Katoli&k rerkven Umi.
Jfo[ tH.	V četertik H. mal iga serpana 1852.	Tečaj V.
Per jezeru VHtaneiu In okno odprem, Po svetu že znanem
Se zdajci ozrem. In gledam Triglavo,
To teme želja. In mnogo višavo . Okrajno sveta.
Od Babjiga zoba.
Debelo peči. Do Goliga ntola Mi vleče oči; Odpre ne dirjava,
K jo solnce žari, De serce mi plava V lepoti stvari,
K' jih roka mogočna
Nevidna ohran , Z ljubeznijo močno
Se vernim naznan' Per blisku in tresku.
Per strašnimu gnanj , Per inirniinu dežku. Per Rolnčnimu sjanj'.
Iz katnniga Bleda
Veliko sto let Se v jezeru gleda
Slavitni naš ded, Posest Alboino, Henrikov podar,
Per jezeru.
Osrečit' dolino. Cerkveni altar.
Na višnjevi vodi
Marija sedi, Zaupnimu rodu Dobrote deli: Le pridi, popotnik. Do njene cerkve. Pobožnik in stotnik, Vtclažiš serre.
Od dalniga kraja In bližne vasi K Marij »e podaja.
De ogenj ?**>• Serca bolečine,
Kar truplo boli. 'A nebes visočine Tolažbo dobi.
So hotli ti vzeti
Francoski možje Pred štirdeset leti
Dragine "z cerkve: Pa so te ubranile Pobožne žene, Serčno zapodile So roparje te.
S serčnostjo navdala.
Marija . si jih. In jim pomagala
V	nevarnostih tih: O Mat' Ijubeznjiva '
Pomagaj še nam. Oe čast nezvenljiva Nam delež bo tam.
Tu v šolnini blišavi Svef Martin sloji.
V	okolni blizavi Ga verni časti:
V	potrebah nebesnih Pomoči ga pros*.
V	nadlogah telesnih Darove mu no««.
Mi (ud se zberemo.
Te. Martin, častit. Sc k tr*jš ozremo.
Nam bramba in škit ? Nas vari in brani, O blažui žolnir, Od zgorej vlij, kani
V	nas znotranji mir.
Povikšauo slavo
Vsi dajmo Rogu. Tud zdravno napravo 5 j
Odločit je tu. Naj stvar ne omahne
Per svoji težav . Naj enkrat oddahne
Se v ve« ni blišav . D.
Priffodniea.
Dobri in zvesti pastir ise zgubljene orčire.
(Konec, i
Ko se jc to godilo, pride tisti romar spet v sveto deželo, svoj navadni dar, kakor druge leta, v Jeruzalemu opra\it. Domu grede vidi na hribu (■o Iga t a zunaj mesta veliko trumo ljudi, lic bi vidil, kaj se na hribu godi, se drenja skoz množico bližje ter zagleda zvestiga pastirja živiga ua križu viseti. Ril je ves ranjen in tako prepaden, de ga jc komej spoznal. Torej ga ogovori rekoč: Nisi li ti tisti inladcneč, ki si me bil pred nekterimi leti v pušavi srečal, in si zgubljene ovce iskal? Siui, sim tisti, mu križani odgovori. Romar ves prestrašen pravi: Za božjo voljo! kako si vender v take nadloge prišel? kdo te je tako raztergal in na križ perbil? Mladencč odgovori: To je moja zgubljena
«»vca storila. Romar pravi: Mnid«- \«-nder ne, to j«- nemogoče, to niso ovce storile, ampak volkovi, levovi gobci in pasji zobje so te raztcrgali iu zgrizli. Ljubi moj romar! pravi mladenc, le verjeL . mi, to s o ovce storile. Zdaj se romar še bolj začudi rekoč: Kako je to mogoče? Sej nobena ovca sv«»jiga pastirja nc ugrizne, ker je od naturc dobra iu krotka. Sicer je to res, pravi mladencč. pa vender je mene moja ovca hujši raztergala, ko lev človeka raztergati zamore.
In glej, to se je tako le godilo: IIII let sim jest svoje ovce iskal, in sim jo zadnjič med čedo volkov najdel. Jo najti sim bil tako vesel, de sim sc med nje podal, ubogo ovco, ko je bila že vsa raz-tergana, rešit. Tode ovca je bila raji per volkovih kot per meni, vse volkove je zoper me podpihala, je dalje tekla kot kozel, ter me je nar perva na
•t Toplic«.
tli pobila, z nogami taptala in z zobmi tergala; pomagala je volkovam me tako raztergati, de ni nobeniga zdraviga uda več per meni. Pa vse to voljno terpim: celo nič se nisim branil, ako ravno mi je za ftivljenje šlo. In moj oče bi mi bil več trum angelov poslal: pa jih nisim hotel, ker sim mislil, de se bo moja ovca toliko pred omečila, ko bo vidila, de toliko zanjo terpim.
Tako visim zdaj med nebam in zemljo, tako moram mlado življenje v bolečinah in v britkostih končati in vender brez ovce k svojimu očetu iti. — Pa vender še neprenehama kličem, in vse rane mojiga trupla kličejo: Ovčica! ljuba ovčica! pridi k meni; poboljšaj sc. in vse ti bom odpustil, kar si mi žaliga storila, Glej, jest nc morem umreti, dokler se ti k meni ne obernes. Glej, tako rad te imam, de bi celo leto tukej raji visel, kakor pa brez tebe umeri. O ovcica! vedi. de ko bi mogel brez tebe umreti, bi od grenkosti in britkosti svojiga serca umeri iu se brez tolažbe iz tega sveta ločil. Iu zato te prosim, ker le srečno in zveličano želim, zapusti čedo volkov, iu oberni se k meni. svojimu nar boljšimu prijatlu iu zvestimu pastirju.
Tako je klical ta ljubi zvesti pastir tako dolgo, dc mu je sapa zastala. In ker terdovratna ovca vender le ni liotla k njemu priti, je s serčno žalostjo tako zaupil. de ste se nebo in zemlja stresle. — je svojo glavo nagnil in v nar veči britkosti svojo dušo Hugu izročil.
To je lepa pergodnica ali prilika zvestiga pastirja in zgubljene ovčice. - Povedal sim vam jo pa v podučenje in posvarjenje. O de bi jo pač vsaki nase ohernil! — Torej v,-is vprašani : Kdo jc ta nebeški mladeneč in zvesti pastir v ti prigod-nici? Lahko vganeče. de je Jezus Kristus, edino-rojeii Sin Boga Očeta, kteri je zgolj iz milosti in ljubezni do nas zapustil lepe nebesa in vso čast svojiga Očeta, ter je prišel na ta revni svet. nas zgubljenih ovac iskat, za nas lerpel in umret. Prišel je kakor sam pravi v sv. evangeliu iskat in zveličat, kar je bilo zguhljeniga.
Kdo je pa ta poredna zgubljena ovčica v ti prigodnici? Glej. to je ves človeški rod. In de lozje umeš: Glej. grešnik! ti si tista nahvaležna. poredna, zgubljena ovca. Ti preganjaš in zaničuješ Jezusa, svojiga zvestiga Pastirja, in ga po besedah sv. Pavla z grehi in hudobijami vnovič križaš. Pa, bodi si še tako velika tvoja hudobija, gerda tvoja nehvaleznost in pregrešna tvoja nezvestoba. je vender še v eliko veči Jezusova milost iu ljubczin do tebe grešnika. On tebe ne potrebuje: ti njega nisi vredin. On le neskončno usmiljenje do tebe ima. in le tvoje sreče zeli, te s trudaui iše. milo k sebi vabi in brez nehanja po tebi zdi-liuje rekoč: Grešnik! zapusti hude grešne navade: zapusti napuh, lakomnost, uečistost. nevošljivost. požrešnost. jezo. lenobo: zapusti vse Isudo, to jc. redo volkov, in oberni se k Jezusu Kristusu, svojimu nar boljšimu prijatlu iu zvestimu pastirju, s skesanim iu spokornimsercani. in vse ti bo odpustil, karkoli si mu žaliga storil: še celo objel in na svoje rame te bo zadel, in nesel k svojimu nebeški-iiiu Očetu in vse nebeške prebivavce skup sklical rekoč: Veselite se z menoj, ker ovca. ki je bila zgubljena, je najdena!
J. O. Lepstanski.
HllijoDiihe naznanila
g. Dr. Knobleherja do xrediiniga odbora M ar i j ne druibe na Dunaju.
Kako de je mojim tovaršem med viharjem bilo per sercu, bi pač le vsak sam za se vedil raslo-ziti, in ker je ta čas za me samiga bil tako rea-notin in tehtin, ako smem, bom tukej svoje lastne občutke v misel vzel, ter le nekoliko zrisal podobo. ktera je bila tačas v mojim znotranjim. — Ko so od silniga vetrov iga butanja začele drevesi in jadrenice pokati, in se je ladija na viharnih valovih zdaj na to, zdaj na uno stran se nagibovaje vgrezvala, de sim sc mogel na plani stanični (ka-jutini) strehi za železni drog deržati, na kterim je ladijna zvezda perbita, de nisim v vodo padel, se mi je, kakor težek kamen, misel na serce vlegla: Kaj bi bilo z našim misjonaiu, ako bi se ladija z zalogami, z menoj in mojimi serčnimi tovarši v ti temni noči v bučečib \ilovih valovih končala? — Kako močno bi glas našiga pogina tiste razžalostil, ki so nam s toliko ljubeznijo serce iu roko podali, v blagor nar nesrečnišiga naroda na zemlji napravljeni misjon vnovič povzdigniti in uterditi? Kako neusmiljeno bi to žalostno naznanilo zadelo naše lovarše na misjonu, ki nas že dolgo z velikim ko-pernenjem pričakujejo? — Kdo bi novih moči zbiral . in težko nalogo vnovič poskusil ? — Ob zvezdi sim naslonjen stal in te misli so me morile in neusmiljeno stiskale: ozerl sim se pa na podobo naše nebeške Varhinje. kteri smo ladijo posvetili, in en sam pogled na njo je nanaglama pregnal te temne misli, in mi jc v tem nar groznejšim trenutku vse tiste okolišine pred oči postavil, v kterih sim sena svojih srečno prestanih nevarnih popotvanjih, in tudi v sedajnim obiskanji domače Evrope prepričal, de me prav očitno varuje Božja roka in njegovo usmiljenje, kterimu je malo poprej dopadlo, serca mojih sodeželanov nagniti k nar perserčnišimu sočutju in vdeležju na sreči iu nesreči tako velikiga dela sveta. Zdelo se mi je, v duhu viditi tistin tavžent in tavžent duš iz vsih stanov, od nar vik-sih dušnih pastirjev, ravno tako v dvoranah obilno skušenih deržavnikov (Staatsmanner) in v ver-stali oboroženih vojakov, kakor v družbah pobožnih gospa in priprostih, bogaboječih kmetiških, do nedolžnih dušic, ki se svoje zgodnje leta po svetih pribežališih v pervih naukih keršanstva podu-cujejo in odrejujeo. — zdelo se mi je, jih viditi, kako perserčno iu pobožno molijo k sedežu naj Vikšiga. de bi dodelil srečo in blagor našimu težav nimu misjonu. — Dunaj. Krajnsko, Tirolsko in veliko družili mest in dežel velikiga cesarstva, Mo-uakov. Kini i. t. d., kjer so se ob mojim prihodu, aji kmalo po odhodu usmiljene duše med seboj sklenile, skupej blagoslova božjiga za misjon sprositi, so mi bili vživo pred očmi, in so mi zopel potolažili serce. Gospod se je z dopadljivim očesam ozerl doli
na pobožne molitve, je ladijo otel pogina, nam življenje prihranil še za nadaljni trud in prizadevanje: za to milost se mu presercno zahvalimo, in mu tudi naše dobrotnike z novo poživljcuo gorečnostjo priporočimo.
V tem je naša ladija varin kraj dosegla, vender je še skoz vse nočne straže na pertiskajočih valovih oplahovala in še le proti jutru je vihar čisto pojenjal. Z njim vred nam je pa tudi vgodni veter na več dni slovo dal, in le počasi in s tru-dam so naši pridni, černi mornarji ladijo za verv
močnimu natdku nasprot v zgornji Egipt vlekli. 22. kozoperska smo dospeli vSiut, poglavitno mesto dežele, ki slovi kakor naj imenitniši mesto za Kairo v celim srednjim in zgornjim Egiptu, za to ker je skladiše za blago in robo, ki jo prinašajo karavane (velbljudje ali kamelske tovorsta) iz Darfur-a. in pa tudi zavoljo tankih in redkotkanih platin, ki se tu izdelujejo. Gremo v mesto, ki je ob levim bregu nekoliko navzuoter v deželo v rodovitnim kraju na znožjti goliga rebra, obišemo cerkev srednjo-egiptovskih misjonarjev reda sv. Frančiška, in iukaj nas je v seree zaveselilo, viditi, kako deleč seže dobrotnoserčnost njih Veličanstev milostniga cesarja Ferdinanda in pobožne cesarice Marije Ane. Vidili smo namreč tukej lep križev pot in vec svetniških podob, ki so bile pred nekoliko leti po dobrotni skerbljivosti presvitlih. zdaj v tihim miru živečih, cesarja in cesarice iz Dunaja sem doli poslane. in mene samiga je, v 'oliki da leči ni od domače Avstrie, došla sreča, de sim ta dan hral sveto mašo na včlikim altarji. na kterim je lepa podoba našiga domačinskiga varha (patrona) svetiga Leopolda. Tako sveti avstrianski vojvoda, lepi tempel, ki ga je v čast edino praviga Boga oh Donavskih bregčh sozidal. v roki deržeč, tudi ob daljnih Nilskih bregovih naznanuje edino keršansko katoliško vero tistimu narodu, ki je hil sicer v a-postolskih časih mališke darilnike zapustil, in je s svojimi cvetečimi laurami (pušavniškimi slanicami) bližnje Tebajske pušave Boga tako posebno poveličeval, pa Bogu se usmili! dc se je le prehitro ali v razkolništvo fločenje od katoliške cerkve) ali v Izlam (turško vero) pogreznil.
(Dalje uledi.J
Bratovšina presv. itlar|jiiiga Serca
z Viktim pervoljenjem napravljena per farni cerkvi xv. Peira v ljuhljani.
i. Namen bratov šine.
(Halje i
Namen poddružue bratovšine Marijniga presvetiga Serca je ravno tisti, kteriga ima mati bratovšina ravno tega imena v Parizu; ta namen je namreč ; Presvctimu in neomadežanimu Sercu Marije prečiste Device sinovsko češenje, ljubezin in pobožnost skazovati. Bratje in sestre te bratovšine namreč svoje domače in cerkvene pohožnosti, dobre dela in molitve sklenejo z zasluženjem presvetiga Marijniga Serca. in ravno s tem presveti Trojici in Božjimu Sercu Jezusovimu božjo čast (molitev, ad-oratio), ljubezin, vero, pokoršino in pobožnost darujejo. Dalje je namen te bratovšine: od Božje neizmerne dobrote sprositi, de bi se vsakteri grešniki po zasluženju in prošnjah prečiste Marije Device in na češenje in klicanje njeniga preusmiljeniga Serca k Bogu spreoberniii. Ob kratkim, namen je: 1) s češenjem Marijniga Serca Božjo čast po-vikšati; 2) terdovratne grešnike spreobračati po njenih prošnjah.
2. P o m o č k i.
Pomočki v ta bogoljubni namen bodo: 1) duhovne opravila per bratovskim altarji, vsakdanje molitve družnikov vsaciga posebej. —K duhovnim opravilam sc štejejo slovesne sv. maše s primernimi cerkvenimi govori, in popoldne litanije, oboje pri bratovskim altarji, ktere se bodo opravljale poglavitni praznik bratovšine. namreč v nedeljo
pred Septuagezimo, in oh vsih zapovedanih praznikih Matere Božje skoz leto. Dalje bodo navadne bratovske sv. maše, kolikor se bo moglo, tudi o druzih praznikih te bratovšine, kakor v dan 7 žalost Matere Božje, spreobernjenja sv. Pavla, sv. M. Magdalene, saj pervo saboto vsaciga mesca, in tudi vsaki dan skoz osmino čistiga spočetja Marije Device. Vsako saboto skoz leto bodo popoldne litanije Matere Božje in na- zadnje 5 očenašev in češenamarij za spreobernjenje grešnikov. — Vsak brat in sestra moli vsak dan eno česetio Marijo, in perstavi besede: „Sveta Marija, pribežališč grešnikov: za nas Boga prosi!44 In ta vsakdanja molitev je potrebna, kdor želi s to bra-tovsino sklenjene popolnama odpustike po vredno in skesano opravljeni spovedi in sv. obhajilu oh odločenih časih zadobivati.
Posebna želja le bratovšine je. de bi bratje in sestre pogosto vredno prejemali zakramenta svete pokore in sv. II. Telesa. iu večkrat njih sad darovali v spreobernjenje grešnikov. Bratovšino in njeno vladho imajo vsakčasni g. fajmošter pri sv. Petru pod svojo obrambo, določijo bratovske sv. maše, vladajo olepševanje bratovskiga altarja. shranijo vpiševavne bukve in vredujejo vse potrebno, ali sami, ali pa po svojih duhovnih pomočnikih, in varujejo, de se postave bratovšine ne spremene in ne kaze razun j^ko hi Visokočastito škofijstvo v kako spremenjenje pervolilo.
i Dalje sledi, i
rimu je moli t
30. dan mesca rožnika dojde na cesti Janez svojiga znanca Petra, in Peter začne: No, vreme imamo prav lepo.
J. Bes, hvala Bogu, lepo je!
P. Bo saj že enkrat letaš kaj boljši letina, de ne bo take dragine.
J. Upati je, kaže nam dobro: sej tudi žito ze jenjuje.
P. Bodo pac ti bogati žitarji noreli, noreli, ce cena nizko pade! — pa kaj, ko si koj pomaga taki rogač; magacin zapre, pa čaka, de je v drugo dragina.
J. Tega jim pa molj ne bo pustil.
P. Dete, — m 61 j! O sam Bog ga je dal! glej no, še molj prav pride: pač Bog, ta je moder!
J. Ali se veš še spomniti, ko je neki pre-kupec uno leto od sile špeha nakupil, in čakal ž njim, de bi ga bil revežem prav debelo solil — pa mu je čer v prepovedal: — sprideniga je v zgubo mogel dajati i. t. d.
Jaz sim dalje šel, in sim si svojo mislil, .st.
Ogled po Slovenskim*
Prečistiti lavantinski knez in škof ho do svojih vernih priserčin pastirsk list razposlali, v kterim zmote odkrijejo, v kterih je bilo dosti ljudi zavoljo do« misije vaniga prikazovanja Matere Božjena neki smreki na Stajarskim ua Pak i v Vi tanje ki fari blizo Celja. Povedo svojim vernim, de so bili tr; dni post i j molitve napovedali, de naj bi usmiljeni Bog dal spoznati, če je ta reč v resnici od Boga. ali je le spaka in sleparija od satana po nevednih in slabovernih ljudeh razklicana. Po tem so poslali cerkvene sodnike, dobro razumne, poštene in bogaboječe može, štiri tehant©, kteri so ves kraj pregledali, vse priče zaslišali in vse
po resnici in pravici razsodili. Ali prepričali so se, de v celi ti prigodbi ni nobeniga sledu kakiga Božjima raz-•denja; noben čudež, nobena posebna gnada, nobeno očitno spreobernjenje kaciga grešnika se ne da dokazati. Torej verue posvarijo, de naj se nikar ne dajo zapeljati, v ta kraj na božjo pot hoditi. Hudobneži in svojoglavci pa, kteri bi to prepoved prederzno in terdovratno grajali in ljudi na to prazno božjo pot zapeljevali, bodo »d cerkvene družbe izobčeni (iz družbe rernih ločeni), ter imajo greh. od kteriga odvezali si škof mami sebi prihranijo.
Celovec. „Bčela" piše, de je 20. uniga mesca odbor društva sv. Mohora naslednje sklenil: 1. De se bo odbor posihmal naj vsaciga mesca zbral. — 2. Xa svitlo dajavne bukve razidcjo v 3 razdelke: a j verske, b~) poduene in kratkočasile, c") »dovstne dela, zlasti naš narod tikajoče. Ob enim poprosi vse pisavce za enake dela, s pristavkam pogojev od strani pishvca. Izdalo se bo najprej r/ivljenje svetnikov" in »Sveto pismo." — 3. Društvo se je pogodilo z gosp. 1'lacidam Javornikam za izdani del njegoviga sv. pisma, in ga bo boljši kup prodajalo, in g. pisavcc se je zavezal sv. pismo tudi dalje izdelovati. — 4. Društvo se to na vse slov. vin. poglavarstva in škofijstva obernilo, de bi društvo podperale, in se ho tudi z druzimi enacimi društvi nkle-ndo. 5. 1'dov jc sedaj 477. in denar v hranilnici vložen. - (i. Donatisnjenc so bukve: Blagom ir pasa v ni k. v I OOO iztisih. - Po ves t niča goriške nadškofije v 600 iztisih. 50 š o Is k i h p e s e m v 10OO iztis h. I'ove.itniča se ho samo udarn dajala, sicer sc ne bo dobila. Te bukve se budo saj do srede tega me-ca razposlale, in sicer za to leto odboru vsak-tere škofije, de jih od oiulot vsaki ud prejme. V prihodnje bo mojcel pa vsak ud o pristopu na/raniti, kako jih želi prejemali V vsakim slovenskim mesta se bo kak hukvar najčl in bukve tistima bukvarju pošiljal, po kte-riin jih ud želi prejemati, dejih bo tako brez stroškov dohi. Kdor jih žcii pa s pošto prejemati, bo mogel poštnino plačevati. I.eias pa lega še ni moč. ker s« ne ve, kam jih udje žele. Bukve se bodo vsaciga cetertletja razpošiljale — H. Veliko delo rf*ofineu se je jelo v 200(1 iztisih ti»kati. !♦. Duhovni ogovori (pridige) g ka-fola in Slihicla se bodo prti astitiuiu labudskimu šktGj-m!vii v pregled poslale.
P o v c r hn i pregled č a s t i t i h deležnikov »Zgodnje Danice " Daniea ima namen, dobriga keršanskiga katoliškiga duha med vernimi Slovenci buditi, poživljati in ohranili Kolikor nam, toliko je gotovo vsakimu dobri mu Slovenca ležeče na tem. de bi se la list zmiram bolj opomogel, razširil in obilno bral. i/, naslednjima po\erhniga pregleda hudo častiti bravei razvidih. na tem je zdaj ta hrt. Vsih deležnikov je bila pretečemj:a pol leta (>.>0: nekaj «cz 400 na krajnskim, okoli IOO iz IJoriskiga in Utrianskiga, blizo 80 iz Sta-jar*kiga. do 30 i/, koroškima, kaeih 8 iz llorvaškiga, kakih 5 iz Dunaja, in drugi holj posamesni iz druzih dežel: en iztis /.aha.a v Afriko. Nekaj se jih daje vred-iiištvani v za me iijo Na krajinskim jih gre. razun l.juhliane. nar več v ithantijo kraju, namreč 57. po-tle i v Hadolic<» 55; nar manj v kočevsko, in Ipavsko, (le po |) /med Vfih je okoli 150 iicduhovnov , dragi so duhovni Marsikteri brat ali sestrica, ki ima gore-čiga duhov na brata, jih prebira Prccej je kmetov, go-•tivnikov al< kerčmarjev, kupe.»v in rokodeleov: todi go^pe. gospodi« ine in žene ho vmes.
Iz Ljubljane l«ospod Matevž Primožič, faj-mo«4jer v Tunxsili. je izvoljeni fajnnšter v Ihanu.
Raciled po kerMAiifetkim svetu.
Švedsko. Sodba g. Bernarda, katoliškiga duhovna v Stokholinu in učenice V. Bogen se je dobro dokončala. Zatožena sta bila uamreč od protestantov, de sta nektere ljudi h katoliški veri premotila. Sodba pa je odločila, de s prejetjem koga v katoliško Cerkev nista nič protipoatavniga storila. To kaže nekako zmago iu dobro znamnje za katoliško vero na Švedskim.
Nemško. Miinstcrski peki so imeli grešno navado, de niso nedelj in praznikov posvečevali, /daj pa so se peki med seboj zavezali, de bodo praznike posvečevali, ter ne več ob nedeljah delali. Ljubljana, odpri ušesa !
Dunaj. „Salzb. kirchbl." pravi, de se bodo na Dunaju misjoni začeli: najpred v jetnišnici. Mestni poglavar g. al. Weis sam jih hoče imeti, on spozna, de poboljšanje človeka, njegovo prenarejenje za človeško družbo ni v deržavini. ampak v cerkveni moči. V jetnišnici tedaj riiisjoii. iu pa ravno tinti častitljivi Očetje ga bodo imeli , ktere so Dunajčaui v letu 1848. s tulenjein in kamenjem iz Dunaja izpodili. I.epo je Bog čast teh Očetov rešil. Imenovaui list upa tudi za Dunaj in celo nadškofijstvo že skorej miMjou, in pravi, de so tako potrebni, kakor ..pohlevna vlaga suhi zemlji.c Dalje pravi ta list: rDrugo ne manj veselo zagotovljeno naznanilo je to. dc bodo Očetje jezuiti na zgor njim Avstrianskim v gradu, po nadvojvoda Maksimiliana. kteri je neutradin v dobrih delih, kupljenim, v kratkim noviciat za Avstriansko začeli. Sveti Kanizi! kako se boš močno ko svetnik Božji veselil, de je tvojim zvestim natdednikam v samostanskim poklicu pot v Avstri-jan-ko zopet odperta. ktero je djauja jezuitov z bolečinami pogrešalo! Avstriansko še vse premalo ve, za koga se mu je jezuitam zahvaliti Ni li bil ravno Peter kanizi, tisti, ki je bil od kralja Ferdinanda iz In-goldskiga mesta ravno tačas poklican. ko je bilo Avstriansko. zlasti nad vojvodstvo, bolj protestanški kot katoliški deželi podobno? katoliške duhovnijc so bile pu-stotne in zapušene. katoličani brez serčnosti. in plahi svojo vero spoznati, duhovski stan toliko prezeran, dc se je mladenič sramoval vanj stopiti. Tii pride, kakor augel iz nebes, Kanizi, prehodi ko apostel Avstriansko vse križem, vžiga, kar jc bilo ugasnilo, poživlja, kar je bilo zamerlo, zbira okoli sebe mladost, upanje katoliške pri— hodnoHti. in nam zapuni ko drago dclišino svoj katekizem (keršanski nauk j. kteriga katoliški Avstrian še ima. pa škoda, de vsiga obsekaniga I popačeniga). Vo-šili bi. de naj sc kanizjev katekizem, kakoršin je bil. našim otrokam zopet da, potlej imamo pra* iga. in nam ni treba druziga —
Ogersko. V Cijuru (Habu) je bil binkoštni dan rokodelic korl k., protestant iz Saksonskiga. v katoliško cerkev slovesno sprejet. Poslušanje Božje besede ga je kresnici perpeljalo, ktero slehern najde, ako je orf-Ir rito serčno išc. — V dan sv. Janeza Nepomučana jc bila v Trenčinu ttOletna deklica Ana Kolariova po rezni poskušnji in na obilne prošuje od ondotniga g. pastirja v katoliško vero sprejeta.
v Bogati rUHovski knez Deinidov je podaril pa-pežu imenitin križ iz malahitov.
Mili dumi.
Za afrikanaki misjon Danica 30 gold.; ue-imenovan dobrotnik eno dvajsetico in eno petico; gosp. Si. D., duhoven goriške nadškofije 2 gold.
Ojr0\vr»> »reJnika l.nfrii Jeram •• Andrej Xameje — Založnik: Jožef Hlaznik