitektov v Rusijo. Do sedaj se je ta dotok redno vršil, kajti brez njega bi bil petletni linčr' od začetka nemogeč. Drugo vprašanje je denar. Odkod naj pride denarna pomoč. Rusija .potrebuje velikanske množine denarja, to dokazuje že dejstvo, da svoje žito, svoj les in tudi druge pridelke tako poceni prodaja, da komaj krije transportna sredstva. V tem momentu, ko se bodo izven-ruski trgi za sovjetsko blago zaprli, je pjatiletka doiivela. Vo sedaj se je inozemstvo zadovoljilo s čudno vlogo: na eni strani je krčevito odklanjalo boljševizem in njegove ideje, na drugi strani pa je sistematično pomagalo sovjelom jiri organizaciji njegovega gospodarstva. Gospodarska kriza, ki je svetovnega značaja, se ne bo mogla rešiti, dokler obstoji boljševizem. O tem bi morali gospodarski krogi ludi razmotrivali. Arnold Rechberg že dalie časa neprestano ponavlja, da bol;ševiki sistematično in po načrtu vse evropske trge uničujejo. Zanesli so revolucijo v Kitaj. Zrevolucijonirali so Indo-Kilaj, vznemirjavajo neprestano Indijo, ntjejo v Egiptu ter povsod ščuvajo proti Evropi. Kako se naj pa Evropa zdrži, če bo ves njen trg na ta način uničen. Nadalje je uspeh pjatiletke v Rusiji v veliki meri odvisen od tega, če se bodo znali evropski narodi najti v zaupnem sodelovanju, če bodo podrli carinska obzidja in če se bodo znali zediniti na odrešilno pot dejanskega sodelovanja za rešitev evropskega gospodarstva. Za enkrat je Evropa slišala edinole plalonilna razodetja ljubezni in nič drugega. Med tem ko se na vzhodu zbira eksplozivni malerijal, Evropa živi naprej v medsebojni razdrapanosti in v neverjetni kratkovidnosti 1er si le od časa dn časa izmenjava lepe besedne komplimente. Boljševizem lo natančno ve, zato v svojih izjavah nili ne smatra za potrebno napasti Evrope. Njegov nevaren sovražnik je katoliška cerkev. In njej edini je napovedal bo). Vatikan se na vso moč trudi dvignili napram boljševizmu obrambno o;i-dje, toda kaj pomagajo vsa njegova prizadevanja, če si politiki in gospodarstveniki teh idej nočejo prisvojili 1er jih uresničiti v svojih odnošajih s sovjeti. Hladno razmišljevanie o zporaj navedenih či-niteliih me sili k prepričaniu. da je začasen uspeli boljševistične pjatiletke, ali bolje rečuno boljševističnega kolektivizma mogoč, in da moramo s to moinostjo drugih računati. Če bi se moja sumnja uresničila, potem je propad kapitalističnega gospodarstva nn zapndu neizogiben. Druga posledica bi bila, politična premoč sovjetskega imperija. Evropska civilizacija bi izginila in krščanstvo bi moralo zi.pet iti r katakombe. (Ponatis brez navedbe vira ni dovoljen.) ženevskim sanacijskim protokolom iz t. 1022.. s katerim se je Avstrija po čl. 88 saingerinainske mirovne pogodbe obvezala, da bo ostala samostojna. Dr. Beneš je odgovoril, da bo svoje definitivno stališče objavil pozneje. Praga, 21. marca. kk. O splošnem vtisu, ki ga je napravila avstrijsko-nemška pogodbn v tukajšnjih političnih krogih, se doznava, da se je Češkoslovaška pri dr. Scliobrovi iniciativi nanašala na lo, da bo Avstrija pri regionalnih pogodbah postopala lojalno. Postopanje Avstrije se v Češkoslovaški ne smatra niti za prijazno niti za lojalno in morda tudi ne za popolnoma fair. Regionalna po-gedba, kakor je nameravana med Avstrijo in Nemčijo, se ne more smatrati za prijazen akt nasnroti Češkoslovaški in drugim državam. V svoji ob'iki je nssprotna obvezi Avstrije do mirovne pogodbe, da bo ohranila svojo neodvisnost. Kar se tiče Nemčije, da pogodba formalno ni proti mirovni pogodbi, toda vsaj glede Avstrije je proti duhu ženevskega sanacijskega protokola iz I. 1922. Načrt ne bo naletel na težkoče samo pri Franciji in Italiji, temveč tudi pri Češkoslovaški kot sopodnisateljici ženevskega protokola. Ne veruje se, da bi ta dogovor pomenil več kot samo teoretičen poskus Avstrije in Nemčije, posebno ker je realizacija odvisna od pristanku drugih držav. Smatra se, da gre samo za patriotično demonstracijo. Celo v Avstriji sami ne verujejo vsi v to idejo. Praga, 21. marca. kk. Oficiozna »Prager Presse« je ob:avila v jutrišnjem uvodnem članku, da je carinski dogovor med Avstrijo in Nemčijo vprizor-jen tako, kakor da bi šlo pri tem za uresničenje Bri-andove ideje o Panevroni. Gre pa samo za lor-malno izrabo te ideje, pri kateri hočeta Nemčija in Avstrija vnaprej izrabiti gospodarski položaj Evrope. Cesarski princ pri „nnerih" Hamburg, 21. marca. kk. Mlajši sin bivšega cesarja, princ Viljem Avgust se je udeležil zborovanja narodnih socialistov. Tam je govori! namesto dr. Goebbelsa. Po zborovanju je odšel na kolodvor. Spremljalo ga je nad S00 narodnih socialistov. Policija je hotela izprazniti kolodvorski peron, morala pa je nastopiti z gumijevkami, pri čemer sta princ Avgust in dr. Goebbels tudi bila deležna par udarcev. Spnnshî uporniki pred sodiščem Madrid. 21. marca. kk. Vojno sodišče je danes začelo razpravo proti podpisnikom decemberskega republikanskega manifesta s tem, da se je preči-tala obtožnica in nekatf re izpovrdbe prič. Sodno poslopje je stražtla policija in orožništvo. Izdanih je bilo samo 200 vstopnic za rodbinske člane obtožencev in za časnikarje. Pri čitanju dejanskega stanja se je omenilo tudi ime majorja Burgueta, pri čemer se je izkazalo v nemilo presenečenje sodišču, da je major Burguete sin predsednika vojnega sodišča. Obtoženci so izjavili, da so hoteli prirediti nekrvavo revolucijo, da se prepreči grozeča in nevarna socialna revolucija. Izvesti so hoteli politično revolucijo za republiko na konservativni podlagi. Obvezali so sc, da jamči o za življenje vseh članov kraljevske hiše. V njihovi zvezi so bile tudi mnoge vojaške čete, generali in drugi častniki. Pokret ni bil komunističen, temveč so ga financirali iz lastnih sredstev. Obtoženci so se na razpravi vedli zelo priprosto in jih je občinstvo prisrčno pozdravljalo. Zračna katastrofa v Ifaliii Rim, 21. marca. AA, Na kraj letalske nesreče so tekom včerajšnzega dne prispele številne torpedovke s potapljači. Oblastva so preiskala vso obalo in našla propeler in vse ostale dele ponesrečenega letala. O truplih ponesrečenih letalcev Maddalene, Cecconija in Damonta pa ni ne duha ne sluha. Tehnična komisija še ni mogla dognati vzroka nesreče. Dosedanje podmene o tej nesreči so neosnovane. Bel&raishe vesti Belgrad, 21. marca. I. Finančni minister je izdal dovoljenje za otvoritev zasebnih skladišč za vino Mariji Zajčevi iz Podlipovca, Andreju Janže-koviču iz Peker pri Mariboru, Levoslavu Bučarju iz Kostanjevice, Katarini Držajcvi iz Ljubljane in Josipu Borišku iz Litije. Belgrad, 21. marca. ž. V sredo pride v Belgrad večje število zastopnikov madžarskega gospodarstva, ki bodo obiskali naše večje gospodarske centre Belgrad, 21. marca. ž. V poslednjem času je izšlo mnogo mnogo kritik o izvajanju javnih del in sklenitve pogodb r, inozemskimi podjetniki. Radi tega bodo strokovni krogi pozvali, da izrečejo svoje mnenje, kako bi se imela javna dela izvajati, da bi imeli domači gospodarski krogi in delavci od njih največji uspeli. Belgrad, 21. marca. m. Dasi je zakon o vinu že delj časa v veljavi, vendar so ogledi gostiln in drugih lokalov pokazali, da se njihovi lastniki ne drze predpisov tega zakona. Kdaj bo konce gospodarske krize Problem kriz je bil vedno najzanimivejši v narodnem gospodarstvu. Kr>/e pomenijo bolno s'a-nje gospodarstva in skoro ni panoge v gospodarstvu, o kateri ne bi govorili, da je v krizi. Kr.za je beseda, ki jo upo.abljaio narodni gospodarji in vsi, ki imajo količkaj zveze z gospodarstvom. Narodnogospodarska znanost se je doslej večinoma bavila z raziskovanjem vzrokov in posledic kr.ze in tako skušala podati tudi smernice in navodila, kako bi se izognili gospodarskim krizam. Vendar pa so doslej vsa ta raziskovanja bila bolj teo'e-ličnega in racionalnega značaja. V zadn.ili letih pa se je pojavila nova struja, ki je takiito vzela problem krize v svoje reševanje, pa na d ug način kakor doslej. Skušala je na podlagi izkustev iz cele vrste statistik in znanih narodnogospodarskih dejstev povedati smernice razvoia tudi v naprej. Preiskovala je potek valovanja gospodarstva Ikonjunkturo) in skušala na podlagi diagnoze trenutnega in preteklega stanja podati prognozo o razvoju gospodarstva v bližnji bodočnosti. Po dosedanjih izkustvih so bile prognoze za kratek čas naprej zelo točne. Zlasti se je raziskovanje konjunkture razširilo v velikih industrijskih državah zapadne Evrope in v Ameriki, kjer je sploh statistična služba zelo na višini. Agrarne države pa doslej za to niso imele dosti zanimanja, ker se jc pač agrarna produkcija v mno^očem ravnala po drugačnih vidikih kakor industrijska. Pa vendar moremo na podlagi izsledkov inozemskih znanstvenikov trditi, da je tudi za kmeta proučevarjt trga in konjunkture velike važnosti. Kajti ne g.e samo za tehnično izbol'šame produkcije in produktov, ampak tudi za izbo! Sanje vnovčevanja proizvodov. Kakor smo že veliko storili za tehnično izboljšanje naše kmetijske proizvodnje, tako malo pa smo se bridali za organizacijo vnovčevanja kmetijskih pridelkov. Omenjamo samo prognozo o razvoju cen prašičev v Nemčiji, ki se je izkazala za popolnoma točno in so lahko kmetova' ci po njej uravnavali svojo produkcijo itd. Včeraj smo podali prognozo statističnega od-delka Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. OUZD ugotavlja, da je precejšnja verjetnost, da bo trajala gospodarska kriza približne do konca leta 1932, v kolikor seveda se ne bi med tem časom pojavili vzroki, ki bi izven konjunktur-nega ciklusa vplivali na potek gospodarskega življenja. Vendar nam je k temu pripomniti, da smatramo sicer prognozo v glavnem za točno, pa b: morali poleg vsega vpoštevati še razvoj svetovne konjunkture in n;enega vpliva na razvoj r.aiega gospodarstva. Tudi v našem gospodarstvu opažamo različen potek razvoja gospodarske krize. Predvsem omenjamo statistiko konkurzov, ki izkazuje v naših krajih naraščanje že delj časa, dočim je v drugih pokrajinah države (bivša Si'oija) število konkurzov še vedno manjše, kakor prejšnje leto, oziroma ni narastlo v taki meri kakor pri nas Kar se tiče svetovnogospodarskega položaja pa je poleg znakov izboljšanja (dvig te.a:ev n; efektnih svetovnih borzah, delno naraščan e cen predvsem nekaterih sirovin izboljšanje političnega pol1 unese poroenjo i/ Ncwyorka, dn je finančno ministrstvo ravnokar objavilo podrobnosti o davkih na dohodnino. ki so se 1930 stekali v državno blagajno. I/, priobčene statistiko sledi, du je borzna špekulacija \ Zed. državah prinesla 700 milijonov dolarjev manj obdavčenega dobička, kukor pu prejšnje leto. I/, statistike sledi, dn so živele 1. 1930 v Zed. ilržnvuh 5(14 osebe, ki so imele več kakor en milijon dolarjev (55 milijonov Din) letnih dohodkov. Leta 1924 jih je bilo samo 496. Izmed teh jih jc imelo 231 I do I in |mvI milijonu dolarjev dohodkov (">") do 82 milj. Din). 122 je dobivalo vsakoletno od 1.500.000 do 2 milijona dolarjev (do 110 milj. Din)' letno. 66 jih jc spre- jemalo od 2 do 3 milj. dolarjev, 42 do 4—5 milj. dolarjev in 56 oseb čez 5 milijonov dolarjev (275 milijonov Din letno). Vse akcijske-družbe skupno so imele 112 milijard 790 milijonov dolarjev letnih dohodkov, medtem, ko znaša skupni letni dohodek posameznih oseb 28 milijard 765 milijonov dolarjev, 1582 milijard Din nn leto. (Jugoslovanski državni proračun znašn okrog n milijard Din.) Dohodek delnišikili družb iu privatnih oseb znaša po odbitku raznih stroškov in obveznosti 34 milijard 780 milijonov dolarjev to je 1870 milijard Din. — Zed. države so od tega priznanega dohodku |w>tcgnile v dohodninskem davku 2 milijardi 38 milijonov dolarjev (nad 110 milijard Din). гжшз шивгжј zavod za trgovino in in LJUBLJANA. Prešernova ulica Stev 50 (v lesînœ psslopisi) Gbrestovanla vlog. no^un in prodala vsoho vrstnih vrednostnih oanlriev deviz in valut borzne naroČila nredumi n krediti usaHt vrste esltomol in inlisso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo sate-deoositi itd. itd Brzo'ai'He Kredit liubllana Te!. ZMO Ш7 Z548: interurban Z/06 ZSĐB s sami * p Slovenci v Uruguaju Pismo naših izseljencev Montevideo. Montevideo, prestolnica republike Uruguay, je tudi ena med onimi, kjer se je naselilo že skoro 2 tiisoi Slovencev, ki so šli po svetu iskat zaslužka. Posebno v zadnjih 5 letih je bil dotok priseljencev v Uruguay mnogoštevilen. Viden znak, da se je |x) sosednih republikah, kakor v Argentini in Braziliji, kamor jc sel skoro vsak v Južno Ameriko namenjeni izseljenec, gospodarska kriza poostrila, da je od dneva v dan večja brezposelnost. Uruguay je ena izmed republik, kateri moremo pripisati v kratki dobi velikanski napredek v kulturnem in gospodarstkem oziru. vendar še ni v stanju dati zaslužka vsem onim tisočem delavcem, ki so prišli Lz raznih evropskih ali drugih držav. Zato ne ker je industrija šele v razvoju in tudi poljedelstvo šc ni doseglo tiste višine kot n. pr. Argentina. . Eno največjih podjetij, kjer si tudi mnogo naših rojakov služi kruh. je vsekakor tovarna mesnih proizvodov, ki zaposluje 4 do 5 tisoč delavcev v dobi sezone. Nadaljnja velika eksjwrtna noljetja ovčje volne ter govejih kož, zaposlujejo več tisočev delavcev in to seveda le dva do tri mesece v letu Na žalost, da so v dobi lanskega in letošnjega leta ravno te tovarne in podjetja, ki so glavni vir državne blagajne, imele občuten zastoj. Tu lxi najbrž posledica padec valute in naraščanje brezmo-selnosti. Mnogo Slovencev je nadalje zaposlenih pri raznih gradbenih podjetjih, bodisi za težake ali razne obrtnike. Zdi se pa, da tudi v tej stroki nastaja kriza. — Državna dela se plačajo dobro, vendar je treba imeti zn to tudi državljansko pravico. To pa lahko dobiš šele ix> 4 letih. Tako nam ne preosta ja drugega ka-Kor prijeti za vsako delo. danes tu. jutri kje drugje, ali delj časa morda tudi nikjer. Res, da je hldi med Slovenci nekoliko srečnežev, ki so si z žilavostjo in potrpljenjem ustvarili že lastne domove, ali pa imajo saj dobre stalne službe, vendar je pn pretežna večina le na strani onih. ki se imajo borili 'a obstanek od danes do jutri. Slovenske organizacije do sednj tu še ne poznamo. Temu jc krivo Ie to. kakor že omc- '—.Çl ma »ЦЈ1АВ7 вИо^ел .—■8 °!G взц!лв7 вЗо| •вш »пад 'qsujBit -0| цевд a eqoy ensnjjo 0jft)f(qnjedn 9UT|d -np eujsn tnojod Bti.ojdjuj IJSoujiMau Ш>ЈЦ f Alojzij Lindtner Ljubljana, 22. III. Nad 50 let deluje pri nas Viucencijeva družba ter roei na tihem jx> svojih konferencah blagoslov med reveži in ubožci. Zadnja živa priča, kako je bila pred pol stoletjem v Ljubljani vpeljana Vinc. konferenca, gosjxxi Alojzij L i n <11 n e r lega dane« v grob. S kratkimi presledki jo pokojnik preživa vseh svojih 90 let v Ljubljani. njeno, ker nas je večina tukaj, ki smo prišli pred par leti. l'util pri iskanju zaslužka jo vsak navezan večinoma le na samega sebe. ker posredovalnic za delo še ni. Dostikrat je to težaven posel. Kako naj človek dobi delo. dokler ne pozna saj nekoliko državnega jezika? No upamo, da se bo tudi ta nedostatek odpravil. Upamo, da si sčasoma ustanovimo za nas kakšno posretlovalniro, kakršno imajo n. nr. Nemci, in ki že vee let prav uspešno deluje v korist njihovih izseljencev. V družabnem ožim pač pogrešamo marsikaj. Dostikrat bi se zahotelo človeku na »strme vrhe«, le žal da jih nimamo, a tja jc daleč. — Da nam pa ni tako dolgčas, so nam Uruguay« priredili kot običa jno prav prijeten »Karneval«. Seveda se nam Slovencem zdi nekoliko narobe, ker je skoro začetek jeseni. Istotako lx> Velika noč, katero želimo Vam v domovini srečno in veselo! I'rane Htiiko, Ivah Kcž.man, Ivan Veble. Jožef Vnčajk (doma iz Kapele-Hre/ice); Ivan Storrnr, Ivan Fruncekovič, Anton Kalin (Cerklje-Krško); Ivan, Alojzija, Kristina in Ladko boineinko (Cel je); I rane Makovec. Mohor Uršič (Žužemberk, Dolenjsko); Frane Pavlovič, Adolf Smrdel j Mihael Vogrim«c (okolica Maribora); Ivan Korošec. Franc Znidaršič, Jožef Sodeč, Alojzij Tjbant, Anton Prelog, Matija špilnk (okolica Ljutomera); Mihael Prosanek, Josip Ciirut (C.or, Radgona) ; Veronika Cingerli, Bok. Lila in Viljem Plesničar (Gorica. Primorsko); Dekle\a I' rane (Postojna); Ivan Moravec, Jožef Kol en C (Prvačina, Primorsko); Francka Štertar, Gizela Banko, Marija Brolar. Gizela Malovič, Marija Maje. Fanika Banfi, Ana, Oto in Bela Vogrin-čič, Kart>l Brodar, Frane in Ivan Seruga (Prek-murje); Jožef Brezina. Avguštin Kukla (Dobrava pri Gratlacu). Kaj priča zemljiška knjiga Hipoteke v ljubljanski zemljiški knjigi Ljubljana, 21. marca. V zemljiško knjigo ljubljanskega okrajnega stxlisëa je bilo letos v januarju in februarju viknjiženih 9.600.649.73 Din hijx>tcčnili |x>-sojil. Na zemljišča Ljubljane sanic odparie 4,306.418.91 Din, a na ona ljubljanske okonee 5.354.230.82. V 7 slučajih je davčna uprava zahtevala vknjižbo davčnih zaostankov. Najvišji davčni zaostanek je bil vknjižen v znesku 17.777 dinarjev, a drugi najvišji je bil 12.775 Din. OUZD v Ljubljani se ie vknjižil nu 17 zemljišč za zaostale bolniške prispevke delavcev, v prvi vrsti na zemljišča v okolici št. Vida in Zgornje Ši.ške. To kaže, tla jjrcživljajo obrtniki, zlasti mizarji težko krizo. Mnogo ie vknjižb ixjsojil na zemljišča v bližnji ljubljanski okolici, kjer vlada veliko stavbno gibanje. Mnogo posojil so rabili mali ljudje, ki so si zgradili svoje hišice v Rožni dolini in drugod. Meseca januarja jo bila naposled izvršena zemljeknjižna transakcija, ki se nanaša na regulacijo Malega grabna, Grnda-ščioe in Glinšice. V zbirki zetnljoknjižnih listin se nahaja v tej stvari obširna knjiga, brojoču 22 strani, ki natančno navaja vse za to transakcijo predpisa ne formalnosti. Zemljišča, ki so jih odstopili interesirani lastniki za regulacijo, st> cenjena na 53.000 Din. Nekateri lastniki so se odrekli vsaki odškodnini, a so si izgovorili gotove pravice. Drugi so zahtevali odškodnino. Najvišje hipotečno posojilo v Ljubljani je bilo vknjiženo v z.neskti 340.000 Din. Nn neko okoli-čansko zemljišče pa jc bil vknjižen najnižji znesek 102 Din. Nevarni strah na Poîhovtci Kako je b i razkrinkan — Hudiča ni nihče izpen al St. Jernej na Dolenjskem, 20. marca. •»Strah* na Polhovici, ki je povzročil toliko govoričenja in privabil toliko mož in fantov, kolikor jih Polhovica še nikdar ni videla niti ob žegnanju o sv. Sigismundu (sv. Sigîsmund je namreč patron polhoviške podružnice, edini tega imena v vsej škofiji), je bil razkrinkan, potem, ko je dokaj mož in fantov pošteno potegnil za nos. Pripominjamo, da je bilo poročilo v »Slovencu* popolnoma točuo. dočim je »Jutrov« poročevalec zabeležil nekaj netočnosti, ki jih moramo popraviti. Prav debela laž je, da bi bil g. kaplan spraševal, naj se duh oglasi in da je na njegovo vprašanje odgovoriL Resnica pa je, da g. kaplan ni stavil prav nobenega vprašanja, temveč povsem drugi ljudje. Pač pa je g. kaplan baš takrat, ko so nekateri etavljali na »nevidno silo« razna vprašanja, prišel iz sosednje sobe, kjer so bili zbrani drugi domači, in ko je slišal odgovor, je takoj spoznal in tudi piovedal, da je to glas pastirja Mirkota. Tudi ni opravil g. kaplan, kakor trdi »Jutrovo: poročilo, nikakih obrednih molitev. Toliko soli ima že v ïlavi, da ne bo prej izganjal hudobnega duha, dok- Zgodba vaških iantov Ljubljana, 21. marca. Pripetila se je — ni dolgo tega — v neki vasi /jubljanske okolice. Lepa pomladanska nedelja se 10 letnim vaškim fantom smehlja. Kaj bi doma čepeli — saj tudi naših gosjiodarjev ni doma. Zinm je bila dolga, pojdimo ven v naravo. — In pravi eden: »Pa kaj bi peš? Vaš konj v hlevu je spočit, nnš voz. zapravljivček pa namazan in umit. Hajd-mo, postavimo se, fantje od fare!« Zgovorjeno, storjeno iu že je iskri rjavček odbrzel tja proti savskemu mostu, in še naprej, lam kjer krčma ob hribu stoji. — »En glažok al pa dva, to nam ko-rajžo da,< se je razlegalo gor do hribskih vrhov, iz štirih mladih grl. Tisti čas pa je domov prišedši gospodar pogrešil v hlevu konjiča, sosedova mati pn voz in fantiča. Pa se odpravi gospodar iskat izgubljenih ovčic. Na cesli v savskem brodu zarezgeta njegov Zvesli rjaveč in opozori na vozu prepevajoče fantiče na nevarnost. Kakor blisk poskačejo z mehkih sedežev in se skrijejo v obsavsko vrbovje in v strahu čakajo, kaj zdaj bo. pustivši voz in konja na cesti. Prav pred gospodarjem se konj ustavi. Gospodar je konja zajahal, pustivši sosedov voz in fantiče usodi. Vesel je jezdil domov, ker jc našel tvojega konjiča. Utihnila je pesem mladcev, ne kaže jim drugega, ko vpreči se v voz. In zdaj gremo vproženi v voz. težko. Pa je smola, da je pot še uro dolga, '.n pred njimi še strm, strm klanec. V prvi vasi so đali voziček k dobrini ljudem shraniti ter šli po no drugega konjiča, da jim voz potegne domov. Kako so se doma z gospodarji spogledali, v kakih akordih so pred njimi prepevali, in katera plat je boli nela ... nai zgodba vaških fantov raje ne pove. 1er ni pozitivno dognano, kaj je na stvari resnice. Pač. pa je hotel posvetiti družino Srcu Jezusovemu, kar je tudi domačim povedal. Ker pa je bila gnje-ča prevelika, je lo opustil in je blagoslovil samo hišo. In lo je storil šele potem, ko je bil strah razkrinkan v pouiirjenje domačini, ki so še vedno nekoliko dvomili, da res straši pistir. Pastir pa ima neko manijo. da uganja lake in podobne reči. Ko je služil še v Ceroveni logu. je poskusil že dvakrat zažgali. Enkrat je že gorelo in le srečnemu slučaju, tla so ogenj pravočasno opazili, se je zahvaliti, da ni bilo večjega požara. Nekoč se je v Ceroveni logu zvečer utihotapll v mlin, prestavil s klopi vse vreče na tla, klop jia narobe obrnil na vreče. Poskusi! pa je strašiti že kot otrok. Medlem, ko so drugi imeli opravka v sobi, je sedel on na peči, odluščil zrno koruze in vrgel v šijio. »Cik , se je slišalo, ko je zrno padlo na šipo. Vsi so se ozrli proti oknu. on pa se je naredi' čisto nevednega. Tako je s primernimi presledki ponavljal, dokler ga niso zalotili. Fanta bi bilo dobro dati preiskati psihiatru. Če dožene, da je temu podvržen, z nji in v opazovalnico, če pa je zdrav, pa v poboljševalnico! Volitev tajnika cestnepa odbora Murska Sobota, 20. marca. V nedeljski številki snm mimogrede poročali, da je bil na zadnji seji okrajnega cestnega odbora izvoljen tajnik. Ker se o teh volitvah zelo mnogo govori in se mnogi radi njih razburjajo, jim na tem mestu jiesvetimo par besed. »N'ovine- pišejo o volitvah sledeče: »Največjo pozornost pa je vzbudila volitev tajnika cestnega odbora. Za tajniško mesto sta vložila prošnjo bivši dijak Gomboe iz Kroga in Zupančič, nameščenec pri g. Hartnerju. Prednost ima na vsak način prvi, ker ima višjo izobrazijo iu ker je brez kruha. Odborniki so morali izmed obeh izbrali enega. Volitev je bila precej zanimiva. Preden se je vršila, so dobili odborniki (izvzemši tri) od nekega gospoda (imena zdaj še ne povemo) pismo, v katerem priporoča, naj volijo g. Zupančiča. Izvoljen pa je bil vseeno Gomboe i/. Kroga Na tem mestu ne bomo sodili, ali je laka agi-tacija, kakor se je ob lej priliki vršila, dopuščena in ali ima gospod, ki ni v cestnem odboru, pravico vplivati na odbornike pri lako važni odločitvi, nego naglasimo suno sledeče: Izvoljeni Gomboe je za tajniško službo popolnoma sposoben. Ni madiaron île separatist, marveč je Ai u zavednih, poštenih, slovenskih staršev, radi tega prosimo vse, ki imajo le malo srca, da ga priporoče na višjem mestu. Neizmerno je hudo. ako mora študiran človek cela leta čakati na kruli, pn mu ga tudi takrat odtrgajo, ko ga ima takorekoč že v ustih.< Izvoljenega Gomboea ludi mi priporočamo. Končal je šesl razredov slovenske gimnazije, nato je v Bileči dovršil kur/, za rezervnega častnika. Sedaj je brez službe in ker so tudi starši revni, se nahaja v zelo kritičnem položaju. Ženska v službi dobrodelnosti Z občnega zbora Družbe sv. Elizabete Ljubljana, 20. inarca. Na praznik sv. Jožefa, velikega zaščitnika dobrih del, je [Hxlala Družba sv. Elizabete na občnem zboru v Marijanišču obračun svojega dela za leto 1930. Tiho je bito lo delo, nekam neopazno se je vršilo, pa jo bilo bogato blagoslovljeno. število konferenc (8) se ni sjiremenilo, prav tako tudi ne število delavnih Članic (74). Razveseljivo pa je porasllo število dobrotnikov (1123). Njihova velikodušnost pa tudi iznajdljiva delaviinsl članic je dala krščanskemu usmi!jeii|u ua razpolagi, nič manj kakor 150.789.99 Din. podpore pa so znesle vsegi skupaj l II 335.51 Din. Vseh podpirancev je bilo 337. pri božičn:cah je bilo nbdarovanih 531 otrok. Izkazujejo |wi po.-am/er.j konference sledeč"-številke: stolna konferenca: podpirancev 12, podpor 8W0.53 Din, otrok (obdarovani!) pri božičnici) 32; konferenca Marijinega Oznanjenja: podpirancev 08. podpor 30.331.80 Din. otrok, obdarovanih pri božičnici 140; kon erenca pri sv. Petru: podpirancev 52, podpor 27.0ГО Din, otrok, obJarovanih pri božičnici, 82: šentjakobska konferenci: podpirancev 33, podpor 25.826.95 Din. otrok obdarovanih pri božičnici, 82; konferenca v šiški: podpirancev 10, liodpor 12.712.30 Din, pri božičnici obdarovanih otrok 00: trnovska konferenca: podpirancev 59. podpor 10.70373 Din, pri božičnici obdarovanih otrok 87: konferenca v Mostah: podpirancev 70, podj»or P351 Din, pri božičnici obdarovanih otrok 20: konferenca v Tržiču: podpirancev 27, podpor 4500 Din. obdarovanih otrok 22 Tajniško jioročilo. ki ga je podala gdčna Marija Cor a rje v a. in blagajniško poročilo, ki ga je i podala gospa prof Leopoldina Dolenčeva, se j je vzelo z odobren jem na znanje, na kar se je raz-| vil prav živahen razgovor. Kol razveseljivo dejstvo j se je ugotovilo, da se je začela tudi ženska mladina j zanimati za karitativno delo. Razpravljalo se je tudi j o vzajemnem delu z drugimi karitativnimi organi-i zacijami. o nujnih nalogah, ki jih pričakuje od krščanske dobrodelni sli najbližji cas. Občni zbor, ki se je pričel ob pol G zvečer, se je končal okrog 7. Poleni so se članice razšle z zadoščenjem pa tudi s trdno voljo, da vztrajajo v delil. Kot zgled jim bo svetila prav lo leto čudodelna osebnost sv.'Elizabete. rije sedemstoletnico smrti obhaja letos vos katoliški svet. še prav posebno pa karitas. Težka nesreča na Poheli Polzela, 19. marca. Kakor pri naših južnih bratih na »Nikolovo-, obhaja skoraj polovica družin svojo krstno slavo, tako je med Slovenci na praznik sv. Jožefa le malo hiš, kjer ne bi bilo godovnjaka. Sv. Jožef, patron družine, uživa med Slovenci mnogo zaupanja, zato ni čuda, dn imamo med nami mnogo Jožetov, Pepelov, Jožic, I'e|)c itd. Fantje vezovalci — včasih s harmoniko, tainburico in izkašljanimi grli, včasih samo s starimi lonci in pokrivači — nimajo na predvečer sv. Jožefa mnogo skrbi, kam naj se zajele z vezili, da bo tudi kaj kanilo v grlo. Dovolj je izbere. Je lo že slara navada, nič slaba sama na sobi. vsak godovnjak rad postreže s par kozarci pijače, da se izsušijo na »zdravje in mnogo let«. Slabše je, dn fantje mislijo, da morajo takšno priliko še proslaviti s streljanjem, da tudi daljni sosedje zvedo, da je postni ta in ta za eno leto starejši. Pri fantih, malo skorajženih od duhov alkohola, navadno previdnost nima družbe. To je znana slvar in marsikateri nosi žalostne dokaze in spomine vse življenje. Tako žalosten slučaj se jo dogodil ludi 18. marca na Polzeli. Gruča fantov je častila Jožefn, streljali so. pri čemer je 20 letnemu delavcu K. Golobici! patron Tlitanita- eksplodiral v roki 1er mu jo v zn]>estju odtrgal. Pripeljali so ga takoj k zdravniku g. Cervinku, ki mu je rano obvezal, nakar ga je g. HojntU prepeljal z avtom v celjsko bolnišnico. Fant bo ostal brez roke — siromak — glasno svarilo vsem drugim: Ne igrajte se s strelivom I Kot 30 let star uradnik je postal pozoren na skromen pojav organizirane krščanske kari'as tz-koj prve tedne potem, ko je bila ustanovljena stolna Vinc. konferenca sv. Nikolaja 24. aprila 1876. Že 20. junija 1876 se je javil z že pokojnim Lasoha-nom pri predsedniku konference dr. Gogalu blaženega spomina kot gost stolne konferenc". Na konferenčni seji 3. jul, istega leta sta bila Lindtner in Laschan sprejeta med delavne konferenčne člane. Kon'erenci je ostal pokojnik zvest ve.< čas svojega življenja. Konferenčnih sej se ni več udeleževal Jele potem, ko sta mu starost in onemoglost vrela prožnost in telesne moči. 30 let je »pravljal pokojnik v konferenci tudi tajniške posle. Sam vsevedni Bog ve, kolikrat je pokojni Lindtner v podstrešjih in kleteh stikal za nepoznanimi ubožci, kakšno nepregledno število siromakov je zabeležil v konferenčne knjige in koliko skritih milotlarov v živilih in podjx>rnh јз konferenca po svojem pokojnem delavnem članu porazdelila med siromake. Pokojnik je bil mož g.ob>K- vtre. iskre-nc pobožnosli in skrajne Ij lbeznivosti do zadnjega S'romaka. Pcs'ednji letini so bili pokojnemu polni najhujšega trpljenja, zato upamo n.egt.v: Vinc. sobrat-je, da je šel ves očiščen v večno-»!, kjer bo za svoje usmiljenje do ubogih prejel še večje- usmiljenje od Njega, kateremu je v osebi sir imnkov zvesto služIl pet desetletij. V vrstah delavnih članov Vincenci-jevfi družbo, posebno še stolne koiiU-rence sv. Nikolaja, bo s|x)min na Lindlnerja trajna jiobuda v zvesto sodelovanje pri konf •.•»u:: ZAHVALA. Za premnoae čaditke k moji osemdesetletnici, /a katere se mi ni inouuče vs>»m pismeno zahvaliti, uioia uajto, lejša zahvala. losipina KrisDer. Utrgan cvet v tujini Murska Sobota, 20. marca. V veliko čast in srečo so si šteli Pozvekovi iz Vidonec, da si je Bog tudi v njihovi družini izvolil služabnika. Eden izmed sinov se je odločil za vstop v salezijansko kongregaoijo. Ker je bil dober fant, so ga z veseljem sptrujeli. Poslali eo ga v Italijo. Pred kratkim je dobil redovno obleko. Dan preobleke je bil za domače največji praznik. Radost pa je trajala le nekaj tednov. Sedaj so dobili žalostno sporočilo, da se je mladi klerik preselil v večnost. Postal je žrtev bolezni, ki je v doeetih dneh izčrpala mlade moči in je k 1 pri kov e oči za-tisnila k smrtnemu spanju. Izguba mlndpga salezijanca je družino zelo potrta. Z njo vred pa žaluje tudi vsa okolica, ker je pridnega fanta vse ljubilo in si je vsa okolica štela v čast, da bodo imeli »misijonarja«. — Naj počiva v miru! izseljencem, ki so izgubili svoje vloge Ljubljana, 21. marca. AA. Izseljencem se povračajo izgubo v propadlih jugoslovanskih bankah. Dne 18. januarja je bil objavljen zakon o izplačilu izseljenskih vložkov v Prvi srbski polje-I delski banld, ki je svojčas ustavila izplačila. Ker vsebuje ta zakon tudi določilo, da je g. minister financ pooblaščen za uredbo zakonomočno odrediti, da so hranilne vloge naših izseljencev izplačajo tudi, če so zapadli v drugih jugoslovanskih denarnih zavodih v dobi od 1 januarja 1925 do 18. januarja 1931, poživlja Družba sv. Rafaela vse izseljence iti njih zakonite dediče, da prijavijo Družbi sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljublja-I ni tekom enega meseca lake izgube. V prijavah je navesti ime |>ropadlega denarnega zavoda, kdaj je i propadel, kdaj in na katero ime je bil vložek registriran, koliko je znašala zguba m kje se nahaja hranilna knjižica. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev bo liotem na podlagi nabranega materijala napravila na inorodajno mesto prošnjo za objavo ureithe.. tvred-»»tnne v navedenem zakonu. ffElii&*- priporoča, cia si ogledate brezobvezno bogato zalogo Prešernom ul. <—Î). _damskih in moških plaščev ter oblek._ Konïekc |u Ljubljana ZAHVALA 0 priliki moje sedemdesetletnice in mojega godu mi je došlo toliko prisrčnih čestitk, da mi ni mogoče se za vsako posebej dostojno zahvaliti. Zato storim lo tem potom ter javljam, da sem skušal svojo iskreno zahvalo najprimerneje izraziti s tem, da sem daroval na praznik sv. Jožeta za vso voščiIce peto sveto mašo v samostanski cerkvi pri sv. Jožefu na Selu. kjer so mi častite sestre karmeliSanke s ,svojim spodbudnim koralnim petjem najuspešnejše pomagale, piositi zanje božjega blagoslova. — Josip fciška, stolni kanonik. Podpirajte domačo industrijo tn pazite na d^na^mi oglas. Novinarski dom v L\ ubijam Slovenski novinarji so osnovali stavbno in gospodarsko zadrugo »Novinarski dom<. Namen zadruge, ki je registrirana in je že začela delovati, je v glavnem razviden že iz njenega imena: slovenski novinarji naj dobe v Ljubljani svoj dom, dostojeu velike vloge novinarstva v slovenskem javnem življenju prošlosti in sedanjosti. Hrvatski novinarji so si s pomočjo države, banovine, zagrebške občine iu vse avnosti postavili v Zagrebu ponosen in reprezentativen Novinarski dom, ki je takoj postal središče tamkajšnjega javnega življenja. V belgradu so nedavno в podporo države in občine slovesno odprli začasen Novinarski dom, v kratkem pa si začno belgrajski tovariši graditi palačo, ki bo stala v centru mesta poleg noveea parlamenta. Tuai v Sarajevu in v Novem Sadu so novinarji pridno na delu. da si zgrade lastna domova, iu donavska banovina je določila za Novinarski dom v Novem Sadu v letošnjem proračunu kot prvi prisjievek znesek 50 tisoč dinarjev. Namen in naloga novinarskih domov nista le reprezentativnega, temveč tudi socialnega značaja. Novinarski domovi, ljubljanski in oni po drugih cenlrih Jugoslavije, naj utrdijo ugled iu dvignejo družabni položaj našega novinarja. Obenem pa so tudi važen del novinarske socialne akcije, ker so vsi v tesni zvezi z novinarskimi penzijskimi fondi in preidejo polagoma docela v njihovo last. To tudi pojasnjuje in utemeljuje podporo javnih korporacij in vse javnosti, saj je starostna preskrba novinarjev splošna narodna zadeva. Vloga novinar-etva v javnem življenju je danes tako velika in važna, da je v interesu vsega naroda, ako se temu odgovornemu poklicu posvečajo najboljše in najsposobnejše moči. Da pa se bo to zgodilo v čim večji meri, mora biti novinar dostojno preskrbljen 'udi za starost in onemoglost. Tudi Novinarski dom v Ljubljani bo služil tej svrhi. Vršil pa bo še važno kulturno in nacionalno nalogo ker bo gotovo postal nevtralno zbirališče vseh kulturnih in javnih delavcev in njihovih organizacij, zlasti tudi torišče stremljenj za čim tesne.šimi stiki s prijateljskimi narodi in vsem inozemstvom. V skladu z navedenimi cilji so pravila zadruge »Novinarski dnm<, ki je bila osnovana v Ljubljani v najtesnejšem sodelovanju z Jugoslovanskim novinarskim udruženjein kot stanovsko novinarsko organizacijo. V prvem načelstvu zadruge so sg.: poslanik dr. Albert Krn mer, bivši minister dr. Fran K u lovec, urednik •»Slovenca« Draco Potočnik«, urednika »Jutra« Josip Prunk in Frnn Seunig, glavni urednik »Jutra« Stanko Virant in glavni urednik ^Jugoslovana Aleksander Z e I e z n i k a r. V nadzorstvu zadruge so ug.: glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin. šef ekspoziture »Avale- dr. Josip Rirsa, publicist Albin Prepeluh, predsednik konzorcije »Jutra« Adolf R i b n i k a r in glavni urednik »Slovenskega naroda« Josip Zupančič. Člani zadruge so lahko poleg novinarjev tudi vsi drugi javni delavci ter zavodi in podjetja, ki jim je pri ircu razvoj in napredek novinarstva. Slovenski tisk se je vkliub našim majhnim razmeram povzpel po vojni na tako visoko stopnjo, la vspešno tekmuje z vsemi jugoslovanskimi listi n nam dela čast pred vsem svetom. Zato fe slo-renski novinarji nadejajo, da bodo v svoji akciji lašli pri naši javnosti vsaj enako razumevanje in Dodporo, kakor so jo našli njihovi tovariši v dru-•ih pokrajinah Jugoslavije. Trdno smo prepričani, a njihov apel ne bo ostal brez ugodnega odmeva. V Ljubljani, dne 10. marca 1931. Odbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega združenja. Sačelstvo in nadzorstvo stavbne in gospodarske zadruge »Novinarski dom« z. z o. z. Ljubljana Misijon vzgaja Ljubljana, 21. marca. Poleg nešteto drugih dobrin, ki jih je pridobil misijon v Ljuiilja.ni, je ena najtehtnejših onn, ki jo je pridobil v vzgojnem oziru. Marsn-kdo jc pri misijonskih pridigah s|x>znal svoje bistvene iiH|w.ke, saj ljudje smo vsi taku da nosimo s seboj razne slabosti in nagnjenja, za katero niti ne vemo in za katera kvečjemu ve naša okolica. Vsakdo izmed nas potrcliuje ob pravem čhsu primerne be-sede, ki ga ojwzori na njegove napake tuko, da gro človek, če ima dobro voljo, vasv, sipozna svoje mimike in se jih skuša otresti. Kratko: Človek skuša postati boljši! Cas, v katerem pa sç človek mora na vsak način zavesti svojih nujKitk im slabosti ter vseh zlih dejanj, ki jih je napravil, je gotovo poet-ni čas. čas. v katerem mora človek očistili svojo dušo, da more dostojno dočakati Kristusovega vstajenja. Družina v sedanjem času posebno trpi zaradi slaliosti človeka. V družini je greli, ki ga napraviš še večji, zakaj njegove |x»sledicc ne zadenejo samo tebe. temveč tvoje svojce, zadenejo vso družbo in so vir neizmernega /Iu, ki sledi iz tvojega grelin. Umevno je, da so misijonarji, ki vodijo sedaj v Ljubljani sv. uiisijon, posvetili velik del svojega truda, do oj>ozore ljudi na svetost družine in nn dolžnosti, ki jih zahteva medsebojno življenje. Knkor smo /e včeraj |xiročali, so bile snoči po župnih cerkvah pridige za starše. Čeprav so bile te pridige namenjene samo očetom in materam, vendar so bile cerkve povsem polne samih odraslih ljudi, skoraj samih staršev. V Trnovem je bilo cerkev n. pr. tako polna, da so morali ljudje stati celo v presbiteriju. Kljub temu, da traja misijon že en teden, vendar se ljudje ne utrudijo ter prihajajo v pruv takem številu v cerkve, kakor začetkom sv. misijona. Zjutraj je sicer mulo manj ljudi pri službah božjih in pridigah, to pa zaradi rane ure, ker Ljubljančani puč bolj neradi vstajajo zgodaj zjutraj. Vendar fw je še dosti ljudi, ki tudi zjutraj nočejo zamuditi pridige. Danes je bil na spovednice izredno velik naval in v nekaterih cerkvah celo še večji, kakor pred praznikom sv. Jožefa. Vsi misijonarji in tudi drugi duhovniki, ki spovedujejo, so neprestano in ves da,n od zgodnjega jutra, pa prav pozno na večer v sijovednicah. Najbolj pa ljudie najbrže oblegajo spovednice v frančiškanski cerkvi, kjer se pred vsako spovednico vrste dolge vrste ljudi, ki bi s. radi izpovedali. Pri tem jwi moramo še omenjati, da je vsa ljubljanska .šolska mladina že pred niisijonom, oziroma vsaj v začetku misijona že opra vila šolsko izpoved. Prav tako in še bolj pa ljudje pristopajo k tnizi Cospo'.lovi in misijonski govori so pridobili pruv dosti ljudi, ki redno vsak dan |)rejc-inajo sv. obhajilo. Davi so se misijonski govori po večini nanašali na zapoved o ljubezni do bližnjega. Zvečer j>a so bile stanovske pridige za mladeniče in dekleta. Jutri v nedeljo IxkIo misijonske jiridige in službe božje prav v istem vrstnem redu. kakor zadnjo nedeljo in na praznik sv. Jožefa. VERNIKI! Jutri, v nedeljo zvečer, je v vseli župnih cerkvah pridiga o Sv. Rešujem Telesu in o zakramentu ljubezni — »Sprava!« Za bližnjo spomlad smo Izdelali veliko zalogo modernih plašiev za gospode in dame. - Vabimo ua izbiro v to neJrenefSo oblnčilnlco. ? DRAGO GORUP & CO., konfekcijska industrija Ljubljana, Miklošičeva cesta št. ltj/1. Koliko vode porabijo Ljubljančani Ljubljana, 21. inarca. Zanimive so številke mestnega vodovoda o ti|>orahi vode v Ljubljani za I. 1950. Lani jc Ljubljana porabila 51.675.500 lil vode, medtem ko je predlanskim 5t.bl8.l00 hj, torej za 57.200 hektolitrov manj, kakor lani. Nu gluvo vsakega prebivalca |>ride torej letna upornim okoli S()0 hektolitrov, na dan |ki približno 2"50 litrov. .Najbolj vroč dan je bil lani dne 5. julija, ko je Ljubljana |x>rabila 189.290 lil. Poruba vode v Ljubljani stalno raste, kar se pri mestnem vodovodu čuti ne samo pri strojnem obratu, temveč zlasti tudi pri vodnjakih. Zadnjič je bil nov vodnjak izkopan I. 1910. in je seda j v K lečah pel vodnjakov. Kadar mora vodarna črpati s tremi stroji, tedaj pade voda v vodnjnkih zelo globoko. Na vsak način je treba izko'vali nekaj novih vodnjakov, sicer grozi nevarnost, da /.manjka vode. [.ani je mestni vodovod rn/širil vodovodno omrežje zlasti na ljubljanskem Barju, na Ko-deljevem in na Viču. kakor tudi v novih ulicah na robu mesta. V mestu je bilo lani po!o- ženili 6S22 metrov novih vodovodnih cevi, v Mostu h 1909 in, ua Viču 2185 m. na Jezici 186 metrov in v Zgornji Šiški 52 metrov. Ijini je bilo na vodovodno omrežje priključenih 185 hiš z 1206 izlivki, na Jcž.ici 14 hiš z. 48 izlivki, v Mostah 93 hiš z 42(> izlivki, lia Viču 57 hiš z 192 izlivki, v Zgornji Šiški b hiš /. 44 izlivki. v šl. Vidu pa t hiša s 4 izlivki. skupno torej 361 hiš z 1940 izlivki. Lotos namerava vodovod še razširiti svoje omrežje in sicer namerava položiti okoli 8000 m novih cevi, kar l>o veljalo l.t29.(KK) Din. Predvsem namerava vodovod izjx>polniti svoje omrežje v sredini mesta, dalje na Brinju, v raznih ulicah v Šiški, na Mirju, v svetokri-skem okraju, v Mestnem logu, pod Rožnikom in |н><1 Golovcem. Ljubljana se je že pričela zavedati, da bo morala v bodočnosti opustiti svoj vodovod v Klečali, ker l>o premajhen. Končna in stalna rešitev vodovodnega problema v Ljubljani !>o izvedba gravitacijskega vodovoda s Kamniških j>lanin. Dosedanji vodovod 1к> služil le /a rezervo. Vse to pa je seveda nilizikn Invloénosti. Istočasno za dan in noč Je NIVEA-CREME ker naivpžrejša sestavina El'CFRIT, ki pos e'-u e nego ko*e, omogoča Nivea Creme, da prodre globoko v kožo, ne da bi osla.il na ovršini blesk. Podnevi Vas varuje ta vse eno vroine. ter ohraniš kožo meliko n srilčno. Ponoči de uje Nivea Creme na Ia ni,čin, dn osvežuje in krepi polt in dobite tako sve- in m a losini izgled. Nadomestiti ne morete Nivea Creme niti z najdražjimi luksu/.nimi Kremami, ker ni nobene, ki bi vseb vala EUCKRIT, ki varu.e tkivo kože in osvežuje, na čemer sloni vse presenetljivo blago učinkovanje Nivea Creme. Skatlje po Din 5 —, 10 — in 22 —, tube po Din 9 — in 14 —. Proizvaja v Jugoslaviji: .'ugnsl. P. Beiersdorl & Co. il. s. o. j. Maribor, Gregorčičeva 24 Pas'loftsîti teden Panes si je katoliška Cerkev nadela žalni paj-čolan, kar opazimo že ob vstopu v božji hram. Zagrnjena so z vijoličasto tančico vsa sveta razpela v znak žalostne dobe, v katero nas z današnjim dnem uvoia sv Cerkev. Odtod tudi ime današnje nedelje: »pasijonska« ali pa tudi »tiha« imenovana. Z današnjim dnem nas cerkvena liturgija sjiet približa za korak največjemu misteriju vseh časov — trpljenju Gospodovemu. To je nekako tretja mopiija v pripravi na veliko noč. Ce si mislimo jiroupnetno dobo kot nekak uvod v postni čas, so »in prvi štirje tedni postne dobe posvečeni našemu spreobrnenju in prenovljenju v dušnem oziru, potem je doba, ki jo začenjamo z današnjim dnem, ie popolnoma posvečena spomiuiu trpljenja in strašne »mrli našega Gosjxxia. Do sedaj je bilo v cerkveni liturgiji le bolj notranje dušno trpljenje Kristusovo označeno, a zdaj pa se veliko jasneje pokaže motiv fizičnega trpljenja. Svojo notranjo bol ob sjxmrinu na trpljenje Sina božjega izrazi Cerkev v nekaterih zimanjih znakih Tako, kot omenjeno, danes zakrije vse križe s Kristusovim truplom; blesk im sijaj križa mora ob misli na Jezusovo trpljenje stopiti malo v ozadje. Veliko bolj kot zunanji znaki, pa govori o trp-fjenju našega Zveličarja vsebina cerkvene liturgije ili njenih molitev te dobe. Motiv trpljenja — zunanjega vsaj — stopi v ospredje in je nekako edini do vstajenja, odnosno do velike sobote. Ues je, da skuša liturgija podati tudi motiv krsta, a ta, ali ne pride do [K) pol nega izraza, nli pa skuša napravili nekako sintezo obeh motivov, torej motiv krsta so druži z motivom trpljenja. Ne bilo bi odveč, če v nekaj poležali oznarimo glavne misli cerkvene liturgije v dneh bodočega tedna. Bile bi nekako sledeče: V ponedeljek je v mašnih molitvah tako pogosto so nahajajoče nasprotslvo: pogani delajo j>oko-ro v prahu in pepelu (Jona pridiga Nlnlvljanom) — a Judje hočejo umoriti svojega Misijo, ki jih tako blagohotno vabi: ïCe je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije.« V torek se v berilu prikazuje Daniel v levnja-ku, ki je predpodoba trpečega Odrešenika: Daniel v levnjaku — Kristus na Oljski gori. Dnniela po-krepča Habakuk — Kristusa pokrepîa angel. Daniel zmaga končno nad sovražniki — ludi Kristus jo vse sovražnike premagal. Evangelist Janez spet nam prikazuje, kako se mora Jezus skrivati pred sovražniki. Skrivaj odide v Jeruzalem, ki naj bo zanj levnjak. V sredo je spomin na čase kalehumenov. To je bil namreč v stari Cerkvi dan skušnje onih ka-tehumenov, ki naj prejmejo na velikonočno soboto sv. krst. Pred 14 dnevi so jim pri tako zvnmem ekrutiniju« zaupali 10 božjih zapovedi in danes naj bi pokazali, če so si že prisvojili njih vsebino. Zato se nanaša tu
  • o perikojK) o spokornih, kjer se slika predvsem obilno usmiljenje Gospodovo. V petek spet naslopa prerok Jeremija, ki je predpodoba trpečega Odrešenika, ki se pritožuje nad Judi, ker zapuščajo studenec žive vode. Evangelist pa slika ono perikopo, ko Gospod obudi Lazarja; kajti ta dogodek je bil nejjosrnden povod judovskim voditeljem, da sklenejo Gospodovo smrt. V soboto je vigilija cvetne nedelje. Prerok Jeremija, ki spet nastopa kot predpodoba trpečega Kristusa, v berilu v Kristusovem imenu prosi za Kristusove sovražnike. V evangeliju kaže sv. Janez vso satansko zlobnost in zaslepljenost farizejev, ki gredo tako daleč, da hočejo še Lazarja umoriti, kor ga je Gespod obudil od amrti. Dalje slika slavnostni vhod Jezusov v Jeruzalem, ki mu ga prirede po večini pogani (tu so vidi spet ona antiteza), dočiin ga hočejo rojaki umorili. Tako vidimo, kako so vsak dan bolj bližamo spominu Gospodove smili na križu. SOlNCNE PE0Î-: И ods1 ranjujo naglo In liroz sledi .CREME ORtZOff." Dobiva so pnvsoit Utpol: COSMOOIIEMIA, 7.o(|rcb SniK-i I. lasov n ulica '-'.1 Kaj bo danes Drama: Naš gospod župnik. Ljudsika predstava po znižanih cenah. Iz.v. Opera: Luiza. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Filharmonija: Predavanje dr. Stanka Vur-nika »O vprašanju slovenstva v ljudski umetnosti«. Ob pol II. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bohinec, deti., Rimska ceeta 24; tir. Stanko Kmet, Dunajska c. 41 (Sv. Krištof in mr. Leuetek, Ree-Ijeva c. 1. Ljudski kino Glince: Filim v 4 dejanjih »Rdečekožec«. Ob 4 in 6. Društveni dom Glince: Ob 8 drama >2rter pris»ge«. Kaj bo jutri? Drama: Gospoda Glembajevi. Red A. Opera: Za,|>rta. Nočno službo imata lekarni: mr. Bakarčii, Sv. Jakoba trg 9 in dr. 1'iccoli, Dunajska c. 6. KLOBUKE ▼ na ira »lične j- lih, najnovejših pomladanskih barvah in oblikah, ter razne spo« »e klobuk« it čepice nudi bogato založena specijalna trgovina klobukov in tepio M rko Bogataj, Ljubljana, Stari trg 14 Cene zmerne. Solidna postrežbi Sprejemajo se popravila. 0 Spored materinske proslave Kršč. ženskega društva, ki se bo vršila v sredo 25. marca ob 20 v opernem glednlišču: 1. Orkester. 2. Mia Brejc: Mladinska deklaniacija. 3. Slavnostni govor P. Romana Tominca. 4. Mladinske pesmi: poje ga. Pavla I.ovšetova, pri klavirju g. Marjan Lipovšek: a) M. W. Hamilton: Deževna noč, b) L. Blech: Opackani Jurček in očofana Špelca, c) P. Curran: Velikonočna. 5. L Pregel: Materna beseda. Recitacija; recitira g. inž. arh. Peugov 6. Orkester. 7. Otroška igrica: »Smeh in jok«, spisal P. Krizostom Seko-vanič. Režijo vodi g. profesor Osip Sest. Orkestralne točke izvaja »Zarja«. © Večer religiozne glasbe. Ob sklepu misijona priredi nkndemska Vincencijeva konferenca v petek, dne 27. marca ob 8 zvečer v frančiškanski cerkvi večer religiozne glasbe i motivom »/'o poli kriia«. Po uvodnih besedah P. Romana Tominca proizvaja petje in glasbo akademski cerkveni zbor. O Razstava dekorativnih slik na sodišču. Od orožniške postaje v Mengšu je včeraj prejel preiskovalni sodnik ljubljanskega deželnega sodišča 6 velikih dekorativnih slik, ki predstavlja:o razne zgodovinske dogodke in osebnosti, a jih je vlomilska tolpa Franceta Pavliča ukradla v Ljubljani podružnici tvrdke »Gloria«. Slike cenijo na MX) Din. Zadnji čas je zaslišal preiskovalni sodnik do 20 prič, po večini s kmetov iz ljubljanske in oddaljenejše okolice. Akt proti Pavličevi vlomilski tolpi predstavlja že ogiomen obseg. Tudi morilca Laknerja akt od dne do dne narašča. 0 Razprava proti ljubljanskim pekom. Zanimanje za razpravo proti ljubljanskim pekom je splošno in veliko ludi med konsumenti. Zaradi prestopka proti zakonu o pobijanju draginje je ovadenih 47 oseb Razprava se bo baje vršda kmalu po veliki noči v nekdanji porotni dvorani. Pravijo, da bo državno tožilstvo dvignilo obtožbo tudi proti producentom kvasa, v kolikor pridejo v dravski banovini v poštev. © Tržaška cesta bo od torka 24. t. m. dalje zaprta /a tovorni promet od odcepa Glinške ulice do cerkve na Viču radi del za električno cestno železnico. Tovorni promet se l>o vršil preko Rožne doline. © Električna urna naprava, ki ie bila dobavljena od Jugoslavcnsko Siemens d. ti., katera isto nadzoruje, se urejuje in kontrolira tako, da je razlika v napovedbi časa največ 20 sekund. Brez težkoč bi se s pomočjo fizikalnega instituta univerze dosegla znatno večja točnost električne urne naprave (na stotinko sekunde natančno), vendar tega ni bilo mogoče pri svoječasnih pogajanjih z gori navedenim institutom in mestnim magistratom izvesti, ker je taka naprava, ki jo automatično regulira astronomska nihalna ura, predraga. 7.a normalne potrebe meščanskega življenja zadostuje točnost ur na 20 sekund. Neglede na posamezne motnje po velikih snežnih metežih ter strelah je delovala mestna električna urna naprava do sedaj brez pomembnih motenj. Glede urnega stebra pred kolodvorom pripominjamo, da se je ustavilo obratovanje te ure radi preložitve kabelskega voda, ki je bila potrebna radi takratne novogradnje, to je bilo jeseni preteklega leta. © Umrli v Ljubljani. V času od 14. do 20. marca 1931 so v Ljubljani umrli: Kodrič Rozalija, roj. Birsa, 02 let, soproga gostilničarja, Rimska cesta 7; Prosen Ivan, 50 let, žel. sprevodnik, Skofja ulica 13; Cernivec Jožefa, hči žel. strojevodje, Pod-limbarskega ul. 40; Križaj Franc, 77 let, zasebnik, Jurčičev trg 2; Lavtar Uršula, roj. Perhne, 75 let, vdova mesin. uslužbenca, Grajska planota 1; Sre-bot Marjana, roj. Kaluža, 87 let, zasebnica, Sv. Petra c. 29; Trost Karel, 60 let, nadučitelj v p., Prekmurska ul. 4; Palčar Frančiška, 23 let, trg. sotrud-nica, Žitnikova ul. 17; Urbatičič Franc, 39 let, trgovec, Trnovski pristan 38. — V ljubljanskih bol-milnicah to umrli: Vojvoda Žarko, 11 let, šolski učenec. Poljanska c. 30; lile Marija, 57 let, gospodinja, Šmartno pod Šmarno goro; Mrzlikar Anton, 50 let, prosjak, nestaln. bivališča; Kramar Antonija, 3 leta, hči kleparja, Rožna dolina; Letnnr Vinko, 8 mesecev, sin delavca, Zalog; Leveč Franc, 76 let, zasebnik, Dunajska c. 8-1; Vodiško Ana, 3i| let, žena težaka, Leskovec, Dolenjsko; Dobrovolo Kati, (13 let, delavka, Mestni trg 15; Pajnič Antonija, G7 let, zasebnica. Dunajska c. 15; Mahne M.i-rija roj. Golob, 37 let, žena zidar, mojstra, Dolenjska c. 28; Jeras Franc, 45 let, delavec drž. žel., Obrije pri Mostah; Strojin Franc, 60 let, rudar, Iietje pri Trbovljah; Drol Janko, 59 let, vp. tipo-graf, Sv. Petra nnsip 49; Babnik Frančiška, 55 let, kuharica, Soteska 6. © Opozarjamo cenjeno občinstvo na današnjo predavanje dr. Stanka Vurnika o vprašanju slovenstva v ljudski umetnosti. Predavanje bodo spremljale zanimive skioplične slike. Dvorana Filharmo-nične družbo (kino Matica), Kongresni trg, začetek ob pol 11. K obilni udeležbi vabi prireditelj — Slavistični klub DSFF. Vstopnine ni. © Javno predavanje. V četrtek, dne 20. marca 1931 ob 20 predava v dvorani glasbenega društva Sloge podžupan mestne občine ljubljanske g. profesor Evgen J are o predmetu: Promet zn časa rimske dobe. Že iz naslova samega se vidi, da bo predavanje jako zanimivo in vabimo vse železničarje, kakor tudi širše ohčinstvo. da se ca udeleže. Nabavila sem si te krasne zavese v specijalnem oddelku tvrdke A. & E. SKABERNÈ LJUBLJANA Razne nesreče Ljubljana, 21. marca. V ljubljansko bolnišnico so dan en pripeljali 5 ponesrečencev, nekaj i z dežele, nekaj pa iz mesta. Na Dunajski cesti v Ljubljani se je danes Ëripetila resnejša nesreča. 65 letni hlapec Josip • r mol c iz I rzina b8, je padel jxxl vo/. in sc ! hudo poškodoval ua glavi. 21 letni elekt remonter Anton Cerkve-nik, stanujoč v Ljubljani nu Rebri 19. je delal na novi stavbi za topničarsko vojašnico. Med delom je padel z lestve in dobil hude notrunje poškodbe po vsein telesu. Tudi pri smučanju se še dogajajo razne nesreče. 15 letni «lijak Častisluv J e r i n iz Kosez se je danos smučal na Rožniku in je pri tem padel ter se |>oškodoval |>od kolenom. 12 letni |H»sestnikov si.ii Franc Jurglič iz Vrbii pri Grosupljem je lnišnicl. Nevarna Kamniška Bistrica Regulirajte jol Kamnik. 20. marca. Pogubonosno delovanje Bistrice, Nevljice in manjših hudournikov v okolici Kamnika povzroča prizadetim vedno več skrbi. Že 1. 1926 je Bistrica napravila v spomladanskih poplavah ogromno škodo. Odnesla je cele komplekse zemljišč, zlasti oh cesti Kamnik—Stranje, katero je tudi na mestih poškodovala in so bila popravila združena z velikimi stroški. Odnesla je takrat tudi mekinjsko brv in Kršnumčev park ter skoro ves odplavi jeni niaterijal odložila v strugi proti Perovem, tako da se je struga |>o-nekod dvignila za nad en meter. V dveh zaporednih povodnjih v preteklem poletju so vode v kamniški okolici napravile zopet precejšnjo škodo. Med drugim je odneslu Bistrica usmiljenkam gotovo nad t()(K) kub. metrov travnika in poruvala 10 velikih dreves; v Novem trgu je jx>.š.kodovala jez in napravila za 10.000 Din škode. Nekateri posestniki so sicer zavarovali svoja posestva s pomoli, ki segajo navadno 5—8 metrov v strugo reke, da vsaj nekoliko oslabijo pogubno delovanje deročih valov. Da pa taki [lomoli prav malo koristijo ob velikih povodnjih, smo se lahko prepričali poleti. ko je Bistrica par 100 metrov |xxl jezom tovarne »Titan« tak pomol, ki je bil ivoldrugi meter širok, 7 metrov dolg in čigar hrastovi piloti so bili do 2 metra zabiti v zemljo, gludko izruvala in odnesla 100 metrov po strugi naprej, nato jm se lotila travnika in ga prav [»ošteiio zdelala, poleg tega pa odnesla še polovico kolovozne poti, tako «la je promet na njej ogrožen, ker jo vodu na tem mestu sedaj stalno izpod-ko|>avu in se zemlja neprestano vdira. Do sedaj š^ nismo ničesar slišali. «Ia hi se kaj ukrenilo /. varstvo te poti ali |xi |x> poplavah prizadetih zemljišč. Seveda se [xni-s'iiiki «umi le težko odločijo k popravilom, ker jim v sedanjih težkih časih primanjkuje denarja za najpotrebnejše, stroški z« tnka popravila i>n hi ponekod znašali več kot je vredno zemljišče. Zato navadno odlašajo do prihodnje povodnji. «la je škoda še večja. In tako gre naprej. Kdor je videl strugo Bistrice pr«-d leti in danes, se ne bo mogel dovolj načuditi, koliko škode je na- Halo! Priložnostni 5 nahup! prvovrstno ohranjenih šestelektronsklh „RADI0NE" z okvirno anteno za kratke normalne in dolge valove, 8 jinim zvočnikom, akumulatorjem 36 Ah, anodnim aparatom za istosmemi tok se proda po Izredni ceni samo Din 6400 - Prodajo posreduje Radio Ljubljana, ттжш cesta stalo samo v dolžini od želez neg« mosta do Remčevega jeza na Duplici. Ni nain znano, kako je s fondi za regulacijo hmlournikov in uli jih je sploh kaj. Če so. potem se morajo Kaiuniču-ni na vsak način |x>l> rigati, da ne ostanejo ob stra ni. Da je škod« pri takih povodnjih navadno večja kot bi bilo treba, so neredko krivi tudi Kamničani sami. I.ep primer: jez pri novotrž.kem mostu je voda v sredi |>orušila. poprava bi stala morda 1000 Din. Zainteresirani posestnik je trikrat interveniral nai se i«»/ popravi. Nek«lo ji; pri|xiročnl i slo v nekem ljubljanskem «Inev-niku. Odgovor: je/, naj še počaka, gru«litelj ima seve«la drugega dela dovolj (občina je seveda vedno zadnja!). Čez nekaj dni |x>ruši voda ves jez in vrt na levem bregu. Stroškov je 10.000 dinarjev, posestnik vrr« pa jih im« /. graditvijo škurpe več kot je vreden vrt. Dnevna kronika tančnimi naslovi na naslov: Društvo ljubiteljev poljskega naroda, dr. Rudolf Mole, Ljubljana, Že-Ijarska 7. — Na željo natančnejše informacije. — Za red na železnici. Ol. ravn. drž. železnic je ukrenilo vse potrebno, da se promet na vseh progah vzdržuje tako, da se bo mogel primerjati s funkcioniranjem drugih evropskih železnic. Da se to izvede, je potrebno, da se tudi občinstvo strogo drži izdanih in povsod objavljenih navodil glede pažnje na sna/nost v železniških vozovih in železniških prostorih in da se spodobno obnašajo v vagonih in železniških prostorih. Sprevodniki imajo navodila, da občinstvu popolnoma brezplačno pomagajo v vsakem oziru. S krivci se bo ravnalo strogo po zakonu. — Naknadni pregled in plombiranje motornih vozil za mesto Ljubljano in za okraj Ljubljana-okolica bo dne 9. aprila t. I. (ne 4. aprila, kakor je bilo prej javljeno) in sicer od 9 do 12 in od 15 do 0 Organizacija diplomiranih tehnikov vabi tvoje, v Ljubljaui bivajoče članstvo na sestanek, ki bo dne 24. t. m. ob 20 v hotelu Miklič. 0 Velike garaže na svetu Kmetske posojilnice ob Dunajski cesti ne gradi tvrdka .lugoavto, kakor smo poročali v štev. t>4. z dne 19. marca, ampak firma l'.esa d. z o. z., zastopstvo Chevrolet avtomobilov. © Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi ta v avgustu 1930 zastavljenih dragocenosti (zlatnino. srebrnino i. dr.) dne 7. aprila, za efekte (blago, perilo, stroje i. dr.) pu 18. aprila vsakokrat ob 15 v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15. 0 Oblastna strelska družina т Ljubljani ima ob pol desetih dopoldne v hotelu Loyd redni občni zbor. Udeležba članstva strogo obvezna. V slučaju nesklepčnosti bo pol ure kasneje nov občni zbor, sklepčen ob vsaki udeležbi. 0 Zanimivo predavanje ob kožnem sefmti ▼ Ljubljani. Kljub ljubiteljev jamarjev priredi ob priliki kožnega sejma v Ljubljani 23. t. m. ob pol 8 rvečer v salonu restavracije »Pri Levu« na Go-iposvetski cesti zelo zanimivo in poučno predavanje »O psu jamarju in njegovem delu na ropa-rice pod zemljo«. Predava znani lovski strokovnjak dr. Ivan I.ovrenčič. Po predavanju se vrši prijateljski lovski sestanek. Vstop prost tudi nečlanom. Zlasti opozarjamo na to predavanje or.e lovce iz bližnje in daljne ljubljanske okolice, ki pridejo ta dan v Ljubljano prodajat kože divjačine. 0 Obsojen zaradi električnega toka. Nekateri ljubljanski prebivalci skušajo v svoja stanovanja in obrate napeljati na skiiven način električni tok. Mestna elektrarna vodi strogo kontrolo in zasači tuintam takega izkoriščevalca električnega toka. Zaradi nedovoljene in tajne uporabe toka se je moral včeraj pred sodnikom poedincem zagovarjati Simon G., ki je napeljal v svoje stanovanje in delavnico električni tok. Njegova žena ima namreč pletilnico in je rabila tok. Zaradi prestopka tatvine je bil Simon G., ki je drugače pošten in dober družinski oče, obsojen na 7 dni za-jiora, a to pogojno za 2 leti Hkratu je bil obsojen, da mora v 3 mesecih plačati mestni elektrarni z nedovoljeno napeljavo toka povzročeno škodo v znesku 500 Din. © Tat se jc vjel. Gospej Rilti Debevčevi na Rebri št. 11 je pretekli ponedeljek neki tat ukradel gramolon z 9 ploščami. Za tatom ni bilo nobene sledi. Policiji pa je tokrat priskočil na pomoč najboljši detektiv, ki mu je ime slučaj. Tat je bil namreč tako neroden, da je takoj, ko je gramofon ukradel in ko je bila policija ie obveščena o tatvini, skušal ta gramofon prodati. Tat je bil prijet. Je to 211etni Viktor H, ki je zelo vzljubil Ljubljano, vendar mu pa policija to ljubezen prepoveduje in ga je lani izgnala zaradi kraje za dobo pet let iz mesta. Za to se Viktorček seveda ni brigal in je kljub prepovedi prišel v Ljub Ijano. Sedaj pa bo imel na vesti dva greha, za katera se bo moral pred sodiščem zagovarjati, namreč zaradi tatvine in pa zaradi prepovedanega povratka v mesto. © Zasačen vlomilec. V petek popoldne je jgoden slučaj nanesel, da je padel policiji v roke prav drzen vlomilec. K temu slučaju pa sta pripomogla dva dijaka, ki imata najbrže precej detektivske žilice v sebi. Ta dva dijaka Marjan V. in Vladimir L. sta šla po Florjanski ulici med opoldanskim odmorom. Tedaj sta opazila v veži trgovine prvega delavskega konzumnega društva v Florjanski ulici 5 nekega mladeniča, kako se trudi, da bi s silo odprl vrata trgovine. Dijaka sta obstopila fanta in sta mu preprečila, da bi pobegnil iz veže, ter sta poklicala stražnika. Ta je Rumljivca aretiral. Sumljivec je 181etni Peter P. z Viča, ki je že dobro znan v policijskih registrih ,p v »/x/iniifilcih zaniskih. Fant ie imel ari sebi zelo Koledar Nedelja. 22. marca (5. postna, tiha nedelja): Lea: Kalarua Genoveška. Poueueljek, 23. marca: Jožef Oriol; Pelagija, Novi grobovi -}- Artur Mahr. V Gradcu je umrl 20. t. m. g. Artur Mahr, vnuk ustanovitelja in bivši ravnatelj nekdanje zasebne trgovske šole v Ljubljani. Rojen je bil v Ljubljani leta 1852, ter je po smrti svojefa očeta Ferdinanda |1. 1899) prevzel vodstvo tedaj daleč preko državnih meja znane trgovske šole, ki je bila združena tudi z internatom. Učenci te tedej edine trgovske šole na jugu Av-stro-Ogrske so bili iz raznih krajev, poleg domačinov Slovencev jih je bilo mnogo iz Italije, iz Hrvatske in tedanje kraljevine Srbije, vendar so pa v zadnjih desetletjih prevladovali Jugoslovani. Zasebni trgovski šoli je bila priključena tudi gre-miialna trgovska šola za trgovske vajence, ki ie prenehala šele z ustanovitvijo enake šole s slovenskim učnim jezikom. Pokojnik sam je hil Nemec po rodu in mišljenju, sodeloval je pri raznih društvih, udejstvoval se je pa tudi na karitativnem polju, kjer ni poznal narodnostne razlike. Mnogo danes dobro stoječih trgovcev, uradnikov in dr. se ima baš pokojnikovi šoli in dobroti zahvaliti za svojo izobrazbo, katera jim je v kasnejšem življenju omogočila obstanek in napredek. V letih svetovne vojne so izostali inozemski gojenci Mahrovc šole, ki je trpela vsled pomanjkanja učnih moči in učencev ter je leta 1918 povsem prenehala. Mahr je svoji dve hiši (Krekov trg in Kopitarjeva ulica) prodal po prevratu g. Vokaču, sam se je pa z rodbino vred izselil v Waltendorf pri Gradcu, kjer je preživljal svoja stara leta. Par-krat se je v poletnih mcsecih šc /glasil v Ljubljani pri svojih nekdaniih gojencih, zadnja leta je pa moral vožnje opustiti. Značilno za pokojnika je bilo dejstvo, da ni optiral za Avstrijo, kot ostala rodbina njegova, temveč ie obdržal jugoslovansko državljanstvo, ker je hotel ostati, kot se je sam izrazil, rslar Kranjec«. — N. v m. p.! -f- Sodraiica. Na sv., Jožefa dan smo poko-pall Heleno Perušek, kateri je «lo šesti ndevetdese-tega leta manjkalo le 40 dni. •f V St. Miklavžu pri Novi fttifti je umrla blaga in dobra krščanska žena in vzorna mati Marija Rihter, mati Jakoba Rihterja, prof. za verouk na mariborski realni gimnaziji. Plemeniti rajnki bodi žemljica lahka, težko prizadetim žalujočim pa naše najgloblje sožalje. Znatne stsÉne ргШгопћв dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro • Tehna . Ljubljana, Mestni Irg št. 25/1. Osebne vesli = Odvetniški izpit. Pred višjim deželnim sodiščem je v petek napravil odvetniški izpit dr. Schncditz, odvetniški pripravnik v Ptuju. Odlikovanje. Ž redom sv. Save V. razr. je odlikovan narednik-vodnik polkovni tambur godbe 40. pešpolka v Ljubljani Todor Vaskovič. Obenem se oprošča plačanja takse. = Izpit so napravili za čin rezervnega sanitetnega majorja kap. I. razr. dr. Marko Bauer; za čin aktivnega |>ehotnega kapetana II. razr. poročniki Tomislav Sertič. Ivan Petričevič. Anton Gi-riček. Rudolf Deinl, Vladislav Sobek, Vladimir Soldič, Drago Peceli. Peter Svarc, Krsto Engelman, Jakob Zerer, Filip Bokun, Mirko Kaster, Jaroslav llajnovski, Budimir šutič, Vekoslav Bajec, Rudolf Pirš, Miroslav Ulrich in Mirko Baljak; za čin aktivnega topniškega kapetana II. razr. poročnika Ljubomir Ilristič in Vojislav Pokorni: za čin akt. konjeniškega kapetana II. razr. poročniki Juro Horvat, Zvonimir Vucel in Dragoslav Študič; za spretno izdelan vltrih. Sedaj sedi v zaporih deželnega sodišča in se najbrže jezi na svojo smolo. Za tega vlomilca je bil petek res nesrečen dan. 0 Pravilno porezani nohti na nogah nc trgajo nogavic. Denar prištedite in hojo brez bolečin lioste imeli, če si pustite |>revilno pore-zati nohte v kopališču hotel« Slon. O Ovratnike higienično pere, svetlo lika, kemično čisti obleke: Šimenc, Kolodvorska 8- čin akt. inženjerskega knp. II. razr. poročniki Zvonimir Slangenberg, Marko Markovič, Robert Murko, Branko Suster in Ivo Božič;; za čin akt. sanitetnega kap. II. razr. poroč. dr. Vladimir Hilak, dr. Aleksander dinkan, dr. Miljutin Martič, dr Viktor lom in dr. Pavle Lobo«la; za čin akt. lekarniškega kap. II. razr. poročnik Zvonimir Poič; za čin akt. sodnega kap. II. razr. poročniki Vinko Herenda. Mato Grieta in Dragotin Bari; za čin akt orožniškega kap. II. razr. por. Adolf Seldl; za čin rezerv, snn. kap. II. razr. poročnik dr. .lulio Lemberger in za čin akt in rez. intendantskega majorja intendantski kap. I. razr. Frnnc DemiČ. Ostale vesti — Kvišku zdaj dežela vsa! Živimo v času katoliške akcije. Mnogo pa je o njej še nejasnega, marsikaj zmotnega v na/irauiu naših ljudi. I a ne-zaupno vprašanje: Kaj dela KA? Oni poizveduje; Kad bi delal za KA, pj ne vem, kako. Iretji zdvojen pričakuje rešitve le no velikem svetniku, ki naj bi reševal sedanjo /lo dobo in človeštvo. Vsakdo bodi vedno in povsod ves katoliški in apostolski! V tem tiči vse bistvo KA. Ne pričakujmo torej svetnikov, temveč vsakdo izmed nas naj se skuša versko in apostolsko poglobiti, pa bo jela med nami cveteti živa KA. Kako naj se vse naloge KA izvajajo, popisuje res lepo, živahno, nazorno in do podrobnosti izčrpno knjiga: Kvišku zdaj dežela vsa! Vse, |irav vse, kar naj vsak dobro misleč katoličan pri nas ve o versko-ajiostolskih nalogah, je zbrano in opisano v tej brošuri. Knjiga je ludi zelo praktična. S tem je izpolnjena vrzel, kako vcepiti pravo pojmovanje nalog KA slehernemu našemu človeku v lahkoumevni obliki, in mu dati nekak priročnik, vodilo za vse lepe naloge in cilje KA. Knjigo vsem prav toplo prijioroča v nakuj), čitanje in ravnanje po njej. Škofijski odbor KA v Ljubljani. — Ce lo ni blaznost, kaj pa je? Mislimo pisanje Delavske politike o misijonu v Ljubljani. Meščanski svobodomiselni listi o sv. misijonu, ki ga imajo katoličani za katoličane, vsaj molče in ga ne napadajo. Glasilo marksistov pa piše o njem naravnost neotesano. Pravi, da nam državni zakoni velevajo pustiti pri miru drugoverce in tudi brezverce. Kdo jim pa kaj hoče? Nihče jih ne sili hoditi k misijonskim pridigam in k sjiovedi, če nočejo. Toda to svobodo pa katoličani le še smejo zahtevati, da jih svobodomiselni marksist pusti pri miru, ko se sam tako vneto sklicuje na državne zakone. Delavska politika« je sicer premalo resen list, da bi se kdo spusčal ž njim v polemiko. Ugotavljamo pa radi jasnosti na zunaj, da je veliki marksist hotel misijonu vzeti veljavo na ta-le naci Piše: »Cerkve so polne navadnih ljudi, inteligence pa ni.« Tako! Marksističnemu socialistu je niisijou manj vreden, ker hodijo k njemu »navadni ljudje«, to je delovni sloji, proletarijat! Lep socialist, ki je to zapisal! — Ugotavljamo še nekai! V isti številki, ko se marksist vneina za svobodo vesti in prepričanja, je zapisal ta-le nesramen napad na češčenje M afere Božje. Piše: »Poglej lipo, ki smo jo pravkar jiodrli, lep hlod je. Čez leto dni, ko se bo osušila, bo naredil kipar Bertonceli iz nje Marijin kip. Ko bo ta lipa, predelana v kip, stala na oltarju, bodo verniki pred njo klečali in molili: izprosi izpreobrnjenje zamorskih, kitajskih in indijskih malikovalccv ..Tako pisanje je proti zakonu! Samo ni ga. ki bi katoličane branil! Ce besni marksist sprašuje: Zakaj oboli ob času misijonov v naših krajih toliko ljudi na verski blaznosti?«, moramo ugotoviti, da v Ljubljani doslej še nihče ni radi misijona obolel na verski blaznosti, pač pa bi iz pisanja -Delavske politike « človek sklepal, da je nekdo obolel na protiverski blaznosti. Ce pa tako pisanje ni protiverska blaznost, kaj pa je? — Izlet na Poljsko. V dnevih od 26. aprila do 2. maja 1.1. se bo vršil poljsko-jugoslovanski kongres na Poljskem. S temi dnevi je združen obisk sledečih mest: Poznanj (otvoritev velesejma), Gdy-nja (poljsko novo obmorsko mesto) — Gdansk, Varšava, Krakov. Vožnja (2. razred brzovlaka) od poljske meje in nazaj do poljske meje od 26. aprila do 2. maja, stanovanje, vsa prehrana (med temi različni skupni obedi, banketi), vsi ogledi mest in posebnosti, obisk gledališč po natančnem programu stane na Poljskem samo 250 zlatih t. j. okroglo 1.500 Din; vožnja do meje poljske in nazaj pičlo 1000 Din; torej skupno okroglo 2500 Din. Vabljeni so vsi privredni krogi in vsa kulturna društva in posamezniki. — Želeti je, da se udeleži čimveč Slovencev. — Priglasi, obvezni, do 30. marca z ne- zanesljivo privedejo svoja vozila ob določenem času komisiji na pregled, sicer ne bodo smeli po omenjenem terminu voziti z nepregledanimi vozili. — Proslava Alojzija Gangla, akntl. slikarja. Praški listi sporočajo, da je minister in poslanik v Pragi dr. Albert Kramer Izročil akad. kiparju, profesorju v pok. Al. Gnnglu red belega orla, ki mu je bil podeljen že 1. 1929. Prof. Al. Gangl živi v Pragi. Kakor znano je njegovo delo Vodnikov spomenik v Ljubljnni, dalje Valvazorjev spomenik pred Narodnim muzejem, nagrobni relief na grobu gospe Murnikove na pokopališču itd. — Pedagoški tečaj za učiteljstvo dravske banovine v Ljubljaui. Ministrstvo prosvete priredi potom Udruženja jugoslovenskega učiteljstva v Ljubljani v dneh od 30. t. m. do 1. aprila pedagoški tečaj za učiteljstvo dravske banovine. Na tečaju bodo predavali nemški pedagogi. Obča razprava se bo vršila o moderni osnovni šoli (predavanje. vzgledi dela in razgovori). Prvi dan bo predaval ministerijalni svetnik g. Hila iz Berlina o temi: Osnovne misli moderne pedagogike v narodni šoli. Drugi dan bo predaval šolski svetnik g. Šmidt o temi: Spoznavanje domovine in kulture v narodni osnovni šoli. Tretji dan bo predaval rektor iz Fssena g. Binder o temi: Ideja dela v narodni šoli. V»i udcleženci imajo v zmislu odloka ministrstva prosvete O. N. br. 20.881 od 14. marca t. I. dopust, in sicer: učitelji in učiteljice iz Ljubljane trodnevni dopust od 30. marca do 1. aprila, vnanji učitelji in učiteljice pa petdnevni dopust od 29. marca do 2. aprila. Glede lokala, kjer se bo vršilo predavanje, glede prenočišč in prehrane za vnanje udeležence ter vsa podrobna navodila bo obj.vilo pravočasno poverjeništvo UJU v vseh listih. Dopust dajo na podlagi gore-njega odloka upraviteljstva sama. — Kmetijsko poučno filmsko predavanje ▼ Tržiču priredi okrajno načelstvo v Društvenem domu na cvetno nedeljo 29. t. m. ob 11 dopoldne. Predaval bo kmetijski referent iz Kranja. Poučni kmetijski film je izredno za.iimiv in obsega 6 de-janj. K obisku se vabijo vsi zanimanci, zlasti pa ! okoliški kmetovalci. Vstopnine ne bo. — V Službenem listu kr. ban. uprave drav-I ske banovine št. 20 od 20. marca t. 1. je objavljen »Pravilnik za izvrševanje zakona o vinu«, dalje »Odredba o ustanovitvi referata za statistiko pri kraljevski banski upravi dravske banovine«, »Razglas o izpremembi uredbe o ustanovitvi zdravstvenih občin«, 'Razglas o popisu prebivalstva (ljudskem štetju)« in »Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občin» v letu 1931.« — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej koledar • Amerikai Magyarok Kossuth Naptara 1931«, ki je bil natisnjen v madjarskem jeziku v Ameriki in knjigo »Der Schuss in den Weiltfrieden«, ki jo ie izdal Bruno Adler v založbi Verlag Dieck Co. v Stuttgartu. — V enem dnevu okrog sveta. Pod tem geslom hoče kolonijalna razstava v Parizu, ki bo čez nekaj tednov otvorjena, nuditi obiskovalcem, da si v najkrajši dobi in na prijeten način ogleda vse čudeže eksotičnega sveta od živalstva do rastlinstva, od šeg in običajev pa do umetniških jiro-izvajanj ondotnega ljudstva. Vsaka kolonija bo nudila svoje posebnosti: palače, pagode, celo slavni tempelj iz Angkora bo postavljen na licu mesta. Vse živalstvo preskrbi firma Karel Hagenbeck. V ogromnem zoološkem vrtu se bodo sprehajali sloni, levi, zebre, gazele, noji, opice, skratka vsi prebivalci puščave, prerije in pragozdov. Na to razstavo priredi Prosvetna zveza izlet od 10. do 18. julija, tako da bodo izletniki bivali pet dni v Parizu in si ogledali tudi Luver in Versailea ob priliki narodnega praznika. Celokupno potovanje stane 2900 Din. Priglasiti se je treba do 10. junija. — Reklamni »avod »Publicitas« v Zagrebu je te dni izdal nov časopisni k«inl<><» ■>« I. 1931. Inse-i rentje, zahtevajte ml Škandal med Sramazoni Paril, 20. marca. V vritah francoskega framazonstva so se te dni izvršile važne spremembe. Eden najuglednejših francoskih framazonov, član Sveta Velikega Francoskega Orienta in glavni tajnik mednarodne framazonske federacije za Zvezo narodov (francoska skupina) g. Rene Besnard, bivši francoski poslanik v Rimu, je odložil svoja važna fra-mazonska dostojanstva. To sc je zgodilo radi tega, ker je g. Besnard skupaj s svojimi uglednimi framazonskimi brati gg. Gastonom Vidalom, André-jem Hessejem, Lautierjem in F a 1 c o • z o m zapleten v umazano Oustricovo afero kakor glavni krivec. Zato bo najbrže klican na odgovor ali pred senat ali pred redno sodišče. Seveda je g. Besnard še dalje ostal član framazonske zveze in je odložil samo svoja častna mesta v loži. No'i'vi nekdanji odjemalec — Dravska dolina. ki že deli čnsn trpi pod težo lesne industrijske krize. K sreči smo dohiti letos nekak nadomestek v Slovenskih goricah, kjer je sndje zelo dobro obrodilo in so era tndi hitro ter dobro vnovčili. Bopod porlnnčelnik, raJTi izhodn iz. vsega te""'' »Novih misli bi Vam çlede tega ne mogel novedati, saj je razinotrivnnje o vsem tem stalno nn dnevnem i-edu vseh «vsnodaT. и1»ого-zl isti pri Speceriji in mnnufaktiiri Grosisti to vanj. Predvsem ie potrebno stabiliziranje cen. najlvolj čutijo. Precej bi ooma^nlu usodna re-itev vprašanja obmei'iega kolodvora v Mariboru. žilava propaganda za d vie tujskega prometa. razširjenje komoetence tukajšnjega fin. inšpektorata in nazadnje vrnitev železniške kontrole dohodkov. Kaj je pravzaprav s tem sedaj. Ali !>o kaj?! To bi morali pa vi glasniki i ivnega mnenja bolje vedeti. Sedaj boin fm jaz Vas !x»slušul.« r— * q V mariborski stolnici bodo še jutri in pojutrišnjem verski govori za može. Pridite' □ Kulturno delo v mariborski okolici. Med najagilneišimi prosvetnimi društvi v mariborski okolici je katoliško izobraževalno društvo v Ko-šakih. Iz poročil na nedavnem občnem zboru povzamemo, da šieje omenjeno društvo 251 članov, kar je z ozirom na število jirebivalstva omenjene občine zelo lepo število. Prav razveseljivo je, da otvori društvo v kratkem javno knjižnico. V novi društveni odbor so izvoljeni: Anton Zorko, predsednik; Franc Serp, podpredsednik; p. Pavel Potočnik, lainik; Mihael Hrašovec, blagajnik; J. Po-lanec, I. Klabus, M. Lederer, V. Plaveč, F. Kranjc odborniki. Društvu želimo tudi v prihodnji poslovni dobi najlepšenn procviln. □ C. Chaplin skozi Maribor. Kakor doznamo, prispe v kratkem sloviti filmski zvezdnik C. Chaplin v našo državo in bo potoval skozi Maribor. Ljubitelji filma mu pripravljajo lep sprejem. □ Pnsclska zveza priredi nn praznik Mnriji-nega oznanjenja, dne 25. t m. v dvorani Prosvetne zveze pasijonsko igro »Stabat Matere. Pričetek 1 ob pol 17. □ Akademija mariborskih učiteljiščnikov. Včeraj popoldne je zelo lepo uspela akademija mariborskih učileljiščnikov. 1'oleg di.iaštva je bil navzoč i profesor zbora z ravnateljema dr. Tominškom in I dr. Potcčnikom nn čelu. □ Konce liripe. V času od 11. do 21. t. m. sta oboleli v mariborskem mestnem okolišu dve osebi, I in sicer ena na šenu, druga pa na vnetju mož?an-I ske mrene, ki ji je podlegla. Na hripi ni nihče , obolel. □ Iz orožnlške službe. Na svoje novo službeno ; meslo v Belgrad je odpotoval orožnlški poročnik ; čedomir Koslič. ki je doslej služboval pri inaribor-j ski orožniški četi. П V splošni bolnišnici je umrl včeraj v starosti 51 let Viktor Miiller, poduradnik državne železnice. Pogreb bo danes ob pol 17 na mestno pokopališče. Blagemu pokojniku časten spomin, težko prizadeti j rodbini pa naše sožaljel □ Vseučiliški profesor dr Osvalil je predaval I v petek zvečer v Ljudski univerzi o problemu za-j kona. Nnglašnl Je, da je zakon etična skupnost. I Glavni vzrok za današnjo demornliznciio vidi v ugonobitvi mnogih vrednot po vojni, pa tudi v njih prevrednotenju. Občinstvo je sprejelo njegova izvajanja s toplim aplavzom. □ Za zgradbo novo pnlnfe banovinske hranilnice na vogalu Gosposke in Slovenske ulice je bil sprejet načrt mladih arhitektov inž. Deva in Černi- ! Koja. п SSK Mnrnlon. Julri zvečer ob 20 redna seja ! upravnega odborn. Ker so nn dnevnem redu važne zadeve, udeležba za vse odborovne člane strogo obveznn. □ Prihodnja operetna premijera na mnribor-I skem odrn bo Kalmanova »Cirkuška princesa«, ki se v kratkem uprizori v režiji D. Trbuhoviča in pod taktirko dirigenta L. Herzoga. Nove dekoracije slika gledališki slikar Ussar, nove kostume lzvršule gdč. Neratova. □ Poravnalno postopanje je uvedeno proti trgovcu Hihardu Lttschniggu v Slovenski Bistrici. □ 1'mrlii je v starosti 41 let zusebnica Marija Slakus. Pogreb bo danes ob tričetrl na 10 iz mrtvašnice na magdnlensko pokopališče. Pokojnici blag spomin, težko prizadeli rodbini naše globoko sožaljel □ Vrela kava — vzrok smrti. Kakor smo že poročali, se je 4 letni sin šolskega sluge Otinar 1'etek po nesrečnem naključju polil v kuhinji z vrelo kavo in so ga zaradi težkih opeklin morali prepeljati v splošno bolnišnico, kjer je včeraj na posledicah zadobljenih poškodb umrl. □ Oživel je ob nastopu pomladanske sezone včerajšnji mariborski trg. Pri konsumu se je na mah poznalo, da se mariborske gospodinje prav skrbno pripravljajo za prijetna velikonočna presenečenja, posvečajoč prav živahno pažnjo obilnemu zarodu okoliškega perutninarstva. Na prodaj je bilo 472 komadov kokošk, piščančkov, puranov, račk in gosi. Pa tudi kozlički so se že pojavili na trgu po 100 Din. Slaninarji so pripeljali na 105 vozeh 329 zaklanih svinj. Kmetje so pripeljali za 185 vreč raznih doželnih pridelkov. □ V novi podružnici na Aleksandrovi resti 6 (Prosvetna knjižnica) se sprejemajo 'oglasi in in-serati za Slovenca in Slov. list. Istotain se lahko poravna naročnina in se lahko dobe druge informacije v upravnih poslih. □ Najprlsrčnejša livalal Anton Bauptman, veleposestnik na Slemenu, je dal 100 Din za občinske uboge v Rošpohu namesto venca za blagopokojnim Stankom Ilauptmanom. □ Potresni sunek je bilo čuti v Mariboru v petek zvečer ob 20 Sunek je bil Čisto rahel in je trajal štiri sekunde. □ Jugoslovanska strokovna »vexa ima dane« ob 9 v društvenih prostorih na Koroški 1 svoj redni letni občni zbor. Mariborski člani in zastopniki podrejenih skupin iskreno vabljeni 1 □ Proti navijanju cen mleku in mlečnim izdelkom. Mestno načelstvo razglaša: Ker se dosledno opaža, da prodajalci mleka in mlečnih izdelkov pred prazniki popolnoma neupravičeno in brez utemeljenega vzroka pridobitnih razmer dvigajo cene mleku in mlečnim izdelkom, se s tem razglasom določijo za čas od 25. murca t. 1. do velikonočnih praznikov sledeče cene: Sveže mleko se sme prodajati liter do najvišje cene 3 Din; smetana 1 liter do najvišje cene 12 Din Tržno nadzorstvo bo med tem časom vršilo najstrožjo kontrolo nad živili. Konsumenti se vabijo, da vsak poedini slučaj javijo takoj tržnemu nadzorstvu ali najbližjemu stražniku mestne policije. Kršitve zgorajšnie odredbe se bodo kaznovale sodnijskim potom po določbah zakona o pobijanju draginje in življenjskih fiotrebščin ter brezvestne špekulacije. □ Akademsko naobražena dama dosedaj še ni nastopila pri prosvetnem večeru. Zgodilo se bo to prvič prihodnji četrtek, dne 20. t. m., ko predava ga. Katica àedivy o Belgradu nekdaj in sedaj. Ima številne zveze v belgrajskih krogih in bo obiskovalcem prosvetnih večerov lahko marsikaj zanimivega povedala. □ Jubilej dela in zvestobe. Te dni obhaja jubilej 25 letnega služenja pri ugledni rodbini trgovca in občinskega svetnika V. Murka v Meljn gdč. Ana Klobučar. Delu slava, delu čast! □ Konstituiral se je odbor SSK Maribora sledeče: dr. Strmol, jiredsednik; dr. Jančič in ravnatelj B. Pogačnik, podpredsednika; dr. Planinšek, tajnik; J. Laznička, tajnikov namestnik; Loos, blagajnik; dr. Žgur, gospodar. Načelniki odsekov: Nerat za nogometni; Bergant, lahkoatletski; Vo-glar, vodnosportui; Sepec, tenis; Golubovič, zimsko-sportni; dr. Ravnikova, ženski; inž. Mis, ping-pong. □ Pobeci, pozor! Tam okoli vojašnice vojvode Mišiča plezajo pobeci po vojašuiški ograji ter jiu-ščajo zu seboj sledove vse pokončevalne in uničevalne žilice. Razen tega se še obregujejo ob stražnika. Poveljstvo omenjene vojašnice opozarja starše otrok nn morebitne posledice. — Nova prodajalna Cirilove tiskarne se otvori jutri zjutraj v hiši na oglu Frankojiauove in Val-vazorjeve ulice na desnem bregu Drave. S tem ja ustreženo vsem, ki stanujejo v iem delu Maribora. V prodajalni dobile vse pisarniške in šolske potrebščine ter knjige Cirilove knjižnice. Poselilo novo prodajalno Cirilove tiskarne I — Na prvenstvenih tekmah na Pohorju so dobivali posamezni smučarji brezplačno po eno skodelico Ovomaltine kol posebno krepilno sredstvo. Ena porcija je popolnoma zadoščala svojemu namenu. — Pri težkočnh v želodcu in črevih, j*»-manjkanju slasti, leniveui odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju jiovzročri 1 do 2 čuši naravne »Franz-Josef« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, du »Frnnz-Josef«-vodo radi jeni.ljo celo težko lmlni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-Josefc-grenčica se dobiva v lckarnuh drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljutomer Izvirne francoske jiastilje „V A I» D A" proti prehlajenju, hripi, influcnci itd. Prodnjajo vse lekarne in drogerije. u- ^тшт^ шш Ш T i Л1; Sndjnrsko predavanje. Podružnica sadj. in vrtnarskega društva v Ljutomeru priredi na Marijin praznik, 25. t. m. |>o oemi sv. maši v VI. deškem razredu svoj prvi sudjurski sestanek, nn katerem )к> j>redaval naš Quo vadiš« jx>novi РгозлчЧ-no društvo danes popoldne ob pol štirih v Katoliškem domu. Materinski dnu priredi Macijansika kon-gregaciin na Marijin proiziiik popoldne v Kat. dom u. Na vsjioredu so pevske točke, deklamacije, otroški prizori s petjem in rajanjem, govor in 1. slika Mcškove dramatizacije Aii'l.-r-senove pravljice »Mati«. Matere, vaša porodi tev ! Središče ob Dravi »Očetov dan« na Jožefovo v Društvenem domu se je prav dobro obnesel v vsakem o,- u. Na Marijin praznik 25. t. m. pa se vrši i: to am proslava »materinega dne«. Začetek ob 3 pop. Matere pridite, zopet bo lepoi Celje Mati v bo u za otroha Pretresljiv prizor na policijski stražnici Kdor je hodil v petek, 20. t. m. mimo policijske stražnice nu mestnem magistratu, je moral ustaviti korak ob nežnih krikih, prihajajočih iz stružnice. Presunljivo klicanje --Mama, mamah ljubke dveletne deklice je prekinjalo živahno in glasno govorjenje moških iti ženskih, ki se očividno niso mogli o nečem sporazumeti. Ozadje prizora, l,i je moral vsakogar pretresti in čigar osredje je tvorila usoda malega nezakonskega otroka, je sledeče: Pred skoraj tremi leti je v Črnomlju neki poročeni javni uslužbenec začel razmerje s tamkajšnjo boln ško strežnico, doma iz šošlanjskega okraja. Plod razmerja je bila sedanja že dveletna hčerkica. Poročenemu nezakonskemu očetu je bilo plačevanje alimentov nerodna stvar in z zadevo se je moralo jKmovno pečati sodišče. Zena nezakonskega očeta je pričela vplivati na nezakonsko mater v tem smislu, naj ji izroči dete. Temu vplivu je nezakonska mati podlegla in se res zavezala, da dete izroči. Nezakonska mati, ki svoje dete resnično ljubi, je takoj po sklenjeni poravnavi uvidela, da ve ne bo mogla od otroka ločiti in podvzela je spet korake, da obdrži otroka pri sebi. Kljub vsemu pa je že v petek 20. marcn prišla k njej družba, ki so jo tvorili eksekutor, orožnik in neznana gospodična. Pripeljali so se v avtomobilu in nezakonska mati je takoj zaslutila, po kaj pridejo. Zaprla se je v stanovanje in pričel se je boj za izročitev otroka. Ženska je v boju podlegla in še preden se je mogla prav zavesti, te že oddrdral avtomobil, iz katerega so odmevali klici nedolžnega otročička. Nezakonska mati se je takoj podala iskat svoje dete. Pri večernem vlaku v Celju je nn kolodvoru zapazila svoje dete in ga bliskoma iztrgala niego-vemu spremstvu. Morala je intervenirati policija, ki je končno vse skupaj, odvedla na stražnico. Negativni uspeh dolgotrajnih pogajanj je bil ta, da je moralo dete vsled odredbe šoštanjskega okrajnega sodišča v Črnomelj, nezakonska mati pa oditi domov sama. Slučaj je pač edinstven iu kriči po čimprejšnjem pravičnem razjašnjenju. Kakor izvemo, je slučaj sporočen tudi že nn najvišje mesto in prav nič ne dvomimo, da bo dobiiu užaljena ljubezen matere, čeprav nezakonske, polno zadoščenje. Srčne, živčne in ženske bolezni se uspešno zdravijo v Dobrni. Do 15. junija kompletno 20 dnevno zdravljenje (avto, stanovanje, hrana, kopeli in zdravnik) za Din 12U0'— Prospekti zastonj veljaš«, tega se ljudje čedalje bolj zavedajo, življenje je trda liorha in v borbi /magn, kdor je l>ol j izvežban! Delo v vinogradih bi moralo biti žc v največjem razmahu, |ki je šc vse mirno, ko zima noče odlezti. — Pu da bi bilo le res. kar pravijo stari ljudje: »Veliko snega, veliko s na. Mraz še v slišen trd, bo velik uspeli trt. — Če sušen grmi (in je grmelo!), lakota beži.« Da bi l<> bilo! Litija Cestna družba. Preleklo nedeljo se je vršila v litijski občinski pisarni dražba za posip in dobavo oziroma napravo gramoza, in sicer za vse ceste v litijskem okolišu. Dražbo je vodil načelnik g. Lebin-ger in njegov namestnik ing. Pavel Kobler. Na družbo so menda prihiteli vozniki cele okolice, celo iz .lanč, nad sto dražiteljev. Izdražilo se je 7750 kub. metrov gramoza za 151.150 Din. Znak časa in gospodarske krize, ker ni nobene vožnje lesa, je, da so si vozniki zelo dražili navzdol, tnko da so nekateri vozniki izdražili vožnjo za 1 kub meter j» Din 8.50. lako da še za krmo ne bodo zaslužiti. P rese jan jo savskega gramoza pa je bilo izdraženo j» Din t za t kub. meter, dosedanja cena pa je bila Din 10. Sred pos t ii i sejem т l.itiji je bil razmeroma dobro obiskan, živinorejci so prignali nud 500 glav goveje živine, žal pa ni prišlo do |iomembnejših kupčij. Najtežji voli so se prodali po Din 9 kg, drugače pa je bila cena nizka od Din 6-7.50 za kg žive teže. Kupci so bili edino ljubljanski mesarji. Krame je bilo dovelj, kujičijn pa srednja. Edino gostilne so dobre odrezale, tam se je j>a trlo občinstva in sejma rjev. Občinski popisni odbor sestoji iz šestih članov in sicer: župan llinko Lebinger. sodni predstojnik dr. Tomo Turatto, morn. inšpektor v p. inž, Pavel Kobler, obč. odborniki Hudolf Šegula, Luka Bizjak in Bu t le Ivan. Občina Litija je razdeljena na 19 jxv-pisnih krogov. Lov občine Šmarno pri Litiji pride 30. marca JKinoviio na dražbo, in sicer za ostalo zakupno dobo dveh let. Podrobni podatki se dobe na okrajnem glavarstvu in nn občini Šmartno. Ljubljanska elektrarna 1H99 1905 1925 1930 Po liript treba okrepiti telo čegar moč je izčrpana. Koncentrirana naravna krepilna hrana kot dopolnilo vsakdanje brnne, je okusna in lahka jed, ki kropi lelo, pa ne pre-obtežuje želodca. Dobiva se v vseh lekarnah, droserijah in lioljših špecerijskih trgov,nah: mula škatlja Din 16-—. srednja škatlja Din 32*—. veliko škatlja Din 5b-— ekonomični zavoj Din 100 -. 100 »X. UiUO "' 0000 KS Grafična slika naraščanja kapacitete ljubljanske elektrarne. S3 Našim mamicam bomo v sredo na praznik Marijinega Oznanjenja zopet po enem letu posvetili nekaj vdanih trenutkov. V Ljudskem domu bo popoldne ob pol 4 priredilo Katoliško prosvetno društvo s svojimi odseki ljubko materinsko proslavo s petjem, godbo, govorom in dramatični iu prizorom. Počastimo svoje mamice s tem, da jim takoj kupimo vstopnico za to prireditev. Vsto|inice se dobijo v Slomškovi tiskovni zadrugi. -©" V celjski bolnišnici sta umrli dne 20. marca 17 letna posestnikova hči Friderika Zdolšek iz Drn-melj, dne 21. marca pa 53 letna raznašalka časopisov Umek Terezija, stanujoča na Ljubljanski cesti 12. N. v m. p.! -©■ Železniškim upokojencem v Celju in okolici. Po smrti gospoda Murna je prevzel zuupniško mesto gospod Jožef Pogorevc, Čret 14 pri Celju. Železniški upokojenci v Celju in okolici naj se v vseh zadevah obračajo do njega. G. Pogorevc bo nn razpolago vsem ter bo vse morebitne zadeve poročal društvu žel. upokojencev v Liubljano. G. Pogorevc je tudi upravičen, da jiobirn članarino in sprejema nove člane. — Društvo železniških upokojencev zu dravsko banovino v Ljubljani. Zanesljiva in kaljiva vrtna, ooljska in travna semena kupile v specerijski trgovini Brata Gračner, Celje, Prešernova ulica 21. iMovo mesto Molitve za narodne brate. Pobožnosti, naročene po poslanici jugoslovanskih škofov, se je občinstvo udeležilo z veliko in iskreno simpatijo. Pri jutranji in dopoldanski službi božji so navzoči verniki pazljivo sledili izvajanjem gg. prosta in vikarja, molitvene ure in litanij pa se je udeležilo toliko ljudi, kot jih kapiteljska cerkev vidi le ob redkih prilikah. Društvo Soča je še posebej povabilo svoje člane k udeležbi 1er so se člani odzvali temu vabilu v zares lepem malodane polnem številu. Proračun okrajnega cestnega odbora za leto 1931 je izdelan in izkazuje za 2,432.332 Din potrebščin. Dohodkov izkazuje le Din 831 001.64. Primanjkljaj se bo kril iz okrajne cestne doklade na neposredne državne davke. Poveljrik orožniške čete kapetan I, razr. g. Grozdanič Krešimir je odšel v Niš, kamor je bil službeno premeščen. Št. Jernej na Dolenjskem Smrtna kosa. V Cerovem logu je umrl 81 letni užitkar Vodeničar Jernej. Bil je že dalj časa bolehen. Naj počiva v miru! Predavanje o sadjarstvu bo v Društveni dvorani na praznik Matere božje v sredo 25. marcu po prvi sv. maši. Predaval bo ing. g. Joško Skubic. Mohorjanov je letos 25 več kukor lani. Pa bi jih bilo lahko še več, toda kaj hočemo, ko vsepovsod primanjkuje denarja. Vlomilec, ki je zadnjo nedeljo vlomil v župnijsko pisnruo, je vendar prišel na to, da vlomilci ne znslužijo odlikovanja. Ukradeno medaljo, red w. Save, je drugi dan pustil pred zakristijo. Prav лко tudi ključe od posojilnice. Prosvetno društvo v Orehovici bo priredilo na praznik Matere božje, dne 25. marca ob 15 v Irehovici proslavo materinskega dneva. Vabljeni! Cerklje Urcdniku-pisntelju Finžgarju v veselje tei samim sebi v |kiiios in korist so naši Mohorja tli letos napravili to, du se je število naročnikov dvignilo od 102 na 26". — Lep dvig je lo in prirastek t. j. 165 udov poklonimo uredniku Finžgarju za 60-letnico z željo, da bi mu Bog dni še veliko let biti urednik in pisec ter pisatelji Bog živi urednika in tudi zavedne Mohorja ue! Gospodinjski tečaj bomo zopet imeli jx> Veliki noči. — To bo že četrti tečaj v teku 7 let pod vodstvom g e. Minke Odlasek. — Da imamo toliko tokih tečajev, je dokaz, da so li tečaji dobri in koristni. »Kolikor znaš, toliko V 33 letih svojega obstoja je doživela ljub- | ljanska elektrarna lep razvoj, ki dokazuje, da se je uporaba električne energije za razsvetljavo, go- i spodinjstvo in motorni pogon v obrti industriji j uveljavila že v najširših slojih. Do aprila lanskega leta. ko je začel obratovati novi turbo-agregat, je bila ljubljanska elek-. trama v stalnih stiskah za električno energijo, šele ta nova moderna naprava je zn dalj časa zavarovala elektrarno pred pomanjkanjem toka, tako da je vsak konsument lahko vedno postrežem Razvoj elektrifikacije našega mesta dokazuje še najbolj živo historijat elektrarne same. Dne 14. marca 1896 je sklenil občinski svet zgraditi elektrarno v Slomškovi ulici. V la namen je najel posojilo 400.000 goldinarjev. Leta 1897. je bila elektrarna zgrajena ter je začela obratovati s 1. januarjem 1898. Kako je rastla poraba toka, dokazujejo stalne adaptacije iu povečave v elektrarni. Prvotno sta bila postavljena dva jiarna stroja po 200 ks, vendar se je že v prvem obratnem letu izkazalo, da elektrarna ne zadošča in so že leta 1899. postavili tretji |iumi stroj za 400 ks. Kmalu tudi vsi trije stroji niso več zadoščali in leta 1905. je bil montiran že 4. parni stroj z 800 ks. S tem je obsegala ljubljanska elektrarna štiri parne stroje, skupno z" 1000 ks. Čez leta je pos'ala ludi Ia zadnja povečava nezadostna, vendar do leta 1925. torej polnih 20 let elektrarna ni doživela važnejših sprememb, šele skrajna sila je privedla do montaže dveh Die-selovih motorjev jio 450 ks, tako da je dosegla elektrarna kapaciteto 2500 ks. Ta dva stroja nuj bi zadoščala dotlej, dokler se ne bi postavila velika parna turbina zu 4100 ks, ki je začela obratovati lansko lelo. prišla najmanj eno leto prekasno. S tem, da je začel delovati turbo-agregat, je kapaciteta elekirarne ogromno narastla. Sedaj razpolaga s 6600 ks in bo mogla zalagati z električno Zgradba novih bo^n'c Belgrad. 21. marca. A A. Nj, Vel. krulj je predpisal in proglasil zakon o zidavi in razširitvi zdravstvenih ustanov. § 1. Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da iz fondov, s katerimi razpolaga, vzame jiosojilo in porabi 1. za zidavo in ureditev lioltiišnice v Biogradu na nioru 2 in pol milijona Din. 2. Za razširitev in ureditev bolnišnice za duševne bolezni na Stenjevcu pri Zagrebu 2.5 milj. Din. 3 Za zidavo in ureditev bol-! nišnice za duševne bolezni na Studencu pri Ljub-! Ijani 2 milj. Din. 4. Za razširitev bolnišnice za I duševne bolezni v Topolnici 2 milj. Din. 5. Za i razširitev oddelka zu duševne bolezni bolnišnice ! v Šibeniku 1 milj. Din. 6. Za zidavo in ureditev I higijenskega zavoda v Sarajevu 3 milj. Din. 7. Za ; zidavo in ureditev higijenskega znvoda v Splitu 2 in pol milj. Din. 8. Za zidavo in ureditev higi-I jeuskega zavoda v Banjaluki 2 in pol milj Din. 9.. Za ureditev in zidavo higijenskega zavoda na Ćetinju 2 milj. Din. 10 Za zidavo zgradbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Belgradu 6 milj. Din. 11. Zu zidavo in ureditev domu narodnega zdravja v Mostarju 2 in pol milj. Diu. 12. Za zidavo in ureditev šolske poliklinike v Ljubljani iu šolo za pomožne sestre v Skoplju )>o 1 milijon Din. § 2. Posojila na podlagi § 1. se bodo vrnila tondii v roku 15 let s tem, da se bodo vnašale enake vsote za vplačilo v proračun ministrstva za ! socialno politiko in narodno zdravje z obrestmi, ki jih plača Državna hipotekama banka za vloge I denarja tega tonda. tj 3. Zidava zgradb na podlagi § 1. tega zakona se bo pričela najjiozneje v teku proračunskega leta 1931-32. Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani Včeraj se je vršil ob številni udeležbi XXXI. red. obč zbor delničarjev Ljubljanske kred. banke. Po jiozdravnem nagovoru predsednika g. dr. Petra Dofranceschija je poročal o bilanci zn leto 1930. ravnatelj centrale g. Hanuš Krofta. Delničarjem J je bilo razdeljeno letno poročilo, ki po kratkem j uvodu o svetovnem gospodarstvu in domačih pri-: likah poroča o delovanju našega najstarejšega in največjega slovenskega bančnega zavoda v minulem letu. Iz poročila povzemamo, da je kot v ! predidočih tudi v minulem letu poslovanje banke I v vseh oddelkih znatno napredovalo. Med aktivi i je narasla lastna zaloga vrednostnih papirjev od 16 nn 21 milijonov, vsled nakupa domačih državnih vrednostnih papirjev, svota dolžnikov pa od 374 na 434 milijonov trajne udeležbe od 2-1 na 40 milijonov. vsled prevzema večjega paketa delnic energijo ne .....o mesta, ampak tudi bližnjo okolico. Obratovanje novega agregata je prineslo elektrarni velik prihranek na premogu, ki znaša približno 1 400.000 Din na leto. Ta prihranek omogoča seveda občutno znižanje cen toku, predvsem v tarifi, ki jo je izdala mestna elektrarna za večje industrije. Ljubljanska elektrarna še ni dosegla zadnje stopnje, ki bo dosežena pač šele takrat, ko bo elektrarna zvezana s kako bidroelektrično napravo. od katerih bi prišli za Ljubljano v poštev vodni projekti na Ljubljanici, na Savi v Medvodah iu nu Kamniški Bistrici. Statistika nam markantno kaže, kako je ra-stlo število odjemalcev, število žarnic za razsvetljavo in število motorjev v konjskih silah. Največji skok opažamo v zadnjem desetletju ali pravilneje v zadnjem letu, ko je začel obratovati zadnji agregat. motorji Štev. odjem. žarnic v k. s. leta 1898. 149 6.358 — leta 1900 398 10.599 62.5 leta 1910. 1307 25.895 4aï leta 1920. 2200 47.000 1316 leta 1930. 12.000 101.500 3220 Prav tako je rastla jioraba loka v sledečem razmerju : Poraba toka (v tisočih kilovatnih ur): leta 1913 1120, 1920 1558, 1926 2612, 1927 2631, 1928 3103, 1929 3550, 1930 5500.. Najbolj silen je razmah v zadnjem letu, ko se je poraba toka v letu 1930. povečala za skoro 70 odstotkov. Verjetno je, da se bo tudi v prihodnjem letu jioraba toka močno povečala, kar bo najjasneje dokazalo, da je prišla povičava elektrarne prav v zadnji uri. Združenih papirnic d. d. v Ljubljani. Med pasivi so se povečale vioge na knjižice in vezane vloge v tekočem računu od 287 na 327 m'lijonov, ostali upniki pa od 153 na 184 milijonov. Bilančna vsota je narasia od 571 na 653 milijonov, celokupni promet pa na 45 milijard dinarjev. Banka je imela poleg centrale podružnice v Brežicah, Celju, Črnomlju, Kranju, Mariboru. Metkoviču, Novem Sadu, Novem mestu. Ptuju, Rakeku, Sarajevu, Slovenj-gradcu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu Slednja je pričela poslovali v minulem letu in se zelo ugodno razvija. Občni zbor je odobril bilanco ter sprejel predlog ujiravnega sveta glede razdelitve čistega dobička jio Din 5,421 828.85. Porabi se Din 2,999.997 za izplačilo 6% dividende po Diu 9.— nu delnico, Din 1 267.815.— za dotacijo rezerv. Din £00.000,— z.a dotacijo pokojninskega sklada uredništva, Din 258 8451.93 kot statutarno tantiemo upravnemu svetu. Din 10 000— kot nagrado nadzorstvu in Din 258.849.93 kot pogodbeno nagrado urndniStvu. Dividende izplačujejo počenši s 1. aprilom t. 1. blagajne centrale in podružnic. Na obenem zboru so bili ponovno izvoljeni v upravni svet, vsled poteku funkcijske dobe izstopajoči člani, v nadzorstvo pa |ionovno dosedanji člani. Na po občnem zboru se vršeči seji upravnega sveta je bil imenovan podravuatelj g. dr. Vuk K liment ravnateljem zavoda. * Pogozdovanje Krasa. Belgrad. 21. marca. A A. V ministrstvu za gozdove in rudnike razpravljajo o razdelitvi Krasa in goličav za pogozdovanje. Ta zakon je velikegu pomena zn gozdno gospodarstvo, ker se bo po eni strani pogozdil velik kompleks nepogozdenegu zemljišča, po drugi strani pa bo od tega imel velike koristi mali interesont-kmet, ker mu načrt zakona daje možnost, da postane lastnik novega goz.dnega zemljišča. V naši državi je okoli 4000 ha krasu in goličaV, ki jih je treba pogozditi. Pogozdenje enega ha, pri čemer gre 90% stroškov samo zn delovne sile. bi stalo 7 do 8 tisoč dinarjev. Tako bi torej celokupni stroški z.a pogozdenje stale državo 3.2 milijarde Din. — Z razdelitvijo krasa in goličav med kmete male interesente, bi postali kmetje lastniki tega zemljišča. ki bi ga sami pogozdili, od države pa bi dobili sadike hi nasvete in nadzorstvo strokovnih organov, država sama pa ne bi imela velikih stroškov. ker bi samo vršila nadzorstvo in dala sadike ter strokovno osebje na razpolago. Pregled gostiln. Belgrad, 21. marca. AA. Čeprav je zakon o vinu že dolgo v veljavi, je vendar pregled gostiln in drugih lokalov fioknznl, dn se njihovi lastniki ne drže vseli predpisov tega zakona. Zato so dobili organi finančne kontrole strog ukaz, da točno puzijo na izvrševanje tega zakona Delo tarifnega odbora. Belgrad, 21. marca. AA. Tarifni odbor, ki je na temelju uredbe o organizaciji jironietnega ministrstva jiosvetovalen organ ministrstva za vsa vprašanja prometno-larifne [*>-lilike, je na svojih sejah od 18. do 20. t. m. proučil celo vrsto problemov, ki so v zvezi s tarifami in potniškim prometom, in reforme potniških in blagovnih tarif. Razpravljajoč o teh reformah, je odbor opozoril zlasti nu nedostatke glede -cen in ostalih momentov pri polletnem in vseletnem nlinn-liiunii mesečnih voznih listkov. Te vozno listke potrebujejo zlnsti trgovski krogi v svrho uspešnega opravljanja svojih jioslov. Zlosti velja to za zastopnike trgovskih hiš in industrijskih podjetij, agente in trgovskih potnikov domačih in tujih tvrdk. Nn podlagi predlogov interesentov je j>o izčrpni diskusiji odbor skenil, 1. da treba nn podiagi izkustev tnko s struni železnice kakor tudi interesentov pripravili temeljito revizijo sistema alioninana železniških voznih listkov 1er znižati cene pri nas in v inozemstvu: 2. da prometno in trgovinsko ministrstvo takoj intervenirata |iri finančnem ministrstvu, da se danes veljavne takse na vozne listke v abonmanu znižajo še pred sjire-jetjem novega zakona o taksah na 10%, da se omogoči racijonalno izkoriščanje mesečnih voznih listkov; 3. da se abonma zniža čimbolj. Naše trgovsko brodovje. Letu 1929. je štela naša trgovska mornarica 164 paruikov s 292.878 bruto registerskimi tonami, konec lanskega leta jw je bilo že 176 paruikov s prostornino 344.246 bruto registerskih ton. To je velik razmah naše trgovske mornarice, pa vendar še daleč nimamo one tonaže, ki jo je imela pred vojno Avstrija (1,052.000 ton). Laneno seme. Pri fioročilu o tržnem položaju za laneno seme se nam je vrinila pomota, katero popravljamo s tem, da notira v veletrgovini argentinsko blago 2.90, domače pa 2.80—3 Din, vse pariteta Ljubljana. Izplačilo в% bonov. Belgrad, 21. marca. AA. Izplačevanje 6% kronsko-dinarskih blagajniških bonov izdanih leta 1919. je podaljšano v finančnem zakonu za to leto do 31. marcn 1931. V lo svrho je dovoljena kreditna vsota 100.000 Din. Ker je ) od teh bonov ostalo neizplačanih bonov za okoli i 20.000 Din. opozarja oddelek za državne dolgove in državne kredite vse lastnike teh bonov, da se morejo izplačati samo oni, ki bodo poslani oddelku do 31. marca 1931, ker jki poteku tega roka izgube vsako pravico do izplačila. V vlogi, ki se ji boni prilože, je treba navesti točen naslov po-šiljalca in davčnega urada, fiotoni katerega žele, da se izplačilo izvrši. Privatne trošnrinske namestitve. Belgrad, 21. marca. AA. S sklc|)om finančnega ministra je j>o-deljeno več dovoljenj za privatne trošnrinske namestitve za žganje in vino. Meri drugimi so dobili dovoljenje za skladišča za vino iz Dravske banovine Marija Zaič v Podlipovru, Andrej Janžekovič v Fali pri Mnriboru. Leon Gudiar v Kostanjevici, Ante Držaj v Ljubljani. Josip Gorlšek v Litiji in Franjo Jagodic v Kamniku. Borro Ljubljana, 21. marca. Devizni promet je znašal ta teden 13.69 milj. Din pa je bil znatnejši kakor prejšnji teden. V prejšnjih tednih je znašal devizni promet ljubljanske borze 12.9. 17.7, 16.8 in 15 milj. Din. Gotovo najvažnejši dogodek na deviznem trgu je bilo znižanie tečaja Curiha nn naših borzah od i095.90 nn 1095 60. Tečaj 1095.90 je bil za Curih v veljavi več kakor dve leti. Denar Curih. Belgrad 9.13, Pariz 20.3325, London 25.2525, Newyork 519.70 Bruselj 72.375, Milan 27 2275, Madrid 55.60. Amslerdam 208.35, Berlin 123.87, Dunaj 73.08, Stockholm 139 "0, Oslo 139.10, Kopenhagen 139.02, Sofija 3.765, Praga 15.40. Varšava 58 20 Bubdimpešla 90.62. Atene 6.75, Cari grad 2.46, Bukarešta 3.09125, Ilelsingfors 13.06. Vrednosfni papirji Notacije drž., papirjev v inozemstvu: London: I 7% Bler. jios. 81.75—83. Newyork: 8% Bler. nos 92.25-93, 7% Bler. pos. 82-83, 7% jios. DHE 81.50—83. Dunaj. Don. sav. jadr. 88.90, Wiener Bankve-! rein 16.35. Creditnnstalt 46.60, Escompteges 159 <>0 1 Živno 90.90, Alpine 19.40 Trbovelj kn 38.50, Kranj' ind. 44.50. P rage r Eisen 350.50, Levkam 3.20, Rimu ' Murany 59.90. ?ilni tre Budimpešta. Tendenca: slabša. Promet: miren. — Pšenica: moreč 15.34 15.50. zaklj 15 84— 15.37, maj 15 66—15 70 zaklj. 15.68—15.69. — Koruza: maj 12.80—12 96. zaklj. 12.78 12 80, julij 10 20--13'20' Zak'i- 12'98~13-00' * Transit nwj živina Mariborski sejem. Nu svinjski sejem dne'To marca je bilo pripeljanih 229 svinj. Cene so bilo \"?(li r'ra?li6i 5_fi tl4lnov s,ari- komad lzu —150 Dnu mladi prašiči 7—i) tednov stari komad 180-250 Din, mladi jirašiči 3-4 mesece stari, komad 280-350 Din, mladi prašiči 5—7 mesecev stari, komad 400 500 Din mladi prašiči 8—10 mesecev slari, komad 560—630 Din, prašiči 1 leto stari, komad 880—960 Din, prašiči 1 kg žive teže 8-9 Din. prašiči 1 kg mrtve leže po 10—12 Din. — Prodanih je bilo 44 svinj. Jnjca Čas je že tako napredoval, dn se produkcija vkljub snegu in mrzlim nočem ne le pri nas, nego tudi v jajca uvažajočih državah, kakor v Angliji in Nemčiji močno razvija in je vsled tegn situacija na vsej črti jako mlačna. Čeravno je cona n. pr. v Italija že za Lit. 30 po zaboju nižja od lanskoletne najnižje cene, se kupci drže jako re-zervirano in krijejo le najnujnejšo potrebo. Največja previdnost pri nakupu je torej na mostu I Sv. J uril ob iuž. žel., dne 20. marca 1931 v aah Francosko (Naslednja lepa partija je bila igrana v Slock-ttolmu ob priliki dvoboja Stoltza proti Spi e I manu, tniagal je Stoltz s ЗН : 2>a.) Ieli: Spielnuutn (Dunaj).Crni: Stoltz (Stockholm). 1. e2 — e4 e7 — oC 2. d2 - d4 d7 — d5 3. Sbl — d2 Nenavadno nadaljevanj. Najboljša proli igra Je 3... c5; 4. c8, ScC; 5. S13, DbO ild. 3. ... Sg8 — fO 4. e I — e5 Sto — d7 5. LU — dS c7 — c5 6. c2 — c3 Sb8 — c6 7. Sgl — e2 Dd8 — b« 8. Sd2 — 13 c5 X d4 9. сЗ X d4 Lf8 — b4 + 10. Kel —fl Beli prepreči zamenjavo! Črni zato poizkusi razbiti sredino. 10. ... f7 — 16 11.... 0-0 bi bilo radi L X h7 +, K X h7, Sg5 + in DdS zelo slabo. 11. Se2 - 14 16 X e5 12. Sf4 X e6 Beli mora na vsak način žrtvovano figuro dobiti nazaj 12..........eo — e4 13. Ul - f4 e-1 X f3 Po e4 X d3 bi bil beli s Sc7 + pričel v prednost. 14. Lf4 — c7 Sd7 — f6 KULTURNI OBZORNIK ■ * B ЈШ * : i ma * "i " m.......mTm'm s; j, s sa Ш sa-а^швјв Beli bi moral sedaj naravno partijo dobiti. Ker pa je zgubil, je glavna krivda slabe 15. in 17. poteze. 15. Se€ X g7 + S lem je črnemu odpr' napadalno črto. Mnogo boljše bi bilo L X b6. 15. ... KeS — Г7 16. Lc7 X b6 Lc8 — g4 17. g2-g3 Radi odprte črte g je poteza g X 7, Lh3 +, za belega nevarno. V poštev bi prišlo samo ali Db3. Kgl Dc2 1 7..........Lg4 — b3 + 18 Kfl — gl Kf7 X g7 19. Lb6 — c7 Th8 — e8 20. Lc7 — c5 Sc6Xe5 21. d4Xe5 Te8 X e5 22. Ml — b3 Th8 — f8 23. Ld3 — f5 Lh3 X t5 24. Db3 X b7 + Kg7 — gO 25. Db7 X a8 Te5 — e2 26. h2 — h4 Sedaj ni mogoče ničesar več rešiti. Po Tfl bi Lh3 s grožnjo L X 12 +, T X f2, Tel +, TU, T X fl mat, odločilo. 26..........Ix-5 X f2 + 27. Kgl - fl Lf5 - (13 28. h4 — h5 Kg6 — g5 in beli se uda. Francoska obrana. (Naslednja partija je bila igrana v Stcck-hotmu v mesecu februarju 1931.) Relis Stol.z (Stockholm) Črni: Flohr (Praga) e7 — e C d7 — d 5 Sg8 — Г6 SI6 —d7 Gledhillov napad. - c5 Sgl — f3 Enostavnejše je laljevanjem 7.Sr3 X dO, 0. " ' ' 1. e2 — e4 2. d2 - d4 3. Sbl — c3 4. el — e5 5. Ddl — g4 To je takozvani 5..........c7 6. Sgl - f3 Sb8 - c6 6. ... c5 X d4, na primer z b5, Sl>8 — eO. 8. Sb"> — d 6 +, Dg4 X g7, 1x16 X eo. 10. Sf3 X e5, D<18 —f6 itd in črni bi bil na boljšem. 7. d4 X c5 Sredine ni možno držati. 7. ... • f7 —f5 Nejasno bi bilo 7.... Sd7 X еб radi 8. Sf3 ; Sd5 X еб, 9. I)g4 - g3, f7 — fO, 10. Lel Se5 —g6, 11. Lf4 — c7 itd. 8. e5 X f6 e.p. Sd7 X 16 9. Dg4 — g3 Lf8 X c5 10 Dg3 X g7 bi bilo slabo radi Dg7 - hO. Lc5 X f2 +, 12. Kel Xf2? . e5 -M, l'h8 S'6 Namreč — g8, 11. -g4 + 10. Lel - 11. Lfl - go d3 *-<9 Sc6 — b4 Težka pozicijska pogreeka! Zamenjava tekača ..rane čas in cslabi srednje polje. Po 11. ... Lc5 — dO, 12. Dg3 — hI, h7 — hG! in еб — c5 bi bil črni absolulno v nremoči. Sedaj pa je beli v prc-moči, ker pride kraljevski koni na eo. Ga. Marija Hiibner ho i g os! v naši drami V petek 20. t. m. je gostovala v naši drami ga. Marija Hiibner, znamenita igravka Narodnega divadla v Pragi. Za nas je bil to v resnici lep dogodek in občinstvo, ki je v zelo častnem številu posetilo predstavo, si to gostovanje zapomni za vedno. Ga. Hiibnerjeva je igrala mater v drami Sveti plamen«. Drama se igra pri nas že drugo leto in je v režiji g. Skrbinška dosegla lep uspeh — ob gostovanju ge. Ilubneijeve je bila vendarle naša gledališka stvaritev samo medlo okolje, v katerem se je gibala igra matere kot mogočna soloigra. Dočim se v »Svetem plamenu« teža igre zbira proti koncu in udari pnslodnjo odkritje, ko je mati tista, ki je vzela sinu življenje, z nepričakovano nasilnostjo — je igra ge. Hiibnerieve od prve besede in prvega pogleda jasna in že razodeva konec. Ta mati vse vidi v hiši, vse zapira vase in vse, kar prihaja iz nje, je ljubezen za nesrečnega sina, ga neguje, ljubku;e, se poslavlja od njega in se spet zapira vase. Volkulia in pelikan — zločin in dobrota sc skušata stopiti v dejanje, ki nam noče ne v glavo ne v srce, ampak nas s svojo novo pravico navdaja z grozo. Ta tiha hoja, ta vase zaprti, a dobri obraz, te strahotno govoreče oči, to so samo najvidnejši izrazi bogate igre, ki ne miruie niti trenutek, ampak odgovarja s polnim zunanjim in notranjim življenjem vsakemu igravcu posebej, skoraj tako, kot da vse okoli sebe varu'e, in vendar je kakor sama na odru. Mati ob sinovem vzglavju, ob trenutku, ko obdolže snaho umora in ko izpove svoje deianje so trije vrhovi igre — preprosto jasni in pretres-liivi do konca. Najhujša je izpoved; kljub te-nu, da jo pričakujemo, je strahotna, sama trda ljubezen, ustvaritev nove pravice, samo njene. Častitljiva, menda sedemdesetletna gospa Hiibnerjeva deli bogastvo svoie trdo pril-oijene umetnosti, kakor delajo tisti, ki se jim ni treba za hip bati, da jim te umetnosti zmanjka. Ta umetnost je trdna, modra in resnična, zato pušča za seboj mogočen spomin. Zapomnimo si jo za vedno. F. K. Obok i цјШ^ Poglavje o vzgoji Izšel je drugi del J. Volčeve knjige s Otroke. Prvega smo dobili v roke leta 1928. To je knjiga, ki bi morala najti pot v ysako slovensko hišo. Vsi, ki premišljujete, kaj bi dali kot poročno darilo našim ženinom in nevestam: člani vseh mogočih prosvetnih krogov in krožkov, tisti, ki se zbirate pod okriljem Marijanskih kon-gregacij in oni, ki sle združeni pod zastavo sv. Frančiška, sploh vsi od kraja sezite po tej knjigi in jo dajte svojim prijateljem in znancem kot poročno ali kot godovno darilo. Storili boste izredno misijonsko delo. Izročili jim boste v roko zaklad, ki je vreden več kot ena dota. Zaklad, ki ne sme obležati založen v skrinjah, na policah ali v knjižnih omarah, ampak ki ga je treba dvigniti. Vzemi to knjigo v roko in beri jo. Ne enkrat, desetkrat, stokrat! Knjiga obravnava najvažnejše poglavje družinskega življenja, vzgojo otrok. Res je, kar piše g. pisatelj o naših materah in kar se la s prav majhno spremembo obrniti tudi na veliko število drugih vzgojiteljev: »Mnoge matere vzgajajo kar tja v en dan. Premalo imajo brige, da bi se poučile o pravilnem vzgajanju otrok... In sylaj naj začne! Začne pač na dobro srečo in na dobro srečo nadaljuje, kakor je skušala sama na 6ebi in videla pri starih doma: ponajveč brez razsodnosti in smo'renosti, včasih lo bolj za zabavo, mnogokrat pa čisto napačno in za otroka naravne si pogubno. Več ve, kako se vardeva živina, kako se oskrbuje vrt, како se hrani obleka, kakor pa o vzgoji otrok. In vendar jo vzgoja umetnost vseh umetnosti« (II. del, str. 15). Slovenci nimamo dosti vzgojeslovnih knjig. Nekatere si za naše ljudstvo po deželi preučene. Ne smemo in ne moremo jim zameriti, pisane so za šolane ljudi. Nekaterih pa ni več dobiti, so pošle. Zagrabimo za to, kar imamo. Knjiga ni pisana dolgočasno, ampak od prvega stavka do zadnje besedo jo boš bral z isto napetostjo, kakor najzaniinvejšo povest. Pisana j* živahno. Naravnost občudovati moraš bogastvo Vol-čevega peresa in njegove besede. V knjigi je zbran sad pisateljevega dolgoletnega truda. Zato se mi pa ne boš začudil, če ti bom povedal, da je v njej vsaj toliko čistega, zla- Na 21. ... Tf5Xg5 sledi 22. D<>4 X h7 +, Kg8-f8: 23. Th3 — f3 +, Kf8 — e8, 24. Dh7— h8+, Ke8 — e7, 25. Dh8 — h-1! itd. z zmagovitim napadom. 22. g l X fS d4 — d3 Grozi Lc5 — еЗ -I- z matom, kar pa beli z lahkoto parira. 23 c2 — c3 Lc5 a3 S ogrožanjem Dc7 X сЗ -|- itd. Vse to pn ne pomaga več. 24. Lg5 — d2 LaS X b2 + 25. Kel X b2 Dc7 — b3 + 26. Kb2 —al Db6Xf2 27. De4 X t>7 Df2 — cl + 28. Kal — b2 Dgl — hO + •..9, Db7 X bO in črni se uda. Šahovski problem št. 32. (S. S. Lewmann) Beli: Kc2, Dh4, Tf5, Tc8, Se5, Lgl, Se3, Lh1, Bd6, a4 (10) C r n i : Kc5, Dg8, Tf8, TeO, Sa7, La8, Lh7, Bg7, c6, bO (10). Radio tega zrnja, kolikor je v knjigi stavkov; nič bi ne pretiraval, če bi rekel, toliko dobrega zrnja, kolikor besed. V njej se vrsti modrost sv. pisma z izreki svetovnoznanih mož, vzgojiteljev; tudi naši | domači možje so častno zastopani zlasti jKikojni I župnik .1 Ažnmn in pa škofa Slomšek 1er dr. A. li. i •legli?. Nekatera poglavja vam bi kar rad tu sem pre- , pienl, tako so lepa, pomenljiva in zanimiva. Ali j razprava bi preveč narastla in za oceno nimam na- ! mena napisati celo knjigo. Opozarjani samo na ne- | katero naslove v knjigi, da bi vzbudil vašo radovednost. Berilo, kar je lani povedano o mačehi in očmu. Tisti, ki rabite pri olrocih pestunje, preglejte, kaj je o njih napisano. Ali pa o razmerju med šolo in domom. Silno poučen je članek o starostnih debah otroškega življenja in razvoja. Predvsem pa ž,dim. da vsi dobro preberete poglavje o napakah in o strasteh in še končno besedo o volitvi stanu pod naslovom »Nn razpotju«. Končavam z besedo g. pisatelja: Ljubi slovenski =tnrši! Zdaj imate v dveh knjižicah — nrzvanili Otrok — vse poglavitne nauke, kako vzgajajte svojo deco, tla bo doraščala Bogu v čast in vam v veselic ... Ravna it o se pri vzgojnem delu po teh navodilih! In tja do otrokovega izstopa iz domače družine naj bo živa vaSa skrb zani! — Ne dvo-ni'ino. da ste po veliki večini zavzeli za to svojo najod'ičiiejšo stanovsko dolžnost. Le potrpežljivosti in vztra'neetl nri vzgolnem poti''u vam včasih manjka. Toda tudi v teh dveh vas bo ljubi Bog utrdil, če bosi« radi prosili pravega duha sebi in svojim. Tnko! Zdaj na, dobri slovenski slnrči. nridno posegaj- i te no obeh kniižieab. Vse za čedalje lonšo in boljšo prihodnjost vaših otrok I J. Langerholc. Vaja v krščanski popolnosti. Španski spilB4 P. Alfonz Rodrigue z D. J. Poslovenil P. Herman Voden ik, Ref. Cist. Ljubljana, 1931. Izdal in založil »Glasnik Presv. Srca Jezusovega*. — četudi je p. Rodriguez D. J. napisni svoje obširno delo »Vaja v krščanski popolnosti« pred več ko tristo leti. eo vendar njegovi spisi že d^nes med najboljšimi praktičnimi knjigami, ki imajo namen človeka temeljito poučiti o vsem, kar mora vedeti o krščanski popolnosti. Pobožni pater R. je bil sam ddlgo vrsto let učitelj jezuitskih novincev, temeljit in skrben duhovni voditelj pa je ostal vse življenje. Rodriguez piše praktično in preprosto, lahko umljivo. Z mnogimi primerami in številnimi zgledi pojasnjuje težka ascetična vprašanja, da jih tudi manj izobraženi lahko razume. V zadnjem času ascetična literatura pri vseli narodih hilro raste. Dobili smo nekaj prav lepih učbenikov o ascezi in mistiki, ki rili za teoretično izobrazbo ni mogoče pogrešali. Tanquerev, Prčcie de Théologie Ascétique et Mystioue. Mntz, Christliche Aseetik. Zimmcr-mann, Aseetik, Tissot, La Vie intérieure in še drugi v znanstveni obliki pojasnjujejo vse, kar je treba vedeti o raznih ascetičnih vprašanjih in problemih. Za prakso pa je Rodriguezovo delo boljše. Morebiti bodo koga motili zgledi, med katerimi je mnogo legendarnih. Priznani, da bi si ludi snm želel, da bi bile nekatere za naše čase manj primerne zgodbe odpad'e. Na splošno pa ja prav v živahni ilustraciji moč R. peresa; in če bi kaj prida krajšali, bi vzeli pisatelju njegovo svojstvenost in nazornost, če tako umemo R. pisanje, bo tudi inteligent z veseljem segel po delu, ki je že toliko dušam pomagalo do svetosti. Celolno delo bo izšlo v približno devetih zvezkih. Prvi je pravkar dot'ekan. Obsega v »Glasni-kovi« obliki osem tiskanih pol in stane s poštnino vred le 10 Din. V štirih razpravah obravnava uvodna vprašanja: Kako moramo spoštovati, želeti in ljubiti vse, kar se nanaša na naš duhovni napredek, in kaj nam pri tem pomaga. O popolnosti navadnih del. O dobrem, čistem namenu, ki ga moramo imeli pri svojih dejanjih. 0 bratski ljubezni in slogi. — Knjiga je namenjena najprej samostanskim družinam, duhovnikom pa ludi vsem drugim, ki rosno streme za popolnostjo. Prevajalec o. Herman Vodenik, trapist v Raj-henburgu, zneluži vse naše priznanje, da se je lotil tako zamudnega dela in nam po španskem originalu preskrbej celoten prevod Redrigueza. Pa tudi založništvo »Gb-snik Presv. Srca Jezusovega« v Ljubljani, kjer se knjiga naroča, si je izbralo zelo nosrrčeno pot, pa kateri bo spravilo knjigo med ljudi. Ako bi R. izšel naenkrat v knjigi čez tisoč strani, ni mislili, da bi se razširil med širše sloje, v snopičih po 10 Din pa bo našel mnogo odjemalcev in čitateljev. Dr. C. Potočnik. 13. 14. Ib-16. 17. Tof o —o-o 'ldl X d3 SU! — eO DgH - h4 Thl — el Tel - c2 len c2 mora d5 — d4. Sb4Xd3 + Lc8 — d7 I.d7 — e8 Dd8 - c7 Ta8 - c8 biti na vsak način pokrita. Orni grozi 17. ... -d4 Težka napaka, ker prihodnja poteza omogoči pospeševanje belega napada. 18. Sc3 - e4 Sf6 X e4 18. ... Dc7 X e5? Je nemogoče radi 19. Se4 X fG+. 19. Dh4Xe4 Le8— b5 20. Td3 - h3 Tf8 - f5 Igra je zgubljena. Na 20. ... h7 — h6 sledi 21. De4 - g6, Lb6 X e2. 22. Dg6 X e6 +, 23. Lg5 X h6 in na 20 . •. g7 — g6 bi zadostovalo že 21. Se5 — d3 da se zaslgura odločilna prednost. 21. c2 — e4I l-b6 X efi П Ptlf |p Ш Ш 1 % № ■ "V i» lili i шх X m W\ m a B 1 ! £ Ш Ш i i i WM* ! lé® 1 ffi mm. %fM ÉP рш m VW Ш 0è B! m Д i n b e t' ff h fl > in m f ' i» » v i f?fC Na praznik sv. Jožefa je priredil pevski odsek ttž šio>ga Prosvetnega društva velik pevski koncert, ki jo v vsakem oz.irtt dobro uspel. N'a sporedu je bilo 14 pesmi, med njimi nekatere prav težke, deloma za mešati deloma za moški zbor. Med dvanajstimi skladatelji, katerih imena smo brali na sporedu, je bil ludi dirigent zbora Martin Planinšek, ki je nanizal v venček več najbolj z.na-I nih narodnih pesmi raznih slovanskih narodov, j Tržiškomu pevskemu zboru se pozna večletna šola. Lahek nnčiu pelja tudi v najvišjih legali, lepa vo-kalizacija, enotna ritmika, pravilno dihanje, podčrtavanje posameznih glasov na izpostavljenih mestih: vse to kaže dobro vprl zbor in pa tenkočutnega dirigent«, katerega intencijam se zbor na mig pokorava. Mešani kot moški zbor se s težkočami kar igrala. Hochreiterjevn Uspavanka ln Planin-škov Venčak sta dve stvari, ob katerih bi :e kak drug zbor radi mnogih modulacij nešlelokrat spotaknil. Tržiški zbor se pu zn take čeri nn zmeni dosti, zapoje jih z. lahkoto kot nekaj samo po sebi umevnega. Zbor ima tudi dobre solistične moči, kar smo opazili posebno pri I,njo\čevi pesmi Medved ■>. medom, pri Ferjnr.čičevi Vzdihljaji slepega in pri Juvnnčevi Pastir. Občinstvo, ki je dvorano popolnoma zasedlo, ni Sledilo s priznanjem. Ob koncu koncerta se jo domači g. župnik Vovk s toplo besedo spomnil bratov onstran moje, ki morajo poleg drugih krivic prenašati tudi to. da jim tujec zapira v srce pesem, ki je nas ravnokar tako navduševala. Pesem Adrijnnsko morje, zapeta izven programa, je najlepše zaključila koncert in obenem spominski dan za naše zatirane brate. Mat v dveh potezah. Rešitev šahovskega problema št. 2(5. (G. P. Lalzcl) Beli: KpO, Db8, Taô, Tel, Lb5. Sg7, Sel, Lh2, Be7, cl, (13 (U). Črni: Ke5, Dg3, Tc7, TtlG, Sh3, Sa8, LI4, licG, d4, g4 (10) Mat v dveh pntoznK 1 So7_h5 Dunajski simfoniki. V nedeljo zvečer prenaša naš radio koncert dunajskih simfonikov, ki se jih iz našega radia skoraj da ne spominjamo. Dirigirat bo prof. Osvvald Kabasta, na sporedu pa so Mozart, (koncertni kvar-tce za oboo, klarinet, rog in lagot s spremljevanjem orkestra), .Briickner (7 simfonija e-dur) ter Wolf. Z Dunaja, mesta glasbe, se lahko nadejamo najčistejšega umetniškega užitka. Jaklov večer. Kdo ne pozna tega imena? V repertoarju vseh naših godb je neizogibno iu dolgo časa njegovo delo bilo osamljeno, kar se tiče instrumentacije slovenskih narodnih napevov. Jaklovcmu delu namenjen večer se bo vršil v torek, koncertni spored pa bo izvajal Radio-orkester. Materinski dan. Naša postaja ne bo priredila posebne proslave materinskega dne, marveč bo prenašala akademijo, ki se bo vršila v sredo zvečer v ljubljanski operi Karel Sancin v radiu. Zadnjikrat smo slišali, tako se nam zdi, Karla Sancina, ko je bil prenos iz. Celja, kjer deluje kot ravnatelj Glasbene Matice in kot odličen glasbeni pedagog. Glasbenemu svetu je vijolinski virtuoz Karel Sancin dobro znan. Saj je bil svoje dni član svetovno znanega Zikovega kvarteta. V našem radiu bo nastopil v četrtek ob priliki skupnega sporeda 7. Zagrebom in Beogradom. Spremljala ga bo ob klavirju tudi umetnica, soproga, ga Mirca Sancin. Slovenski vokalni kvintet. V zadnjem času je bi! vsak ljubitelj našega petja, posebno pa še vsak ljubitelj dobrih slovenskih plošč veselo presenečen, ko je slišal v opoldanskih sporedih plošče Slovenskega vokalnega I 'nteta. V radiu bo nastopil ta kvintet v četrtek kot urugi del skupnega sporeda z Zagrebom in Beogradom. Umetniška kvaliteta tega kvinteta predstavlja morda najboljše, kar Slovenci danes v tej obliki imamo. Velika prednost tega kvinteta so niladi glasovi in neumetničeno petje, ki se zlasti poda pri izvajanju slovenskih narodnih. AFORIZMI. Georges-Armand Masson je pisec številnih kramljanj o radiofoniji. Tu vam prinašamo nekaj njegovih misli: »So gosli, ki bi se včasih požvižgal nanje ...« »Reklama med koncertom je hlačni gumb v potici.« »Poslušalec, kot ga gledaš iz. studia: mož. ki vse jiožira.« »Dobro je, da se od časa do časa Ismail Gvačliani dva kilometra naprej, na goro«, — je naposled odgovoril v spačeni ruščini eden, pravi orjak. Z nenadno urno kretnjo mi je otipal žepe in se prepričal, da nimam revolverja. Nasmehnil se je in lopnil po kolenu, da bi razumel šalo. Na to je oplazil svojega konja z bičem in sem opa dl, da pokriva njegov levi škorenj strjena kri. — »Su-debic!« (srečno) je zaklical in oddirjal. — »Ne pozabi: dva kilometra naprej na goro.« — Svaneta sta izginila za skalo. Ozrl sem se za njima in pognal konja, da ne bi zaostal za zahajajočim solnceni, ki je imelo samo nekoliko korakov do vijugaste črte sncžnikov. Posrečilo se mi ga je prehiteti. Razjahal sem in za povodec privlekel konja skozi gosto grmovje na vrh klanca. Zagledal sem nizko paulio, iz hlodov zloženo prazgodovinsko svansko hišo. Zavozlal sem povodec okoli prvega debla in potrkal na vrata. Nihče se ni oglasil, a začni sem tihe korake in neprijetno suho trkanje napete puške. : Odprite,« sem začudeno rekel. »Popotnik bi rad prenočil,« — sem nadaljeval po svanetsko. Vse je ostalo tiho, a začul sem drugič in tretjič zvok za strel pripra\ljenega petelina. Bil sem zelo zaspan. Pobral sem na tleh kamen in pričel razbijali vrata pa kričala: »Pustite me prenočiti! Pustite me spati!« Tolkel sem in se čudil gospodarjevi strahopetnosti, ki sem jo tolmačil s tem, da me ima pomotoma za kakega svojega sovražnika. Naposled je res nekdo od znotraj jezno foutnil s pestjo v vrala in besno zakričal: — »Ti se boš naspal v mrzlem grobu, o, Džodžija! Kelepen halh mičigar (ruski hoče govoriti) kakor ne 'bi tudi jaz govoril ruski. Ezer! (Tudi jaz znam).« »Jaz sem Rus, gospodar,« sem odgovoril svanelski. V temi se je pričelo dolgo posvetovanje. Menda se je Gvačliani prepričal, da ne lažem, ker sem slabo obvladal svanetske goltne, kokodakanju slične tež: e glasove. Zapah je padel, vrata so se počasi odprla in zagledal sem prvi prizor tragedije. Ob pragu v tla zataknjena luč se je zazibala od vetra in od spodaj razsvetila starca, ki je v mene uprl puško. Močno dekle v šilastem klobuku je nepremično stalo zadaj in tudi dvigalo puško. Deček, ki je z izbuljenimi očmi ležal na tleh, je držal puško oprto v hrastov stol. Nemirna luč od vetra skal ajočega plamera je zibala sence za strel pripravljene trojice. »Jaz sem Rus,« sem ponovil in stopil čez prag. Starec je takoj dvignil zapah in zaprl vrata. Naslonil je potem puško na zid, se mi priklonil in z roko pokazal na stol. »Česku!« (sedite) je rekel. Poznal sem že svanetsko vljudnost in vedel, da se gost nikakor ne sme vsesti takoj. Spodobno sem se zahvalil in stol ponudil starcu. Suvala sva drug drugega proti stolu, da bi obvarovala v beraški paubi smešno etil eto, dokler ni ponovil slarec zadnjič: »Česku!« Spustil sem so potem na stol, starec in dekle pa sta se vsedla na klop. Z eno roko sta otipavala puški. Sedela sla nepremično kakor lesena z ono iskreno veličastnostjo, ki je lastna planinski revščini. Deček je zlezel v neke cunje na tleh in ga nisem več videl. Spomnil sem se zdaj, da nisem razsedlal konja in vstal. Starec je planil na noge in mi zaslonil vrata. »Kam greš?< je rekel s puško v roki. »Razsedlat konja,« sem odgovoril in opazil, da je tudi dekle dvignilo puško in me gledalo z odprlimi usti. Ne smeš ven,« je rekel starec, se oprl s hrbtom ob vrata in s kopitom puške sunil nazaj moje stopalo. »Ne smeš, konj je izgubljen.« »Kaj praviš?« sem se nasmehnil. »Ne maram izgubiti konja, in sem hotel napol v št,H odriniti starca od vrat. Sut (pazi)!« je zakričalo dekle. Ozrl sem se in videl, da mi meri v prsa. Pusti,« je ravnodušno ponovil starec; »ne smeš ven! Tvoj konj je izgubljen, Džodžija ga vzel. Povem ti. Sedi!« V hrastovem trdem stolu sedeč sem moral poslušati čudno povest. Zvedel sem, da je pred dvajsetimi leti zapustilo tisoč Svanetov ledenike in oblake pretesne domovine. Naselili so se v rodovitni Gorenji Abhaziji in namesto srednjeveških kamenitih gradov so si postavili lesene pauhe. Dva glavarja izseljencev, družinska očeta Gvačliani in Džindžija, sta se sprla radi pašnika. Gvačliani je nasprotnika zabodel in pobegnil nazaj v fevdalno domovino. Zato je brat umorjenega ustrelil sina morilca. Džindžijev brat je pahnil v prepad Gvačlianijevega nečaka in bil ustreljen iz zasede. Gvačlianljev sin je umoril petero Džindžijev, in so ga ustrelili v hrbet. Njegova vdova je zastrupila morilca, in njegovi sorodniki so jo sežgali s pauho vred. Odigralo se je tudi več pravih bitk. Pri ne' em spopadu v go-du so bili štirje mrtvi in šest raifenih, pri drugem pa pet mrtvih in dva ranjena. Napadi so se tako redno ponavljali, da so se upale ženske le ponoči iz hiše po vodo. Ismail, zadnji Gvačliani s svojima otrokoma, se je zdaj bal maščevanja, ker je ustrelil Zureba Džindžija. Sovjeti, kj so preganjali krvno osveto, so ga pomilostili in mu samo odvzeli vse njegovo orožje. A brata Džodž-ja in Kosta Džindžiji. ki sta umorila Eddina Gvačlianija sta še pre-žala na Ismajila in raje pobegnila od doma. Oblasti so ju proglasile izven zakona, in vsak ju je smel ustreliti. Zdaj sta se zopet prikazala v bližini. Ismail si je kupil tri puške in se zaprl v hiši. Že tri dni ni bil zunaj. Danes je poslal dečka po vodo, in so mu takoj prestrelili roko: krogla je priletela iz nekega grma. Razumel sem zdaj, kdo sta bila razbojnika, ki sta se zanimala za moj revolver, a me vendar nista oplenila na poti. Povedal sem to staremu Gvačlianiju, morilcu, ki se je bal umora. Obljubil sem mu, da bom zjutraj odja-hal v Adžaro in pripeljal miličnike, ki bodo zaprli Džindžijo. A zdaj sem moral spali. Vrgel sem na tla svoj plašč, si položil pod glavo sedlo, ki nvi ga je dal Ismail, in se stegnil poleg dečka. Dvignil je glavo, da bi me pogledal. Videl sem, da im? strahovito golšo. Nlala glavica z izbuljenimi očmi je tičala na triogla-tem zabreklem vratu. Dekle je pobrskalo v kotu in mi prineslo večerjo: kos suhe rumene polente in požirek zoprne arake, motnega bez-govega žganja. Pojedel sem poleulo, se zavil v ovčji plašč in zaspal. Zbudil sem se, ker sem si ranil lice z /,el>-ljern. Obrisal sem kri in nisem mogel zaspati. Starec je še vedno sedel na klopi s puško med koleni in z jezikom 1jzal cev. Mislil je menda, da ga nihče ne gleda in se je zabaval kakor otrok: si pljuval na dlan, stegnil ven jezik in poškilil, da bi videl njegov konec, ali si gladil brado. Njegova hči je spala na tleh, in mravlje so lazile po njenih raztrganih opankah. Dim se je leno dvigal nad ognjiščem proti luknji v stropu. Ti ljudje so res malo mislili, na pre-žečo smrt. Jesenski dež je kapljal skozi odprtino v stropu meni v obraz. >Poslušaj, oče,« sem odločno rekel Ismai-Iu, »ali imaš konja? Sel bom po milico v Adžaro.« »Te ustrelit na poli.« Gvačliani je le napol odprl oči. >Daj konja,« sem ponovil, »in puško daj.« »Adžara slabo peljati. Deset kilometrov naprej Ginčviš. Tam Petrov koze stavi, dobra glava. Dve puški, dva konja. Še Miha, njegova pauha. dobra glava, deco uči. Kaj rnili-cija! Petrova z Miho pojdi iskat, Džindžija streljali bomo. Prva pauha — Petrov dom.« Vedel sem, da moram odtod, kam, je bila postranska stvar. Rajši sem tvegal strel na cesti kakor smrt v zažgani pauhi. Ismail je odprl luknjo v steni in osedlal v kotu stoječega konjička. Dal mi je ludi puško. »S čim se boš pa branil?« sem vprašal iz vljudnosti. Gvačliani se je obrnil in pričel brskati v cunjah na tleh. Privlekel je dve steklenici arake m vrečo koruzne moke, potem vrečo smodnika in škatlo z nafboji, naposled pa je našel v zeleno blago zavit zal>oj. Porinil sem stran gobec za lo luknjo prevelikega konja, da bi videl novo puško. A pod pokrovom, ki ga je dvignil Ismail, sem zagledal jesenov, kakor ogledalo poliran lok z debelim, palici sličnitn tetivo m. »Liameču!« je rekel Ismail in ob lice poskusil konico dolge, s perjem posejane puščice. »Džindžija bom streljal,« je rekel ereço Odlične in cenene svile za pomladanske obleke in fino perilo Zahtevajte v vsaki trgovini te svile in pazite, ako imajo označbo na robu! шттштлшт - - 555T555555555555 530253482348005302002353110200482300010002000002234848000102010201024853235301535302010001020002234848230223535300020100012300535302010002230002010248000202000100024853024830013023232101000100002353020123020000020202010011030302530201000200000002310200530221535332000201010253005353000100015301015323485302010053234848010148235348025323 in podal znak otrokoma. »Pojdi!« Oba sta dvignila puški ln i>onierila proti izhodu. Tudi jaz sem stisnil puško. Morebiti je čakal Džindžija zunaj. »Sul!« je rekel Gvačliani in popeljal konja bliže. »Tiho!« sem dejal dočku, ki je zarožljal s puško. Obrnil sem se in se zaletel v klop, ki se je z ropotom zvrnila po tleh. Zdaj je bila vsa previdnost zanan. Gvačliani je odlcčiio dvignil zapah, odprl vrata in pobral lok. Potegnil sem konja in zbežal ven. Vrata so se takoj zaloputnila. Džindžije ni bilo videti. Planil sem v sedlo, zakričal konju in že v dim z nogami pričel iskati stremena. Kmalu sem iz gozda pridirjal na planoto. Gori sem zagledal hiše, Ginčviš. Povzpel sem se na klanec in se ustavil pred prvim poslopjem. Zagledal sein dva izveska: »Zdravniška l>cmoč v sili ,- in malo nižje ï Miha uči deco«. Neka ženska je plela na vrtu. Poklical sem jo. »Ali si Rus?v mi je zavpila in spustila izruvano travo na tla. »Dragi moj, odkod pa si zašel k nam?: V naglici sem ji vse povedal iu vprašal po ranarju. »Ranar je šel razbojnike lovit,« je odgovorila preprosto in si z roko zasenčila oči, da bi me videla. Nisem se začudil. Vajen sem že bil napol nepismenih učiteljev z revolverjem v roki in romarjev, ki lovijo razbojnike. »Dva razbojnika Zurebjaniju sta odpeljala bika,« je nadaljevala ženska. »Ranar in Miho učitelj sta ju šla lovit. Jaz pa sem ranar-jeva žena, rojak.. Ženska se je nasmehnila konju, ki јз stegnil vrat, in mu dala šop trave. Razjahal sem in pričel pomagati pleti. Moral sem čakati. Kmalu so zapekelala kopita in prikazala sla se dva jahača. »Tu sta,« je rekla ženska in stekla naproti. »Tu čaka gospod na te,« je zaklicala in glasno pričela pripovedovati mojo zgodbo. Ranar mi je pokazal svoj rdečelični obraz. »Petrov,« se je nasmehnil in se priklonil, j Me veseli. Pojdiva torej. Nenara je tam že vojna. Ti pa, Miha, pohiti v Lale in pokliči milicijo. Če bo treba, bova čakala na vas-: Oddirjala sva skozi breze in hraste Ginč-viškega gozda. Ranar se je smehljal in vzpodbujal konja. »Le hitro,« je kričal, »da ne bova zamudila predstave.« Pogovarjala sva se v polnem diru. Vprašal me je o Moskvi in o mojem poslu tu, na kraju sveta. Vendar sva zamudila začetek predstave. Zaslišala sva strele in napodila konja čez drn in strn. Kmalu sva zagledala sredi jase plamtečo pauho. Gvačliani » hčerko sta ležala spredaj za hlodom. Malo nižje sta lezla Džindžiji. :: Kelepen (stoj)!« je zaklieal ranar. >Kc-iepen, Džindžija:« Džindžija se je plašno ozrl. V Istem trenutku je dekle pomerilo z dolgo puško in Džindžija se je zgrudil na tla Glava je težko butnila ob koren, a ostala nepremična. Njegov brat je ustrelil. Deklica je zakričala od bolečine in izpustila puško. Tedaj je planil stari Gvačliani na noge in počasi napel velikanski lajv. Kri mu je curljala po obrazu. Razjahala sva jin skozi grmovje hitela v klanec. Džindžija je v naglici ustrelil in zgrešil cilj. Puščica mu je nato prebodla vrat. Gvačliani je zakričal, stekel k ustreljenemu, a obstal, se piijel za glavo in težko padel v znak. Ranar je bil prvi na vrhu. Naredil je moder obraz in sunil oba Džindžija z nogo. »Prognozia laetalis,« je rekel, »prestreljen vrat, oziroma lobanja.« Polipal je poleni Ismaila Gvačlianija in zopet ugotovil smrt radi predrtih senc. Nini Gvačlianijevi je strgal ovratnik obleke in ugotovil smrt radi strela v srce. Mrko sva korakala naprej. Dečka sva našla na pragu pauhe. Trdno je stiskal v mrtvi pesti svojo puško in kazal bose pete. Ranar je ujel Džindžijeva konja in ju privezal za drevo, kjer je stal tudi moj konj. Skopala sva nato grob in noter zagrebla vse sovražnike skupaj. Vtaknil sem na griček dolgo puščico. Ranar se je odkril, pomislil in menda smatral, da je potreben nagrobni govor. »Počivajte v miru, bedaki!« je rekel iu s temi besedami sklenil vso srednjeveško dramo. Stisnila sva si roke in se poslovila. Ranar je odpeljal v Late tri konje brez gospodarjev. Jaz pa sem počasi odjezdil v hrib proti Klu-horskemu slemenu, kjer me je pričakovala še bolj skrivnostna in divja Gorenja Svanetija, nato pa zopet Moskva in skromna služba z enajsto izmed 17 plačilnih skupin. J. J. Bernard: New-Chicago (Zgodba i z 24. stoletja.) Tekom slo let, odkar se je mesto New-Chicago osvobodilo jarma Filipinov, se ni nehalo izpopolnjevati in večati. Proti koncu '24. stoletja se je mesto razprostiralo po celem otoku, čigar ime je tudi nosilo. Fizionoinija mesta je postala legendarna. Treba je namreč reči, da mesto, ki je obstojalo šele 150 let, ni bilo ovirano v svojem racionelnem razvoju po uplivih tradicio-nosti. Stara ameriška mesta, Chicago in New-zork so 'blagrovala New-Chicago, ravnotako novonaslale metropole v Afriki in dominijonih. Noben narod na svetu ni privedel tehnične popolnosti na tako višino. Predniki teh srečnih meščanov bi bili pač presenečeni, če bi videli, kaj je postala civilizacija ua tem zasanjanem otoku, ki so ga v 20. stoletju evropski žurna-listi, ki so čutili pesniško, opisovali kot zadnje zatočišče narave. Tisto jutro je John Kalin čital novice z večjo pozornostjo nego običajno. »To ne gre!« je zamrmral z bojaznijo. »Končno bomo le imeli vojno s temi ljudmi.« Ni imel več časa, da bi znova začel s čitn-njem. Počasi se je postelja sama odločila od Johna z vso obzirnostjo. Vsedel se je pred skodelico, toda John ni čutil zadovoljstva, ki ga je imel običajno pri uživanju čokolade. Nagnil se je nad mikroton in kratko zahteval: »Novice!« Nenadoma je na stropu pričelo govoriti : »Ob sedmih vlada ni prejela odgovora od filipinske republike. Položaj je smatrati zelo teža!:. Ministrski svet se sestane to jutro. Vlada ne bo sovražna novi razdelitvi radiumskih teritorijev na Anlarktiku, upoštevajoč vitalne interese republike ... Najboljši umivalni stroj se izdeluje v tvormeah Higsons.« John se je nagnil nad mikrofon: »ivonec.« Glas v zraku je utihnil. Umivalni slroj je že pospravil skodelico, krožnik in žlico. Miza je bila čisla in pospravljena. John se je dvignil s sedeža in stol se je sam povrnil v kot. Odšel .je iz sobe, momljajoč: »Politika ra-diuma, politika radiuma ...« Stopil je na pločnik, ki je drsel pred hišo. Bilo je mnogo sveta na ulici: ljudje so se predajali pločnikom, ki so jih odnašali brez gneče, da jih poneso na njih delo ali zabavo. Govorilo se je malo in molk razgibanih ulic bi presenetil ljudi prejšnjih časov. Kar je najbolj presenetilo tujca, je bila razsvetljava mesta. Svetloba je delovala brez človeškega nadzorstva pod čislo navadnim uplivoin solnčne toplote. Svetloba je visela v zraku kakor nekoč vulkani na vrhovih gora. Ta misel ni 'bila ena najsmelejših, ki so jo iznašli inženerji v New-Chicago. Stanovalcem ni bilo treba drugega, ko urediti njih notranjo svetlobo v stanovanjih po osebnih okusih. Isto je bilo s kurjavo, pometanjem, odpiranjem oken, prihajan em pošte in hrane, sploh vse, kar je bilo možno prodajati v serijah. Ko je John Kohas to premišljeval, je postal otožen. »Vse to se nam zdi naravno. Toda kaj imamo več od naših prednikov? 'Končno je samo še eno, kar ne dcslavlja na dom: sreča.« • V bistvu je Jo'uia mučila le beseda »vojna«, ki je vsebovala zanj tajncst. Tekom treh generacij so se ljudje v New-Chicago navaoili istovetiti srečo z materijelno udobnostjo. Treba je reči. da je malo ljudi, ki ne pridejo do tega zaključi a. V treh generacijah narod, ki ne čuti več bede, uniči brzo vse sanjače in pesnike. »Kdo zna, kam nas bo to privedlo? Pravijo, da je vojna zadeva strojev. Toda kdo ve, če se spet ne bo ponovilo kaj strašnega? Br! Kajti Filipinci nas strašno sovražijo.« On, osebno, ni sovražil Filipincev? Seveda v meri, v kolikor je bil podvržen šovinistični propagandi avijonskih tvorničarjev zadnjih let. In srce Johnovo je bilo ravnotako navdušeno kot srca sorojakov, ki jim je tempo narekoval interes blagostanja. Zgodba je zmiraj ista. John je prišel na začetke narodnega vrta. Ta vrt je ibil višek človeške ustvaritve. Smela križanja so ustvarila nove neznane rase. Bil je to triumf umetnih gnojil in slava žarkov. Kurenčhova Neška ma tud beseda Zadnč, ke sm pršla ub ene treh zjutri iz tistga plesnuga turnirja dam in 9m glih dobr zaspala, pa me pride edn za noge iz pojstle ulečt in upi t name: »Aln, le hitr ustat. Lu-pata u roka, pa sneg udmetat pred hiša, če ne u spet štiafnga!« Jest e hitr zmem-cam uči in začnem gledat ukul sebe, kua ee je zgudl. Pa zagledam pred saba pulcaja iz dougem nustafam in giedu me je tku grdu, de sm se ga vcmrck pre-•traeia. »Kua b pa rad ud mene?« sm ga prašala. »Sej •ui «umi tlnni pršla, pa m na daste gmaha. Ke so om zbrihtala in ustala, ga uin že ud metala. Zdej ue pa pestite, de se naspim.t »Tu se more prec zguddt. Pred sedma ura «ure bt lise pred hiša spucan.« »Aber bost Zadnč »ni šla,ub anajsteh pu plač, pa jo blu še zmeri pred hišam du kulen snega. Pu druffeli mestneh uleah je pa še slabš. Za kua pa na greste ke Idi iz pojstle metat? Glih na nas mate tak pasjon, ke sma že tku rekoč na kmeteh.« »Tu vam nč am na gre. Tu je naša reč. Lde, ke sa u ered mesta u kvartiri, maja gnar in e lohka kupja kalošne, snežinke, gojzarcc ali pa clu škorne. U takem ubuval lohka bredeja pu tist plundr brez usake škode. Tle bl uzuni je pa drgač. Tle sa u kvartiri skori sami reveži, ke maja slabe čeule in na držeja mukrote. Te b bli prec usi nahodn, de b kihal in kašlal nuč in dan. Pa še kašne druge bulezn b znale vn pridet. Ke sa pa te Ide punavad pr bulnišk b!agajn, in ke sa dohtari pr bulnišk blagajn že tku z delam preublužen, blagajna pa iz etroškem za arcnije in pudporam, nam je strogo naručen, de morma gledat na tu, de se sneg in plundra prec udprau, kokr se začne dan delat. Astn, gespa, kar hitr na nuge, pa lupata u roka, drgač u štrafnga, ke mi pr itrafngah nč špasa nn za-slopma.t » »Lepu je ud de tku zn reveže in nhn zdrauje skrbi.« »Eh, kaj nas brigaja reveži. Če kerga Kranca dubema, de pu hišah fehta, gn holt zamehurma, pa je fertik. Nam je zn bulniškn blagajna, de na pride na kant. Astn, gespa, le hitr pu konc,« je še reku, sppštliu salutiru in udšou. Jeet em se hitr Iz pojstle ekubacala in šla sneg udmetavat. Štrafnga b mi nč prou na pršla. Sej me je že plesnu turnir lulk kuštou. Za gnar je pa tku hedu dondons na evet. Ke sm enkat pred hiša pučedla in vornga nardila, »m se pa Se mal dol ulegla. Sevede sm prec spet zaspala, kokr de me je edn ubou. In tku luštn se m je začel sajnat, de sm se kar u sipajn začela muzat. Gustlna sm mela za par. Jesl em bla usa u žid, de je kar šemel ukul mene, kokr u čeblnnk. Gustl je mou pa črn frak, pa lak cilinder na fedreh je tiSu pud pajzdka. Vrtela sma «e ket frtauko in use ae nama je čedil, de znava tku pu fo;-SrIft nuge premetavat in Iz kuilenem trepetat. Ke sma enkat Cvetlicam je bila dana zemlja in svetloba, ki so jo hotele. Vrtnarji so bili fiziki in kemiki. Pesniki so opevali čednosti škropilnikov in kondenzatorjev. Zaljubljenci so vrezavali svoja imena v pr narejeno skorjo. Kajti kaj človek danes ni mogel poskusiti? Smrt, ki so jo odložili za nekoliko desetletij, je bila še edina gospodarica nnd njim. Toda premagal je življenje, ki gn je razvijal nmelno. Z žarki so plodili jajca rib in ptičev. Ravnotako so prvi nadaljnji poskusi otvarjali nove možnosti razvoja. Toda v teh stvareh ljudje v New-Chicago niso bili mnogo pred drugimi ljudmi. Bili so edino mojstri v iznajdljivosti praktičnih stvari. Ni bilo profesijonelne razlike v New-Chicago. Antično ročno delo je bilo nadomeščeno s poveljevalnimi gumbi. Velikanski slroj, kar je bilo to mesto, ni zahtevalo drugega od ljudi, ko nadzorstvo, ki naj do skrajnosti zmanjša izgubljeno energijo. In še z ozirom na to so inženjerji delali čudeže; praktično je bila energija, zgubliena z dotikanjem, enaka skoraj ničli. Bila je sicer, na veliko povrnjena z različnim osvetljevanjem, ki so ga vračali stikalni gumbi. John se je ustavil pred vrati: »Fizično-ke-mični oddelek zoološkega vrta«. Tukaj je bil uslužben. Mogli bi se vprašati, zakaj so prebivalci Ne\v-Chicaga nadaljevali z delom. Toda upravitelji države so razumeli, da je urejena zaposlenost v zvezi z umetnostnim in športnim užitkom nujna ljudem, ki so v nevarnosti, da jih ugodje komodnosti ubije pod lastno težo. Kajti rafiniranci so začeli stokati, da jih tako življenje ubija v svoji monotonosti. Začeli so uvajati v občinske ustanove gotove nepopolnosti, da bi služile za spremembo. Treba bi bilo dati ljudem razloga, da bi se pritoževali. Voditelji so bili pred težkim problemom: treba bi bilo namreč izvesti mehanično izpopolnitev do višine, da bi zadovoljila vse človeške kaprice. Ali pa mehanizirati človeka. Toda do tod je bilo še daleč. Toda kar država še ni našla, je zasebna iniciativa že začela nuditi delne rešitve. Tako so tenkočutnejši amaterji lajno instalirali v svojih stanovanjih telefone, kakor so jih ljudje imeli v dvajsetem stoletju, da so se pogovarjali i s prijatelji. Koliko je bilo veselja s temi razgovori! Tako je iskanje nekonforta bil ljudem v New-Chicago — višek napredka. Čudno bi se zdelo meščanu, če bi mu rekli, da instalacija telefona pomeni ohranitev ideala iti od dneva, ko bi ta telefonska manija prenehala, mesto New-Chicago ne hi bilo več ko bližnje mravljišče v deteljišču lia polju. Seveda bi to tudi bil konec industrije, ki je izdelovalu ponarejene francoske telefone. Ta dirka za nepredvidenim je bila zadnje dni molena po grožnjah prekinitve diplomatskih odnošajev s filipinsko republiko. Končno, izvzemši nekoliko bojazljivcev. kot John Ko-bas, nikdo ni verjel v vojno. Če se je o njej govorilo, je bilo to kot nekaka legenda. Kdo bi mislil na vojno v štiriindvajsetem stoletju? Toda nenadoma so se pojavila vprašanja narodnega ponosa, ki so v vseh časih voditeljem odvzela kontrolo lastnih dejanj in je dovedla do dejanj proti lastnim narodom. Ko je vlada New-Chicaga čutila, da je žalila vlado filipinske republike, je mislila, da je niena dolžnost, da se pokaže še bolj užaljeno ko filipinska vlada. Narodi niso videli drugega ko ogenj in so mislili, da je ponos pol ducata državnikov vprašanje prestiža naroda. II. John in njegov tovariš sla ravnokar hotela zapustiti urad, ko je njuna pozornost nenadoma bila obrnjena na senco nenaravne širine, ki je za trenutek zakrila okna. Tekla sla k oknu: velikanski helikopter je plaval v zraku z bliskovito naglico. John in njegov tovariš nista takoj razumela, toda občutila sta maihno neugodje. Nista niti poča!-nla znaka, dn se uradi zapro in s korakom, še bolj mehaničnim, kot je bila njuna okolica, sta šla in se vsedla v samogibne naslonjače, ki sla jih postavila doli na ulico. Opazila sta nenavadno razgibanost nn ulici. Ljudje so tekali po drvečih pločnikih in jih uporabljali v različnih smereh. Vsi so gledali v zraku velikanski helikopter, ki že ni bil več kot črna pika. »Filipinski ambasador in njegovo osebje odhaja,« mu je odgovoril nekdo, ko ga je John z očmi vprašal. »Kaj kaj?« pravi Johnov tovariš. »Da, ta aparat je ravnokar zapustil streho poslaništva.« Nikdo ni vedel nič in obilica nasprotujočih si vesti je krožila med ljudmi. Kako ugotoviti? Kako se prepričati? Svetlobni dnevniki niso nič projektirali na svojih ploščah. Govoreči in zvočni dnevniki so bili tiho! Nikdo ni verjel, da bi diplomatska nota, poslana v noči, imela ta učinek. Računalo se je vsaj z odgovorom ali pa s prehodnim predlogom. Toda nič! Odhod ambasadorja ... Kaj reči narodu? Zakaj ta molk, hujši od najhujše novice? Sprejemni aparati so pač prejemali use plešo skus uzel, jo pa zfczu en gespud ud plesnuga kumesjona na miza tn razglasu, de ma par Kurenč.ltuva Nežka in Frtaučku Guetl ta nar več pik in sta tku zaslcžUa Ia nar vlSI prznajne. (Jej-deta, kuku se je men tu dobr zdel, ko sm vldla, kuku sa ta druh pleeaucl in plesauke ud same foušijn kar zelen ratnl.) Škoda, glih tekat pa za-čutm neki mrzlga na ksiht. Ke udprem uči, pa zagledam mojga ta etarga pred saba in gledu me je ket gad: »Ti mrcina faulnsla,« je režu nad mana. »Dvanajst je ura, ti se pa valaš lie pu pojstl. Ki maš kusiu? Ala, le brž pukonc, če ne dubiš še ena kruglca vede u loja skuštrana buča. Tku se je jejnala moja zmaga, de sm bla nnzadne Sc mokra množico vesti, ki so prihajale iz Amerike, Afrike in od povsod, hipoteke, sluinje, obupni klici za arbitražo, napoved mobilizacije mednarodne armade *a zaščito miru. Toda iz Filipinov nič ... Ob sedemnajstih je ministrstvo odločilo mobilizirati. Treba je bilo za to dvajset minut Kdo bi mislil, da je bilo prepozno! I John in njegov tovariš sta v svoji slučajni i promenadi prišla pred veliko poslopje. Njih ! pozornost je bila povzročena po črkopisu: j »Igra se prične.« Glej,« pravi tovariš, »s sicer zagrenjenim veseljem stopiva v gledališče!« ln ko se jo John obotavljal: : Kaj hočeva drugega? To naju bo razlres-lo. Nič ne vemo. In če je kaj novega, bo itak nenadoma filmirano v vseh dvoranah.« Končno, zakaj pa ne? Vstopila sta, vložila vstopnino v posebno odprtino na vratih, ki so se pred njima takoj odprla. Gledališče ni imelo človeških vratarjev. Še bolje, gledališče ni imelo več igralcev. Ze dolgo so bili vsi komadi igrani po govorečih lutkah čudovite popolnosti in ko so jih nadeli z lučmi in dekorjem za celo igro hkrati. Tako so se dvakrat dnevno odpirala vrata gledališča in igra se je igrala avtomatično in je končala ravnotako, da te naslednji dan znova in tako dalje. To gledališče je uživalo ugled, ki ga konkurenca ni mogla več doseči in ki bi zelo začudilo ljudi, ki so dve stoletji prej ugotavljali in napovedovali agonijo gledališča. Film je že zdavnaj prehodil vse svoje možnosti, ko so opazili, da je gledališče možno najlepše renesanse z izpopolnitvijo marijonetk. In odkrili so dramatsko umetnost, ki je pred staro filmsko umetnostjo imela to čudovito prednost, da tretja dimenzija ni bila več fiktivna. Razumljivo, da sla John in njegov tovariš poslušala igro z gotovo raztresenostjo. Treba reči, da igra ni bila kdovekaj vzvišeija in se je dala postrani razumeti. Odgovarjala je ljudem, ki so preobloženi s poslom. Večina gledalcev se je vročično pregibala, vrtela glave iu premikala ude v vseh smereh. Med tem so pa lutke z istim nemotenim mirom kot prejšnje dni stotič ponavljale občutja, ki so jim bila vcepljena in so hotele pred temi ljudmi vzdržati trajnost človeških čuvstev. Zgodba sama je bila zelo priprosta: naiven kmet s havajskih otokov, še popolnoma tradicionelen, je prišel v New-Chicago in prijatelji so ga stavili v clružbo marijonetk, ki jih je smatral za žive. Johnu se je zdela zadeva toliko zanimiva, da je hitro pozabil na filipinsko uganko. Toda nenadoma se je John spomnil realnosti. Očt so ga silno zasrbele. Hitro je za! ril nos z robcem in ta gesta mu je pred njegovimi sodobniki dala možnost, da je ugotovil, kaj se godi. Odločno je pritiskal robec z občutkom, da je treba preprečiti prehod nečemu, ki mu je grozilo, da ga zaduši. Njegov tovariš z glavo na prsih je dozdevno spal. Tcda vsi gledalci so itili nepremični; nekateri so popadali iz naslonjačev. John je «poznal, da je med mrtvimi. Ne da bi izpustil robec in ne da bi dihal, se je zagnal proti vratom. Med tem so marijonete na odru brezčutno nadaljevale z igro za mrtve komedijo živih. Ko je bil John na ulici, se mu ni zdelo nič spremenjeno; drveči pločniki se niso ustavili, avtomatični avtobusi so drveli mimo. Tcda nikdo ni stal na nogah. Pločniki in vozila so prevažala mrtvece. Na nebu je bilo videti stotino črnih pikic, ki so se že oddaljevale: filipinski avijoni, ki so vrgli tisoče eksplozivov, iz katerih so se izvile cele megle smrtnih plinov. John ni mogel več. Sam v mestu. Preživel je ostale za nekoliko sekund. Oči so mu gorele. Treba je dihati: odgrnil je robec in se nenadoma mrtev zgrudil. Medtem je naslajala noč. Luči so se same prižgale in zavese oken so se same zagrnile. III. Havajski žlahtni meščan je vzel eno marijonetk na kolena in ji božal čelo. Njegovi milini je odgovarjala s smehom. Havajec je rekel z močnim glasom, ne da bi ga mogla razumeti, ker je bila lutka: »Čudovito! Ti si sijajna! Kot resnična ženska. Če bi ne bil opozorjen, bi se zmotil.« Gospodična je krohotala od smeha, med tem ko so tovarišice načele antični zbor: • Poglejte lepega Havajca! Kako je naiven! Veruje, da drži lutko na nogah. Boža jo in čuti njeno kožo. Poljubljata se in on še vedno veruje, da je to lutka. Kaj bo storil sedaj? A, a, a — sedaj ga počakamo!« Te besede so stalno povzročile veliko veselje pri otroški publiki, ki je dnevno prisostvovala igri. Toda seveda, da so te besede sedaj padale v silno tišino, ker nobeno človeško bitje v nobenem gledališču New-Chicaga ni prisostvovalo igram lutk, ki so bile naučene za ljudi. Ko je igra končala in utihnila glasba. i> zavesa padla in žlahtni Havajec in lutke so odšle v svoje Škatle, vrata so ostala široko odprta toliko časa, da bi megla publika oditi is dvorane, ne da bi se prerivala. Seveda nikdo se ni poslužil te ugodnosti. Vrata so se zapria, luči so ugasnile in velikanski ventilator je začel podili muhe iz dvorane. Vse, kar s.: je moglo odtrgati çd teles, lasje, deli oblek, je bilo ravnotako odpihnjeno in usmerjeno v Kn-nale. In gledališče je zaspalo v molk do preti stave naslednjega dne. Kolesje mesta je nadaljevalo svoj tok, kakor da se ni nič pripetilo. Vsak večer so se pri/.igale luči, brž ko je nastopila noč. Tramvaji in avijoni so obratovali zastonj do dveh zjutraj, trenutek, ko je to mrtvo mesto postalo dvakrat mrtvo. Toda zjutraj jo znova pričelo življenje; kakor da ljudje še žive, so se odpirala okna in hiše, tihe so se odprle solncu. (Dalje prih. nedeljo.) Pridobivale novih naročnikovi A M. K.: Dedkova radost Dedku na uho je siknil zimski piš: »Zdaj pa kar napravi čez življenje križi Jaselc svetonočnih videl več ne boš: v jamo prej tc damo. Grob bo tvoj brez rož . . . Pride novo leto: ,Kje je ded?' — .Nikjer,' mu porečem; ,vzela ga je zima-zver ...'« Hej, tako v novembru pel je piš, grozil, zdaj smo pa že v marcu -ded je zdrav in živ! Ljut krog hiše tuli zimski piž, buči — dedek na zapečku v pest se mu smeji... Sneženi mož odhaja . .. Sneženi mož pohlevno stisnil je v dlan popotno palico, otožno za slovo pogledal na pragu punčko Slavico, Bogdanu, bratcu, v tih pozdrav zamahnil z roko: ï Ostani zdrav! : — in šel odtod. Še striček Mraz in teta Burja odšla sta jadrno za njim — in brž kopreno je megleno raz sebe strgal očka Krim. Vse do najvišjih brd je bila vest radostna prijavljena. Pokukal zvonček je iz zemlje: *Cin, cin, pomlad, pozdravljena! Princeska — gosja pastsrica i. Živela je kraljica, ld je imela čudovito lepo hčerko, tako lepo, da se je zagledal v njeno sliko sam kraljevič Devete dežele in si jo zaželel za ženo. Kraljica sprva ni bila uič kaj vesela ob misli, da bi morala dati hčerko tako daleč od sebe. Ker pa je bil kraljevič daleč naokrog znan po svojem neizmernem bogastvu in junašCe bi to vedela tvoja mati, bi ji od žalosti počilo srce .4 Oči uboge princeske so bile polne solz, zato niso videle, kako so razigrani valčki odnesli okrvavljeno krpo s seboj. Ko je vstala in si obrisala rosne oči, ni bilo krpice uikjer več. Med tem, ko je princeska žalostno ob studencu stala in nemo strmela v smer šumljajo-čega studenca, si je spletična zadovoljno mela roke in se škodoželjno smejala. Vedela je hudobni«!, dobro vedela, da bo poslej princeska na milost in nemilost izročena njej v oblast, kajti v onih treh kapljicah na krpi se je skrival ves blagoslov materinega ljubečega srca. Kapljice je odnesla voda — in z njimi tudi blagoslov materin ... Ko je princeska nato hotela zajezditi zvestega konja Zlatogrivca, je spletična osorno zakričala: »Počakaj! Tvojega konja bom poslej jezdila jaz, ti boš pa mojega!« Princeska se ni upirala. Pokorno je izročila spletični uzdo svojega konja in zajezdila drugega konja. Tedaj ji je spletična oblastno zapovedala : >Zdaj pa menjajva še obleki! Zapomni si: priuceslm sem poslej jaz, I i si pa moja dekla! Gorje ti, če komu poveš, da nisem prava princeska!« Princeska je voljno sledila njenemu ukazu. Slekla je prelepo sva lovsko oblačilo in si nadela preprosto obleko svoje spremljevalke. Konj Zlatogrivec pa je vse to videl in slišal iu si dobro vtisnil v spomin. 3. Tako sla potovali dalje. Princeska kot spletična na drugem konju in spletična kot princeska na konju Zlatogrivcu. V poznih popoldanskih urah sta prispeli do kraljeve palače. Ko so ju na gradu zagledali, so slovesno zatrobili v rogove in kraljevič jima je gibkih korakov pohitel naproti. Snel je princesko-sleparko s konja in jo odnesel v grad, pravi princeski pa niti pogleda ni privoščil. Deveti kralj — kraljevičev oče — je medtem gledal skozi okno in sam s seboj tiho modroval: »Hm, hm, to je pa res čudno! Ta deklica spodaj ima lako nežen in ljubek obraz, da se mi zdi mnogo bolj podobna sliki princeske, kot ta. Neprava princeska je zaslutila, kakšne misli rojijo kralju po glavi in se je požurila s pojasnilom: »Ta deklica spodaj je moja služkinja. Vzela sem jo s seboj, da bi mi delala druščino med potovanjem. Pa mi ui nič kaj všeč, ker je strašno domišljava in lena. Dajte ji kakšno delo, da no 1н> praznih rok pri hiši!« Kralju' se je deklica smilila in jel je premišljevati, kakšno delo naj bi ji naložil, da ne bi preveč trpole njene drobne, bele roke. Domislil se je in dejal: >Za težko delo je deklelce preslabotno. Naj pomaga pastirčku pasti noše gosi. To bo kakor nalašč zanjo.: Tako je princeska postala pomočnica gosjemu pastirčku Janezku. Vsako jutro je morala ob Kolnčueni vzhodu vstati in gnati gosi na pašo, ob solnčnem zahodu pa jih je morala zopet prignati nazaj. Spala pa je sirotica na dvorišču poleg gosjega hleva. Sleparska princeska — spletična — pa je medtem živela na moč imenitno v razkošnih grajskih dvoranah. Le ena skrb ji je težila srce: poznala je čudovito lastnost plemenitega konja Zlatogrivca in bala se je, da bi nekega dne razkril vse njeno sleparstvo. Skovala je zato v sebi hudoben sklop: :*Konj Zlatogrivec mora poginiti!« S hlinjeno sladkim glasom se je jela kakor mlada inačica sukati okoli kraljeviča in ga prositi: >Daj, mili moj, daj, zapovej svojim služabnikom, naj konju, na katerem sem prijezdila sem, odsekajo glavo! ; »Čemu vendar?« se je zavzel kraljevič. >Toliko jeze in silnosii mi je povzročil na potovanju radi svoje neubogljivosti, da zasluži smrti« je lagala. Kraljevič ji ni hotel prošnje odbiti. Za-povedal jo hlapcem, naj izvršijo željo njegove neveste. Ta kraljevičev ukaz je izzval silno izne-nadeuje po vsem gradu. Onega due so vsi kraljevi služabniki — od najvišjega do najnižjega — govorili samo o tem nenavadnem kraljevičevem povelju ... (Dalje prih. nedeljo.) Pravljica o mladeniča, carični in čudodelnem nožu (Prevedel: p. P.) Bil je nekoč mladenič, ki se je odločil, da se 1» oženil samo s carjevo hčerko. Nekega dne se napoti k carju in zasnubi njegovo hčer. Car mu noče odbili prošnje in mu reče: >Do-bro, sin moj, dal ti bom hčerko, toda ti ml moraš preskrbeti v osmih dneh: lepega belca, brez lis; drugega rdečkastega, katerega ni Sa nihče jahal, imeti pA mora črno glavo; tretjega nepodkovanega vranca, z belo glavo in z belimi nogami. Vse te tri konje mi moraš podariti; moji ženi pa moraš prinesti toliko blaga, kolikor bi ga oni konji lahko nosili. Ako mi pa vsega tega ne preskrbiš, ne bo deklica nikoli tvoja!« Ko mladenič to eliši, se zahvali carju in odide. Na njegovo srečo je poslušala ta razgovor tudi carjeva hčerka. Mladenič ji je zelo ugajal. Hitro pošlje za njim svojega najzve-stejšego slugo z naročilom, naj se mladenič vrne naslednje jutro k nji, da mu svetuje. V isti noči vzame carična skrivai izmed očetovih dragocenosti čudodelen nož. Zjutraj odide naproti onemu mladeniču. Ko se seslaneta, si obljubita, da ju nobena sila več ne razdruži, kakor samo črna zemlja. Reče mu carična: »Vzemi mojega konja in odjezdi hitro proti vzhodu na vilinsko goro. Ko prideš na visoko planino, so obrni z desne na levo in zapazil boš biserno livado. Na tej livadi se bo paslo nebroj konj. Izberi si one tri konje, kl si jih je zaželel moj oče. Če se bodo konji plašili, izvleči ta nož, obrni ga proti solncu, da se bo zableščala cela livada. Tedaj bodo vsi konji prišli sami k tebi, krotki kot jagnjeta. Z lahkoto jih boš prijel in odvedel s seboj. Ko se polastiš konj, ozri se okrog sebe po livadi, dokler no zapaziš na sredi livade neke ciprese. Deblo ciprese je iz medi, veje so srebrne, a lističi so iz suhega zlata. Pojdi k drevesu in udari z nožnico tega noža ob deblo. Iz debla se ti bo vsulo mnogo denarja vseh vrst. Vzemi deni in natovori z njim one tri konje ter se vrni hitro semkaj. Tako si boš pridobil mojega očeta.« Ko mladenič to sliši, se zelo razve?eli. Hitro zajaše caričinega konja, zatakne za pa? čudodelen nož in se napoti na ono goro. Ko pride na ono planino, ugleda livado, a na livadi konj brez števila. Ko pride na livado, se začno konji plašiti, on pa izvleče nož in ga okrene proti solncu. Nož zašije, da se vsa li- vada zablešči — in tedaj pritečejo od vseh strani konji k njemu in pokleknejo na prvi dve nogi. Mladenič si izbere tri konje, kakršne si je poželel car. Nato se ozre po livadi in zagleda na sredi ono cipreso. Napoti se k nji in udari z nožnico ob deblo. Deblo se odpre, a iz njega se usnje velika množina denarja. Hitro napolni z njim vreče, natovori konje in se napoti z natovorjenimi konji pred carja". Ko zagleda car konje in denar, se začudi ter mu da hčer za ženo. Vpraša ga, koliko in kakšno doto zahteva. Mladenič mu odgovori: »Častiti car! Najprej, kar je glavno, da si mi dal hčer, nato pa, da mi daruješ čudodelni nož.« Car mu daruje nož in mladenič veselo odvede carično na svoj dom. Za bistre gsave Ureditev zmešnjave Bežimo, lecimo! cigani gredo, v rjavih bisagah otroke neso. Če se ne umivaš, cigana se boj! Sicer te zaloti in vzame s seboj. Vposlanih rešitev јз bilo topol kot Jistja in trave jn so pravilne vse. Nagrado je žreb prisodil: Anici Stanovali k, učenki IV. razr. v Lichtenth. zavodu v Ljubljani. Dobi knjigo: Prigode malega Nonnija. Nova z'oženha Anica — čebela — trava — riba — lelo — grbec — cerkev — narava — elektrika — ena — ena vrata — klop. Postavite te besedo v drugačnem vrsfnom rodu drugo pod drugo tako, da boste iz njih začetnih črk od zgoraj navzdol čitali naslova dveh znanih in priljubljenih otroških listov. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, dne 26. t. m. na naslov: Količkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Zo židano voljo Mali ncttgnanec Mama: i Tonček, ne delaj takega hrupa! 2e tretjič te moram posvariti.« Tonček: >Ja, mama, če se pa igram Indijanca ...« Mama: »Vseeno! Ali ne veš, da tudi indijanski otrok uboga svojo mamo?« Tonček: »Vem, mama, vem — ampak jaz se igram Indijanca, ki nima več mame!« Vroča voda lvanček se je hotel v soboto zvečer kopati. Nestrpno je pobaral mamo: »Oh, ali še sedaj ni vse pripravljeno?« >Vse je pripravljeno vse, samo vroča voda še ni,« mu je odgovorila mama. : Kaj pa jo z vročo vodo?« je sitnaril lvanček. , »Mrzla je še!« se odreže mama ... Stričkov kotiček Dragi Kotičkov striček! Jaz sem stara 6 let. Hodim v olroiki vrter, kjer se mi :elo dopade. Naredila sem ie mnogo lepili reči in tuai ročno torbico. Mama mi vedno pravi, da pojdem drugo lelo v šolo. Kaj praviš, striček, aH naj bi šla, ali naj raje počakam še par let? Znam če do sto strt', tudi pošlevanko ie znam; samo tega si ne morem zapomniti, koliko jc 6X7. Torej svetuj mi, striček, Uuko naj se ou ločim glede šole. Te lepo pozdravlja M i š k a Marin, učenka otroškega vrtca v Ptuju. Odgovor: Draga Miška! Čc si ie C let stara, potem Ti prav nič. nc koristi, ako Ti jaz zdajle svetujem, da šc nikar ne pojdi v solo, šest let, šest veselih, brezskrbnih let jc za Teboj — napočil je tas, ko sc hočeš — nočeš — moraš poslovili od punčk in cunj in drugih igrač ter vzeti šolske knjige v roko. Če bi takelc drobne punčke smele same odločevati, kdaj bodo začele v šolo hodili, potem bi morali menda kar polovico šol zapreti — takšen »navale bi bil nanje... Torej draga moja, kar lepo se spri-jazni z mislijo, da Te ie hrepeneče čaka zvrhan koš učenosti, ki ga boš morala prej ali slej izpraznili do dna. Koliko je 6X7, si ne moreš zapomniti? No, ta račun pa res ni tako strašno teiak, da bi si ga na noben način ne mogla ubili v glavo. Veš kaj? Kadar boš spet čez mrro silna in poredna, prosi mamico, naj ti s šibo prisoli šestkrat po sedem gorkih na dlan, Ti pa jih sproti štej ~~ holaj, pa si boš kaj hitro in zu večne čase zapomnila, koliko je 6 X 7/ Tudi drugim porednim otrokom, ki jim pošlevankn ne gre in ne gre v glavo, dobrohotno svetujem. naj se poslučijo lega učinkovitega sredstva za okrepitev spomina! Ostani mi zdrava in čila! Kotičkov s tri č c le. 113. Predragi Kotičkov striček! Pisala sem Ti ie večkrat, a v Tvojem kotičku ni prostora za mene. Ne vem, zakaj smo se Ti tako zamerili Sknfjcločani, da nas vse po vrsti odklanjaš. Veš, jaz prav za prav ni- ' sem iz Škofje Loke, marveč iz Stare Loke, ho} dim pa v samostansko šolo v Skofji Loki. Spomladi pridi sem, boš videl, kako jc v Loškem okraju lepo! V šoli imamo dosti učenja in bi nam včasih trda predla, če ne bi imeli dobre č. s. Justino za učiteljico, ki nam tu pa tam skozi prste pogleda. — Lepo pozdravljen! M i n k a Kr el j, učenka I. razr. m. i. v Skofji Loki Odgovor: Draga Minka! No, vidiš, pa sem le našel skromen prostorček tudi zate. To, da bi Skofjeločane kar po vrsti odklanjal, še malo ni res. Kako bo to res, prosim Te, kako — ko nimam kaj odklanjati?! Kje pa je tisto ogromno število pisem iz Vašega kraja, prosim Te, kje? Sem jih tri debele ure iskal s povečevalnim steklom v svoji torbi — zaman. Sem tri debele ure tuhtal in ugibal, kdaj sem kakšno pismo od tam prejel — zastonj. Ni jih in jih ni. Škandal! Da je v Loškem okraju na moč lepo, sam dobro vem, kajti sem pred davnimi, davnimi leti — takrat, ko sem bil še pobič od fare — tudi jaz leto dni z majhno ilico zajemal učenost v tamkajšnji ljudski šoli. Toda naš učitelj ni bil taka dobričina, da bi nam kaj odpustil in *skozi prste pogeldalr. Pogledal nas je, pogledal, a ne skozi prste, nego skozi očala — takrat, kadar je preizkušal trpežnost naših ušes... Holaj, kje so tisti prelepi mladi časi! Bog Te *Mt Kotičkov strice k 144. Dragi Kotičkov striček! dotovo Domiale poznaš tudi Ti, saj vsa Ljubljana o njih govori. Klobukov in slamnikov tu sc dobi in Radio postaja nas v svetu slavi. Le v Tvojem kotičku nikogar sc r.-.. zalo smo korajio dobile me m. da v imenu Domialčanov povedale bi Kako Tvoj kotiček nas ms vrteli. Povabimo vljudno, o striček. Te r l!oš slamnik najlepši dobil v dar od ■ ! V Domialah, v Domialah je strn nt \>p .. lam roicc cveto in šlcrjančki po jo. Usliši, o striček, nam vroče icljč! Bri vtakni v kotiček nas svoj — eno, dit, da Tvojim besedam prisluhnejo rc vesele domialske kotičkarice! Koš najlepših pozdravov Ti pušiljoju punčke iz Domini Drage punčke! Sem pesemeo Vašo jtrebral z vnemo divjo. Odgovor je kratek: Pozdravljene! Živijo! Kotičkov striček. Domače ognjišče Pravni nasveti Drugi zakon ločenega katolika. M. Š. K. Po postavah, ki pri nas še vedno veljajo, se ločeni katolik ne more znova poročiti, dokler živi njegov zakonski drug. Zakon se more med katoličani razve-zati samo s smrtjo enega zakonca. Tudi prestop v pravoslavje ali v češko narodno cerkev na veljavnosti teh postav ne spremeni ničesar. Res se pa večkrat dogajajo slučaji, da ločen zakonski drug prestopi v pravoslavje in izposluje, da duhovno sodišče pravoslavne vere razveže prvi zakon in se nato ta znova poroči po pravoslavnem obredu. Takšen drugi zakon se sicer uradoma ne razveljavi; toda če prvi zakonski drug toži na neveljavnost drugega zakona, bi sodišče drugi, po pravoslavnem obredu sklenjeni zakon razveljavilo, kar sc je v posameznih primerih že zgodilo. Ureditev vojaške obveznosti je pogoj za vstop v državno službo. F. F. S. Prošnji za vstop v državno službo je poleg drugega priložiti tudi potrdilo o ureditvi vojaške obveznosti. Ce ste spoznani za stalno nesposobnega in plačujete vojnico, imate vojaško obveznost urejeno in morete prositi za stalno nameščenje v državni službi. Zgraditev kovačnice. J. B. S. Ce bo sosedova kovačnica z zadnjim koncem obrnjena proti vašemu svetu, ni videti razloga, da bi mogli zahtevati večjo odmaknitev, kakor za drugo stavbo, razen če bi vam pretila od nje kakšna škoda. Od javne ceste pa mora biti praviloma oddaljena 10 metrov. Izjeme snte dovoliti pristojna cestna uprava. O stavbnem postopanju smo pa že večkrat pisali. Prečitajte! Ali jamči oče za dolgove umrlega polnoletnega sina? F. S. M. Običajno ne. - Le če se je oče sam obvezal za življenja ali po smrti sina, bodisi ustno ali pismeno, ali pa, če se je kot zakoniti dedič prijavil nepogojno za dediča zapuščine sina, potem jam-ii tudi za dolgove sina in so ti dolgovi napram očetu utožljivi. — Zoper prvostopno sodbo radi zneska 1300.— Din je dopusten priziv; če pa druga stopnja potrdi prvo sodbo, je vsak nadaljnji pravni lek izključen. Dopolnitev nujnega deleža. J. B. Z. Enemu izmed Vaših bratov je oče izročil posestvo, vsem drugim pa zgovoril dote po 1000 Din. Ker je posestvo sedaj vredno 150.000 Din, niste zadovoljni z določenimi 1000 Din. — Po smrti očeta boste imeli pravico terjati od brata-prevzemnika več kot določenih 1000 Din le tedaj, če boste mogli dokazati, da s tisoč dinarji niste prejeli niti vrednosti nujnega deleža z ozirom na premoženje očeta ob izročitvi. Vrednost posestva se bo preračunala po času izročitve. Ureditev meje. M. C. V. š. L. S sosedom ste se sporazumeli radi meje. Sedanja meja pa v naravi poteka drugače kakor v mapi. Kako se uredi mapna meja? — Prijavite pristojni katastrski upravi, pri katerih parcelah so se meje spremenile. Ob priliki vsakoletnega uradnega merjenja v občini bo uradni zerçjljcmerec prijavljeno spremembo meje premeril дп popravil mejo v mapi. Stanovanjska odpoved. O. S. L. Najzanesljivejše se boste znebili podnajemnika, ki na ustno odpoved noče zapustiti stanovanja, če mu sodna odpoveste. Plačati morate pač kolek 25.— Din. zato pa dobite izvršilni naslov, s katerim po poteku odpovednega roka lahko zahtevate deložacijo. Da pa bo odpoved pravilna, jo dajle na zapisnik pri sodišču, ki Vam bo dalo tudi vse druge informacije. Pridobitev državljanstva. B. F. v B. in S. M. v Št. L. Glede pridobitve državljanstva je povedano na tem mestu v številki z dne 1. marca t. I. — Prosilec, ki še ni star 21 let, ne more dobiti našega državljanstva. — Ce živite že 3 leta v eni in isti občini, ni treba priložiti prošnji potrdila, da Vas bo občina sprejela v domovinsko zvezo; priložiti morate mesto tega, potrdilo občine o triletnem bivanju v občini. Ce bo Vaši prošnji za podelitev državljanstva ugodeno, Vas bo morala občina, v kateri stanujete, sprejeti v občinsko zvezo. Odpravnina zavarovanca Pokojninskega zavoda v Ljubljani. U. M. K. Vaše navedene številke so netočne, vsled tega vprašajte za pojasnilo naravnost pri zavodu. — Osebe, ki so se izločile iz zavarovanja, imajo, ako so ostali nato najmanj 6 mesecev brez zavarovanju zavezanega opravila, pravico do povračila tistega dela zanje res vplačanih premij brez obresti, ki pripada nanje po vsakokratnem klju-fu. Uveljavljenje te pravice ugasne tekom 3 let. Prolongacija menice. S. M. Z. Na menico ste do'žni 12.000 Din in zapade plačilo po enem letu. Ob letu boete pa zmogli plačati le 7000.— Din. — ( e ob letu, ko menica zapade, ne morete plačati rele vsote, plačajte, kolikor morete. Glede ostanka up П10ГДјр sporazumno dogovoriti z imetnikom In porokom glede odgoditve plačila. Ta do-t^.vi napišite na menico ali pa podpišite glede ostanka novo menico. — Ce menica ob zapadlosti ne bi bila pravočasno plačana niti sporazumno podaljšana, sme upnik zoper Vas vložiti menično tožbo; po pravomočni sodbi sme predlagati tudi izvršbo s prisilno prodajo Vašega posestva. Valorizacija predvojnih dolgov. F. P. F. Oče si je pred vojno zgovoril ob izročitvi posestva, da mora prevzemnik prispievati za njegov pogreb 20 goldinarjev. Koliko mora prevzemnik v sedanjem denarju prispevati? — Pri nas ni bila izvršena valorizacija predvojnih dolgov. 20 gld. se je zakonito spremenilo na 40 K, te krone pa na 10 Din. Več kot 10 Din ne bo mogoče vtožiti. Subskripcija ie obvezna. M. U. T. Naročili ste kot subskribent publikacijo. Po prejemu prvih treh zvezkov ste prišli v gmotne težkoče, to sporočili založnici, ki pa kljub temu zahteva nadaljnje plačevanje določenih prispevkov. — Bistvo sub-skripcije je, da si založnica v naprej zagotovi določeno število zanesljivih odjemalcev. Zato ie za subskribente nižja cena, obvezani pa so plačevati celo delo. V tem smislu so tudi sestavljene prijave za naročbo. Ce ste tako formulirano prijavo za naročbo podpisali, Vas veže in je ne morete enostavno preklicati. Plačajte, da se izognete pravdnim stroškom. Preklic radi pijančevanja. S. M. Z. Oče ima posestvo. Ker je vdan pijači, se bojite, da bi po- Zdravniška posvetovalnica (v zadevah splošne socialnc medicine in higiene). A. G. na V. Nednha ali pljučni emfizem, ki muči Vašega očeta ln Vas podnevi in ponoči, je staroz.nana domača bolezen, k! se da odganjati s preskušeniml sredstvi, zlasti če imate že dva zdravnika na pomoč, ozdraviti pa se ne da z nobenim. Ponoči pa jaz no bi budil očeta Iz trdnega spanja zaradi odkašljevanja, saj Ima zjutraj dovolj časa. Ali ste že rabili kdaj kako Jodovo spojino? Ce ne, posvetujte sp o tem z zdravnikom. Ista. Tudi Vi kašljate kar vso noč in težko dihate? Ce ni to akutna, t j. sveža in ne zastarela bolezen, kakor Jih je zdaj mnogo zaradi hripe, potem je bržkone dušica ali dušični astma. Samo zdravnik, ki Vas preišče in ugotovi Vaše življenjske okoliščine, Vam more dati uporabna navodila. Na podlagi Vašega sicer obsežnega opisa se ne da nič ugotoviti, tudi s u š i e a (ali jetika) z gotovostjo izključiti. J. K. v M. Rdečkaste lise pod kožo dobivate po vsakem britju? Vsaka koža ne prenaša britja. Habite namesto britve ono splošno rabljeno pripravo, ki mehanično manj draži kožo. Tudi ni vsako milo za vsako kožo. Po britju si oterite kožo s sali-cllnim špiritom in jo oprašite z lojevcem ali smuk-cem. Mati. Radi belega loka, ki Vam ga Vaš domaČi zdravnik ne more odpraviti, se potrudite v bližnje mesto k zdravniku za take bolezni. J. R. v C. Nednho ali pljučni emfizem imate že 5 let, letos se Vam je priteknilo še vnetje rebrne mrene. (Prava dušica ali bronhialni astma se navadno začenja že v otroški ali mladeniški dobi.) Dajte si po zdravnikih v sosednjem mestu ugotoviti, če ni Vaša pljučna bolezen tuberkuloznega značaja. Ce je tako, spadate v zdravilišče za bolne na pljučih, če no, pa pojdite spomladi za 6 tednov na morje. A. P. v K. g. Vaša hčerka ima daširo ali pa j e t i k o. Da se to ugotovi, spravite otroka jjest mesecev po vrsti vsaj enkrat k enemu in istemu zdravniku. Do srede majnika dajaje otroku dvakrat na dan po eno žličko ribjega olja. Zon R. v C. Dajte si napraviti rentgrnološki izvid oprsja — pa bo Vaših skrbi konec. F. K. v St. L. Zaradi močnega perila Je zdravniški pregled nujno potreben. P. 11. v D. Svetujem Vam ugotovitev in zdravljenje v ženski bolnišnici. T. P. v P. Rarpokana koža na rokah je težka zadeva. Škoduje mokrota, še bolj lug, milo in druge razjedajoče snovi. Čistite si roke z oljem, bencinom ali špiritom, kar menjavajte, in preden lotite vsakdanjih opravil, oterite si v kožo ali domačo prešičjo mast (brez soli) ali vazelino ali borovo va-zouno, ali »nebeško kremo«, ki jo dobite v vsaki lekarni ali mimdilnicl. Gospodične ln gospe, ki ne kuhajo in perejo, nimajo te nadležnostl. N. Z. v H. Bnnkira pod boip, mrzle roke in noge, pokvarjen želodec, vzdigovanje smrdeče sape, razpokane ustnice itd. Zame je preveč nalog naenkrat, zato se obrnite do zdravnika, ki Vam Je na razpolage, morda Vam on odpravi vse velike in majhne bolezni po vrsti ali celo naenkrat! T. Z. v S. OzebPne zdraviti bo v tej dobi že kasno, ker se ozdravijo bržkone same. Tista bolečina v peti je povzrpčena najbrže po neprimernem obuvalu, časih se napravi na petnici »morska kost«, ki jo je treba odstraniti z operacijo. Zdravniški pregled! I. O na V. Kapavira se da ozdraviti le iz po-eetka s skrbnim zdravljenjem, če se je ponovila po Vaši lahkomiselnosti, Je zdravljenje težje, a z vztrajnostjo morda še dosegljivo. Vsako draženje je skrajno škodljivo, popolna in dolgotrajna zdržnost nujno potrebna, za kar treba mnogo mesecev. Zdravnik more na poseben način ugotoviti, če Je bolezen zares stalno zatrta. Taka ugotovitev Je vestnemu človeku potrebna, preden stopi v zakon Vsako drugačno ravnanje je brezvestno, a se tudi na zdravju njega samega maščuje. F. K v H. Rdefe-rjavkaste lise na golenih in nogah se pojavljajo večkrat zlasti pri krčnih žilah in po naporni hoji v mrzlem In vlažnem vremenu. Če Je tudi izvid Vaše krvne preiskave negativen, potem je Vaše vznemirjanje brez podlage. Če pa se zavedate kakšne okužbe, je ponovna preiskava potrebna in izdatno zdravljenje. F. P. v M. M. O luskavosti (ali psoriazi) je poročal naš list že letos 11. januarja. F. O. na B. v. Močno krvavenje iz nosa o vsakem perilu je zadeva, ki zahteva zdravniško preiskavo in bržkone operativno zdravljenje. Ako ne morete opraviti doma, pridite za nekaj dni v bolnišnico F. M na B. Vaša prebavna bolezen ima svoj izvor bržkone v žolčniku (žolčuem mehurju). Posvetujte se z domačim zdravnikom, ki Vam po kratkem opazovanju pove, ali morete ozdraviti doma ali pojdete v bolnišnico. I. II. In N. K. oba v Lj. Glede lišajev v obraza in ogreov je bilo na tem mestu že dovolj povedanega. vsak mesec se vendar ne smem ponavljati! Isto o n a h o d u l M. S. na S. Zaradi strjujočega se nosnega i*-ločka, ki povrh še neprijetno diši. Vam priporočam redno Izpiranje nosa s toplim čajem (kamilčnim, kaduljevim ali slezovim), ki mu dodate nekoliko zrn soli, časih pa s toplo raztopino kalijevega permanganate (»rdečega kalija-), ki pa sme biti samo svetlo rožnata, ne rdeča. Ako Vam to nc pomaga tekom enega meseca, vrnite se k zdravniku ali pa pojdite v ambulatorij splošne bolnišnice. •T. P. v T. Krč Vam neusmiljeno vije kite po nogah, tudi krčne žile imate. Zmenite se z domačim zdravnikom, da Vam odpravi krčne žile in bržkone tudi krče ž njimi. Če se to ne da izvršiti, pa pojdite v bolnišnico, poleti še v kakšne toplice, ki jih imate v bližini na razpolago. P. S v V. g. Tista megla v glavi zavoljo pre-senečenja(?) in strahu, ki se Vam javlja v razmiš-ljenosti oziroma v brezsmiselncm bolščanju v praznino, se Vam sama porazgubi, ako le resno hočete bedeti nad svojo pozornostjo. L z — M Naša dihala so različno ohčutna, prah v kakršnikoli obliki ne koristi nikomur, pač pa je verjetno, da ho pri večini ljudi povzročil lažje ali huiše bolezni. (Ste brali kaj o strupeni megli v Belgiji?) Anilinske barve so v obče strupene, pri razprševanju anilinskih barv je zdravstvena škoda dvojna. V obolelih dihalih se jetika rada vgnezdi in razpase. — Petrolej je za nego lasišča priporočljiv kot čistilo in krepilo. D. T. v K. Zaradi kronične obistne bolrini pojdite za nekaj časa (tednov) na kliniko v Zagreb, morda iztaknejo prvotni vzrok Vaše bolezni (v drgalkah ali drugod) in Vam ga odstranijo, morda je ravno Vaš primer bolezni tak, ki se ga da z >izluščenjem< (decapsulatio) znatno izboljšati ali celo ozdraviti Ruski zdravniki priporočalo uživanje jedilnih (in tudi krmilnih) buč, moje pičle izkušnje s tem hranilnim sredstvom so ugodne. C. Z. v Lj. Alkoholik in — cinik sta skoroda Istovetna. Alkoholik je zunaj doma prešeren, ljubezniv In d.iIiOiit, doma pa siten, sirov in — ciničen. Druga zadeva je mnogo manj tragična kakor se Vam dozdeva in Je za Vas prav za prav brezpomembna, nikakor pa ni za Vas poniževalna. Če je že ne morete prezreti brez vsakršnega čuvstva, potem jo motrite samo sočutno z globokim usmiljenjem, kakor Vam pravi srce. SIcer pa vedite, da se muhe love na med, nikdar na kisi TELEFON 1827 SIO^ENIA-TRANSPORTkS, Modne novosti •estvo zapravli in_sebe in družino spravil na bc raško palico. Ce oče sam noče materi izročiti posestva v solastništvo (potreben ie notarski akt), ga k temu ne more prisiliti. — Ce res piiančuje tako, da ie verjetno, da bi e tem sebe in aružino premoženjsko upronastil, smejo predlagati žena, otroci in domača občina pri okrajnem sodišču, da pijane odtlo, 2zdr. Hugon Turk: Kedaj je meso kot človeška hrana neposredno nevarno Kljub boju zoper mesno prehrano je vendar meso še vedno najvaineiša hrana najširših slojev. Toda meso in mesni izdelki so v gotovih slučajih lahko silno nevarni človeškemu zdravju iu življenju, zato moramo kratko navesti nekaj bolezni in bolezenskih izpreinemb, radi katerih ljudje ali sploh ne smejo ali pa le pod gotovimi jiogoji sniejo uživati dotično meso. Brez izjeme in brezpogojno se ne sine uživati mesa od živali, ki so bolne ali sumljive kužnih bolezni: vraničnega prisada, šuštavca, stekline in smrkavosti (gl. opis bolezni v 'Slovencu« št. 228, 246, 251, 263 iz 1. 1030). Nadalje pa je najnevar-nejše meso od živali, pri katerih je radi različnih bolezni prišel gnoj ah gniloba v kri (ognojenje krvi in gnilobno zastrupljenje krvi), s takim mesom se zastrupi največ ljudi, ker uživa me-o ene same take živali lahko več sto ljudi. Živalska kri se prav lahko zastrupi z gnojem in gnilobo posebno pri starih zanemarjenih ranah in zmečka-ninah združenimi z gnojeni in gnitjem, dalje pri gnojnih vnetjih popkovine telet, pri raku in raznih gnojnih bulah. Pri teh boleznih se zastrupi meso živali s kemijskimi strupi, ki delujejo v človeku po použitem takem mesu kot najhujši drugi strupi. Nič manj nevarno je meso in mesni izdelki, posebno klobase, kateri se razkrojijo pod vplivom posebnih bakterij -- gliv cepljivk, radi česar sc napravijo v mesu silno hudi strupi (ptomaini). Tako zastrupljenje ljudi imenujemo »botulismus« ali zastrupljenje s klobasami; so to silno nevarna in večinoma smrtna zastrupljenja. ki se najraje pojavijo sjxmiladi in po použitih starih surovih klobasah. Od obolelih ljudi umrje 40— 50%, prvi znaki zastrupljenja se pojavijo 12—24 ur po jedi, smrt nastopi v 4—8 dneh, lahko tudi v nekaterih urah. Zelo nevarno je svinjsko meso, v katerem so takozvane trihine. So to mali, prostemu očesu nevidni črvi-zajedavci, ki se stalno drže podgan in miši, najdejo se pa tudi na mačkah, lisicah, krtih in jazbecih. Prašiči dobe trihine, če love in použi-jejo trihinozne podgane ali miši, pa tudi s pomijami itd. S surovim svinjskim mesom preidejo tri-nine na človeka, kateremu povzročajo hude bolezni in celo smrt. Varovati se moramo surovega svinjskega mesa in surovih izdelkov (klobas). Glede pregleda mesa obstoje tozadevno posebni ve-terinarsko-sanitetni predpisi, katere izvršujejo veterinarji s posebnimi pripravami ftrihinoskopi), katere si morajo nabaviti vse velike klavnice za zelo drag denar. Nevarno je tudi meso in mast z ikrami, ki se dobe v svin|skeni. govejem in tudi drugem mesu; tudi ikre so nekaki zajedavci in nekaka zalega najrazličnejših trakulj (človeških, nasjih in dr.). Iz vsake ikre se lahko razvije trakulia (n. pr. v človeških črevaM in zato so strogi nredpisi glede morebitne pogojne uporabe izkvarjenep;a m»sa in masti, katere smejo in morajo izvrševati le živi-nozdravniki. Olede pogojne unorabe mesta obstoje dalje zakoniti predpisi pri slinavki in parkljevki. tub»r-kulozi svinjski rdečici, svinjski kugi in še mnogih drugih boleznih, katere pa smejo izvajati edino le t dipl. veterinarii. Obstoječim zakonitim orednisom ln njihovemu strogemu izvrševanju na živinozdravnikih se mojcflr mo zahvaliti, da so slučaii zastrtmljenia z mesom in mesnimi izdelki dandanes zelo redki. Naročajte knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne JeM'nî listi ra marec (Krekova mešč. gospodinjska šola.) Nedelja, 22. marca. Kosilo: Obarna juha. Pečen kapun s solato. Zračni krapi z rajsko peno. Večerja: Zelenjavno kolo s čebul, polivko. Domač čaj s pecivom. Ponedeljek, 23 marca. Kosilo: Goveja juha z jajčno kaša Zelne klo-basice in pečen krompir Mešan komf>ot Večerja: Krompirjevi rezanci in pljuča v omaki. Torek, 24. marca. Kosilo: Grahova juha z opečenim kruhom, Omeletna potica z gnatjo. endivija in krompirjeva solata. Večerja: Rižota s pečenicami. Sreda, 25. marca. (Marijino oznanenje.) Kosilo: Kostna juha in dvobarvni kuh. Pljučna pečenka, razne zelenjavne doklade: Korenje, karfijol, zelje, mali ohrovt, krompir. Mesna polivka od pečenke. Solata. Špansko seno polito s šato-jem. Pomaranče. Večerja: Ledvice v kisli omaki in pekatete. Komi>ot Četrtek, 26. marca. Kosilo: Juha z ovsenimi kosmiči. Polpeti s kislim zeljem in praž. krompirjem. Jabolčna če-žana. Večerja: Zdrobov pečenjak in solata. Petek, 27. marca. Kosilo: Postna juha z drobtinovimi cmoki. Karp v rjavi omaki in kromp. cmoki. Pomarančna solata. Večerja: Ribe v rižu (srbska narodna jed). Solata. Sobota, 28. marca. Kosilo: Guljaževa juha. Nadevana karfijola in artičoke. Zdrobova torta. Večerja: Pečen krompir in surovo maslo. Lipov čaj in rozinov šarkelj. •e pijanca delno prekliče. Ce bo sodišče predlogu >stav " za upravo premoženja. ugodilo, bo tudi postavilo preklicanemu skrbnika oženj Komplet, odličen no kroju in okraskih. — Širok klobuk v belo-črni sestavi; zraven skladna veri žica Gospodinjski nasveti Pomladna trata v sobi. Cvetlične zabojc-ke napolnimo z dobro vrtno zemljo in jih pustimo par dni v sobi, da se pregrejejo. Potem posadimo žafran, narcise in druge pomladne cvetlice, po vrhu pa posujemo travo. Travno seme posujemo na tenko z drobno zemljo in nazadnje površino 8 primerno deščico nekoliko pritisnemo. Slednjič zemljo enakomerno poškropimo. Trava bo kmalu ozelenela. Ko bo približno 5 cm visoka, jo je treba porezati. da se gosteje zaraste. Potem vzkale tudi cvetlice in v sobi imamo svežo, pisnno pomladno trato. •Če me ozdravitp, gospod doktor, vam bom celo svoje življenje velik dolžnik.« »Dragi gospod, pri meni je treba takoj plačati.« VEIECENJENE DAME l Sporočam, da pride vsaka dama za traino ko-dranje takoj na vrsto ter ni potrebno, da se po-preje naroči. Preuredil in povečal sem oddelek za trajne kodre ter delam z več aparati. Za cenjeni obisk se priporoča česal, salon za dame in gospode G JUD ALEKSANDER. LJUBLJANA, KONGRESNI TGR 6. Trbovlje Dan naših mamic bo na Marijin praznik, dne 25. marca ob pol 4 popoldne v Društvenem domu. Spored: 1. Pesmi. 2. Junakinja (deklamacija). 3. Sirota Jelica (prizor). 4. Vseh dobrih mater dan (deklamacija). 5. Mladinski zbor. 6. Dr. Ivan Ahčin (govor). 7. Mladinski zbor. 3. Čuj me, Slovcnec, moj brat (deklamacija). 9. Pismo (igra 1 dejanka). 10. Recitacija. 11. Vrnitev (deklamacija). 12. Materin zaklad (prizor v nedeljo popoldne). Vstopnina: 3 in 2 Din, otroci 1 Din. Mamice pridite in še pripeljite može in otroke seboj! Redni občni zbor Diuštva hiš-ih in zemljiških posestnikov bo 24. marca t. 1. ob 3 popoldne v Sokolskem domu v Trbovljah. Na dan sv. Jožefa je sklicala kmet. nad. šola v Trbovljah kmclske gospodarje k filmskemu predavanju v Društveni dom. Pred predvajanjem filmov je imel zastopnik Kmetijske družbe g. Kafol lepo predavanje o splošnem kmetiiskem gospodarstvu. Ker je med predvajanjem filmov nastal na proiektijskem aparatu defekt, se bo po izjavi gosp. direktorja Pučnika to filmrko interesantno preda-ranje preložilo na jesen. Advokat DR. FERDINAND D. MAJARON vljudno naznanja, da je otvoril svojo advokatsko pisarno v Ljubljani, Miklošičeva cesla 18, telef. 20-1? Rečica ob Savinji Ljudsko gibanje v preteklem letu. V naši župniji je bilo rojenih v preteklem letu 110 otrok; 68 fantkov in 42 deklic. Umrlo pa je 40 oseb; 10 moškilf in 21 žensk. Najstarejša umrla oseba je bilu Dobrovnik Jera iz fit. Janža, ki je bila stara 92 let. Strokovno predavanje. Kmetsko nadaljevalna šola je priredila na sejmov dan strokovno predavanje iz živinoreje. Predavanja so se lahko udeležili tudi drugi ljudje. Obisk je bil nad vse pričakovanje lep. Predaval je g. živinozdravnik Samec iz Gornjega grada. Zelja vseh udeležencev je bila, da bi kmetsko-nadaljevalna šola večkrat priredila enaka predavanja. Sejem. 17. marca se jo vršil običajni vsnko-Ietni sojem. Živine je bilo letos razmeroma dovolj na prodaj, toda kupcev ni bilo od nikoder. Najbolj zadovoljni so bili gostilničarji, ki so imeli ves dan polno gostov. Pa pravijo, da je kriza ... Bio-mteho je пш-boVJe p trio mleko ! Dostava na dom s 15, aprilom v higijensko zaprtih steklenicah. — Abonement pri OSREDNJIH MLEKARNAH, LJUBLJANA, Majstrova ulica 10. K oniice udeležba članov zelo mala. Po poročilih odbornikov se je izvolil ihiiioviio povečini stari ort-bor zn novo upravno leto pod predsedstvom g. Kajnik Valentina. Nova odbornika sta trgovca gg. Brenčič Lojze iu Krbus Franc. Sa-||ч«'ч>пки- hišnih posestnikov izkazuje lep napredek. Občnega zbora se je udeležil tudi /vozili predsednik g. Frelih iz Ljubljane. Naslikal je položaj hišnih posestnikov v splošnem, podal poročilo o delovanju Zveze, ki se vneto trudi za omiljenje pri obdavčenju. Njena zasluga je pred vsem, da posestniki <,dru;,ujo državi 25, zn se pa ohrnniio 7 odstotkov. »Miklovo Zulox zaigrajo danes |>o|»o](liie ob pol štirih pri Bračiču. |.;i priljubljena ko-ro-ka narodna igra bo privabila lire/, dvoma veliko Število gledalcev. O modernem slikarstvu v Franciji bo danes dopoldne predavanje v mestnem gledališču. Pojasaevule gu bodo skioptične slike. Priznano desinfekeijsko in toaletno sredstvo S A N O F O K M imajo stalno v zalogi vse lekarne in drogerije. Sv. Vid pri Ptu'u Na praznik sv. Jožefa smo se spominjali naših bratov, ki jim je celo svoboda verskega jezika vzeta. Popoldne smo imeli pooožnost, pri kateri se ie zbrala vsa fara. Po lepem govoru smo goreče molili za božjo pomoč našim bratom. Nabrali smo po svojih skromnih močeh nekaj darov za brezposelne begunce. — Naši otroci prirede na Mariiin praznik materinski dan z lepo igrico »Sirola Jerica«. Vabimo starše in vse prijatelje naše šole. — V nedeljo 15. t. m. smo imeli lepo uspelo zborovanje Kmetske zveze z govorom tfosp. min Vese-njaka. Navzočih ie bilo okoli 400 kmetov — Na Sclih smo imeli komisi'o za zidavo nove šole. Z zidavo pričnemo prihodnje leto. Naredili bomo pa štirirazre-tnico. Sedanjo šolo preuredimo za šolska stanovanja. Murska Sobofa Molitev za brate v Italiji. .Sobota je poka/a! , kako zelo sočustvuje s trpečimi brati v Italiji. Pri molitvah za nje je bila cerkev nabito polna. Molitev so se udeležila vsa društva in na tisoče vernikov. Opravil jih je č. kanonik g. Szlepecz Ivan. Zaključek kmetijske šole. Na Jožefovo se že л sosednih Bukovcih zaključil prvi letnik kmetij.sko-nadnlievalne šole. V nedeljo sc bo začel drugi letnik, šolo vodi z velikim usnehom že tretje leto g. šol. upravitelj De^kovič Milan. -Mati svetega veselja.« Tukajšnji dra-matski odsek ho 25., 24. in 29. t. m. uprizoril Sil vin Snrdrnkovo iglo Mati svlcjn • se!'-1 Igra bo *ч M. Soboto nekaj |vo- ' gl in zanjo že seda j \ .adn veliko zanimanje. So Zfani Proslavo materinskega dneva bo priredilo tukajšnje Katol. izobraževalno društvo na praznik Marijinega Oznanjenja, dne 2,5. marca t. 1. ob 1.5 v Društvenem domu. Spored je zelo bogat in prav skrbno izbran. Obsega pevsko in orkestralne li čke, deklamncije in petdejansko igro »Vestalkn . — Drage matere! Pridite ta dan v naš društveni dom, da hodete videle hvaležnost in ljubezen svojih otrok do vas. To ljubezen in hvaležnost goji v vaši mladini le katol. izobraževalno društvo. Matere, ta dan je vaši Na svidenje v polni dvorani! Občni zbor kmetijske podružnice je bil slabo obiskan. Udeležil se ga je tudi g. Marko Kranjc iz Maribora, ki je v svojem govoru pojasnjeval vzroke sedanje gospodarske krize. Poslušalci so z zanimanjem sledili njegovjm izvajanjem Izvoljen jo bil dosedanji odbor. Naša elektrika ga pa pošteno »lomi«. Zdaj žo par dni nekateri deli trga nimajo toka. En del trga je že v sredo zvečer zajela egiptovska tema. Na Jožefovo je električni tok zojiet »zamrznil«. Tako se je namreč izrazil neki hudomušuež. »Od-talilk so ga vsaj deloma šelo okrog 19 zvečer. Eu del trga pa je ostal se nadalje v temi. Danes, ko lo jiišemo, čez dan zopet nimamo toku. Bog ve, če hudo do večera »reparacije« končane. Splošno mnenje tržanov je, da je naša električna napeljava bila že v začetku slabo napravljena, sicer bi nam tok tolikokrat no odpovedal. In napeljava je stara dobra tri leta. Ptuj Srebrno poroko sta praznovala v Јкше-rleljek 16. marca Ivan iu Jerica Babosek. Slav-Ijenca sta si v Mestnem vrhu ustanovila pred leti lepo gnezdo, kjer sedaj živita v mirnem soglasju in skrbi zn svojo štiri otroke-fante, ki so ostali živi v družini, ki jo je Bog prvotno obdaril z več kot z desetimi otroki. Naj bi oba zdrava učakala najmanj zlato jioroko. onako krepka in zdrava kot sta sedaj, naj bi z enakim veseljem še dalje jxxlpirala nabožne liste ;n katolišk« »opise. Čestitamo. Hišni posestniki so imeli v soboto, 14. t. m. svoj občni zbor pri Brenčiču. Žal je bila Biit'a pride tudi v šostani. .širijo sc vesti, da namerava čevljarska t\rdkii Bal'a ustanoviti v Šoštanju svojo podružnico s prodajalno iu popravijalnico. V kolikor smo informirani iz zanesljive strani, te vesti odgovarjajo resnici. Zastopnik Bat'e se je res mudil v Šoštanju. najel prostore pri Kunslu, s katerim je tozadevna pop:» 11 vi žc sklenjena. Čaka sc še snmo na končni pristanek centrale v Pragi. Namera lïat'c vzbuja med šaleškimi čevljarji, ki bodo z ustanovitvijo podružnice občutno prizadeti, ogorčene komentarje in proteste. Materin dnn bo tudi lotos priredilo Prosvetno društvo. Št. Rupert v Slov. goricah Priljubljeni gospod kaplan Janez Kodrič odhaja. Na novem mestu mu želimo prijetno živi e-nje. — V Gočovi so se fantie zopet z noži. Žrtev strašnega pretepa jc nilod fant. ki so ga morali prepeljati v matiborsko bolnišnico. Logatec Krščanska ženska zveza priredi v Gorenjem Logatcu v društvenem domu 25. III. 1031 razstavo gospodinjskega tečaja. Na razstavi bodo ročna dela, perilo, kuhinjski izdelki, katere bodo tudi razprodajah. Pridite pogledat, kaj so se naša dekleta naučila! Vabljeni tudi okoličani! Prosvetno društvo proslavi 60-letnico ))i-: satelja F. S. Finžgarja, dne 25. muren ob treh i popoldne v Domu v Sori z njegovo ljudsko igro I »Veriga«. Na sporedu je tudi petje, govor in ! recitacije. Pridite, (la se izkažemo hvaležne našemu pisatelju. Ооттм fe SK Disk preizkusi svoje mlade in nove moči na nogometni tekmi, ki bo v nedeljo 22. marca ob treh popoldne ua športnem jirostoru s.SK Mladiko iz Ljubljane. Rokovnjači, Clovekarjevo narodno igro v 5 dejanjih uprizori na cvetno nedeljo Oodbeno društvo. Igro ponovi na velikonočni ponedeljek in na belo iiedejjo, vsakokrat ob pol 4 popoldne. Vse jievske točke spremlja orkester Domžalsko godbe. Koroška Bela Izreden dogodek je bil na praznik sv. Jožefa, ko jc v Društvenem domu predavala gos|»u M. Tsuneko Kondo-Skušek i/. Ljubljane o jajxMiski ženi. Nastopila je v slikoviti japonski narodni noši. Veliko novega |xi se obetu za 25. niairec, ko bo KPD priredilo Materinski večer. Živahen bo ta večer, jioln ljubezni do naših mater. Kdor res ljubi svojo mater, te proslave (igre, j^etje, itd.) ne bo zamudil. Mohorjeva družba jc dobila prceej novih naročnikov, zakaj zadnji pa pri nas tudi nočemo bili, če gre za dobro stvar, j>a za vezilo 1 g. pisatelju Finžgarju! Dev. Marifa v Paîist Sestdcsetletnico pisatelja Firžgatja proslavi ttik. Prosvetno društvo danes. Govor predsednika. Igrokaz "Divji lovec«. Sodeluje društvena godba 1 na pihala. Trgovino s sadiem in zeleniavo je otvorila v prostorih bivše občinske pisarne trgovka K. Ćcr-talič. Te vrste trgovina jc vsekakor prva v Poliu. Vozne leblicc so vendar prispeie, ter so izdelane prav lično v državnih barvah. Kdor jih še i ni prevzel, naj pride ponje v občinsko pisarno, da ne bo imel sitnosti pri vožnji, kakor so jo nekateri že imeli — ne po krivdi županstva. Autopodjetje žužek ukine s prihodnjim tednom vožnjo z avtobusom na progi Ljubliana — \ evče, baje radi prevelikih stroškov. Iz istega vzroka pa zviša ccnc vožnjam domače Gradovo autopodjetje. * Naše dijaštvo Na zadnjem rednem občnem zboru J. a. k. d. »Danice« v Ljubljani je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Mohorič Matevž, cand. iur., podpredsednik: Potokar Milan, stud. phil., tajnik: Zupan Stanko, stud. iur., blagajnik: Erman Marjan, cand. iur.,gospodar: Rovan Franc, stud. iur. Revizorji: Stariha Tone, abs. iur, Potokar .Marjan, abs. iur., Zupan France, emid. iur. fr društvenega £ivlienic Hrušica pri Ljubljani. Prosvetno društvo v llrušici ponovi na praznik Marij. Ozn. dne 25. marca spevoigro Darinka«. Na sporedu je tudi moški oktet in samosjjevi. Začetek točno ob pol 6 v Našem domu. Ježica. Kal. prosv. društvo na Ježici vprizori danes ob 15 in 20 rimsko igro Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu . Domačini, po- ■ setite predstavo po ino .nosti zvečer. Poizvedovanja Desna usnjata rokavica sc je izgubila v stolni cerkvi. Prosim, da se odda proti nagradi Bleivvei- sova 3. Izgubil se je pes volčjak, črno-sive barve, ki sliši na ime Ingo, s št. 37 Moste. Kdor ga ima, naj ga vrne proti nagradi Predovičevo 7, Moste. ZOBNI ATELJE ZINS C e Vi v i k a cesta 34 I sprejema od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 6 popoldne Cerkveni vestnih Moška in mhtdci.ška Mariji.ia družba v Križankah ima zaradi misijonskih govorov redni mesečni shod na Cvetno nedeljo 29. marca ob 6 zvečer. Običajni kongreg. duhovni opravili 25. marca torej izpadeta. Piet bodo Judranaši nastopili kompletni. Tekma sc odigra ob vsakem vremenu na igrišču ASK Priinorje s pri-četkoin ob 15. ASK Primorie, nogom. sekcija. Za današnjo trening-tekmo s SK Jadranom, ki se bo vršila na našem igrišču, naj bodo ob 14.30 v garderobi: Kor-če, Svetic, ll.assl, Jug I in II, Slamič, Pišek II, Slapar, Senica, Sočan, Terček, Jež, Erman. Opreme prinesite seboj! SK Ilirija, nogometna sekcija. — Danes, v ne* deljo strogo obvezen trening I. moštva in rezerve ob 15 na igrišču ob vsakem vremenu; v garderobi pol ure prej. — V avtobusu, s katerim potuje moštvo na praznik 25. t. m. v Zagreb za tekmo z Ciradjan-skim, je na razpolago še nekoliko sedežev. Interesenti naj se javijo načelstvu sekcije. Odhod ob 7 izpred kavarne »Evropa«, povratek v Ljubljano zve čer. — Načelnik. Visok zaslužek | Svarilo ! potom fabrikacije gorilnega briketa iz žaganja, oblanja, premogovih odpadkov itd. — Stroji niso potrebni. Pravica za proizvajanje se odstopi. Dopise v nemščini na A. Greschik, Chemiker Levoča, Tschechoslowakei. RAZPIS Občina Moste pri Ljubljani razpisuje oddajo težaških, zidarskih in železobetonskih del pri novi zgradbi obč. zavetišča v Mostah. Pogoji, proračuni in načrti se dobe v občinski pisarni oroti odškodnini 200 Din. Ponudbe je vlagati pri županstvu v Mostah do 30. marca opoldne do 12. Občina Moste si pridrži pravico oddati razpisano delo komurkoli ne glede na višino ponudbe. Županstvo občine Moste nri Ljubljani, dne 21. marca 1931. Pohištvo Pred nakupom mizarskih izdelkov kot spalnic, jedilnic, kuhinjskih in trgovskih oprem se obrnite še preje na naslov: AVCîUST ĆEKNE, raizorstvo. Zgornja Šiška 122, Vodnikova cesta, Ljubljana VII. Postrežba solidna, po znižanih cenah z jamstvom. ШШ tmetriurn® pntâa.af S ri.in ni înufnklurnegn blaga za j la.'-ČD. no.itum \ oble e in b u e »OI»»>l 20»/„ popilSl! V. MSCHELirSCH Mod n Irgo^mi »K NEVESTI MARIBOR - 008 OSKA UL. 14 Nalczinck Vcncel v Poljčanah ni več v moji službi, vsled česar ni več upravičen sklepati v mojem imenu in na moj račun kakršnihkoli kupčij ali inkasirati za mene denarja. BISCHOF FRIDOL1N, Maribor - Poljčane. Vabilo na izredni občni zbor »Duhovskej«a podpornega društva za duhovnike ljubljanske škofije v Ljubljani«, ki sc bo vršil dne 15. aprila 1931 ob 16 v Posve tovalnici KTD v Ljubljani. Dnevni red: 1. Volitev predsednika, podpredsednika, osmih odbornikov, petih namestnikov in treh pre-gledovalcev računov. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti. Društveni odbor. V slučaju nesklepčnosti se bo vriil čez pol ure v istih prostorih nov izredni občni zbor z istim dnevnim redom brez ozira na število navzočih članov. z vsemi pritiklinami sc odda s i. majem tekočega leta v I. nadstropju v liiši Gledališka ulica št. 13. Pojasnila pri upravi Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. arvar ali barvarski mojster, samostojen in perfekten v barvanju po vzorcih na volno, bombaž, svilo v kosih in zvitkih (štrenah), verziran v vseh vrstah barvanja, se išče za takoj v trajno službo. Hermine Weisz, barvarstvo, Novi Sad, Miletičeva 51. za akordno delo (omet) in težake takoj sprejme STAVBNO PODJETJE J. SLAVEC, GRADBENO VODSTVO BLED. P L ET I LN A INDUSTRIJA MAHKOTA MARTIN CELOVŠKA CESTA ŠT. 4" vljudno naznanja svojim cenj. odjemalcem, da se je preselila iz dosedanjih prostorov v lastno hišo n a Celovški cesti š t. 44. Pri tej priliki naznanjamo svojim cenj. odjemalcem, da bomo v novih prostorih skrbeli še bolj za kvalitetno najboljše pletenine, nogavice, kopalne obleke itd. ter da bo zaloga vedno tolika, da bo ustrezala V3em zahtevam. Zahvaljujem se vsem za dosedanjo naklonjenost in se nadejam, da mi jo bodo cenj. odjemalci ohranili še nadalje, čemur se vdano priporočam. MAHKOTA MARTIN, pletilna industrija, Ljubliana, Celovška cesta štev, 44 Delniška družba pivovarne Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (preje T. Gôtz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit. Telefon: LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023 Brzojari: Pivovarna .UNION' Liubliana Pivovarna .UNION' Maribor inova mati Srna daîa mati v šole, da bi služil veri, pa ie sin materi vzel vero živi rdeči car? Kako Pariz, marca 1431. »La Croix« objavlja razgovor, ki ga |e imel dopisnik »Dagens Llyheter« s Stalinovo materio, ki živi v palači bivših podkraljev v Georgiji Svoje dni, ko je bila še revna kmetica, na pol sužnja, ie s strahom zrla na to razkošno pala. o. v kateri vlada sedaj kakor neomeiena gospodinja, ne da bi mogla izbrisati iz obtaza izraz začudenja nad menjajočo se usodo, ki jo je dv gnila tako visoko. Njen Soso — lako namreč ona še vedno imenuje svojega sina — kako neki se je njen Soso mogel povzpeti tako visoko! Trudne gube njenega ob a-za oživijo, in sicer tako brezizrazne oči zabl ščijo, kadar izgovori ime svoiega sina. Srečna je. Sreča in veselje, ki ga danes uživa, ji je plačilo za prejšnje trpljenje. Kakšno trpljenje? Njegove avanture? Ne! Najbolj jo je žalostilo. da je zapustil semenišče, kamor ga je bila poslala da se pripravi za duhovski stan, ker Soso bi moral postati duhovnik, to je bila njena srčna želia Soso je postal vrhovni vladar neke cerkve, ki pa je popolnoma nasprotna tej, o kateri je ona sanjala Jožef Djugasvejeini — t. j Stalin — se je rodil v mali vasici Gorij. nekoliko ur daleč od Tiflisa. Jožef ie bil četrti otrok čevljarja Visar-jona, kateremu so prvi trije otroci umrli že ob porodu. Jožef je bil tako edini naslednik^.dolge vrste kmetskih čevljarjev In tako ga je oče tudi hotel posvetiti čevljarskemu stanu i oda oče je umrl, ko je bil Jože! star 12 let; mati pa, ki je iz zatišja opazovala otrokovo ljubezen do knjig in učenja, je takoj sklenila, da ga bo poslala v dijaško semenišče v Tiflis. Ali jo je gnala k temu resnična pobožna želja, darovati edinega sina ce kvi svojih pradedov, ali pa je odločevala samo tiha ambicija, dati svojemu sinu neko višjo vzgojo? Sodeč po lahkoti, s katero se je uživela v sedanji novi srečni položaj, ki ji je vzel tudi njeno vero, bi človek mislil, da so njeni nameni pri izbiranju poklica za Sosota bili tudi precej zemeljski. Kako so bili vaščani v Gori nekega dne začudeni, ko so videli svojega mladega dijaka prihajati domov ia počitnice brez semeniške čepice. Kaj se ie zgo-ilo? Njegova mati še danes zatrjuje, da ga je sama poklicala domov zaradi njegovega slabega zdravja. V semenišče je vstopil, ko je bil star 15 let, močan, zdrav, krepko zraščen. Z 19. letom je postal pravi skelet po katerem je že rila jetika. »Zato sem ga morala odpoklicati, da bi ostal pri meni, saj je bil moj edini sin.« Na žalost pa so še diuge razlage za nenaden odhod iz semenišča Resnica bo, da jc bil •aali Soso izgi an iz zavoda zaradi svoiih svobodomiselnih naziranj. V tem trenotku je začelo njegovo pustolovščin p< Ino življenie. Takoj po izstopu iz semenišča in morebiti že prej se je priglasil pri social io demokratični stranki v liflir.u. Ker ga je policija imela pod strogim nadzorstvom ie na tihem potegnil v Baku kjer je uvtanovil taino marksistično organizacijo. Policija ga je našla. ga zaprla, poslala v prognanstvo v Sibi ijo, od koder je petkrat ušel, dokler nazadnje ni bil vržen na samoten otok v Ledenem morju. Tam ga je našla Kerenskijeva revoli^ija 1917. 20 let je preživel po raznih carističnili ječah, prenašal pomanjkanje, se podvrgel trplje-iju, ka'ercga bi nihče drugi ne bil mogel prenašati V takšnem življenju si ie vzgojil /ekzno voljo in lekleno telo. Odtod njegovo itni Stalin (Stal, jeklo), ka ero mu je dal sam Lenin. Izpuščen na svobodo se je takoi udin'al bodočemu diktatorju ter postal njegov najbolj zvesti pomočnik. Dostikrat je Lenin sam zasmehoval debelušastega in okornega Georgjanca ter njegovo surovo obnašanje, vendar pa ga je izbral za svoiega najboli zanesljivega zaupnika Zato ker je Stalin, ali car Koba, kakor ga tudi imenujejo v stranki, naibolj izraziti naslednik 1. rdečega carja, ga komunisti držijo in ga bodo držali na vla^i, akoravno nima na zunaj nikakih darov, ki bi ga delali privlačnega. Podohen razkuštranemu r •dvedu ki si ne upa pogledati nikomur v obraz in se v govoru izraža le z največjo težavo, ima Stalin navado priti najzadnji na sestanke in "a zborovanja, samo da se more skriti v kak kot dvorane Od tod spusti od časa do časa kako gromko besedo, pet, šest besedi brez kake me Isebojne zveze, pretrgane, kakor bi lomil skale, zamolkle v raskavem georg- janskem akcentu. To je vse! Dvorana mu ploska, dvorana se mu divi, on pa stoji miren in niti ena mišica na obrazu ne odkriva dogodkov v njegovi duši. Nikdar ni bil izven Rusiie, ne govori nobenega tujega iezika. Zato se vedno izogi' lje vseh inozeincev. Kadarkoli se vršijo oficijebe čajanke, ga nikdar ni zraven. Nemogoče si je misliti. da bi se Stalin oblačil v veličastne uniforme, ki bi niegovi osebi dale kak poseben sijaj Pozimi in poleti nosi vedno isto suknjo, napol športno napol vojaško, samo da je poleti svetlejša. porimi temnejša. Poleti in pozimi njegove noge izginjajo v visokih rus-kili škornjih Njegovo kosmato črno glavo mu pokriva vedno ista siva tieorgiianska čepica V zgornjem žepu nosi tisto znamenito nalivno pero. ki je podpisalo že to iko tevolucijonar-nih dekretov in smrtnih obsodb. Kaj naj povemo o njegovem zasebnem življenju? Ljubi tobak, toda ne cigaiet, kakor drugi Rusi, ampak tisto kratko lulo, katero ljubijo kmetje izpod Kavkaza. Rad se tudi dolgo mudi pri dobrem vinu iz Georgije Razen teli dveh nagnenj, se zdi, kakor da bi njegovo srce bilo zaprto za vse drugo. Šport, sprehodi, obiski, to je njemu tuje. Neoženjen, sameva sam s svojimi mislimi po cele dneve zaprt v svoji sobi, razen kadar mora prisostvovati važnim državnim sejam. Takrat plane na dan iz svojega skrivališča. Kakor bi se hotel maščevati nad onimi, ki so ga motili v njegovem miru, jih obdelava z grobimi nazivi, vzetimi iz besednjaka gardnih vojakov. Zato tudi nima nobenega prijatelja. Ali Stalin sploh more ljubiti koga? Pri sebi ima dva Georgijanca. Ordženikidzeja. ravnatelja državne industrije, in Mikojana, načelnika centralne uprave. Oba sta mu popolnoma udana. Toda tudi do njiju je redkobeseden in oddaljen, kakor do drugih. Zaprt je za zidoviem Kremlia, ostaja tam tedne in mesece in tudi nailepši dnevi ga ne morejo izvabiti izven zidovja Samo enkrat na leto gre na kratke počitnice. Nikdo ne ve, kam gre in kako počiva To je slika sina podeželskega čevliaria, ki sedi na prevrženem stolu ruskih carjev in pred katerim trepeče stopetdeset milijonov ljudi. 99 Bomo aretirali novomašnika!" Dne 10. februarja letos je umrl generalni vikar êkotlje hrmland, apostolski protonotar Avgusti« Spannenkrebs. O priliki njegove smrti so prišle na dan zanimive podrobmeu iz njegovega življenja. V mašnika je bil [»odvečen 23. julija 1882 v Eiclustettu na Bavarskem, ledaj je v Nemčiji divjal hud kulturni boj. ko je Bismarckova vlada hotela zatreti katoličanstvo 1er je na tisoče katoliških duhovnikov zaprla iu prepovedala jxkI kaznijo izvrševati javno službo božjo. V tistih slrašnin časih je mladi bogoslovec Avguštin Spannenkrebs bil posveten v mašnika in je takoj nato v Reichen-bergu v farni cerkvi bral prvo sveto mašo. Zadnje dni meseca julija 1832 je šel kakih dvajset let star mladenič v praznični obleki delavca iz ennladnskega škofijskega mesteca Heilsberga po cesti proti Reiehenbergu. Med potjo se mu je pri-družil orožnik, ki ga je spraševal, če morda ve, odobno res bral v Reiclienbergu novo mašo. Ne, to mi pa ni znano, da bo kaka nova nui-ia,< je odgovoril mladenič. ?Ga bomo že prijeli, tega novomašnika! Trije »rožniki smo in ga bomo takoj vtaknili v luknjo, t •Kaj pa da, le vtaknite ga.< je odgovoril mla-lenič, se poslovil od orožnika, mu voš il pri are- taciji novomašnika veliko srečo ter hitel domov v Heichenberg v očetovo hišo. Mladenič je bil namreč sam tisti, ki je bil 23. julija 1882 v Eichetiittu na Bavarskem posveten v duhovnika ter je takoj nato v domaČi cerkvi v Reiehenbergu na vse zgodaj pel svojo novo mašo. Bil je to Avgust Spannkrebs, ki so ga orožniki iskali, da bi preprečili njegovo novo mašo, ki jo je pa že imel. Skoraj vsa žuj>-nija se je prejšnji dan udeležila nove maše, a nihče ga ni izdal kakor tisti ne njegovega dobrotni!., župnika llosmana. Mladi duhovnik se je bil pravkar v Heilsbergu poslovil od škola Pohlinanna, da je drugi dan takoj ob zori lahko zapustil očetovo hišo 1er odpotoval v liiui nadaljeval svoje študije. Ko so »rožniki drugi dan prišli v Reicheubcrg, da bi ga tam prijeli, je Spannenkrebs bil že daleč z.i gorami. Tu so bili hudi časi katoliške cerkve v Nemčiji. Na Pruskem je bilo leta 1882 IK.(KH) duhovniških služb praznili, ker je kullurno-bojna Bismarckova vlada zabranjevala duhovuikcm dušno-pastirsko delovanje. Kdor si- ni uklonil, je bil 7. i-prt. Po ječah niso sedeli samo novoinašniki. kaplani in župniki, ampak tudi mnogo škofov. Vse te hude čase pa -o katoličani prestali, preganjanje premagali, pruska kulturnobojna vlada se je morala ukloniti prol zmagovito odločnostjo složne katoliške duhovščine in ž njo složnega kat. ljudstva. tflplSl Ц |§Р Sani s lut) kin hitrosti ua uro. Poskušnja vožnja suiik nu rukele v mestu Syracuse v Združenju državah, katere je skonstruiral dijak II. W. Bull iu s katerimi je dosegel hitrost 97.5 km na uro. Kako nastajajo potresi V pariškem »Tempsu • piše strokovnjak o potresih z ozirom na zadnje potrese od I. 1929 do sedaj sledeče: Ni dvoma: nahajamo se v času krize. Trdna zemlja se premika na vse strani. Prestrašeni ljudje pričakujejo od znanstvenikov, da jim pojasnijo ogromne potrese, če jili že ne morejo preprečiti... Lahko rečemo, da med posameznimi potresi in gibanji zemeljske skorje ter med zračnimi spremembami, solnčnimi pegami in stanjem meseca — da med vsem tem ni nobene zveze. Vse, kar ljudsko mnenje v tem oziru smatra zn važno, ni točno. Potres povzročajo drugi vzroki. Najprvo moramo vedeti, da se notranjost naše zemlje še ni umirila. Nismo sicer na koncu in ne na počelku, pač pu sredi zemeljskega razvoja. ki traja stotine milijonov let Vsa zgodovina zemlje pripoveduje o spremembah na njeni skorji. Zemeljske plasti, ki jih je zalilo morje vodoravno, so sedaj stisnjene nu vse mogoče načine. Gotovo je. da je sedaj suhn zemlja nekdaj tudi bila pokrita z morjem, in lam, kjer danes ležijo obširna morja, tam so nekoč bili širili suhi kontinenti. Ali se bo lo kdaj spremenilo? Nekega dne se bodo premaknili planinski velikani iu obale, ki sedaj tvorijo naš globus. Veliki potresi, ki nas sedaj plašijo, da drhtimo pred njimi od strahu, so sestavni del splošnega zemeljskega spreminjanja, ki traja skozi tisočletja. Naše življenje in vsa uaša zgodovina, to vse so samo trenutki v tej dolgi evoluciji. Toda pomisliti je Ireba. da imajo potresi, ki bi se mogli razširiti po vsej zemlji, dvojno mejo. Najprvo, da so omejeni na zemelisko povr-šino Strokovnjakom se je posrečilo, točno ugotoviti. kako globoko leži potresno središče, od koder se stresa zemlja včasih zelo na široko. Tako so pri potresu v Charlestonu I. 1880 ugotovili, da je središče potresa globoko 19km. Ko je bil |>otres 1911 v južni Nemčiji, so ugotovili njegovo središče 9.Г, kilometrov globoko. Pri potresih, katerih središče ni globljo kakor 20 km, prihajajo sunki nagloma. To dokazuje, da se potres pričenja bolj |>ri vrhu, kajti zemeljska skorja je nu površju najmanj trdna. Zemeljsko površje namreč je sestavljeno iz poznejSih naplavin, ki so jih tam pustile vode. Tako nastaja na zemeljski |iovršini nekako neravnotežje. Toda se nekaj drugega omejuje delokrog vsakega potresa. Vemo, da so najbolj nevarni in največji potresi doma na obalah Tihega oceana, v Indiji, Perziji, na obalah Sredozemskega morja in morda tudi jiod Atlantskim oceanom, tam, kjer leži sedaj pogreznjena dežela Atlantida. Od 150.000 po- Sir' Maleolin Campbell, znani angleški dirkač, ki je nedavno z avtomobilom dosegel svetovni hitrostni rekord, je sedaj oznanil svetu, da bo šel še letos z ekspedicijo na otok Cocos, da tam poišče zlate zaklade, ki so jih baje zakopali lela 1813. Otok Cocos leži zahodno od Srednje Amerike. Campbell ima staro skico, na kateri je označen prostor, kjer je skrit zaklad, katerega cenijo na skoro tri milijarde dinarjev. tre-ov, ki so bili ugotovljeni na potresnih opazovalnicah, jih je bilo 142 000 v teh krajih. Ugotovljeno je, da so ti nevarni kraji dna bivših morij, ki so se dvignila in na katerih so notranje sile dvignile velike gorske orjake: Himalajo, Balkan. Alpe iu Ande. . Najbolj enostavna je ta-le hipoteza, kako nastajajo ti potresi : Prvi vzrok potresov bi bil »izo-slazija«, to je ravnotežje plasti zemeljske skorje. Kraji, ki so višji, morajo imeti manjšo specifično težo. Površinske, težko raztopljive mase zemeljske skorje tnko rekoč plavajo |>o topljivih in nekoliko tekočih snoveh, ki počivajo na mnogo gostejši masi, katern je zopet sestavljena večinoma iz železa in nikla. Tako se tedaj površina kakor nekaka pena nahaja v ravnotežju s tekočo sredino. Čim več tej površini dodaste, tem globlje se potopi. Če ji kaj odvzamete, se dvigne. Tako n. pr. težke Alpe pritiskajo na spodaj ležečo poltekočo maso, katera jili nosi. Ta teža Alp je brez dvoma večja kakor pa teža ravnili okrog Alp. Toda tudi Alpe kakor tudi druga gorovja niso nepremakljive. — Vsak kamen, ki zdrkne z gore, in vsak pesek, ki ga hudournik odnese v morje, ola.iša gorsko maso in jo dvigne. To ravnotežje se tedaj menja, rndi česar nastaja pokanje plasti ina zemeljski skorji. Toda zemeljska skorja ni izpostavljena le navpičnemu pritisku. Nanjo vpliva tudi vodoravni pritisk, čegar posledice lahko vidimo v vegastih hribih, kakor n. pr. v Juri. Od kod so te sile, ni znano, toda vidne so. In le sile v svojih posledicah povzročajo potrese, ki se imenujejo tektonski, med tem ko so potresi, ki izvirajo od navpičnega pritiska, epirogenični. Tretji vzrok premikanja zemeljske skorje Je v spremembi temperature. Dna velikih oceanov inm.io vedno stalno temperaturo okrog 4 stopinj zaradi mrzlih tokov, ki prihajajo 7. obeli tečajev. Ker je ta voda zaradi nižje temperature bolj gosta, prihaja vedno na duo. Zato lahko sodimo, da večji dtd mraza, ki ga oddiijnta oba tečaja, izginja na dn.i oceana, čegar dno se počasi hladi in stiska. Vsled tega stiskanja nastajajo praznine, ki vlečejo nase materijal od drugod. To povzroča depresijo, ki se počasi prenaša vedno dalje in dalje do občutljivejših plasti, kier povzroča potres slabo zloženih delov. Jimmy Walker,- newyorSki župan, je bil doslej silno priljubljen. Sednj ga po v poročilu o nepravilnostih v mestni upravi dolže najhujše zanikr-nosti. Zahtevajo celo njegovo odstavitev, češ da .ie podpiral korupcijo in zapravljanje in tako jiovzro-čil polom mestnega gosjiodarstva. И. J.: Volk pod orehom Tiste čase jki vojni je bilo, takrat, ko je bilo vse narobe. Železniški vozovi so imeli okna brez šip. luči, ki niso svetile in peči, katerih niso kurili. Torej liste čase takrat sva se s sošolcem Volkom v trdi zimi pripeljala z večernim vlakom iz Ljubljane do Lesec. Vozila sva se v istem vozu, pa to sva ugotovila šele v Lescah ob električni raz.svelljavi. Vso dolgo vojno se nisva videla in vsa trda sva bila od mraza. Po stari kranjski navadi sva so šla porazgovorit in ogret h kozarcu vina. Kar skoraj dve uri sva se bila zamudila. Moj Volk je v Bledu doma. jaz pa tokraj Save. Segla sva si v roke in odšla vsak na svojo stran. Noč je bila svetla. Grela me je pot in pa moj vojni tovariš, na temno prebarvani in v suknjo prena-rejen vojaški pla6č. Se kar dovolj dobre volje — čeprav sem v Ljubljani pri višji gosposki slabo opravil — sem >rišel okrog enajste ure zvečer domov M nas loma je jxi več žensk. Ženske imajo pa to pravico, Ia so za moške, če jih ni doma, posebno, če jih tvečer ni doma, v skrbeh in pa tudi tega jim pa-neten človek ne zameri, če so radovedne in hočejo lo zadnje pikice vse vedeli. Tudi naše ženske so bile zame v skrbeh in udi naše bi bile rade vse zvedele. Prva je rekla: »Dolgo hodiš.< Odgovoril sem. »Dolgo.t Druga je rekla: »Kdo te fe spet zadržal?« Odgovoril sem: »Volk.< Prestrašeno začuden* se je oglasila tretja za *C)o: »ALi ree?« Odgovoril sem: lRrs,- Že je minil četrto zaspanec: »Vidite! Pa nliste hotele meni verjeti, da so pri blejskem mostu sledili volka.« Zbudila se je [>eta: -ln meni sle se smejale, ko sem pripovedovala, da je na Dolenjčevem gnoju si i ko va I. Oglasila se je šesla: Kako, da te ni snedel? Potem je pa vseh šest do |>ičice natančno hotelo vedeli, kje, kako in kaj je bilo. Že sem jih hotel |M>niiriti in jim |iovedati, da i-e moj Volk piše vedno z veliko začetnico, njih volk pa samo v začetku stavka, in da moj Volk jč samo kuhano in pečeno meso. njih volk pu surovega in smrdljivega, in da moj Volk (»ijo vino, njih volk ga pa ne, če bi gn mu prav v škaf milil. Že sem jim hotel povedali, pa sem se spomnil, kolikokrat so že one mene na-aprilile. Da bi jim ob lako lepi priliki ne vrnil! Naskrivnem sem se bil namuznil in sem začel |>ri-povedovali : Pri ftpiinovem orehu, da je bilo. Ker so lako željno poslušale, sem si kar s|>roti izmišljeval. Komaj da sem mu ušel na oreh Lefxi sein jim opisal, kako me je mrhn čakala pod orehom in ni hotela proč. čeprav sem ji metal goreče žveplenke tja v gobec. Menda je volk čakal, kdaj da boni zmrznil in padel kakor zrela hruška z oreha. Potem pn, da je mimo pri skaklja I zajček In jo je za njim ubral. Jaz pa dn sem jo hitro pobral z oreha, slekel suknjo in jo zn rokav vlekel za sabo. Tako so s4ari pripovedovali. da se človek ubrani volka. Ker, kadar volk hoče do Človeka, mora stopili na suknjo, pa mu izpodnese nogo in se ustraši. — V Cernevcih da je bil že »j>el za mano. mi sledil čez vsa Blala in se je Sele Pod hribom obrnil. Da ste videli, kako so s strahom poslušale! Kar mraz jih je stresal. Eno, ne vem že katero, je zaskrbelo. če je hlev dovolj trdno zaprt. Drugi se je dobro zdelo, da smo že prašiče poklali in da le|>o na varnem v dimu vise. Te dobrote v dimu sem 1»i 1 tudi jaz visel, saj se |H> vojni dolgo nismo mogli do sita najesti. Tega se pn nobena ni spomnila, da bi volk najprej odtrgal psa z verige. Za svojo potegavščino stmi moral koj drugo jutro ua vse zgodaj delali pokoro, Še Irda tema je bila, ko me je zbudila sestra in me prosila, naj jo spremim na vlak, ker se volka boji. če sem bolj pravil, da \.se skupaj ui nič res. da se moj Volk piše 7. veliko, njen pa z malo črko, bolj mi je očitala, da se m.i le vstati ne ljubi. Ker niso zalegle besede, je začela jokali. Nič ui pomngalo. Moral sem vstati iu jo spremili, l'a ni bolela iti na vlak v Lesce, lako se je hala volka; ne, v Žirovnico sva šla. kamor je skoraj Se enkrat tako daleč. Se moških je dokaj takih, da vse izklejietajo. pu bi človek ženskam zameril, če ne morejo biti liho? Ne vi m, koliko ljudi me je še isti dan vj>ra-šalo, kako iu kaj je bilo z volkom. Odgovarjal sem diplomatično In se nisem hotel nič izraziti, ali je voih bel ali črn, ali se |iišc 7. veliko ali 7. malo začetnico, seveda, najmanj pn lo, ali pije vino ali ne. Iirugi dan me je pol privedla s|>et mimo špa-novegn oreha. Najprej nisem vedel, ali sanjam «li bdim. Poleni sem za trenutek premišljal, ali sc mi je že zmešalo, ali se mi šele bo. In veste, kaj je bilo? S ceste do oreha, tistih j>ar korakov, je vodila gaz, in okrog oreha je bilo v snegu vse polno sledov širokih šap in v snegu razmetanih vse polno obžganilh žveplenk. lies nisem vedel, ali jaz druge vlečem, aji drugi mene. Volčjega sledu od jiasjega no mam ločiti, .šele. ko sem ugotovil, da v člove- kovih stopinjah ni odtisa mojih čevljev, sem «e domislil, du imam pri potegavščini že pomagača. Potem je bilo vse zaman. Če sem bolj otejxil okrog sebe, da nisem videl volka, bolj so ljudje trdili, da sem ga. Udali sem se moral. In še dalj kakor v tri fare so me raznesli. Šele čez dve, Iri lela sem bil zvedel, da je bil med prvimi, ki so nasedli, stari Jernejcc, tisti, ki jih je na slo in slo v svojem življenju potegnil za nos. šel je gledat pod Španov oreh, pa ni videl nikakih sledov. Zalo je pripeljal psa od doma, j zlezel na oreh in mu z oreha metal klobaso, da je pes oreh obskakoval in pustil več sledov v snegu. Tudi obžgane žveplenke je on raztrosil jx> snegu. Nisem bil samo jaz kriv, če se je marsikdo več lel bal volkov in se jih ta ali oni morda še danes. Sedaj bodo menda vendar že vsi do zadnjega verjeli, da jaz nisem Se nikoli v življenju videl živega volka na prostem, še v menažeriji ne dosti-: krat, in da na Gorenjsko volkovi po vojni nikoli I niso zašli, čeprav so časopisi pisali, da je nekdo blizu Kranja ustrelil volka. Pozneje se jc izkazalo, da je bil listi volk — pes. Menda bodo verjeli. Čas je že davno. Kdaj že Imajo okna pri železniških vozovih šipe, kdaj že svetijo luči in «o peči gorkel Nekateri se pa tako zadrže, kakor bi bilo še vodno vse narobe in nočejo nikomur nič verjeti, šo časopisom ne. Sram jih bodi! Tudi Španov oreh so že pred več leti posekali. Naročajte knjižne zbirke Jugoslovanske ftiuigarne Vsaka beseda SOpar ali projtor drobne vrstice 1 50Din Ndimanm /nesrk 5Dm. Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Ca oglase slro-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znpsekiODirj. Pristojbina za šifro 2 Oin Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.če je prilože na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3'»9. Telefon šlev 21P& дитетејгакгвтмга^^ оегШмшо naznanit» TOVARNA JOS. REICH naznanja, da je otvorila novo sprejemališčena csssii Stanovanje soba in kuhinja, se odda. Dravlje 135, Rokova jiol. ter se ul'udno pr'poioča za kemično snaženje barvanje in plisiranje ob ek Svetlolikanje ovratnikov in pranje domačega perila Polir (rezen in zanesljiv, z večletno prakso v iu- in inozemstvu v zi-ilirskem, tesarskem in žclezobelon- Eoljše dekle Vajenca Za dijaka nižje srednje šole se išče stanovanje s hrano. Prednost imajo gospodarji iz učileljekih ali profesorskih krogov. Ponudbe jkh! »Disciplina«. iz bližine Kamnika, ki bi za pekovsko obrt sprej-hotelo v popoldan, urah meni. Hrana, stanovanje k trem otrokom v svrho male izobrazbe in skupnih izprehodov, se išče. (Starost otrok VA, VA in 1 leto.) Le one, ki imajo rade otroke, se sprejme- skcm delu, išče primerno ! jo. Predstavi se osebno službo za takoj. Ponudbe i pri ge. Franji Knaflič v na upravo listn pod »Po,-lir« št. 2967. Kamniku, 45 letno dekle fščie službo pri manjši družini v mestu ali na do/.eli kot kuharica ali ludi za druga dela. ponudbe na upravo pod zn. »Zanesljiva«. Prodajalka IWe mesto v večji trgovini mi šan. blaga v svrho večje izobrazb?. Naslov v upravi jxul št. 8011. Vdova j •tara -IS let, ž. li mesta v kakem hotelu za šivanje in likanje p< rila ali pomoč v kuliiilji. lire tudi lamo za brun. Naslov v, upravi pod »t. 3030. .Mlajša gospa Dva vajenca iz dobre hiše za tašner-sko in kofersko obrt takoj sprejme tovarna Zorn Franc, Ljubljana VII, Le-podvorska 23. Stanovanje in hrana v hiši. in pranje pri mojstru. -Drugo po dogovoru. Bele Karol, pekovski mojster, Rožna dolina, cesta II, št. 14, p. Vič. Čevljarski pomočnik mla.Si, se sprejme takoj za fina ženska in moško dela (šivana). Ponudbe i zahtevo plače od pira na Vavpotič, Bled. « . i J ,■ H M s ■■•"l'ir.l fema*ii Priženili se želi 33 letni strojnik z 20 do Slovenci. Isfrijani poljedelcillščem zastop- ...... nika zo 50 oralov sveia j io ooo Din'premože'nia^v in hišo z« več Ici. Pose- mlin nn vodni pogon, k „ , , IITIKI lit, ». lllll ,/>/.|..ll, I, Sivo ie v Sremu, odda- uijučovničarski obrti ali Gostilniška kuhinja v lepem promelnem mesij Slovenije, se odda inkoj /možni in zanesljivi gospodinji — nli pa se sprejme perfektna gostilniška kuharica, samo-sloi"a gospodinja. Ponudbe ni unrovo pod ■Meščanska kuhinja lakoj« št. 29U0. Travnike 11 oralov na Barju (goveje seno! oddam za šest let v najem. Zglasiti se je osebno pri Steblaju, Rudnik 4, dne 29. marca ob 2 popoldne. Lepo zemljišče s hišo, velikost do 9000 kv. ni, ob Zaloški ces! i, poceni naprodaj. Franjo Snoj, Ljubljana. Prešernova ulica 30. Stanovanjska hiša s ca. 70 ma parcele, na lepem prostoru v Domžalah, Krakovska ulica št. 5, se proda. Poizve se istotam ali v Liubliani, Kolezijska ulica 7. Cena ugodna. Stavbeni les deske 20, 25 in 60 mm, 1—2 vagona, kakor tudi trniiiiče I—Г) eol, kupi Ljubljansko gradbeno podjetje. - Ponudbe j>od zn. »firadbeni le«'. lùionadstropna hiša z vrtom, nekai pohištva in zbirko raznih kniig — se proda. Več na Vranskem št. 123. llraslove prage kupujem za večjo Inozemsko firmo večje količine 200-10-20-10 cm in 200-15-25-10 cm. Plačilo akreditiv. Ponudbe franko pod vngoji na Rudolf Zore — Ljubljana, Gledališka 12. (ïabrove sadike mlade, za živo mejo, večjo množino, kupim. Ponudbe ■ poštni predal št. 121, Ljubljana. Trgovska hiša , . p, . , ,., - i nova, enonadstropna, pet Dom-ale. Velika ,e sob 'kopa)nio|li V' "ITVOT&CF* Stavbna parce naprodaj 7 minnt od po- ! 1700 m- in ob cesti. Pojasnila daje A. Stopica, trgovina, Domžale. Knonndstropno hišo v trgu na Gorenjskem — prolam. Pripravna je za vsakega obrtnika, poseh-no za čevliana, ki bi nrodajal rsnjo in izgo'ov-Ijene čevlje, ker je lokal za trgoviro. Nas'ov nove unrava »Slov.« št. 2*01. pralnica, vodovod, elektrika — v najorometnejšem indistr. kraju, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 3035. i Ijeno 3 l>m od železniške postaje in 14 km od Ze-I murni—Beogradu |nm-sivo enoletna zakupnina Ostn'i pogoji po dogovoru. Pismeno vprnšenlii nn: Dušan Tcpav. e. Zagreb, llau'ikova 3 11 — levo. Pekovski pcmočnk ! prvovrstna in samostojna k šivilji z majhnim pose- ] stvom Vdove brez otrok niso izključene. Ponudbe pod F. P na upravo Tajnost zajamčena. ioba se odda! roiern Nemka, ki razume J' f___ .___,• ' , , , , ,., tudi sVveu kl 1er ie ve- mo? IPrcdpe.nik in me- htolam nnprodni velik kf-1 r<-' .libdel'';èe m<~ i ,aC) sc »"rc|me v pekarni železen štedilnik. IMstri- Wii ročnih del. îaie me®ta г k ,.-Iorijanska uiica , sU37. '»Dobra Prodajalko zdrnvo, pridno, pošteno, dobro računnrico, srirej-inc trgovina / mešanim blagom nn deželi. Pomagala bo ludi v gostilni. Na deželi i/učene imajo prednost. Ponudbe na uorovo »Slovène 11 pcii "cunariea« 29/7. št. Hlapcu okrog -10let starega sprejme na posestvo Marjeta r ~ ..... ~ Iščem na Gorenjskem dve opremljeni sobi s ku-hinslov v upravi pod št. 2998. 7.a nadzorstvo pri gradnji carinskih pislcpij na Rakeku. Reflektanti naj se osebno ali pismeno javijo na občinski urad Rakek. lllapca h konju, z dobrimi *»priČP- lvrojaški pomočnik ee sprejme takoj za boljše delo. Biti mora priden delavec za veliko delo. Janko Kosmač, krojač. vali išče Hotel Štrukelj. Radomlje, Jarše-Mengeš. Dober îotojtr. potnik Ogljarja se sprejme. Ponudbe jiod strokovnjaka za Izdelavo vFolopolnik' na upravo. |ogljn< a svojimi ljudmi, j"7j ižčem za lakoj. Delo stal- lllapca I no za j)nr jp) Zglasiti se mladega, 13 do 16 let. osebno pri Rudolf Zore, sprejme za poljska 111 Ljubljana, Gledališka 12. domača dela Selmi, Do-brunje št. 45, p. Ilrušica pri Ljubljani. slov v upravi pod 2995. Oddnm s 1. majem solnčno trisobno stanovanje s kopaln'co. Nns'ov v upravi poo-steljama, se skupno od-dasta za 000 Din eni ali dvema zdravima, solidnima, poštenima in stalnima gosnndičnnma srednje starosti. Naslov v upravi pod št. 3014. Enodružinska hiša skoro nova, se proda blizu Kranja. Poizve se pri F. Hvasti, Orehek pri Kranju. Kdor si hoče postavili svoj lasten dom, ima zo lo poceni in na lepem prometnem kraju j somo še eno stavbno \ pnrrclo naprodaj l esna zadruga v Slov. IMshici. I.epo posestvo 6 oralov, se proda v Sa-vinjski dolini, deset mi-I nut oddaljeno od kolodvora. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Več stavbnih parcel ' ob Mišičevi cesti naprodaj. Naslov v upravi pod št. 28Š9. Št. Vid nad Ljubljano Več stavbnih parcel sredi vasi in pred vasjo ob drž. cesti, kakor tudi koncem vrtov, v najlepši solnčnl legi, naprodaj. Poizve se pri ge. Franji Cirman — St. Vid št. 17. Znižanje cen v hotelu »Bellevue«. Tudi pri koncertih ostanejo cene normalne. Cena vinu 12, 14, 16. 18 Din itd Čez ulico 2 Din pri litru ceneje. torej po 10, 12, 14, 16 Din itd. Priznana iz-borna vina in prvovrstna Sliiro I" d<»-oro Ifloia Etô?an?â v najlepšem rent rumu v Zagrebu, na naji ro-metnejši točki radi dru-žinsk'h ra'inpr in obo-elcsti lastnika 1 o ?elo nizki ceni in ugodnimi pi poji s cel m in>entar-jem na rodaj. Podrobnejša po'a«nila da e N. Kudiere. Za reb Meiljašna ul. 15 ali It. Oulobiowski, 1 ubljana Gos, osvet-ka cesta 10/1 dele dobite pri Karlu Blatniku, Ljubljana, Hrenova ulica 20. Rozine, cvebc, kuhinja. Pension 65 Din. П1ЛП(1е)пе, ČolvO- lado, fine vrste kave, čaja in nima kupite ugodno pri Josipti Jagodiču, Pomoč potrenbim! Nasvete v gospodarskih in osebnih zadevah daje: Posvetovalnica »Marstan« Maribor. Vpisnina (vnaprej) 10 Din. damo. - »Tehna<, Mestni trg 25-1. Ugodni nakup sadnega drevja, marelce, breskve, liektarine, hruške, Jabo'ka, bosanske slive, pritlične in visoke, kakor tudi nebroj vrst lepot ičnega grmičevja, vrtnic, nizke in visoke, trajnice, tn razne vrste cvetlic za vrtove in parke, nudi I rudi opustitve drevesnice. I Mari ja frnngoj, Vič jiri Ljubljani. Proda se tir-1 i ob glavni cesti ležeča 10 Za spomlad, saditev nudi v poljnbni množini pritlična sadna drevesa, eno- in dveletna, v zanesljivih vrstah, nizke eepljene vrtnice in dveletne špargelinove sadike. - Matko M a r e t i č , Ljubljana. Gosposvetska 5 Slama lepa, za krmo, cca. 3000 kilogramov — se proda. Cena po dogovoru. Vora- tisoč kv, m velika drevo«-ša se v upravi št. 1979. niča 7, inventarjem vred. Ovčjo volno lepo očiščeno, posebno za inedroee pripravno, prodani vsako množino. Prijave nn upravo »Slovenca• l>od »Onena volna'. Imate li sina ali rojaka vojaka? Ali nekoga, ki bo postal sedaj vojak? Mu hočete narediti veselje, ki Vas stane samo 28 Din. a njemu olajša službo? Pišite nam še danes. Commer-cia, Osijek. Pohištvo Več hrastovih in mehkih spalnih ter kuhinjskih oprav proda Josip Kur-nik, mizar, Zg. Šiška. Več zaboiev dobro ohranjenih, preA,r I Higijenično! mo po nizki ceni. VeV- Pri kurivo prihranite! — prodaja tobaka, Breg 20. Samo 150 Din stane na- ----;-i prava za Istočasno gretje Krožnike lin zračenje. Vzida se v že rabljene. G0 plitvih, -10 Рг* !l|j. ffdilnik. Ali .n-i podolgovatih predcljenih, I Bielrica-Podbrezje. Pozor! Najboljši in najcenejši л * ■ .,■ , i [niuui^uvaiiii jucvirujr^iiiii, i ' '' ' Bistrica I odbrez. Celje, Lrlavni trg,«) malih, še v dobrem i j«, 1 i», 1 stanju, poceni proda: Pi- ! " elHIICCK sarna hote'-' n v Ljub- q\'OS ljani. I ^ ................—,-- ——rr~. .--r: j črno deteljo šivalni stroji in dvokolesa Kiparji 111 Kamnoseki se dobijo pri Pepi Krmelj, (|0be še dobro ohranjeno 'НСвГПО Ш Celovška cesta štev. 200. orodje za ugodno ceno - (ravi|a semcna /.g. i>isKa. j \aslov pove iz prijaznosti drogerija Gregorič, Prešernova uJica 5. Kuphno dinamo 220 V 5 KS, dalje dva Voz dira na vzmeteh, dobro ohranjen, ugodno naprodaj pri Prost, gasilnemu društvu St. Vid nad Ljubljano. elektromotorja za enako- OlvPOsitc smerni tok od 3—5 KS ■ . , 2X200 V. Vse v brezhib- j SVOJ VI"t nem stanju. - Ponudbe s z Је sob in vseh pritiklin, z dvema predsobama in z dvema separatnima vhodoma, primerno za odvetnika ali zdravnika, se odda na Miklošičevi ceeti v najem s 1. majem. Naslov v upravi pod St. 3027. Kupim hišo v dobrem stanju v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod značko »Do 500«. Sobo s posebnim vhodom, parketom in elektriko, oddam gospod :čni. Karlov- «1ca omIa 20. d cena Hiša v Dravljah s hlevom, šupo, drvarnico in vrlom, 1er stavbna parcela ugodno naprodaj. Vselitev mogočo takoj. — Pojasnila daje I. Pirnat, Ljubljana VII, Jerncjcvn ulica 18. PRODA SE POSESTVO v Trnovlj-h š!cv. 52 pri I ' "Jju. Srebrne krone staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Srečke, delnice, obligacije knpuie Uprava »Merkur«, Liubliana - Selenburgova ulica 6. П. nadstr. Vsakovrstno po aajvlgjib cenah CERNE, luvelir. Liubliana. Wolfova uliea It 3. Fižol vseh vrst — kupim. FP \N POGA N1K, Liubliana, DuaaUka o. JA • njene. K. Krrmžar. f'rnii- I po zelo nizki ceni proda ška Ježa 15, p. Ježica. Turin, Celje. \ ln gorpodične, akw bo ete biti moderno n elegnntno ohlefcne in nočete potrošiti veliko denarja, polem takoj pišite m Trgovski dom Slermecki, Celje ie po veliki, novi, ilustrirani cenik, v katerem bodete našli moderne plašče, krasne promenadne obleke iz svile in volne 1er ogromno izbiro damskih oblek. Veliki ilustrirani cenik zastonj! K OGRIZEK Savsko predmestje št. 21 podružnica v poslopju hotela »Stara pošta« priporoča veliko izbiro pletenin lastnega izdelka. galanterije, nogavic, ročnih del ter različnega materiala za vezenje in pletenie (D. M. C. prejice, volne, svile i. t. d.) Istotam se entla, ažurira, predtlska najhitreje po konkurenčnih cenah. r 1 m IX H ГЛ ■si i« B - s • JL i, 3 Knjižna omara Trodeluo okn» JURIJ POLLAK STRODNO MIZARSTVO KRANJ - Farovšln Loka Izvršuje stavbno pohištvo iz uklenjenega lesa, vseh vrst stopnice in obkladne stene. Izdelava modernega pohištva iz tropskega lesa; kuhinjske opreme novega lipa. Oeio solidno, cene zmerne! EE Ш 1000 Din tedensko zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. — Tovarna Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307 Na kaj čakate? Vi ste še vedno nezaposleni! Drugi služijo že več tednov s pomočjo našega novega hišnega obrta. -Pouk je brezplačen. Vam je li težko napisati pismo? Radi pošljemo obširna navodila, ako priložite znamko za odgovor - Zadruga jugoslov. pletača, Osiiek. Vp* akviiiterjev z lepim nasto| m in dobrimi referencami |н>-eečanje privatnih strank proli visoki proviziji takoj sprejmejo Osrednje mlek,:rne, Ljubljana, Maistrova ulici !0. Predstaviti se je osebno v ponedeljek in torek o»I 13—11. Iščemo agilne in zanesljive potnike in zastopnike 7,a prodajo že vpeljanih po'ie-delskih strojev Naslov in popis dosedanjega službovanja je poslati na upravo pod »Dober zne'užekc. Raznovrstni kroji po meri in sliki se dobijo v krojnem učilišču dam-skih oblek Roza Medved, ; Ljubljana, Mestni trg 24, ' III. nadstr., nasproti magistrata. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska c. 31, ne daleč od kolo-! dvorov. — Vhod tudi z Bleiweisove ceste. Muzikalije /n pihala — 300 komadov — poceni naprodaj. Petrovič, Tezno 4, Maribor. Prodam kratek glasovir, angleška stroja, črn in moderen pimiino. Dobrajc, Maribor, Frančiškanska ulica. 1 Vse vr*!e kakor tudi kroma llfiif harmonike najbolni kupite prav pi ugodni ceej pr izdalovatelju harmonik Franc Kucler postaja Drenov grič pri Vrhniki pri(>oziuma najbotjSa domala izdeloralnica Kompanjon! Trgovsko izobražen, prvovrsten uradnik išče službo za blagajnika ali računskega uradnika pri Industrijskem podjetju. -Pristopi event. kot kompanjon s 60.000 do 80.000 Din. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo »Slovenca« Maribor pod »Sigurna eksistenca«. Pouk Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 [Jugo-avtol, Prva oblast, koncesiionirana. Prospekt zastonj. Pišite ponil 10Ш VldlC instalacije centralne kurjave in vodovodov КГ£1П j Delavski dom 9МНВШР Poniklanje in prešanje (štancanje) kovinastih izdelkov po najnižjih cenah. T. Soklič, Maribor, Aleksandrova 43 Opozarjam c. dame! Moderniziranje klobukov po najnovejših modelih. -Oglejte izložbo na Dunajski c. 9, Stemberger-Reš. Foto Holynski ustreže vsakemu z dobrim delom in nizkimi cenami. Ljubljana, Dunajska c. 6 Podružnica Moste. Namizni prti vezeni, 150/150, na dobrem blagu 55 Din, »Breda« žepni robci po 2 Din komad. Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. - Vezenje zaves, perila, monogramov, ažu-riranje, entlanje, pred-tiskanje ter tamburiranje oblek, cerkvenih para-mentov in zastav. Polytechnicna univerza — Paris 20. leto. Študij za inženerje »In Absentiu'. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov, elektrarn, železobeton. -Centralna kurjava. - V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši študij zn kandidate s posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje: General-Sekreturiat, dept. L. S. 38, rue Hallć, PariH. Proda se dobroidoča gostilna in trgovina z mešanim blagom ter nekaj posestva blizu cerkve in šole ob banovinski cesti v lepem kraju Slovenije. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Ravnokar je došfa velika pomladanska izbira najmodernejših čevljev za dame. gospode in otroke po najnižjih cenah. — Predno si kupite čevlje, si oglejte zalogo v trgovini A. 7ЉЕПТ - Ljubljana Prešernova ulica Novost! Debele •uskina30 se vrSi dne 27. marca 1931 cb 10. uri dopoldne pri okrajnem sodišču \ Krškem dražba nepremičnine s parno žago, zidanim mlinom, zidano strojnico ter ležarinskim prostorom z vsemi pritiklinami (tri transmisije za žago, cirkularna žaga in mlin 1er 6 jermenov, dva para mlinskih kamnov s pripravo križni larihenik z vozom in enim rezervnim vozom, dve cirkularni žagi s strojem za sečenje žaginih zobov, din.imo za razsvetljavo, primož in brusilna naprava). Cenilna vrednost vsega znaša 241.000'— Din, najmanjši ponudek pa 160.670'— Din. Parna žaga z mlinom se nahaja ob glavni cesti Krško proti Kostanjevici, kakih 10 minut od železniške postaje Videm-Krško. Dražbeni pogoii se zamorejo vpogledati pri okrajnem sodišču v Krškem in pri Dr. Drnovšku Janku, advokatu v Brežicah, kateri daje tudi podrobnejše informacije. POZOR ! Ponovno zelo znižane cene vseh vrst mesa, pre-knienegn mesa, prvovrstnih velikonočnih gnjnti, klobas, slanine, masti in različnih mesnih konzervi Anion Tavčar MARIBOR Jurčičeva ulica 3 Zahvalo Za mnogobrojne izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre in tete, gospe M Srsbot roj. Mm izrekamo tem potom vsem prav prisrčno zahvalo. Posebej se zahvaljujemo darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so našo drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 22. marca 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Proda se lepo graščinsko posestvo v izmeri 81 ha njiv, travnikov in gozdov v SAVINJSKI DOLiNI. Poleg posestv i se nahaja tudi enottad-etropna hiša z gostiluiško ohrtjo. Vprašati na upravništvo „Slovenca" v Celju Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri skl posojilnici reg. z« je bil za svoje dobre lastnosti odlikovan z diplomo Londonskega Higijenskega In-ti-tuta. «Hobby -ja porabijo v Ameriki 70,000.000 kgnn leto. Z ahtevajte «H bby> v vseh špecerijskih trgovinah in droserijah. Od dobrega naiboliie ;e le GR3TZMER-adler šivalni stroi in kolo Klctfantna izvedba, na|boi|i> materijal! Novost: Šivalni stroi kot damska pisalna miza Le pri lOS. PETELINC - LJUBLJANA TEI.fc.FON INTERURBAN 2913 Zmerne cene, tudi na obroke SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. o z 'g MUDI 14) IZKEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Semenski ouïs zajamčeno kaljiv, skrbno očiščen kupite ugodno pri tvrdki A. VOLK v LIUBLIANI Resljeva cesta 24. Zahtevajte ponudbe L Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno tn solidno I. SLANOVIC SPLOSNO KLJUČAVNIČARSTVO, LJUP' 1 \NA, GAJEVA ULICA ŠTEV. 2, se priporoča za vsa v to stroko spadajo?« dela. Specijelno za delikatesna in sla-ščičaraska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno jioniklovana. tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. — Zahtevajte vzorce in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulica 15. LJUBLJANA, FRANKOPANSKA ULICA 21 MOSKA-DAMSKA- SVETOVNIH ZNAMK: „WAFFENRAD", „KO SMO S" SPECI1ALNE ZNAMKE: SLOVENIJA, TRIGLAV, TOMISLAV, KOSOVO LASTNI KVALITETNI IZDELKI NAJVEČJE PRECIZNOSTI GENERALNA REPREZENTANCA Z,4 KRALJEVINO JUGOSLAVIJO: PUC1 NASI ZASTOPNIKI VAM DOBAVL1A-10 NAŠA KOLESA, MOTORNA KOLE-SA IN AUTOMOBILE PROTI UGODNEMU OBROČNE-MU O D PLAČE-VANJU AUSTRO DAMIER TIPA 250 TURNA TIPA 250 ŠPORTNA TIPA 500 TURNA MODEL 1931 ZA OSEBNE IN TOVORNE VOŽNJE. GOZDNE ZELEZNICE IN DREZ1NE. Poselite naš razstavni in prodajni lokal: Miklošičeva c. 36 МННИ1 Zahvala Ob priliki izgube našega nenadomestljivega soproga, očeta, brata, zeta, svaka, strica, gospod« Edmunda Krivica sreskega gozdarja se najprisrčneje zahvaljujemo častili duhovščini, gg. zdravnikoma, sreskemu načelniku dr. Vavpotiču, ing. Sivicu, šum-skemu inšpektorju, zastopniku ). S. II. direktorju Ziermfcldu, nadsvetniku ing. llrbasu, g. županu, gg. profesorjem, vsem uradom, ptujskim lovcem, ki so pokojniku pod vodstvom dr. Šalamuna oddali v slovo zadnjo salvo, g Prcmcrstcinu za poslovilni nagovor, darovalcem prekrasnih vencev Ici vsem, ki so spremljali pokojnika k niegovemu zadnjemu počitku. Ptuj-Bled, dne 17. marca 1431. 2alujoča soproga Franja Krivic roj Mežan, Edvard in Vladimir, sinova. Zahvafa Ko je Gospod poklical našo ljubljeno sestro, odnosno nečakinjo, gospodično Milko Vodoaivec učiteljico topliške šole v Zagorju ob Savi k sebi, smo bili deležni vsestranskega sožalja in sočustvovanja, za kar se tem polom vsem najtoplcje zahvaljujemo. Zlasti velja naša zahvala gg. zdravnikoma dr. Zamiku in dr. Blumaueiju, ki sla po očetovsko skrbela za pokojnico; nadalje preč. duhovščini, gosp. upravitelju Pelku za ganljive besede ob slovesu, zastopnikom kraljeve bonske uprave, učiteljstvu topliške, zagorske in okoliških šol, zastopnikom krajnega šolskega sveta, raznim korporacijnm, čč ss. usmi-ljenkam sv. Vincencija, šolski mladini za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja, ki ga je pokojna tako ljubila, 1er vsem onim, ki so prihiteli od blizu in daleč, da jo spremijo k večnemu počilku. Naj Vam plača On, ki vlada nad nami! Zagorje ob Savi, Ljubljana, Trst, dne 22. marca 1931. Žalujoči ostali. ZAHVALA Premnogi dokazi iskrenega sočutja v času bolezni in o priliki prebridke izgube, ter množina vencev in šopkov, kakor mnogoštevilna udeležba na zadnji poti naše ljube, drage hčerke, sestre, svakinje in sestrične, gospodične ERNE POSCH učiteljice so bili za naše boleče, ranjeno srce ublažujoč balzam. Izrekamo tem potom vsakemu posamezniku in vsem, prav vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini v Mariboru in Kamnici, zavodu preč. šolskih sester, katere so svojo nekdanjo učenko v času niene bolezni krepile z molitvijo in tolažilnimi besedami, tako da je pokojnica izročila Bogu svojo mlado dušo v njihovi navzočnosti in molitvi; gospej Ceciliji Pevec, ki je pokojnici stregla z izredno požrtvovalnostjo in jo tolažila z. materinsko ljubeznijo. Nadalje se zahvaljujemo cenj. obitelji Žebot, g. naduči-telju Neržimi iz Gančan, cenj. učiteljstvu iz Kamnice, občin, zastopstvu iz Kamnice in Rošpoha, prostovoljnemu gasilnemu društvu v Kamnici in povnovno vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da so spremili pokojnico na njeni zadnji poti. 2ALUJOČA RODBINA IN SORODNIKI Gtazbiia zs vse! vil,lin» . . . . »d IM №- kitar«.....od Din I»)' Гrotn bf» . . . . oïl I» n 4НГ-llarinonlke • • ud IHn M - Krnmatitnr to к1ат1гчке harmonike ]a«r. Instrumenti Zahtevajte v liki hreiplnfnl CfcNiK „d IIH veêj* In nalr o , a s S c - N N Si? 3 JC ce = c£ ^ J ГЗ = » tži * i х g EsS-■=. » a. > 8 5 c N — N Jt >• I Ce ► ic? 3 ■2 c - -ils Ci & S c 3 S .-■ ~ ÎM = -a Z. —' CL ^ Earl Derr Biggers: 4 S! Ï i« N' i .. » JC X J, M . a. n > i c Î- '£? o, n . — a. - > . C > s — = N ri m ~ S = , is T I I Kiiaiëeva papiga 18 ž C -J — çq » Zl-C n •ï -S r, - » г ■S2 s > ^SSŽ I Zlat postržek, 1 se je pošalil Eden. »Ne, še ni- 1 koli nisem bil tukaj. Čutim, kakor da bi bil mnogo zamudil.« »Vsekakor. Upajmo, da ne boete še tako kmalu odpotovali. Kako dolgo prav za prav ostanete?« : Kakor bodo razmere nanesle. Bob je za hip pomolčal in pogledal tovarišu v blage sive oči. Holley, vam pač morem zaupati, zakaj prihajam; zanašam se pa na vašo molčečnost. To ni kak intervju. »Ne skrbite! s Pa je Bob pripovedoval o nakupu biserov, kako je Madden zahteval, da niz sprejme v New Yorku v svoje roke, in kako je svoj sklep nenadno izpremenil. Že to nas je vznemirilo.« ' ^ Nič čudnega to,« je pritrdil Holley. »Pride pa še lepše!-:' in povedal mu je vse — le tega ni omenil, da je v zadevo zapleten Charlie Chan. Pripovedoval mu je o telefonskem pozivu iz protla-jalne cigar, potem o ogleduhu s črnimi naočnikih v luki, da so pozneje ugotovili, da je mož z naočniki Phil Maydorf, in končno, (bt je Louija Wonga njegov sorodnik v kitajskem mestu odpoklical z Maddenove farme. ::Kaj sodite o tem?« je končal v skrbeh. »Menim, da ne dobim svojega razgovora.« 1 San Francisko je od treh strani obdan od morja. Na zahodni strani Tihi ocean, na vzhodni veliki zaliv San Francisko, od vseh strani lepo zavarovan, da ladjam nudi varno zavetje. Spaja pa oba na severni strani ozek (poldrugi kilometer široki) preliv, nazvan zlata vrata — Golden Gâta Mislite, da Maddena ni na farmi?« ^Gotovo. Pomislite le, kaj se je pripetilo Pavli! Zakaj ni mogla govoriti z njim? Zakaj je ni slišal na vratih ter ni povprašal, čemu kreg in prepir zunaj? Ker ga kajpada ni bilo tu. Ljubi gospod, bodite veseli, tla ne greste sami. Posebno pa, če nosite s seboj bisere, kar bi si mislil.« Kajpada — seveda jih nosim. Kaj pa ta Wong? Gotovo ga poznate? Res. Videl sem ga predvčerajšnjim zjutraj na kolodvoru. Mod domačimi vestmi boste jutri lahko brali v ,Eldorado Times' razburljivo novico: Naš spoštovani someščan, gospod Louie Wong je preteklo sredo odpotoval po opravkih v San Francisko. V sredo? Kakšen mož pa je to?<: No — Kitajec, ki že dolgo živi tukaj, zadnjih pet let je upravitelj Maddenove farme. Dosti več pa o njem ne vem. Imajo ga za redkobesedne/a, redko kedaj govori s kom, — razen s papigo.' S kakšno papigo?« S svojim edinim tovarišem na lartni, majhnim, sivim, avstralskim tičem, ki ga je pred leti neki ladijski kapitan podaril borzijanskemu magnatu. Madden je zabavno živalco, Tony ji pravijo, prinesel semkaj za druščino svojemu staremu oskrbniku. Velik gobezdač je la Tony! Dolgo se je vozaril z Avstralcem, in njegov jezik je vse kaj drugega kakor salonski. Toda kako so te živalce pametne! V občevanju s Kitajcem se je naučil govoriti kitajsko.« »Čudovito!« , Ni ravno lako čudovito, kakor se sliši. Tak tič zblebeče vse, kar sliši. In Tony blebeče v dveh jezikih. Farmarji v okolici ga nazivljeio: Kitaičeva papiga.« Približala sta se skupini bombaževcev in poprov-cev, ki so obdajali lično hišo na prijetni zeleni trati srodi gole ravni. »Na Maddenovi ranehi sva. Imate P s seboj samokres?« »Ne,« je klaverno priznal Bob. »Sem mislil, df Charlie...« »Kdo? ...« »Ah, to ni važno! Toda jaz sem brez orožja.« »Jaz, žal, tudi. Bodiva tedaj previdna! Sicer pa, bi mi mogli, prosim, odpreti vrata?« Bob je ubogal, kakor mu je velel. In ko je avto obstal na dvoorišču, je zaprl vrata. Kancha je bila enonadstropno poslopje, na prvi pogled starošpanske oblike; na prednji strani je nizka veranda visela nad štirimi okni, iz katerih je sijala topla luč v mrzlo noč. Holley in njegov spremljevalec sta prekoračila škrlje v predvežju in se ustavila pred močnimi, trdnimi vrati, ki so bila, kakor bi človeka odganjala izpred sebe. Bob je krepko potrkal. Čez dolgo časa se je od-I pria ozka špranja, iz katere je pokukal bled moški obraz. »Kaj je? Kaj želite?« je zasikal osoren glas. Odznotraj je bilo slišati veselo poskočnico foxtrotla. :>Rad bi govoril z gospodom Maddenom,« je rekel Bob .»Z gospodom P. J. Maddenom.« >Kdo ste?« .To vas nič ne briga! Izkazal se bom gospodu Maddenu. Je li doma?: Špranja v vratili se je zožila. »Je tukaj. Toda ne sprejme nikogar!« : Mene bo sprejel, Thornk ga je ostro nahrulil ! Eden. »Mislim vsaj, da ste vi njegov tajnik Thorn. j Prosim, povejte svojemu gospodu, da tukaj čaka sel s I Poštne ceste v Frisku.* r Исбвпo gnojilo MS po Din 133 - nadalje vseh trst omeino ônollia, semenski oves. peso deteito. trave itd. dobite najceneje pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUB! JAM Znižanje cen pohištvu Uvedli smo izdelovanje modernih spalnic iz trdega lesa, kot: črešnja. bukev, hrast, prvovrstno blago. Naše spalnice so popolnoma kompletne in obstoje iz sledečih komadov: 2 omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 psiha z brušenim kristalnim ogledalom (velikost ogledala 45 X 125 cm), 1 miza s predalom, 2 stola, 2 žična vložka s križnim ojačenjem, prima afrik-modroca za obe postelji in 1 olomana, prevlečena s pohištvenim blagom na peresa. Cena kompletni spalnici iz trdega lesa le 7000 Din franko tovarno Celje. Izdeluje se ludi vsakovrstno pohištvo in tapetniško delo po najsolidnejših cenah. TOVARNA POHIŠTVA TAPETNIŠKO PODJETJE FRANJO VEHOVAR :: CELJE :: IVAN STRELEC Glavna zaloga pohištva in tapetniških izdelkov Telefon inter. 41 GLAVNI TRG ST. 12 Telefon inier. 41 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je nai iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, tast, stari oče, gospod VIKTOR MULLER zvaničnik državne želcznice ▼ petek, dne 20. marca 1931 ob 20 po kratki zavratni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 55. letu svoje dobe boguvdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 22. marca ob pol 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala 23. marca ob 6 zj. v župni cerkvi sv. Magdalene. Maribor-Gornja Radgona, dne 21. marca 1931. Terezija Miiller, soproga; Rihard Mûller, sin; Cilka Mûller roj. Prelog, sinaha; Cilka, vnukinja, ter vsi ostati sorodniki. Obnemoglo je danes ob zori dneva srce naSe nepozabne, dobre matere NARfJE RIHTER posestnice v Šmiklavžu. V zadnjo zemeljsko tolažbo ji je bila sveta popotnica v Večni mir. To kar je bilo vzeto iz zemlje, bodemo vrnili zemlji v ponedeljek dopoldan po dosluženi sveti maši ob devetih. Nova Stiha pri Gornjem Gradu, dne 21. marca 1931. DRUŽINA RIHTER-ROGOZOVA. Brez posebnega obvestila. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš oče, oziroma svak in stari oče, brat in stric, gospod ravnatelj Hrthur Mahr v petek, dne 20. marca ob 9 dopoldne nepričakovano umrl. Truplo blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 23. marca ob 3 popoldne v pokopališki mrtvašnici cerkve sv. Petra blagoslovljeno, nakar ga položimo v lastno grobnico k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 24. marca ob 8 zjutraj v farni cerkvi sv. Srca Jezusovega. G r a z , dne 20. marca 1931. Globoko žalujoče rodbine Mahr, Haarmann, Pelikan in Feldner. ШШШг. 4> Dne 20. marca t. 1. je ob 9 dopoldne nenadoma umrl v Grazu gospod ravnatelj Hrthur Mahr bivši mnogoletni lastnik in vodja v tu- in inozemstvu priznane trgovske šole v Ljubljani. Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek, dne 23. marca ob 15 iz mrtvaške veže mestnega pokopališča Sv. Peter v Grazu. Podpisani klub bo ohranil nepozabnega, mnogozaslužnega ravnatelja in vzgojitelja v trajnem in hvaležnem spominu. V Ljubljani, dne 21. marca 1931. KLUB MAHROVCEV V LJUBLJANI. Vas obleče za malo denarja moderno in dobro! more «lODro ђ'а*о ceno prodatatl ker proda tako velike množine, da vkljub dobremu materi-jalu in kljub naravnost neverjetnim cenam pride na svoj račun. SioCc, «sa sto'no hupufete pri nlem. oblači Vas v resnici dobro zato, da se zopet povrneti k njemu. — ln Vi bodete sigurno zopet prill» «tafe ШМ oMcKI nehal svotega skrbeč, da prinese vedno nekaj novega tako glede kroie kakor tudi glede opreme, nekaj, kar Vas veseli Ш/Ш mašhe ©DleKe najboljše izdelane .... 2e od Din 240 WAR o DScfce za rêcc'fc trpežne in umerjene . . že od Din 200 TIVAR ИатбагкшоШе ©Uche c480 Tilf AR o!rošhe obleke za dobo od 3—6 let . . že od Din 110-tsvar olroSfee огсеке za dobo od 7—10 let . . že od Din 130 TIVAR тогП£ГШ(€ 0D3€h€ " dobo od 3-6od\£ E30' IIVAR mornarice G^ïchc za doSo od 150'- T2VAR E*^ tfj^aïîi na'mo^crQe^e !as°nei izredno udobni in ljubki ^јфф*-mar ma v ogromni izberi in najmodernejših vzorcih že od Din 80- TIIAR Rnberfus-površftfhi specijaliteta . . že od Din 200 liVAR hubcrfois raž!a&? zajamčeno nepremočljiv že od Din 290- ievar mm raglan izredno praktičen........Din 210 m c povsod! Oglejte si naše prodajalne ▼: A\ eksînac Beograd Bezdan Bjelovar Bos. oamac Brčko Celje Crvenka Čakovec Daruvar Dubrovnik Gospič Karlovac Kotor Koprivnica Kragujevac Kraljevo Kranj Kruševac Ljubljana Maribor Niš Novi Sad Pančevo Ptuj Sarajevo Senta Slov. Konjice Solin Sombor Split Subottca St. Bečej Sv. Ivan Zelina Sušak Sibenil Teslić Tuzla Valj evo Varaždin Vel. Bećkerek Vel. Zdenc» Vinkovci Zagreb Zemun Zvornik Ljubljanska prodajalna : Sf. Pcfra C€§(0 29 ш$Ш Prišli Doslc zoper 1 сзззшвсанр'^™—• ■-.•mu mm\i RAZMNOZEVALEC PRESERVAT ш F1KSAT dobite pri tvrdkl: 'H i! LU D V. BARAGA I LJUBLJANA Selenburgova ulica (i Telefon 29-80 PAZITE NA VARSTVENO ZNAMKO ....................—--1 kupile ure, zlatnino in srebr-nino pri svetovnoznuni tvrdki Gramofoni od Din 740 - Plošče od Din 2©-- Na mesečno odplačilo po ?iin lOO'- Zahtevajte naše brezpiačne kataloge in cenike Zastopstvo: IVAN BONAČ, papirnica, Ljubljana, Selenburgova ul. 2 lhi>iiorina inSa MAktaiOR sasi A i^ruictnlh /AteKsunflrova Velika izbirna zaloga : nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač. pletenin, inajc. puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlji za dom in telovadbo, snežni čevlji, dežniki, igrače — Lastna pletarna in predtiskarija. tudi se prevzame entlanje in ažuriranje — Ves pribor za šivanje, kakor volna, svile itd. Krojači in šivilje dobe znaten jiopust — Tudi gugalni konji, sanke, vozički za pujie po izredno nizkih cenah. — Na drobno in na debelo. Prešernova ulica št. 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, s 11 Razpošilja «e na vse # kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga urzznam-kami Giashiitte, J.W.C. !i Rcliaffhausen, fiolvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr. cenik zasionj in poštnine prosto od H. SOIHER, LJUBLJANA 2 Cenjenemu občinstvui t Vljudno naznanjam, da sem otvorit svoji spre/e-maltiici blaga za barvanje in kemično čiščenje v Tržiču pri g. Ivanu Engelsberger/u munuf. in v Ljubljani pri g. Kat. Widmayer, Pogačar/ev trg pri „Sotncu Priporočam se ccnj. občinstvu za barvanje, čiščenje oblek, ter vsa v to stroko spadajoča dela. Zagotavljam dobro izdelavo po na/nižiih cenah. Kemična čistilnica in parna barvarna A. KO LIAS, Kranj. Zn potovalno sezono kovčki in torbice v najvef-Ji izberi po najniž.ceni priporočil J. Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 Popravlfanje ur In gramofonov «e Izvršuje ločno po nizki ceni ln garanciji. Oramofoni in različne gramofonske plošče to vedno v zalogi pri teman l Hliidl urarta In zlatarja Ptuj T*ftm PREVOZNE in STABILNE DROBILCE za gramoz in pesek s pogonskim motorjem na sirovo olje, benzin ali petrolej, oziroma z elektromotorjem izdeluje in dobavlja JUGOSLAVENSKO OANZ d. d. ZAGREB, Draškovićeva ulica št. 27 Telefon 55-87 Ш ;..:! Ц - " - - , ■ ■ Znamka svetovnega slovesa Snmoprodaja : Et. S#S§-liubliana ffEDNAKODNI VILEStlEM vPRAGI 22, — 29. marca 1931 Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 25%, Cehoslovaška 33%, Avstrija 25% Pojasnila in legitimacije daje: Cehoslovaški konzulat, Ljubljana АЗОШа Coinpanu, Uubltassa, Aleksandrova 2 Putnik, Ljubljana, Dunajska cesta L I*oliištvo Predno se odločite za Dakup pohištva., zahtevajte ponudbe tvrdke Franc Izgoršek, Šmartno pri Litifi Moderno urejene delavnice in velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober in soliden izdelek. Prevzema tudi stavbna dela, opreme za hott-le, banke itd. Pozor! Prihranimo 60-80% pri popravilu Pozor! Radio-akumulatoria nadomestitev novih plošč in sicer: za 18 amp. ur 2 pozit. in 4 neg. Din 120'— n 18 „ „ 2 „ — „ 55'— „36 „ „4 „ in 6 neg. „ I90-— , 36 „ , 4 „ - „ 105"— in to vse strokovno kompletno za uporabo edino Prva specijalna akumulatorska delavnica fi. JENKO vhod Miklošičeva cesta, poleg palače Delavske zbornice in Kolodvorska ul. 29, Kavarna „Leon". Priporoča se prvi slovenski zavod Mzaiemna zavarovalnica Mnbliana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica Xl.puka 22, Beograd, Poincareova 2 Ozebline vsakovrstne, na novo od mraza nastale, bodisi пл roki, prstu, nosu. licu ali uhlju, ki so otekle in srbe, izginejo takoj, ako iih namažete z znano Bartuličevo ZDRAVILNO MASTJO. Cena škatljice samo 10 Din; po pošti pošljemo le po 6 škatliic po povzetju za 60 Din Fdino prava se dobi v I 1599 ustanovljeni Kaptolski lekarni V. Bartulič, Zagreb. Jelačičev trg 20. Avtotaksi I. UOOVĆ Novo mesto 62 Kličite telefon št. 8. Drczobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in jiosestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „Jugrad" Jugoslovnnska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 36/1. Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 5-— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne ure od 8—12 in 14—18. ZADRUZN GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA TELEFON STEV. 2057. 2470, 2979 D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta to) Vloge nad Din 500.000.000- Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-- Izvršuje vse bančne posle naf kulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu In inozemstvu 7л Jugoslovansko tiskamo ? Ljubljani: Karel Ceè. "dajatelj: Ivan Itakov«*. Drednik: Franc Rremžar,