MILOSTI PGIsNFjs
/
BOŽIČNE PR A ZnIkE IN v.,5
/;/,a gosloviJeno
NOVO 'LETO .. 2A7,/ *
VSEM SODE LA VCEM IN
BRALCEM „Duhovno življenje“
Med nami je trideseti letnik
„Duhovno življenje", verska revija Slovencev izven domovine, je vstopilo v 30. leto svojega življenja. Trideset let se že tiska v Buenos Airesu. Trideset let obiskuje rojake po Argentini, po vsem svetu, da sem in tja tudi v domovini.
Revijo je ustanovil danes že rajni g. Jože Kastelic, prvi izseljenski duhovnik v Argentini. 28. maja 1933 je izšla prva številka pod imenom: „Moje versko življenje". V začetku še ni bita samostojna revija. Bila je le priloga „Slovenskega tednika". Naslov: „Moje versko življenje" se je kmalu zatem spremenilo v „Naše duhovno življenje". Izhajalo je v 500 izvodih, v časopisni obliki, na U straneh.
V marcu 1986 je prevzel uredniške posle g. Janez Hldnik, ki je pravkar prišel iz domovine. Upravo so vodile slovenske šolske sestre na Paternalu.
Leta 19b9 je „Duhovno življenje" sprejelo novo obliko. Poglobilo je svojo vsebino, omejilo se je le na versko področje. Njegov izdajatelj je postal konzorcij pod vodstvom g. Janeza Hladnika. Uredniške posle pa so prevzeli: Hladnik, Orehar in Lenček C. M. •	1
Za prvo, na novo urejeno številko, je napisal uvodne besede škof dr. Gregorij Rožman. Glase se: „List „Duhovno življenje" vam hoče pomagati, da pri vsem delu v poklicu, pri skrbeh za življenje na tem svetu ne pozabite in ne zanemarite duhovnega življenja in skrbi za svoje duše, ki so neumrljive. Največja in najpotrebnejša modrost je, tako skrbeti in delati za to življenje, da obenem tudi večno življenje dosežemo."
Škofove misli so postale temeljni kamen vsemu poznejšemu iždajanju in urejanju. Revijo od leta 1950 izdaja konzorcij, ki mu predseduje direktor Anton Orehar. Uredništvo pa se je pogosto menjalo. Letnika 1950 in 1951 je uredil g. Lado Lenček, C. M.; letnik 1952 sta pripravila prelat dr. Odar in Lado Lenček, C. M.
Nov korak pa je nastopila	revija	v letu 1953. Spremenila	se	je	po
obliki, po vsebini	pa se čimbolj	prilagodila razmeram. Urejeval	jo	je	od
leta 1953 do 1959	Jože Jurak. Ob	strani	mu je stal uredniški odbor,	ki	sta
ga vodila najprej	rajni prelat idr.	Odar	do svoje smrti 20. maja	1958,	dr.
Gnidovec pa do konca leta 1957. Od leta 1960 dalje urejuje revijo odbor, ki ga vodi dr. Alojzij Starc.
Med nami je tako trideseti letnik. Bog daj, da bi bil lep, dober kot kruh, vsem dobrodošel prijatelj. Da bo to res, ga vsi podprimo, z njim sodelujmo, vneto berimo. Ob koncu leta pa njegovih 880 strani zvežimo in postavimo v domače knjižnice, da bo še dolga desetletja pričal o verski in narodni zavednosti Slovencev izven domovine.
A. S.
Enaindvajseti vesoljni cekveni zbor ima vse polno nalog. Ene zadevajo nekrščanski svet, druge nekatoliški, tretje pa segajo v Cerkev samo. Katere so te naloge, pred katerimi stoji koncil, nam kaže pričujoči članek.
Naloge Cerkve ob vesoljnem zboru
Namen II. vatikonskega koncila je, da se Cerkev čim bolje pripravi na velike naloge, ki jih ji nalaga njen trenutni položaj v svetu. Te naloge nam lepo predstavijo naslednji trije odnosi Cerkve: Cerkev do nekrščanskega sveta, Cerkev in krščanska edinost, problemi v Cerkvi parni.
NEKRŠČANSKI SVET
Cerkev mora oznaniti Kristusov evangelij vsemu človeštvu. A kako velik je še del človeštva, ki ne pozna krščanstva, in še manj jih je v pravi Cerkvi Kristusovi. Nekako 500 milijonov je danes katoličanov; kakih 2500 milijonov ostalega prebivalstva zemlje so še zunaj prave Kristusove Cerkve in velika večina njih ne pozna pravega Boga.
Človeštvo danes hitro narašča, tako da govore o današnji „demografski eksploziji“. Misijonski uspehi Cerkve te rasti sorazmerno še daleč ne dosegajo; kljub razvoju in rasti Cerkev glede na rast celotnega človeštva tedaj ne napreduje, ampak zaostaja.
Dalje ob splošnem silnem razvoju danes vstajajo mladi narodi Afrike in se oglašajo stari narodi Azije. V današ-
njem svetu se ti vedno bolj Uveljavljajo in se postavljajo v ostro nasprotje proti evropskemu „zapadnjaštvu“; v to po-gosto vključujejo tudi krščanstvo *n Cerkev.
Res se je med temi narodi krščanstvo včasih širilo obenem s kolonialno oblastjo; danes je mnogim obenem s kolonializmom postal0 tudi krščanstvo tuje in ga gledajo sovražno, kar zelo ovira njegovo širjenje med temi narodi. Narodi se osamosvajajo, kolonializem umira, krščanstvo je pri širjenju vezano 1® na svoje sile. To more imeti tudi ugodne posledice pri njegovem širjenju f svetu. Danes Cerkev hitro predaja vodstvo v misijonih, ki so ga imeli tujci, domači hierarhiji.
Krščanstvo prihaja med te narode še vedn0 v pretežno evropski, zapadni in deloma latinski obliki in jim zato ostaja tuje. Mnogi, zlasti pri narodih, ki imajo svojo staro kulturo, kot n. pr. Kitajci, si žele svojemu narodnemu značaju bolj primerne oblike liturgije, glede jezika in obredov in liturgičnih posebnosti; žele si, da bi se jim Kristusov nauk in Kristusova milost delila v njim primerni obliki, kot se je že v prvih stoletjih krščanstvo prilagodilo v zunanji obliti zapadnemu človeku za njega pokristjanjenje.
Večkrat je pri teh narodih odpor n« proti krščanstvu kot takemu, ampak bolj proti tuji obliki, tuji kulturi, ki se jim po njih mišljenju s krščanstvom vsiljuje. Poiskati primemo obliko, da bi čutili krščanstvo, Cerkev, kot nekaj
svojega, domačega, bi moglo pomeniti osnovo neslutenih bodočih misijonskih uspehov. Cerkev bi pa tako v sebi odprla vrata prvinam drugih kultur in bi v tej pestrosti ob enoti iste vere in življenja milosti in apostolske oblasti še bolj zablestela njena vesoljna edinost. Ta namreč ne pomeni uniformiranja, ampak različnost in pestrost v harmonični enoti-
LOČENI KRISTJANI
Vzhodni krščanski narodi, ki iskreno časte Kristusa in njcgov0 Mater, s0 po razkolu ločeni od prave Kristusove Cerkve. Do tega so pripeljali bolj kulturni in politični razlogi kot pa verski. Zedinjenja z rimsko Cerkvijo se večkrat boje, ker vidijo v tem nevarnost za sivoje verske vrednote, ki ustrezajo njihovi duševnosti in jih je ustvarila davna tradi-cija.Imajo svoje liturgične obrede, v svojih jezikih, svoj pravni in disciplinami red, hierarhijo z davnimi pravicami in privilegiji že izza časa pred ločitvijo od latinske Cerkvce. Zedinjenja se boje, ker mislijo, da je vse to v nevarnosti in bo „rimski centralizem“ vse to latiniziral.
in se sklicujejo na primere iz zgodovine, ki da to dokazujejo.
Razumeti moramo mišljenje teh narodov, pridobiti si njihovo zaupanje, zavarovati njih posebnosti tudi na verskem področju, kjer gre zgolj za oblike človeškega izvora. To b0 šele dalo trdno podlago za uspehe v prizadevanju za zedinjenje.
Glede tega smo danes zelo napredovali. Med krščanskimi skupinami se kaže vedno bolj živa želja po zedinjenju, čeprav še ne vidimo jasno načina, kako naj bi se na strogo verskem, dogmatičnem področju zaradi medsebojnih današnjih razlik zedinjenje izvedlo. Kaže se pa vedno več medsebojne naklonjenosti, zanimanja in razumevanja, želja po čim tesnejšem sodelovanju, če ni mogoče na strogo verskem področju, pa drugače: karitativno, socialno, kulturno itd.
Za kaloliško Cerkev je ta želja dragocena in Cerkev vedn0 pozorneje odstranjuje v sebi vse, kar bi ločene odbijalo; prizadeva si nasprotno za vse, kar bi jih privabljalo, da bi V Cerkvi čutili svoj dom, razumevajočo mater in ne mačeho.
Koncilski očetje gredo na zborovanje vesoljnega cerkvenega zbora
dovništva krajevnemu škofu, da bi tako bolj učinkovito služilo duhovnemu oblikovanju njegove škofije.
Ta poudarek oblasti škofov tudi ne vodi nujno v partikularizem, kot bi se morda vsiljeval ugovor. Zakaj obenem opozarjajo na 'univerzalni vidik, ki ga vsebuje prav» pojmovanje škofovske oblasti, kG ustvarja globoko zavest solidarne odgovornosti vseh škofov za vesoljno Cerkev. Zanjo ni odgovoren le papež, ampak tudi ves zbor škofov, kot naslednik zbora apostolov. Ta zavest bo močan nagib, da bodo posamezne škofije pomagale, bodisi z duhovniki in apostolskimi:	delaVcl, bodisi gmotno,
drugim cerkvenih pokrajinam, ki so glede tega v stiski.
Večji poudarek oblasti škofov bi tudi odstranil vsaj navidezno podlago očitkom pravoslavnih kristjanov, da pa-peštv0 v rimski Cerkvi uničuje božjo
oblast škofov. T» bi nas približalo pravoslavnim, kot bi nas večje upoštevanje laištva v Cerkvi približalo protestan-torni seveda ne v zmoti, ampak v pristnih krščanskih prvinah, ki nas morejo združevati.
*
„Danes je človeštvo v silnih pretresih in doživlja izredne spremembe. Ko družba gre novemu redu nasproti. Cerkev čakajo težke in važne naloge,“ g°" vori sedanji sv. oče, ko sklicuje novi koncil (bula Humanae salutis 1962).
Omenili sm0 le nekaj velikih nalog, ki Cerkev danes pred njimi stoji in o njih strokovnjaki mnogo razpravljajo. To so le glavni vidiki, ki obsegajo vse poln<> podrobnih vprašanj in nalog, ki se stavijo Cerkvi ob II. vatikanskem cerkvenem zboru.
Dr. Franc Gnidovec
DESET KOMISIJ NA VESOLJNEM ZBORU
KOMISIJA ZA VERO IN NRAVNOST. Šteje 25 članov. Po narodnosti: 4 iz Italije; 3 iz ZDA; 3 iz Kanade; 2 iz Jugoslavije; 2 iz Španije; po eden pa iz Irske, Libanona, Švice, (Nemčije, Francije, Avstrije, Holandije, Brazilije, Belgije, Paname in Filipinov.
KOMISIJA ZA ŠKOFE IN VODSTVO ŠKOFIJ. Šteje 25 članov. P0 narodnosti: 5 iz Italije, 3 iz ZDA, 2 iz Indije, 2 iz Španije, 2 iz Francije, po eden pa iz. Japonske, Birmanije, Sirije, Madagaskarja, Nemčije, Irske, Anglije, Mehike, Kanade, Argentine in Kolumbije-
KOMISIJA ZA DISCIPLINO. Šteje 25 članov. Po narodnosti: 4 iz Italije, 3 iz ZDA, po dva iz Španije, Francije in Nemčije. Po eden pa Cejlona, Vietnama, Čila, Mehike, Kube, Argentine, Luksemburga, Kanade, Urugvaja, Belgije, Brazilije in Portugalske.
KOMISIJA ZA REDOVNIKE. Šteje 25 članov. Po narodnosti: 4 iz Italije, 3 iz Nemčije in iz Francije, dva iz ZDA, po eden pa iz Konga, Švice, Malalte, Litve, Begije, Španije, Peruja, Anglije, Ekvadorja, Kanade, Japonske in Avstralije.
KOMISIJA ZA ZAKRAMENTE, šteje 25 članov. P0 narodnosti: 6 iz Italije, 3 iz Francije, 2 iz ZDA in Japonske; po eden pa iz Libanona, Tai-Landije, Dominikanske republike, Španije, Nemčije, Švice, Kanade, Brazilije, Venezuele, Konga, Paragvaja in Avstralije.
KOMISIJA ZA LITURGIJO. Šteje 26 članov. Po narodnosti: 6 iz Italije, Po 3 iz Francije in Španije, 2 iz Nemčije. Po eden pa iz: Holandije, Bolivije, Avstrije, Belgije, Anglije, ZDA, Indonezije, Konga, Jugoslavije, Argentine, Poljske in Kanade.
KOMISIJA ZA UNIVERZE IN SEMENIŠČA, šteje 25 članov. Po narodnosti: 5 iz Italije, po dva iz Brazilije, ZDA, Španije, Kanade in Francije. Po eden iz Portugalske, Avstralije, Kolmbije, čila, Nemčije, Belgije, Poljske, Paragvaja, Južne Afrike in Mehike-
KOMISIJA ZA VZHODNE CERKVE. Šteje 25 članov. Po narodnosti: 3 iz Italije, po 2 iz Egipta, Libanona, Sirije, Indije, Grčije, ZDA; po eden pa iz: Jordanije, Iraka, Abesinije, Nemčije, Poljske, Jugoslavije, Brazilije,' Argentine, Španije in Holandije.
KOMISIJA ZA MISIJONE, šteje 25 članov. Po narodnosti: 3 iz Italije, po 2 iz Francije in Španije. Po eden pa iz Portugalske, Pakistana, Marfila, Vietnama, Indonezije, Formoze, Kanade, Tanganjike, ZDA, Srednje Afrike, Mehike, Kitajske, Tunisa, Brazilije, Guatemale, Indije in Belgije.
KOMISIJA ZA LAIČNI APOSTOLAT, TISK, FILM, RADIO IN TV. šteje 25 članov. Po narodnosti: 5 iz Italije, 3 iz Poljske, po dva iz Francije in Čila; po eden pa iz Čehoslovaške, Indije, Nemčije, Bolivije, Španije, Avstrije, ZDA, Anglije, Sirije, Holandije, Brazilije, Tanganjike in Formoze.
KAKO
POTEKA
KONCIL
PREDSEDSTVENI ODBOK VESOLJNEGA CERKVENEGA ZBORA
Člani tega odbora so kardinali: Evgen Tisscrant, dekan, kard. zbora, Francoz, star 78 let; Ahil Ličnart, škof v Lille, Francoz, star 78 let; Ignacij Ta-ppouni, antiohijski in sirski patriarh, rojen v Iraku, star 83 let; Tomaž Gil-roy, nadškof v Sidneyu, Avstralec, 66 let; Franc Spellman, nadškof v New Yorku, Severnoamerikanec, star 73 let; Henrik Pia y Deniel, nadškof v Toledu, Španec, star 86 let; Jožef Frings, nadškof v Kölnu, Nemec, star 75 let; Ernest Ruffini, nadškof v Palermu, Italijan, star 74 let; Anton Caggiano, nadškof v Buenos Airesu, Argentinec, star 73 let; Bernard Alfrink, nadškof v Utrechtu, Nizozemec, star 62 let. Za glavnega tajnika cerkvenega zbora pa je bil imenovan msgr. Pericle Felici, naslovni nadškof, Italijan.
FILM O CERKVENEM ZBORU
Italijanski filmski zavod je poveril M. Antonu Petrucciju, ki je bil ravnatelj mednarodne kinomatografske razstave v Benetkah, nalogo, naj izdela film o II. vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru. Besedilo zanj je napisal pisatelj Diego Fabbri. Sodelovalo je
tudi mnogo drugih katoliških pisateljev, med katerimi sta Franc Mauriac in Danijel Rops.
IZREDNA POSLANIŠTVA NA VE-. VESOLJNEM CERK V. ZBORU
Slovesne otvoritve II. vatikanskega vesoljnega cekveneva zbora se je udeležilo 85 izrednih državnih poslaništev in mednarodnih zastopstev. Vsi deli sveta so poslali svoje zastopnike, le iz dežel pod komunistično oblastjo ni bilo nikogar.
POSLANSTVO ANGLIKANSKE CERKVE NA CERKVENEM ZBORU
Na provincialni sinodi, ki je bila v zadnjem času v glavnem mestu angleške Guayane, so škofje, duhovniki in laiki, zastopniki vseh škofij angleške Zahodne Indije sklenili, da bodo pooblastili katoliškega škofa v Georgetownu, msgr. Riharda L. Guillya, jezuita, da bo nesel njihovo poslanico s čestitkami, na II. vatikanski vesoljni cerkveni zbor. V tej svoji poslanici izjavlja anglikanska cerkev, da bo vztrajno molila, da bi Sveti Duh uresničil prošnjo našega Gospoda, da bi bili vsi eno. Na povabilo anglikanskega dekana v Georgetownu je katoliški škof iz Georgetowna msgr-Guilly govoril v anglikanski stolnici an-
•Tlikanski organizaciji mož o II. vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru.
umrlo je 28 sodelavcev pri pripravah cerkv. zbora
Od začetka priprav na vesoljni cer-^tVeni zbor (od binkošti do 6. septembra 1962, ko je papež določil dan, na kate-regra se b0 začel), je umrlo 28 oseb, ki 8o uradno sodelovale pri pripravah na vesoljni cerkveni zbor. Med temi ose-kunii so. bili člani in svetovalci različnih odborov ali tajništev in še drugi sodelavci. Med njimi je 8 kardinalov, 8 škofov, 4 prelati in 8 redovnikov.
evangeljska knjiga na čelu
CERKVENEGA ZBORA Evangeljska knjiga, ki je ves čas na 0 ^arJu, dokler trajajo seje vesoljnega ^-i'kvencga zbora, je star rokopis, ki 225 pergamentnih listov. Knjiga je od 23. junija 1667 lastnina Svete sto-,Ice- Tedaj j0 je namreč občinski svet !z Urbina podaril njej. 'Celotno delo je 'zvršil Matej de Contugi. Slike štirih evangelistov pa sta napravila Viljem , rardi in Franc de Russi iz ferarske sole.
•‘ODTAJNIKI VESOLJNEGA
CERKVENEGA ZBORA
Vatikansko državno tajništvo je poročalo, da je sveti oče imenoval za pod-Jnike II. vatikanskega cerkvenega zbora:	Kazimirja Morcillo Gonzales,
^dškofa v Zaragozi (Španija); Janeza “lot, naslovnega pomožnega nadškofa /r?rav'c° na6ledstva nadškofa v Lyonu rancija); Janeza Jožefa Krol, nadškofa v Filadelfiji (ZDA), in Viljema emf, škofa v Limburgu (Nemčija).
udeleženci otvoritve vesoljnega CERKVENEGA ZBORA Pri slovesni otvoritvi II. Vatikan ske-vesoljnega cerkvenega zbora v valonski baziliki 11. oktobra dopoldne
je bilo navzočih: 81 kardinalov, 2.700 nadškofov, škofov in drugih dostojanstvenikov Iz vsega Isveta; .predsednik italijanske vlade in več članov raznih vladarskih družin; izredni zastopniki držav; opazovalci in zastopniki najrazličnejših protestantskih cerkva, pravoslavne vere in drugih nekatoliških krščanskih cerkva.
ZASTOPNIKOV MOLČEČE CERKVE
NI NA CERKVENEM ZBORU
Ko so zvonovi naznanjali svetu radostno vest, da se je v Rimu začel vesoljni cerkveni zbor, je motila to veselje bridka odsotnost, toda ne ločenih bratov, ampak tistih cerkvenih dostojanstvenikov, ki So ma oni strani železne zavese, število tistih, ki niso mogli mogli priti, ker so jim to prepovedali komunistični oblastniki, še ni natančno ugotovljeno. Iz dežel, ki so pod komunistično oblastjo, je prišlo morda samo okoli 100 prelatov. Priti bi jih moralo mnogo več.
Iz Albanije ni dveh škofov. Na Kitajskem je 138 škofij; 38 jih je brez škofa; 48 jih je izgnanih. Izmed teh je večina na cerkvenem zboru. Vendar je še vedno 8 pravih kitajskih škofov v ječi. Nekateri škofije pa vodijo škofje, ki niso bili veljavno posvečeni. — Sev. Koreja je vikariat, ki je prazen. Apostolskega vikarja so izgnali. — V Lit-vaniji je edini škof še vedno v ječi. — V Romani ji je bila katoliška Cerkev bizantinskega obreda 1948 uradno prepovedana. Dva prava škofa bizantinskega obreda ne moreta izvrševati svoje službe. Tudi nobenega škofa latinskega obreda ni več v tej deželi. — Na Čeho-slovaškem ne more noben pravi škof opravljati svoje službe. Trije so v ječi, dva pa „ovirana“ v službi. Pomožni škof iz Prešova za bizantince je v zavetišču za umobolne zaradi tega, ker
so a njim grdo postopali. — V Ukrajini je ostal en sam škof, pa je še ta zaprt. — S Kube poleg drugih manjka kardinal Arteaga, ki se je zatekel na neko poslaništvo. Pa še mnogo drugih je, ki imajo v Rimu pripravljene svoje sedeže, pa s0 prazni, ker niso mogli priti.
ZASTOPNIKI RUSKEGA PRAVOSLAVJA V ItIMU
Vitah Borovci in Vladimir Kotliarov, ki sta rusko pravoslavno cerkev zastopala na svetovnem zborovanju cerkva v Ženevi in podravnatelj poslanstva ruske pravoslavne cerkve v Jeruzalemu so prišli z letalom iz Moskve v Rim.
RUSKA ODLOČITEV JE PRESENETILA GRKE
Odločitev ruskega patriarha v Moskvi, da je poslal opazovalce na II. vatikanski cerkveni zbor, je zelo presenetila grškega pravoslavnega patriarha v Carigradu. Zastopnik tega patriarha je izjavil: „Preden smo odpovedali svoje zastopstvo na cerkvenem zboru, smo se prej posvetovali s samostojnimi cerkvami, kakor je to vedno naša navada. Patriarhu v Moskvi smo poslali eno. pismo in dve brzojavki, da bi nam povedal svoje stališče o opazovalcih na vesoljnem cerkvenem zboru. Patriarh v Moskvi je potrdil prejem pisma in prve brzojavke, vendar nam ni sporočil svojega mnenja o tem. Zato smo poslali drogo brzojavko, s katero smo ga prosili, naj nam jasno pove svoje mnenje. Moskovski patriarh nam je potem dne 7. oktobra brzojavil: ,,Ne moremo vam sporočiti ničesar novega.“ Zato nas je odločitev moskovskega patriarha zelo presenetila. Omenjeni zastopnik grške ga pravoslavnega patriarha je potem še dodal, da kljub tej odločitvi ruske pravoslavne cerkve oni ne morejo spremeniti odločitve, s katero so zavrnili po-
vabilo Svete stolice, naj pošljejo opazovalce na vesoljni cerkveni zbor.
PETI GLAVNI PODTAJNIK VESOLJNEGA CERKVENEGA ZBORA
Sveti oče je imenoval za podtajnika vesoljnega cerkvenega zbora msgr. Filipa Nabaa, nadškofa v Beirutu in Gi-.bailu za Melkite. Pravilnik koncila S°' vori sam0 o dveh podtajnikih. Vendar» ker se tajniško delo vedno bolj množi, je sveti oče smatral za potrebno, da je poleg dveh podtajnikov imenoval še tri podtajnike. Tako jih je zdaj pet. Njihova naloga je, da sodelujejo z glavnim tajništvom na njegovih različnih področjih.
IZJAVE RUSKIH OPAZOVALCEV
ZASTOPNIKOV
Višji cerkveni predstojnik Vitali Borovci, opazovalec in zastopnik ruske pravoslavne cerkve na vesoljnem cerkvenem zboru je izjavil italijanskim časnikarjem: „Zdi se, da vsi očetje vesoljnega cerkvenega zbora slede povabilu papeža Janeza XXIII., naj delaj0 za mir in krščansko edinost."
Arhimandrit Vladimir Kotliarov, ki je prav tako opazovalec in zastopnik moskovskega patriarhata, pa je izjavil, da je dolžnost vse opazovalcev meka-toliških krščanskih ver spremljati del° vesoljnega cerkvenega zbora z duhom spoštovanja brez vsakih pripomb. Oba ruska duhovnika želita, da 'bi bila njuna navzočnost v Rimu v blagor in pomoÜ pravoslavnim vernikom vseh samostoj-nik cerkva. — Isti dan je prišel v Rim tudi dr. Nikolaj Anfiniguenov, tajnik zastopstva moskovskega patriarhata v svetovnem svetu cerkva. Videli so Sa v družbi ruskih pravoslavnih duhovnikov. Dokler bosta višji cerkveni predstojnik Borovci in arhimandrit Kotliarov v Rimu, jima b0 za tolmača.
URA
S KU KAV ICO
/'vel j e mož, ki je znal narediti vse, karkoli mu je pfi.šlo na misel: znal je
sešiti obleko in čevlje, zgnesti vrč in stesati sod, sezidati peč in zaklati prašiča.
Nekoč se je zahotelo temu možu, da bi imel na steni svoje sobe uro s kuka-'ieo. In jo £e začel sestavljati. Posrečilo se m.11 je, kot vse drugo. Kukavico je prav tepi) poslikal, da je je bil vesel, kadar je ob uri pokukala iz hišice in zasukala.	N
Ugodilo se pa je, da se je nekaj v uri polomilo in kukavica je začela priha-jati iz hišice in kukati, kadar (se ji je zljubilo. Ob uri je ni bilo, nekaj časa za tem Pa je prišla; namesto da bi zakukala petkrat, je zakukala desetkrat, namesto enkrat dvanajstkrat. Mož je začel stvarc0 popravljati. Nekaj časa je služila, POiCni je pa spet začela peti ipo svoje.
Možu je bilo neke noči dosti. Zagrabil je stvarco in jo vrgel v ogenj. Tam je žalostno še zadnjikrat zakukala, potem je pa ni bilo več. Hudo je bil0 možu za na.lljubšo stvar, ki si jo je naredil, a več mu je bilo' za mirno življenje v domu, kakor za neubogljivo kukavico.
Mož je imel prav. Uro z vsem mehanizmom je naredil zase, da bo njemu služila, ne da mu bo življenje otežkočevala. Prav neumen bi bil, ko bi s svojo spretnostjo sam /sebi življenje težil. Saj to bi se reklo, sebi v skledo pljuvati. uxor mu je bilo težko, -pustiti ljubko stvarco, tako je pa le bil vesel, da je poslej 'Pel red in mir v hiši. On je gospodar, njemu naj stvari služijo, in ne da bi se moral on prila-gojevati njih muham.
Hog je človeka ustvaril zase. Saj Gospodar vesoljstva ni mogel ravnati dru-tfače. On je Bog, stvari s0 stvari. Stvari naj služijo njemu. Kako naj bi Bog •duži] ubogim stvarem, ki jih je ustvaril?
Najvišje, kar more človek storiti, je služba Bogu. Natančno vršenje božje XoUe. Tudi vise versko življenje mora biti le služba Bogu. lies pa je: kolikor bolj Se nekdo posveti, bolj služi Bogu.
I	br
Kristusov prihod na svet je poln velikih skrivnosti. Skrivnostno je bilo spočetje, skrivnostno rojstvo, skrivnostna je bila njegova mladost. Poglabljanje v te skrivnosti privede človeka do vere in ljubezni v učlovečenega Sinu božjega, ki so ga sodobniki klicali za tesarjevega sina.
TESARJEV SIN
O Jezusovem rojstvu in detinstvu poročata dva evangelista, sveti Matej in sveti Lukai. Njuni poročili se na zanimiv način med seboj razlikujeta: pri Luku stoji 0b božjem Detetu Marija, pri Mateju je ob njem — sveti Jožef. Luka govori bolj o Sinu Marijinem, Matej bolj o „sind tesarjevem."
Razumljiva je ta razlika. Sveti Luka piše svoj evangelij za bivše pogane, sveti Matej ima pred očmi predvsem Jude.
JEZUS — OD SVETEGA DUHA SPOČET
Že v rodovniku (1,16) se je Matej dotaknil vprašanja, v kakem odnosu stoji sveti Jožef do Jezusovega človeškega porekla. Tam je namignil, da je Jožef sicer mož Marijin, da pa ni sodeloval pri Jezusovem spočetju, širša javnost za!0 seveda ni vedeta. Zato so Ju-je imeli Jezusa za Jožefovega sina.
Toda koristi stvari in resnice zahtevajo, da se skrivnost o Jezusovem spočetju razkrije. To stori evangelist tukaj. Svoje poročilo začenja zaradi tega z besedami: „Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako“ (1, 18). Matej Ugotavlja: „Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila preden sla prišla skupaj, noseča od Sve-
tega Duha“ (1, 18). Nato opisuje, ka ko je Rog sam posegel v težki notranji konflikt, ki je vsled tega zaradi nepoznan ja stvari — nastal v duši pravičnega Jožefa. P0 svojem angelu sporoči Bog Jožefu, c?a je Marija spočela od Svetega Duha in da bo rodila „sina, ki bo odrešil vse ljudstvo <>d njegovih grehov“ (1 21). To je pomirilo Jožefa. Vzel je Marijo k sebi in „živel je z njo deviško, dokler ni rodila sina prvorojenca, in dal mu je ime Jezus.“
Jezus je bil torej spočet od Svetega Duha. To se je zgodilo., ker je tako napovedal že 700 let poprej prerok Izaija: „Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami (Mt 1, 23; ef. Iz 7, 14).
V BETLEHEMU ROJEN
Jožef in Marija sta imela svoj dom v Nazaretu. V Nazaretu je angel oznanil Mariji, da bo ostala mati sinu božjega. V Nazaretu je imel' Jožef svojo delavnico. Tu je trpel tihe muke ko je opazil, tla je njegova zaročena žeina noseča, pa ni mogel verjeti, da mu je postala nezvesta. V Nazaretu bi torej mogli verovati, pa so sc prepirali med seboj. Zmerjali so ga z Gali-lejccm in Samarijanom. Spraševali s" se: „Menda vendar Kristus ne pride er
Galileje. Ali ne pravi pismo, da pride Kristus iz Davidovega rodu in iz mesta Betlehema, kjer je bil David?“ (Jn 7, 41-42).
■Ali so ljudje ob času Jezusovega jav-■'rira delovanja res bili prepričani o njem, da je rojen v Nazaretu in ne v Betlehemu? Kako «o se mogli pozabiti nenavadni dogodki za časa njegovega rojstva? T0 bi ne bilD nič čudnega. Po tridesetih letih se tudi take stvari pozabijo. Jim če ne, sled za čudežnim otrokom v Betlehemu se je zdela izbrisana. ^®j je /otrok vendar padel pod mečem Herodovih vojakov in njegovi starši so brez sledu izginili neznano kam. . .
Morda je sveta družina o vsem tem molčala. Vsekakor pa je sveti Matej mnenja, da je treba tudi to zadevo razčistiti. Jezus je bil rojen v Betlehemu! 1 !,krat so prišli v Jeruzalem modri iz Vzhoda. Prestrašeni kralj Herod je tena.) sklical judovske pismouke in sine-
driste, da mu pojasnijo, kje ima biti rojen obljubljeni Mesija. In pismarji niso bili niti najmanj v zadregi. Sveto pismo je v tem oziru tako jasno. Z lahkoto so dali odgovor: „V Betlehemu v Judeji, tako je namreč pisano v preroku . .	(2, 5; Mih 5, 1).
Na Jezusu se je torej tudi ta prerokba izpolnila. On ni bil samo iz rodu Davidovega, ampak je tudi v Davidovem mestu prišel na svet.
Kako načrtno zlaga Matej svoje dokaze o Jezusovem mesijanskem dostojanstvu: iz rodu Davidovega je, od Device je bil spočet, v Betlehemu je rojen... Vse t0 je bilo naprej določeno in povedane. Od kogai? Ne od ljudi, ampak od Boga, ki piše svetovno zgodovino in vodi tek njenih dogodkov.
MODRI SE MU POKLONIJO
Med čudovitimi naključji, ki so se dogodila ob Jezusovem rojstvu, pa je
v 4	Hi		s3 i
f MO J» »Vi		H{>* m- m m I*
j		PvaJI’JIh
tudi prihod skrivnostnih oseb z „Vzhoda". Matej ni smatral za potrebno, da nam pojasni, odkod s<> prišli ti možje, kolik» jih je bilo in kaj so pralv za prav bili. Vsa njegova pozornost je obrnjena na presenetljivo vprašanje, s katerim so se ustavili v Jeruzalemu: „Kje je judovski kralj, ki je rojen? Videli smo namreč njegovo zvezdo na Vzhodu in smo se mu prišli poklonit“
Prišli so se poklonit novorojenemu judovskemu kralju. To je jedro vse zgodbe o modrih, vse drugo je samo okvir. Ni važno vprašanja, kaj in kakšna je bila zvezda, ki se jim je prikazala na Vzhodu in potem spet na poti iz Jeruzalema v Betlehem. Važnejše je, kako so si mogli pojav zvezde tolmočiti kot znamenje, da se je rodil „judovski kralj“. Judeja je imela svojega kralja. Že štiri desetletja je tu vladal Herod. Na rojstvo kakega njegovega sina modri pač niso mislili, sicer bi se bili napotili tako k njemu. Ni šlo za običajnega kralja, šlo je za — mesijanskega kralja 1 To je tudi Herod takoj razumel in ves Jeruzalem z njim. To dokazuje tudi obnašanje modrih: ko so našli Dete in njegov0 Mater, „so padli predenj in ga molili...“ (2, 11).
Kot učeni zvezdogledi so modri lah-k0 marsikaj stuhtali in prišli na originalne misli. Tudi pojav zvezde skušajo celo mnogi katoliški razlagavci razložiti naravno. Kljb temu nosi vsa zgodba pečat nadnaravnosti. Duh božji veje, kjer hoče, in veje, kakor hoče. Lahko se vse zdi kakor naravno in vendar je v teh gibih in skladih narave prst božji, ki zlaga naravne dogodke in drobce v amiseln0 enoto, kakor zlaga umetnik barve, da z njimi napiše — brez besed — svojo pesem, svoj tekst. Komur je dano, ta bo razumel. Vera je božji dar videnja, ki se ne da kupiti za denar.
Poganski modrijani so našli pot k Jezusu. Judovski modrijani — pismouki — pa, ki so tako virtuozno pojasnili kralju Herodu, kje mora priti na svet Mesija, s« obsedeli doma. Vse njihovo poznanje svetega pisma jim ni nič pomagolo. Tudi če bi kateri izmed njih pospremil svoje jutrovske kolege iz. Jeruzalema d0 Betlehema, prav gotovo ne bi z njimi pokleknil pred revnim Detetom in njegovo Materjo. Zakaj sramoval bi se takega kralja, kakor so se ga sramovali pisniarji in farizeji pozneje...
HEROD GA PREGANJA
Kralja Heroda dobro poznamo. Zgodovina mu je dala naslov „Veliki“. Res je mnogo dela}, gradil in zidal, še danes se vidijo v Palestini sledovi njegove gradbene delavnosti in podjetnosti. Toda „večji“ ko v tem je bil v svojih zlo-dejstvih.
Herod je bil zvit, prekanjen lisjak, požrešen in krvoločen kakor volk. Ko so prišli modri v Jeruzalem, je bil p° letih že star, zalo tudi star lisjak n’ star volk. Matej pravi, da se je „ustrašil“, ko je zvedel, po kaj sG prišli ju-trovski učenjaki v Jeruzalem. Njihovo zadevo je vzel zelo resno. Vedel je za judovsko mesijansko pričevanje, čeprav svetega pisma po vsej priliki ni mnogo čital. Dal si je sklicati judovski sinedrij, „vse velike duhovnike in pismouke“. Imel je takoj svoj načrt. Igral bo najprej lisjaka. Ko bo vse lepo preračunano, vse narejeno, da pride na sled novorojenemu „judovskemu kralju“, tedaj bo nastopil in svoje opravil — volk.
Toda niti lisjak niti volk ni prekanil Boga. Modri so bili v spanju opomnjeni, naj se ne vračajo k Herodu (2. 12). Herod pa je bil kljub „prevari“ modrih prepričan, da mu Dele ne bo
»šlo. Dal j* znano povelje za pomor Vseh dečkov v Betlehemu in okolici, »dvoletnih in mlajših“. Toda 'uštel se je tudi pri tem.
BEG V EGIPT
Isto noč, ko so modri odrinili „po a»ugi poti v SV0j0 deželo“ (2,12), se je Prikazal angel Gospodov Jožefu v spa-’1Jl1 in mu naročil: „Vstani, vzemi De-
0	in njegov,, Mater in beži v Egipt in °di tam, dokler ti ne porečem“ (2. 13). P Jožef „je vstal, vzel Dete in njegovo
atcr še ponoči in se umaknil v Egipt"
’ 14). „Bil je ondi do Herodove smr-*’ da se je spolnilo, kar je bil povedal gospod p„ preroku, ki pravi: Iz Egipta 8e|n poklical svojega sina" (2, 15). Evangelist misli na pieroka Ozeja,
1	pravi: „Ko je bil Izrael mlad, sem a ljubil. In iz, Egipta sem poklical svo-
J7a sina“ (11, 1). Izrael je bil nekoč » ecek“ Gospodov. Bog ga je ljubil in re8'l iz egiptovske s'užnosti. Toda L tedaj je mislil na svojega pravega g".®' ^t'risto let je bil Izrael, deček, v cjtiptu. Dete Jezus samo nekaj rnese-j<V’ morda največ en0 leto. In vendar j6, '*° onih štiristo let samo predpo-° a tega enega leta. Pri Bogu je ti-c let kakor en dan...
VRNITEV V NAZARET k° je kralj Herod umrl, se angel v ;;anh. Prikaže Jožefu v Egiptu in pra-te" »»Vstani, vzemi Dete in njegovo Ma-r 'n pojdi iv izraelsko deželo; zakaj ottirli so, kateri so Detetu stregli po JUenju“ (2, 19-20). že četrtič torej g0Sleduje pri svetem Jožeu angel Go-In°T°-’ <*a mu sporo®* božje naredbc. Vo JŽBf ”^e vslal’ vzel Dete in njego-Mater jn prišel v izraelsko deželo“ (2. 21).
Matej imenuje svetega Jožefa „praženega“ (1, 19). \ svetopisemskem je-
ziku je to najvišja pohvala. Jožef jo je zasfužil. Bil je res mož po volji božji-Kako fragmentarna so naročila, ki jih prejema! Toda nič ne vprašuje, zakaj in kako. Molče posluša in potem z brezhibno natančnostjo izvrši, korak za korakom, kakor mu je naročeno. To je vzor vere, zvestobe in požrtvovalnosti, ki ne išče v ničemer samega sebe, ampak pozna samo eno: zvesto službo Gospodu.
V Judeji je za Herodom zavladal njegov sin Arhelaj. Ni bil mnogo boljši od svojega očeta. Jožef se je zbal iti nazaj v Betlehem. Zakaj je bil sploh namenjen v Betlehem? Tega ne vemo. Toda njegova bojazen je bila upravičena. „V spanju opomnjen se je umaknil v galilejske kraje. Prišedši tja se je nastanil v mestu, imenovanem Nazaret, da se je izpolnilo, kar so govorili preroki, da bo Nazarečan“ (2, 22-23).
Da, to ima svoj globok smisel. Zato naj se vrne Jezus v Nazaret, da se b0 imenoval — sin Davidov. Tu bo čakal in delal kot „sin tesarjev“, kakor bo menil o njem svet, on, ki je v resnici — sin Davidov, Kralj mesijanski!
Po dr. Aleksiču priredil — c.
Narodni običaji so dragoceni zakladi, ki jih moram0 ohranjevati iz svoje narodne zavednosti in iz verskega prepričanja. Večkrat so namreč le-ti poseben poudarek slovenskega verskega čustvovanja, ki smo ga dolžni ohraniti, že zato, da nam bo življenje v tujini varovalo vero
SLOVENSKI BOŽIČNI OBIČAJI
Vsak narod ima svoje posebne običaje. Nekateri teh običajev l-o zelo stari, nastali največkrat med narodom samim; drugi so se večkrat izpreminjali, zavzemali nove svrhe in drugačen pomen. Spet tretje smo Slovenci že pozneje povzeli od sosedov in se jih po tem budi sami oklenili.
Običaji so lahko delovanje nečesa nestalnega, kar p0 delovanju nekako premine, dokler se ob podobnih prilikah spet ne ponovi, kot priprava prazničnih jedil, ali pa so delovanje, ki ima služiti trajnosti kot zidava hiše in oprema stanovanja, kar ostane za deset- in stoletja.
Skoraj večina običajev je vezana na cerkveno leto in v tem letu ise vrsteče praznike, ki jih je bilo včasih več, četudi že včasih niso bili vsi cerkvenQ zapovedani kot n. pr. sv. Blaž, sv. Jurij in podobni. Mnogo običajev je v zvezi z letnimi časi, nekateri so pa slučajni ali trajni. Zlasti za običaje, ki so vezani na letne čaise, radi trdijo, da izvirajo še iz poganskih časov in da so jih v krščanski dobi prilagodili krščanskim praznikom- Morda je v nekaterih primerih res tako, toda gotovo etnografi (narodopisci) v tem pretiravajo, saj starih poganskih običajev skoraj ne poznamo in. s0 takšna mnenja bolj hipoteze (domneve), napravljene iz za-
drege, ker si etnografi marsikaterega običaja ne znajo drugače razložiti.
Ker smo rekli, da je večina naših običajev verskega, religioznega, krščanskega izvora, bi morali začeti pravzaprav s pričetkom cerkvenega leta, z adventom. Nikakor pa ne moremo samega božičnega praznika izpustiti in g* prihraniti za konec leta, ker so tudi vsi običaj i novega leta, sv. Treh kraljev in Svečnice v zvezi z Božičem. Adventni čais pa moramo vendar odložiti za december, ker je dobil pisec nalog od uredništva pisati v letu 1963 o običajih nekako vzporedno z zadevnimi meseci.
Pisati hočemo tako, da se ne bomo ozirali dosti na čisto krajevne razmere, ampak bomo skušali bolj tisto povedati, kar je v bistvu za vse slovensko ozemlje ali vsaj za večje okoliše veljavno. Zaradi drugačnih letnih časov zlasti v Argentini in v Avstraliji marsičesa ne bomo mogli natančno prevzeti po nekdanjih časih v domovini, ampak nekoliko spremenjeno in bomo morali marsikaj sploh opustiti. Toda, kar moremo, to držimo! Domovina v sedanjih razmerah marsikaj opušča, dasi moramo priznati, da študiju slovenske folklore (narodnih običajev) sedanji režim dosti pažnje posveča, pa le tistim običajem, ki z verstvom nimajo pravega stika. Zato jih moramo izseljenci
tetn_ bolj gojiti. Dolžni smo to storiti iz svoje narodno zavednosti, še bolj pa iz Vfffkega prepričanja, saj je narodni običaj dostikrat poseben poudarek slovenskega verskega čustvovanja, ki smo dolžni ohraniti, že zato, da nam bo Oljenje v tujini varovalo vero, kot ®nio jo bili Sovenci doma vajeni doživeti.
BOŽIČ
Po adventnih pripravah pričaka Slovenec praznik, v katerem podoživlja ojstvo Gospodovo. Ta praznik se v ZaPadnoevropskem svetu najbolj praz-Praznovanje v velikem svetu je Pa marsikje bolj družinskega, prijateljema in celo veseličnega značaja kot Pa verskega, kar ume dobr0 izkoristiti U<' trgovina. Slovenci so pa do zadnje-Praznovali Božič kot pravi verski b'aznik. čeprav velja cerkvena zapoved prejemanja zakramentov sv. pokore in ®v. Rešnjega Telesa le za Veliko noč,
, 1 bilo skoraj versko čutečega Sloven-?a' bi ne bi teh zakramentov prejel tu-u”' za Božič. Če je bila to tudi dušna priprava za praznovanje Božiča, je šla .. Oc®sno vzporedno zunanja priprava, ^istoča v slovenskih hišah je bila zna-a- A vsako soboto je sledilo natan-cJše pospravljanje, tako zlasti pome-anjo dvorišča in slično. Za dva naj-peja praznika v letu, za Božič in Ve-j1.0 n°č, je prišlo pa na vrsto temeljito anje nesnage in nepotrebnosti po * domačiji, pometanje pajčevin ter ,c. ltev in odstranjevanje navlake po v/'tih kotičkih; seveda tudi ribanje podov in opreme, pa pomivanje ^akovrstne posode.
JASLICE
Kdaj ravno so se na Slovenskem Javile jaslice, ne moremo natančno kotoviti. Toda skoraj povsod so dobile
jaslice prostor v Bohkovem kotu nad mizo, redno v desnem zunanjem kotu hiše (stanovanjske sobe). O Bohkovem kotu bomo še drugič enkrat pisali. Križ, ki je tam visel, so včasih dvignili višje ali ga za čas jaslic prestavili drugam, postavim na božičn0 mizo. Redno je bila štalica bolj v ospredju, mesto Betlehem pa v ozadju, kajti jaslice so se razprostirale na gričku, ki je bil ves proprežen z mahovjem. Ker je bil Božič doma pozimi, je bilo treba dostikrat preskrbeti mah že tedne ali mesece prej, ko gozdovi še niso bili pobeljeni s snegom. V starih časih je bil v vsaki vasi vaški podobor, ki je sicer delal Božje Martre in Matere božje za hiše in za krajevna znamenja in ta je rezljal tudi figurice za jaslice. V vsakem kraju je bil pa tudi kakšen ljudski slikar, ki je imel predvsem delo s posli-kanjem panjskih končnic. Ta je slikal tudi figurice za jaslice. Ko so se pojavile tiskane vrste figuric, so bile takšne papirnate jaslice skoraj priljub-nejše kot plastične. Izstrigli so jih otroci iz tiskane pole ter prilepili figurice na izrezljane deščice ali na lepenko. Vsako figurico so opremili s ši-lastim podaljškom, da so jo lahko v
Tako so kropili hišne prostore
mah zataknili. Priprave s postavljanjem jaslic so bile včasih precej dolgotrajne in prvenstveno so se z njimi ukvarjali otroc:, vštevši domačega pastirja. Luč pri jaslicah sta pa postavila oče ali mati. Brez jaslic katoliška slovenska družina ni bila tudi v mestu ne.
BILJA - 24. grudna
Ta dan je bil doma vedno strogi post, če ni padel ravno na nedeljo. V mnogih krajih so imeli posebne postne obede ali večerje. Poglavitno pažnjo je pa domača mati posvetila mizi v hiši. Ponekod so jo pogrnili, skoraj povsod pa nanjo postavili božični kruh. Pri nas se je imenoval poprtnjak, marsikje ima drugačna imena. Postavljajo marsikje na mizo tudi križ, okras in več hlebcev tega kruha in navadno ga pojedo ljudje in živina šele o sv. Treh kraljih. Ta obred pozna že koncem 17. stol. Valvasor. V nekaterih krajih je hodil mizo in sploh hišo blagoslavljat duhovnik, v naših krajih je to opravljal cerkovnik, drugod opravi to zvečer ob kajenju hišni gospodar. Poprtnjak dajo navadnG na mizo spet drugi (pred novim letom) in tretji (pred sv. Tremi kralji) sveti večer.
BOŽIČNO DREVO IN BADNJAK
V zadnjih desetletjih se je pri nas vedn0 'bolj udomačeval0 božično drevesce. Očevidno po nemškem vzorcu in zato se je marsikje pojavljal proti njemu odpor, češ slovenske so jaslice, drevesce je pa nemško. Meščanske rodbine so uvedle božično drevesce skoraj vse, postavljale so ga celo na grobe rajnih, zelo se je pa širilo tudi na kmetih. Profesor Grafenauer mi je sicer trdil, da je božično drevo ruskega izvora, odkoder so ga Nemci prevzeli,
vsekakor pa je prišlo k nam iz nemških krajev. Njegov pomen je vsekakor religiozen. V Labudski dolini, v nemškem delu Koroške, sem videl, da so o Božiču vsi oltarji okrašeni z božičnimi drevesci. Na vsaki strani oltarja stoji eno drevesce, včasih prav visoko drevo, okrašeno z obeski, seveda ne s sladkorčki. Sicer se je pa obred tudi drugod po svetu že zelo razširil, pomislimo samo, kakšen razmah je že doživel v času našega ' bivanja v Argentini. Popolnoma brez slovenske korenine pa božično drevesce ali bolje božična smrečica tudi ni. S smrekovimi vejicami mnogo kje krasijo jaslice ali božično mizo s poprtnjakom, v nekaterih krajih so postavljali na mizo poleg p°' prtnjaka cel0 smrečico. Odpor proti božičnemu drevescu ni zalegel, saj so ga cel0 komunisti uvedli kot novoletno jelko. Tudi pesem „Sveta noč, blažena moč“ je očitn0 nemška, pa je pri nais popolnoma ponarodela.
Mnogo kje na Slovenskem (postavim v Beli krajini, na Goriškem, v slovenski Istri) je znan tudi še badnjak, veliko poleno ali štor, ki tli vso božično noč. Ta običaj je zlasti udomačen tudi pri Srbih in se mi čudno vidi, da v času kraljevske Jugoslavije ni bilo poskusa, da bi se na Slovenskem povsod spet vpeljal, zlasti ker se ga je držala tudi jugoslovanska armada. „Običaj“ božičnega drevesa je bil najbrž že preveč splošen. Pač pa skoraj povsod na Slo venskem vs0 noč sveti p0 hišah lučka.
BLAGOSLAVLJANJE Z ŽEGNANO VODO IN KADILOM ' POLNOČNICA
Najsi je prišel že prej duhovnik ali cerkovnik blagoslavljat hišo, zlasti božično mizo, se ob zvenenju angelskega češčenja poda vsa družina s starši n3
čelu blagoslavljat vse prostore domačijo. Vse te prostore pokadi hišni oče s kadilom, mati jih pa navadno poškropi z blagoslovljeno vodo. Tudi kašče, hleve in v mnogih krajih še polja in vinograde. Med blagoslovljenjem molijo vse tri dele rožnega venca, če je blagoslavljanje prej pri kraju, se nadaljuje molitev ob mizi pod jaslicami. Včasih je red drugačen; tako na vzhod-nem. Štajerskem mož škropi, mati pa kadi.
Na kadilo dajej0 navadno vejice iz velikonočne butare. Ponekod odhajajo >z družinskega sprevoda otresat sadno drevje snega. Molitev vseh treh delov voznega venca je skoraj po vsej Slovenji običajna. Ta obred se ponovi na 'ivugi in na tretji sveti večer.
V nekaterih krajih imaj0 še druge navade, nekatere so bolj vražaste kot Pobožne.
Sveti večer od rožnih vencev do poti k Polnočnici s0 Slovenci preživeli po 'ofini v resni zbranosti in ob petju torih božičnih pesmi. Pot k polnočnici Je bila slovesna. Saj so že prej in bodo 'e pozneje hodili v temi v cerkev, toda o a mesto navadnih svetilk svetijo to noč ’aklje, četudi niso vedn0 nujno potreb-n^- Za čas med polnočnico so veljale veasih razne vraže, da živali govorijo,
mrtvi vstajajo (nemški vpliv), da 'eče iz studencev zlato in podobno, kar le Pa zadnji čas precej potihnilo. Pol-"očnica je cerkvena božja služba; po njej so legli Slovenci navadno spat. Po-Uekod so prinesli od polnočnice živini aksno blagoslovljeno jed; drugod ji na ■^yeti dan dajo boljšo krmo, da tudi z,val ve, da je Božič.
SVETI DAN
Na sveti dan kot tudi na Veliko ne-°'jo se ne sme hoditi k sorodnikom in
O božiču je doma zima
prijateljem na obiske, da ne dobiš šila v zadnjico. Pridejo tedaj le _ po svetu razkropljeni člani družine domov, da skupno praznujejo. Vsaka veselica ta dan je nemogoča.
Verni Sovenci s0 na sveti dan bili tudi pri treh sv. mašah, ipoleg pri polnočnici še pri dveh in kjer to ni bilo mogoče, vsaj pri eni še.
Opoldne je seveda bilo boljše kosilo. Mrzli božični čas je ugoden za za kolj prašičev in za pripravo prekajevanja, zato so bile navadno koline na mizi. V vinorodnih krajih je storil ta dan tudi kakšen purman smrt. Potice so za Božič skoraj obvezne. Valvasor pred skoraj tri sto leti točno loči božično poMcc od velikonočnega kolača. Božična potica je medena, med je pomc-
«an z nasekljanimi orehi in včasih so jo nadevali tudi sam0 z orehi. Med in orehi so bili o Božiču pač še povsod v zalogi. Od potice razlikuje Valvasor poprtnjak. V boljših hišah so (blagoslavljali jedi duhovniki, drugod pa kmetje sami na vse tri svete večere z blagoslovljeno vodo in kadilom. Na vzhodnem Štajerskem je poznan krhljak (Klötzenbrot).
SVETI ŠTEFAN
Sveti Štefan je dan, ko se lahko spet opravljajo obiski. Pri maši so blagoslavljali sol in vodo. Svetnik je na Slovenskem priprošnjik za živino, zlasti za konje. V cerkvah, ki so temu svetniku posvečene, iso bila darovanja. Od cerkvenega vodstva so kupovali ljudje lesene in voščene konjičke, ki so jih potem darovali po obhodu okrog oltarja. V konjerejskih krajih s0 pa jahali gospodarji in fantje pred cerkev, kjer je duhovnik konje blagoslovil. Prirejali so tudi s konji popoldanske izlete. Cerkveni praznik v zadnjem času ni bil več zapovedan, vendar so se ga ljudje zelo držali.
SV. JANEZ EVANGELIST
V vinorodnih krajih so blagoslavljali v cerkev prinešeno vino, tkzv. šentjan-ževca. Tega so uporabljali zlasti prosci (snubači) in pri gostovanju, za razne bolezni, za žalost ob smrti domačega, za „rajžo žalostno“, za bolno živino in v podobnih slučajih. V večini slovenskih krajev je to tudi dan menjavanja poslov (hlapcev in dekel) in za posla sploh prost dan, poseben poselski praznik, iseveda ne zapovedan. Kjer posli niso dobivali plače na mesec, se jim je ta dan od celega leta izplačala. Zato je bilo na dan sv. Janeza v trgovinah in gostilnah zelo živahno in posli so se po
prepovedanem božičnem času spet radi zavrteli.
•NEDOLŽNI OTROČIČI
To je tcpežni dan ali v Prekmurju pdmetva. Otroci hodijo s šibami okrog ali vsaj doma domače z njimi pobožajo, voščijo v raznih pesmicah novo leto i° želijo razne dobrote, za kar dobijo darila. Ponekod šibaj0 tudi sadno drevje in živino. Marsikje je postalo šibanje nekaka otročja novoletna koleda. Drugod spet hodijo otroci le po hišah molit in voščit.
SILVESTROVO IN NOVO LETO
Na Koroškem je šele Silvestrovo dan menjavanja poslov. Večer je pa povsod drugi sveti večer s poportnjakom na mizi, s škropljenjem in kajenjem ter z mlitvijo vseh treh delov rožnega venca. Poleg tega je to dan novolenih koledni- i kov. Otroške kolednike imenujejo v Prekmurju polažarje ali polažiče. Je pa drugi sveti večer vendar nekoliko manj slovesen kot prvi. Ponekod vlivajo svinec in imajo tudi drugačne vraže in to ne samo Slovenci, tudi drugi narodi. V naš kraj so jih nekaj zanesli v začetku 1. svetovne vojske rutenski begunci. Čakanje novega leta na kmetih ni tako običajno kot pri meščanih. Na novega leta dan so znane razne vraže z zajemanjem vode iz studenca in metanje denarja vanj. Na splošno pa velja pravilo: kakršen si na novega leta dan, takšen boš vse leto in zato se vsi na praznik dovoljeni opravki prav hitro in točno opravijo.
SVETI TRIJE KRALJI
Večer pred tem praznikom je tretji sveti večer, ko se ponovijo spet škropljenje z blagoslovljeno vodo, kajenje in
molitev vseh treh rožnih vencev. Med blagoslovitvenim obhodom tse navadno na hišna vrata napišejo med križi začetnice imen svetih Kraljev in letnica tekočega leta. Pred paznikom ni zapovedan post, toda postenje „h Kraljem“ je Po ljudskem mnenju zelo koristno, ker pridejo kralji povedat, če bo kdo tisto leto umrl, se pravi, da človek zasluti svoj0 bližnjo smrt in se lahko nanjo pripravi. Omenil sem že
kolednike,
Pa jih šele tu malo bolj opišem, ker so Se koledniki, otroci, oblečeni v svete tH kralje najbolj ohranili. Kot piše Valvaspr, so bili v njegovem času, v drugi polovici 17. stol., koledniki nekakšni odposlanci cerkvenih ključarjev, ki s0 hodili okrog prepevat in nabirat Prispevke, katere s0 uporabili izključno za nabavo cerkvenih potrebščin, zlasti «več. Sveče so obesili na nekakšno stojalo v krogu, stojalo so okinčali še z raznimi obeski. Pričeli so hoditi ti koledniki okrog že kmalu p0 sv. Miklavžu. Na novega leta dan in na praznik sv- Treh kraljev so šli koledniki v cerkev k darovanju. Na Svečnico so pa r.esli v cerkev slovesno svoj voščenjak, Pozneje je pa sledila zabava, če so do-®ti nabrali, naslednje leto niso šli kole-dovat in s o v svojem okolišu napravili Prostor za kolednike iz drugih krajev.
Toročila izpred dobrih sto let nazaj Pa že govorijo o dvojnih kolednikih; poleg cerkvenih, ki so bili takrat navadno cerkveni pevci, tudi že o posvetnih. In
ti posvetni so se ohranili do zadnjega časa. Zdaj So bili to večinoma otroci, oblečeni v bde dolge srajce s papirnatimi zlatimi kronami na glavah. Prvi je nosil zvezdo, drugi malho, tretji, navadno črni zamorec, pa puščico za denar. Prepevali so božične, posebno tri-kraljske pesmi in nabirali milodare. Ne trdim sicer, da niso bili posvetni, tri-kraljski koledniki nastopali tudi že v Valvasorjevih časih, a gotovo niso bili zanj toliko .pomembni kot cerkveni.
Na praznik sv. Treh kraljev so navadno zaužili tudi šele poprfcnjak, ljudje in živina.
SREDOZIMCI
To »v svetniki od praznika sv. Treh kraljev do Svečnice; njihovi godovi so Po večini sopraznild. Najbolj znani so:
Sv. Anton, puščavnik, 17. prosinca, s prašičkom kot priprošnjik za živino in posebno za prašiče. Ta dan hodijo vadi k maši v njemu posvečene cerkve.
Sv. Neža, 21. prosinca, je priproš-njica za jagnjeta, pa tudi za kuretino.
Sv. Pavla Spreobrnenje, 25. prosinca. Takole ljudska pesem ta praznik označi:
O svetem Pav
je vse zrzmav,
še ogenj u peč’,
če ne b' kuru krog njega.
A pravijo tudi, da Pavlovo Spreobms-nje zimo na. gor0 spravi, da se torej zima od doline poslavlja.
Bo še prihodnjič.
M. MAROLT
„Sveta vera bodi nam luč! Kdor izgubi premoženje, izgubi veliko. Kdor izgubi dobro ime, izgubi še več. Kdor pa izgubi vero, izgubi vse, njemu 'ugasne luč sredi temne noči“ — Anton Martin Slomšek.
SOCIALNE POSLEDICE RADIJA
IN TELEVIZIJE
Nihče ne more dandanes zanikati vpliva, ki ga imata radio in televizija na sodobn0 človeštvo T0 ne samo radi stika z vsemi stanovi in‘sloji prebivalstva, radi vsakemu razumljivega jezika, ampak radi novih odnosov med različnimi skupinami ljudi, ki jih ustvarjajo ta tehnična sredstva, ne glede na njihov kulturni, socialni, gospodarski, moralni i.i verski položaj. Cerkev visoko ceni ta tehnična sredstva napredka, želi pa, da bi služila za nravni in verski dvig človeštva, da bi le t0 lažje doseglo cilj, ki nam ga je določila božja Previdnost. Zato bi naj v prvi vrsti služila vzgoji na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Privatniki in država, vsi ki imajo v rokah ta mogočna sredstva za širjenje idej, imajo veliko moralno odgovornost, katere ne morejo nikoli prezreti. (Kardinal A. G. Ci-cognani v pismu predsedniku italijanskih socialnih tednov kardinalu G. Siriju, 15. 9. 1962.)
VESOLJNI CERKVENI ZBOR JE
VELIKA PESEM RESNICE
Vesoljni cerkveni zbor bo združil /se duše, ki služijo resnici, apostolske-nu delu in si prizadevajo za mir. Zanj
se zanimajo vsi stanovi in narodi. Posebno je še razveseljivo zanimanje mladine, ki je pokazala, da zna ceniti potrebe duha, nj odsotna od potreb človeštva ter išče rešitve težavam, naših dni. Napredek na vseh področjih človekovega udejstvovanja in v vseh deželah sveta da upati, da b0 sedanja mladina dočakala boljšo bodočnost kot prejšnje generacije. Ni vse še jasno, so še oblaki na nebu, saj svet ni bil nikoli brez težav, toda zemlja rodi več sadov in sinovi človeškega rodu so boljše hranjeni, zato dvigajo svoje oči k Očetu v nebesih z molitvijo, ki jo je On uč*'. Zat0 mora biti mladina vedno pripravljena na naloge, ki jih ji je določila božja Previdnost. (Sv. oče Janez XXIIL v nagovoru mladini iz nemškega mesta Kölna dne 16. 9. 1962.)
SODELUJMO Z MILOSTJO!
Vzgoja mladine je vedno težka naloga- Po pravici jo imenujem» umetnost vseh umetnosti. Še večja pa je naloga in umetnost, če se gre za vzgojo duhovniškega naraščaja, bodočih duhovnikov. Ta naloga se pa zmore na vseh področjih, če se prosi za milost Gospoda in se z njo sodeluje. Le tako se morejo zmagati vse težave, izberejo prava sredstva in pot- (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru spiritualom semenišč dne 9. 9. 1962.)
NALOGE IN DOLŽNOSTI
KATOLIšK IH UČITELJEV
Veliko in težko je poslanstvo katoliškega učitelja. Za njihov0 del0 jim veliko dolgujejo starši, Cerkev in država. Vedno pa je treba stremeti za izpopolnitvijo. Postaviti se je treba v službo ljubezni, v kateri naj najde izraz del0 vsakega dne. Veliko se more za-
uPati v milost in pomoč božjo. Nadna. ravno življenje je velikega pomena, ker ne bogati samo vsakega osebno, ampak se prenaša tudi na okolico, na učence. Stalno se je treba strokovno lzPopolnjevati in v dobrem prilagoditi Potrebam časa. (Sv. oče Janez XXIII. * uagovoru katoliškim učiteljem Italije 22- 9. 1962).
Za SVOBODO CERKVE NI DOVOLJ SAMO SVOBODA BOGOSLUŽJA
v socialnem življenju, zato se mu mora posvečati velika skrb. Podvzeti se morajo odločilni ukrepi, da se poljedelstvo tako organizira in gospodarsko tako dvigne, da bo kmečko ljudstvo doseglo času odgovarjajočo življenjsko raven, kot to uči okrožnica Mati in učiteljica. (Državni tajnik kardinal Cico-gnani v pismu predsedniku španskih socialnih tednov, dne 9. 6. 1962.)
PROSIMO ZA USPEH ZBORA
Dobro in zlo bosta vedno obstojala na svetu. Vsak ima svobodno voljo, da 6e odloči za dobro ali zlo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bo končna zma-lta. tistih, ki zvesto sledijo Kristusu in logovi Cerkvi. Cerkev je luč Kristu-j‘°Va na zemlji, zato je tudi luč človeš-a- Zato mora imeti toliko svobode v Sv°jem delovanju, da bo ta luč dosegla J86» posameznike in narode. Svet posuje Kristusa in Cerkev ga mora podedovati svetu. Nihče je pri tem ne j1116 ovirati in omejiti njeno delo za utrjevanje bogoslužja. Tudi to hoče po-je°ati svetu vesoljni cerkveni zbor, ki resničn0 veselje vesoljne Cerkve- (Sv. °Ce Janez XXIII. v radijski poslanici Vetu 11. 9. 1962.)
ti°UšE ŽIVLJENJE KMEČKEMU
ljudstvu
i.	Yeliko se je že storilo za zboljšanje , Junjskih pogojev industrijskega dejstva. To je že v veliki meri soudele.
n° °a sadovih sodobnega naredka. Ni
j.	a, tako s kmečkim ljudstvom. V nelca-, *h krajih, predvsem izključno polje-n? 8kih, pa ta napredek ni dosegel, niti
ma tvarnih sredstev, da bi se jih po-,*L Tako stojim0 P red novo vrsto j kalnega vprašanja, ki zahteva nujne Gidtve. Poljedelstvo je odločilni činitelj
Veliko moramo moliti za uspeh vesoljnega cerkvenega zbora. V molitev moramo položiti vsa naša upanja. Z vsemi našimi prošnjami se zatečimo k Mariji, naši materi, ki je poleg Kristusa vredna našega zaupanja. Prosimo jo, da bi cerkveni zbor prinesel za-željene sadove, ki so resnica, pravica in mir, ki sloni na dobroti in ljubezni. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru vernikom v baziliki Kraljice angelov 9. 9. 1962.)
DUŠA EVROPSKEGA GIBANJA
Evropa išče sodelovanja in združitve. Že pokojni papež Pij XII. je rekel, je treba začeti z delom- Danes je to delo realnost in vsak dan vidimo njegove uspehe. Evropa, ki se gradi, hoče biti skupnost oseb in ljudstev, njihovo del0 za skupn0 dobro vseh. Ustvariti se hoče mednarodna skupnost, ki bi naj zagotovila mir in boljše življenjske pogoje. V vseh teh ustanovah pa mora biti priznan Bog kot najvišji zakonadajavec človeštva. To bo večkrat težko, ker se srečujejo ljudje različnih ideologij, vendar to priznanje mora biti duša vsega gibanja. (Državni tajnik kardinal Ci-cognani predsedniku fracoskih socialnih tednov 17. 7. 1962.)
Sedmero svetih zakramentov v resnici naj popolneje odgovarja časom in potrebam našega duhovnega življenja in razvoja na naši zemeljski poti
v
ŽIVE
VODE
Zastrmljeni in zasanjani smo otroci poslušali pravljico o živi vodi. Daleč nekje, v deveti deželi, za deveto goro izvira čudežni studenec. Težka in nevarna je pot, ki vodi do njega, a kdor srečno doseže svoj cilj, so mu vsi napori bogat0 poplačani. Z živ0 vodo si okrepi utrujeno telo, vseh bolezni je po njej rešen, cel0 smrti se mu ni treba več bati, ker mu bo čudežna voda za vedno ohranjala življenje...
Ali ni v tej pravljici skrito hrepenenje vseh ljudi po zdravju, po sreči, po nesmrtnosti ? Bolezni in nesreče in smrt so za nas grenke stvari. Kako
lepo bi bilo, k0 bi življenje na zemU' potekalo brez njih. Vemo, da je bil tak prvotni božji načrt glede človeka. P° grehu prvih staršev je bila zemeljska sreča zapravljena za vse, ostal pa j® njen spomin, „stalo hrepenenje po ®n' yprvi, zlati dobi človeštva, ki pesnik Ovid o njej poje.
Vsi vemo, da se ta prva sreča n® bo več vrnila na zemljo, kljub vsemu prizadevanju človeškega rodu. Zemlju je po grehu postala dolina solza. A r to dolino solza (v ta kraj našega izgnanstva je posijala luč božjega usmiljenja. jBog Sin, druga božja Oseba-je postal človek, da bi nas s svojo smrt' jo na križu odrešil in večno zveličaj-In glejte, ob njegovi smrti na Kalvariji je. stara pravljica o živi vodi v nadnaravnem redu ^postala resnica. Ko j® Kristus na križu umrl, je rimski vojak s sulic0 -prebodel njegovo stran in >* odprtega srca je pritekla kri in voda-Cerkveni očetje vidijo v tem podob® svetih zakramentov, ki so kot stude®®’ žive vode pritekli iz Odrešenikove strani. Zakramenti so v polnem pomenu besede studenci življenja. Vanje je božj1 Zveličar zaklenil vse milosti odrešenja, ki nam jih je s svojo smrtjo na križu zaslužil. Krščansko življenje se vzdržuje po zakramentih in le v njih m®žj moremo iti proti deželi živih, kjer n* več solza, ne bolečine, ne smrti. Zaradi tega mora biti v nas vedno živo zanimanje za svete zakramente in živ® tudi hrepenenje ipo njih prejemanju-Temu namenu naj služijo naša letošnja premišljevanja, v katerih bomo znova
odkrili meskončn0 božjo ljubezen in usmiljenje, po drugi strani pa tudi odgovornosti in dolžnosti, ki nam jih krščansko življenje nalaga.
kaj so zakramenti?
Iz katekizma vemo, da so zakramenti vidna in podelivna znamenja nevidne milosti, ki jih je ustanovil Je-*Us Kristus, v naše posvečenje in zveličanje.
Bogastvo milosti, ki ga je Jezus za-služil s svojo odrešilno smrtjo, je neskončno veliko. Zadostuje popolnoma u čez mero za posvečenje in zveliča-nie vseh ljudi. Studenec milosti, ki je Privrel iz odprtega Jezusovega srca, 86 uo izčrpa in ne usahne. Po vsem syetu ise razliva v sedmih čudovitih pobitih, in ljudje, ki so blage volje, se T .ujih poživljajo, očiščujejo, posvečuje^; Milosti pa iso nevidni, nadnaravni °ž-ji darovi, ki jih s čuti ne moremo °jeti. Ker si pa naše srce le želi ne-116 gotovosti glede našega notranjega stanja, je dobri Zveličar v svoji Iju-ezni tako uredil, da se nam nevidne ^Hosti v svetih zakramentih dele na v'den način. On, ki je vse milosti za-užil in je zato njih neomejen gospo-»ari jih je navezal na vidna, našim uvom dostopna znamenja, kakor odgo-VarJaj0 naši naravi, ki le po čutih spo-in dojema. Tako se pri knstu z udvanjem vode naznanja očiščenje in Posvečenje duše in se podobno pri osta-o zakramentih z gotovimi zunanjimi ^Pamenji izpriča dotok božje milosti v vernih prejemnikov. Božja milost
dušo ...
kot vemo, dvojne vrste: posvečujo-a in dejanska. Prva nas posveti v r°ke božje, nas stori deležne božje narave in dediče nebes; dejanska milost Pa je nadnaravna božja pomoč za spol-Pjevanje krščanskih dolžnosti. Učinkovi-
tost zakramentov ne zavisi od delivca. Milosti, ki so z zakramenti združene, (pridejo tv 'dušo Vrednega prejemnika vselej in gotovo, naj bi bil tudi delivec aveltih zakramentov nevreden. Milosti svetih zakramentov pridejo naravnost od Jezusa Kristusa, ki se pri delu na-šaga posvečenja poslužuje zakramentalnih znamenj in delivcev le kot zunanjih sredstev. Zakamenti, po Kristusu ustanovljeni, so in ostanejo Kristusova dejanja. P0 njih Kristus nadaljuje svoje najvišje in večn0 duhovništvo. Kdor torej prejme kak zakrament pod pogoji, ki jih je določil Kristus, ali v moči njegovega pooblaščenja sveta Cerkev, pirejme izakramentalne milosti z nezmotno gotovostjo, in to celo med razkolniki in krivoverci, ki so zakramente nepokvarjene ohranili. Lepo pravi glede tega sveti Ambrož: „Mi smo le služabniki, zakramenti pa so Kristusovi. Podelitev božjih milosti ne pride iz človeških moči, ampak od Gospoda.“
ŠTEVILO SEDEM
Jezus Kristus je ustanovil in svoji Cerkvi zapustil sedem svetil; zakramentov: krst, birmo, sveto Rešnje Telo, pokora, maziljenje, mašniško posvečenje in zakon. Tako nezmotno uči cerkveni nauk.
Zakaj neki je zakramentov sedem ? Ali bi ne mogel biti samo eden, kakor je eden Kristus in edinstvena njegova odrešilna smrt? V odgovor ne moremo reči nič drugega kot to, da je bila taka Kristusova volja. On je Gospod milosti in Gospod zakramentov, on je tako določil, ki je naš Stvarnik in Odrešenik in kot tak najgloblje pozma naše potrebe. Temu odgovoru lahk0 dodamo, da ima število sedem v svetem pismu prav posebno in skrivnostno vlogo. Se-
dem je tedenskih dni, ki jih je Bog določil ob ustvarjenju sveta; sedem je darov Svetega Duha; sedmerokrak je bil svečnik v tempeljskem svetišču; sedem. je nadangelov, ki stoje pred božjim prestolom v nebesih; in tam je tudi božji Odrešenik v svoji slavi, sedi, sredi sedmerih svečnikov in drži v svoji desnici sedem zvezd, kakor ga je videl sveti Janez v Skrivnem razodetju (prim. 1 pge). Tako in še v mnogih drugih slučajih srečujemo sveto število sedem v božjem razodetju in nauku.
POSAMEZNI ZAKRAMENTI
Sedmero svetih zakramentov pa tudi v resnici najpopolneje odgovarja časom in potrebam našega duhovnega življenja in razvoja na naši zemeljski poti; po njih je hotel Gospod Jezus posvetiti vse naše življenje, od začetka d0 konca. Sveti krst je naše duhovno rojstvo. Ja zakrament našega otroštva. Prejme ise ,sam0 enkrat, kakor se človek samo enkrat rodi na svet. Je prvi v naravnem redu in najbolj potreben. Po njem vstopi človek v sveto Cerkev, kakor po naravnem rojstvu postane član rodne družine in narodne skupnosti. Je predpogoj za prejem drugih zakramentov, kakor je rojstvo predpogoj za vsa dejanja življenja. Po rojstvu ise otrok razvija, raste in krepi, da postane sposoben za življenjsko borbo. V duhovnem življenju je sveta birma zakrament moči in okrepitve. Po želji Cerkve naj se prejme v mladosti. Tudi birma se prejme samo enkrat v življenju, kakor le enkrat po telesu doraste in dozori. V dnevnem življenju potrebuje človek hrane, da si vzdržuje telesno moč in zdravje. Hrana naših duš je sveto Rešnje Telo, naš nadnaravni, nebeški, vsakdanji kruh, dostopen vsaki starosti in vsem stano-
vom. Je t0 najsvetejši od vseh zakramentov, ker ni samo vir milosti, ampak je v njem pričujoč sam Gospod milosti’ Jezus Kristus. V teku življenja nas napadajo razne bolezni, za katere m°' ram0 iskati zdravnika in zdravila. V duhovnem življenju so grehi naše bolezni, zdravilo zanje pa zakrament svete pokore, ki nam ozdravlja in celi dušne rane, vrača izgubljene moči in celo sam0 nadnaravno življenje, ako smo S& nesrečni izgubili s smrtnim grehom-Vsi ljudje smo umrljivi p0 izvirnem grehu in moramo biti pripravljeni na smrt. Vemo, oa se bo s smrtno uro odločila naša večna usoda. Za srečno zadnj0 uro nas pripravi sveto mazilje' nje, zakrament za težko bolne kristjane, ki pa često, ako je to dobr0 za našo dušo, vrne celo telesno zdravje. Ti peteri zakramenti imajo bolj osebni P°' men in namen. Ker pa smo v življen-nju člani človeške družbe, v kateri so potrebni oblastniki, ki nas vladajo in vodijo, je Jezus tudi Cerkvi poskrbel za vladarje in vodnike naših duš, po za kramenjtu svetega reda ali mašniško posvečenje. Je to zakrament za one, ki se čutijo poklicani od Boga za božj° službo in se prejme v zreli dobi, P° dolgi pripravi in zrelem preudarku. Tudi ta zakrament se prejme samo enkrat v življenju, zakaj posvetitev Bogu, en-krat sklenjena, je nepreklicljiva. V življenju človeške družbe je neobhodno p°' trebna njena ohranitev in množitev. Za to skrbijo zakonci, ki se združujejo v prvi vrsti v ta namen, da dajo in vzgojijo družbi novih članov. Gospod Jezus pa je krščanski zakon povzdignil v čast svetega zakramenta, ki zakonce poti"' juje v dobrem, jih varuje hudega in jim pomaga pri spolnjevanju ne lahkih stanovskih dolžnosti.
Tako je torej božji Zveličar s sedmerimi zakramenti poskrbel za vise ča-
se> okolnosti in potrebe našega duhovnega življenja, ki se gradi na naravnem in je z njim neločljivo združeno.
zakramenti in sveta cerkev
Kristus zakramentov ni zaupal množicam, ampak svojim apostolom in po njih Cerkvi. Ona naj jih varuje in ohranja kot dragocen zaklad, ona naj jih deli ljudem, ki jih žele in so jih vredni, zakaj nevesta Kristusova je duhovna mati človeštva. Vedno in v višem Velja slovita beseda svetega škofa in niučenca Ciprijana. da „nihče ne mo-*e imeti Boga za očeta, ako nima Cer-Kev za mater.“
Kot edina vauhinja in delivka sve-tih zakramentov Cerkev z nezmotno °blastjo sodi, kakšni so pogoji, pod katerimi se zakramenti morejo veljavno in vredno iprejemati. Ona razsoja v dvomih, ki se glede tega porajajo. Oblast svete Cerkve glede zakamentov Sre še dalje: ona določa, v moči obla-'sti> ki j0 je od Kristusa prejela, svete obrede, s katerimi se zakramenti de-djo. Delivci zakramentov so služabniki Cerkve in samo v zvezi z njo lahko vcljavn0 vršijo t0 sveto službo. Ta zve-Za s Cerkvijo, neobhodno potrebna za Veljavnost zakramentov, je delivčev na-nien: storiti t0 in tako, kakor to dela Cerkev. Brez tega namena je vsak zakrament neveljaven. Ima pa tak namen auko tudi razkolnik, krivoverec, odpadnik, da. v slučaju krsta celo never-n'k. Ker s0 zakramenti ustanova bož-
usmiljene ljubezni, se Gospod Bog resto zadovolji tudi z najrahlejšo zve-*° delivca s svet0 Cerkvijo. Zadostu-•K da na zunaj izvrši zakramentalni °bred vsaj bistveno tako, kakor to dela Cerkev. Vrhovni varuhi in delivci zakramentov so papeži in škofje kot pra-
vi nasledniki apostolov. Duhovniki so v svoji službi samo njihovi pomočniki. Cerkvena oblast določa pogoje, pod katerimi se duhovnikom da pooblaščenje 'za delitev zakramentov. V navadnih razmerah imajo vsi duhovniki poobla-ščemje za krst, sveto Rešnje Telo, pokoro in sveto maziljenje, oni, ki so na župniji, tudi za blagoslov zakoncev. Zakrament svetega knsta, neobhodno po-treben za zveličanje, podeli lahko v sili vsak človek, da le ima za to iskren in resen namen. Zakrament svetega zakona, ki si ga pred pooblaščenim služabnikom Cerkve podelita zakonca sama, je veljaven tudi med ločenimi brati, ako je bil sklenjen z resnim namenom. Vsak zakon, sklenjen med kristjani, je zakrament, pravi cerkveni zakonik (kan. 1012). Zakrament svetega reda ali mašniškčga posvečenja je vedno vezan na škofovo oblast. Zakrament sve-
Stolnica v Bruslju
te birme pa mo rej 0 s posebnim papeškim dovoljenjem deliti tudi navadni duhovniki, kakor se to često vidi tu, v Argentini in gotovo tudi drugod po svetu. Razlog za tak0 dovoljenje je razsežnost škofij in s tem pretežka obremenitev krajevnih škofov.
Zakramenti, sveti Cerkvi po Kristusu izročeni v varstvo in oskrbo, so tisti temelji, ki na njih sveta Cerkev stoji in iz njih živi. Sveti Tomaž glede tega pravi: „Po svetih zakramentih, ki so pritekli iz odprte strani križanega Kristusa, je bila ustanovljena Kristusova Cerkev.“
Po zakramentih se Cerkev tudi svetu predstavlja in javlja. Najvišje in najveličastnejše dejanje cerkvenega življenja je sveta maša, pri kateri se posvečujeta kruh in vino in se naš Gospod Jezus Kristus Bogu daruje za od-puščenje naših grehov. Pred božjim oltarjem se zat0 krščanski verniki zberejo ob nedeljah in praznikih, združeni v družinski skupnosti pred svojim Bogom, ob skupni božji mizi. Sveti knst priča svetu, da je Cerkev v resnici duhovna mati, ki neprestano poraja nove božje otroke in bodoče člane božjega kraljestva v nebesih. V zakramentu svete birme Cerkev potrjuje svoje bor ce za apostolsko delo in obrambo božjih pravic. Sveta pokora je v naših cer kvah stalna duhovna posvetovalnica in , zdravstvena služba. Sveti red v sloves-i ni obliki oskrbuje Cerkev z novimi služabniki; sveti zakon je pa po besedi svetega Pavla skrivnostna podoba zveze, ki je med Kristusom in sveto Cerkvijo, znamenje nerazdružne edinosti in ljubezni pred očmi sveta. Vise življenje Cerkve je tako zgrajeno na svetih zakramentih, od njih zavisi sam njen ob-■ stoji Izključitev od zakramentov je izključitev iz Cerkve, izobčenje.
SKLEPNA MISEL
Ako za sklep še enkrat pomislimo na končni cilj zakramentov, ki je naše posvečenje in zveličanje, potem lahko v trdni veri rečemo, da s0 oni začetek in seme naše bodoče blaženosti v nebesih-Kdor isvete zakramente spoštuje in jih vredno prejema, prejema v njih poroštvo večne slave, kakor to sveta Cerkev izrecno moli v molitvi po svetem obhajilu. V zadnji uri prosi Cerkev za umirajočega, naj se Bog usmiljeno nanj ozre in ga sprejme, ker je bil v življenju pri svetem krstu zaznamovan z znamenjem svete Trojice. Enake tolažilne misli se ponavljajo v vise h zakramentalnih obredih.
V pogovoru s Samarijanko ob Jakobovem vodnjaku je govoril Jezus skrivnostne besede, ki se nanašajo na svete zakramente: „Kdorkoli bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, marveč b0 voda, ki mu j° bom dal, postala v njem studenec vode, tekoče v večno življenje“ (Jan 4, 14)-Ob šotorskem, prazniku pa kliče množici v templju: „Če je kdQ žejen, naj pride k meni in naj pije! Kdor v me veruje, bodo tekli, kakor pravi pismo, iz njegovega osrčja potoki žive vode“ (Jan 7, 37-38). Živa voda, tQ je milost božja, izvira v nebesih in vodi tistega, ki jo prejema, v nebesa.
Ak0 torej resno želimo krščansko živeti in se zveličati, tedaj zajemajmo z veseljem iz studencev Odrešenikovih, ki so sveti zakramenti, studenci žive vode božjega življenja milosti. Pot do njih v rednih razmerah ni težavna. Ni nam jih treba iskati preko ovir in nevarnosti, v deveti deželi, za deveto goro. Ob poti življenja nam po božji dobroti prijazno žuborijo in rias vabijo, da se jim približamo.
ALOJZIJ KOŠMERLJ
Zakaj je izbral Gospod kruh in vino za oltarno skrivnost
Vse premalo se zavedamo, da je za vsal<o skrivnost presvete daritve, ki jo Vfiako nedeljo opravljamo z duhovnikom, ^uJn0 potreben kruh, pravi kruh, vzet 'z peči, prav takšen kruh, ki je v hiši na mizi. Razlikuje se od navadnega kru-le v tem., da je že po starodavni Navadi opresen, nekvašen.
Tudi vino za oltarno daritev, mora pristno, stisnjeno iz pravega grozdja, kakor ga delajo viname. Brez kru-ha m vina duhovnik ne more imeti sve-te maše. Duhovniki, ki so bili zaprti v Rusiji, so sicer imeli od komunistov do-v°ljcnje, da so smeli maševati, tudi °blast spreminjati kruh in vino v Jezusovo telo in kri so imeli, ker so prejeli zakrament svetega mašniškega po-avečenja. Vendar niso mogli imeti sve-*"e maše, četudi so še tako hrepeneli l*0 njej, če sc jim ni posrečilo v koncentracijskih taboriščih po dobrih ljudeh dobiti koščka kruha in nekaj ka-l,elj vina.
Nekdaj so bolj razumeli Prvi kristjani so še bolj razumeli Siobok pomen kruha in vina za oltar-n° daritev. Tedaj je bila namreč na-vada, da so kristjani sami prinašali iz Bv°jih domov kruh in vino za sveto ma-Vedeti moramo, da v prvih krščan-skih stoletjih še ni bilo nobene razlike ^ed kruhom, ki so ga rabili za presveto daritev in med kruhom, ki s0 ga Jedli pri domači mizi. Po končani ho-^iliji, razlagi evangelija, so kristjani v slovesni daritveni procesiji v svojih r°kah prinašali na oltar kruh in vino. ^ako niso mogli nikoli pozabiti, da se
pri Kristusovi daritvi rabi res pravi kruh, prav isti kuh, ki so ga sami spekli ali naročili pri peku, rabi pravo, pristno vino, ki so ga sami stisnili iz grozdja in natočili iz domače posode, ali pa ga kupili pri viničarju. Tako so se mogli pri vsaki sveti maši na lastne oči prepričati, da je Gospod sam izbral kruh naših njiv in vino naših vinogradov, da ju duhovniki pri skrivnostnem ponavljanju njegove daritve na križu spreminjajo v njegovo telo in kri.
Zakaj je izbral Gospod krtih in vino za to skrivnost?
Odgovori na to so zelo različni. Gotovo se še spominjamo kakega odgovora na to iz mladih let, ko smo poslušali v šoli verouk ali v cerkvi razlago katekizma. Eden izmed teh odgovorov je, da se rabita kruh in vino pri maši zato, ker sta to najodličnejša za prehrano ljudi, najpotrebnejša in najbolj navadna zemeljska darova- Ta odgovor je gotovo zelo utemeljen. Vendar sta še dva odgovora, ki se le redko omenjata, pa sta vredna, da ju večkrat premišlju jemo.
Kruh in vino, mnogo bolj- ko vsi drugi zemeljski pridelki, govorita o delu, trudu in znoju tistih ljudi, ki so ju pridelali. Govorita pa tudi o njihovem zadovoljstvu, veselju in hvaležnosti do neskončno dobrega Boga, ki daje. da zemlja rodi in bogati s svojim: sadovi svoje otroke. Ljudje na deželi posebno živo to doživljajo tedaj, ko je žetev in trgatev. Zdi se, da smo tudi mi sami dej teh sadov, ki jih s tolikim trudom pridobivamo iz zemlje- Kadar duhovnik pri prvem delu Kristusove daritve spoštljivo dviga na pateni beli pšenični kruh, ki je sad naši polj, dviga v kelihu vino, stisnjeno iz grozdov naših vinogradov, se nam zdi, da z darom našega kruha in vina darujemo
tudi sami sebe z vsemi svojimi deli in napori zato, da se bomo kakor druga dva darova spremenili v Kristusa in naivzeli njegovega pravega daritvenega duha.
Simbolični pomen "
Premislimo še drugi, še globlji odgovor. Kruh, ki je na oltarju, je bil narejen iz mnogih žitnih zrn, ki so bila raztresena po širnem polju. Vino, ki je v kelihu, pa je bilo stisnjeno iz mnogih grozdov, ki so prej viseli na trtah različnih vinogradov. Zato mora tudi množica vernikov, zbrana pred oltarjem, z močjo, ki ga ji dajeta Kruh in Vino, spremenjena v Telo in Kri Jezusa Kristusa, vedn0 bolj rasti v medsebojni ljubezni in edinosti. Vsi so namreč udje tistega skrivnostnega telesa, čigar glava je Kristus.
Prav to misel so prvi kristjani zelo ljubili in j0 vedno ponavljali. Ena izmed najkrasnejših molitev Cerkve v zgodnji pomladi je ohranjena v „Di-dahe“ (v nauku dvanajsterih apostolov). Zelo je verjetno, da je iz konca prvega stoletja. Glasi se:
„Zahvalimo se ti, naš Oče, za življenje in nauk, ki si nam ju razodel Po svojem Sinu. Hvala ti na vse veke.
Kakor je bil ta prelomljen Kruh razpršen po gričih in zbran v enega samega, tako naj se tudi z vseh krajev zemlje zbere tvoja Cerkev v tvoje kraljestvo, zakaj tvoja je slava in oblast po Jezusu Kristusu na vse veke.
Vse si ustvaril, Gospod, Vsemogočni, za svoje ime in ljudem si dal jed in pijačo njim v radost, da bi se ti zahvaljevali. Nam si podaril duhovno jed in pijačo in večno življenje po svojem Sinu. Predvsem se ti zahvaljujemo za tvojo oblast. Slava ti na vse veke!
Spomni se, Gospod, svoje Cerkve; reši j0 vsega hudega in .povžij jo s
svojo ljubeznijo; posveti jo in od vseh štirih vetrov združi v svojem kraljestvu, ki si ga zanjo pripravil, zakaj tvoja je oblast in slava na veke-
Naj pride tvoja milost! Preide naj ta svet! Hosana Sinu Davidovemu! Pri' bliža naj se tisti, ki je svet; spokori naj se vsak, kdor ni! Maran atha! (Pridi, Gospod!)“
Te misli je tudi sveti Avguštin neutrudljivo klesal v srca svojih vernikov. Naše svete maše in sveta obhajila niso iskrena, če rodc samo čustveno pobožnost, ampak nas morajo vzgojiti» da bomo pozabljali nase ter se med seboj ljubili in podpirali. Oltarna skriv-Inostna daritev nas mora vedno bolj združevati s Kristusom in v Kristusu z našimi brati.
Misli svetega, Avguština
Gospod je torej s posebnim namenom izbral izmed mnogih drugih stvari za najsvetejše opravilo na zemlji kruh in vino. Le če ga bomo premišljevali» ga bomo odkrili. Kruh in vino pri daritvi predstavljata nas, ki smo poklicani, da sodelujemo pri njej. Obenem nas tudi živo spominjata na krščansko edinost, ki mora združevati vse vernike pri Gospodovi daritvi.
Zdaj šele razumemo, kako prav imajo krščanske matere, ki svoje otroke uče, da kruh spoštujejo in da tudi drobtine poberejo, če padejo na tla. Večkrat z besedami ne znajo izraziti, zakaj delajo tako. Le globok krščanski čut jim narekuje, da spoštujejo kruh in vi m zato, ker ju je Gospod sam izbral za tvarino presvete daritve. Tudi vsak kristjan mora spoštovati kruh in vino, ker ju je Kristus, božji Sin določil, da se rabita pri sveti oltarni daritvi.
Priredi] Gregor Mali
Kako je z narodno mešanimi zakoni
Na eni strani moremo reči, da iz narodno-etičnega tališča sklepanje takih zakonov ni priporočljivo, ker so narodnosti v nevarnost. Na drugi strani pa tudi 1)0 moremo reči, da je splošno nravno slabo in nedopustno, iker bi take zakone med kristjani sicer morala Cerkev prepovedati, t. j. ustanoviti poseben zadržek 'Pešane narodnosti, ki ga pa ni. Kaj torej?
Narod je naravna dobrina, zakon pa je nadnaravna dobrina. Reči je treba, da je zakon višja dobrina kot načrtnost, ker je družina nad narodom. Kdaj se morem °rtočiti za višjo dobrino na škodo nižje? Kadar nastopi kolizija obeh, t. j., kadar višje ne morem spraviti v sklad z nižjo. V naše primeru: narodno mešani za-k°ni so upravičeni le, če ima poedinec za tak zakon čs tehten razlog. Ta razlog more biti gospodarski (a P® grabežljivost!), pomanjkanje primernega druga, Prepričanje 0 sreči takega konkretnega zakona in podobno. Važno in gotov0 vsekakor je, da je človek pri 'zbiri zakonskega druga dolžan upoštevati tudi narod-Postne ozire.
To pa velja tembolj, ker je tudi s stališča zakona samega takšna zveza najbrž nepriporočljiva. Daši
MOLITEV
Kaj je molitev?
Molitev je klic ljubezni, pogovor z Bogom. Je uteha, ki jo nudi zveza ž ljubljenim Bitjem.
Aili ima molitev nalogo opozoriti Boga na naše potrebe?
Ne. Saj jih On sam ibolje pozna kot človek.
Ali spremeni odloke božje volje?
Neskončno popolna božja volja se ne more preokreniti. Molitev ne more spremeniti Boga, pač pa ima namen spreobrniti člo-
veka, da bi bil pred Bogom kot odprta knjiga, odkrit, iskren, velikodušen. Prav zato molimo:, da bi svojo voljo podvrgli božji volji.
Kakšna je božja volja do nas?
Ker je Bog edin0 prava dobrina in naša sreča, velja: „To je namreč volja božja, da se posvetite“ (1 Tes 4, 3).
Ali nas Bog ne bi mogel osrečiti brez molitve?
Ne, ker sreča je v združenju z Bogom po ljubezni. Ta zveza pa vključuje tudi ljubeč, iskren pogovor, ki izvira iz medsebojne ljubezni.
Molitev je dar, ki ga Bog pokloni človeku.
S tem napravi človeka sebi enakega. Ko Bog položi našo usodo v naše roke po
učinki in posledice narodno mešanih zakonov še niso toliko raziskane, da bi se mogl0 postaviti kako splošno načelo oziroma pravilo, vendar obstaja naslednja bolj ali manj splošna nevarnost: zakon iztrga, navadno naenkrat, enega partnerja iz njegovega naravnega okolja in ga presadi v drugo, tuje okolje, ki se v njem pogosto težko, ali le delno asimilira, ali pa sploh ne, kar more voditi do usodnih napetosti. Pogosto tudi zakonca sama ne moreta ustvariti tiste duhovne enotnosti, ki je za dober in srečen zakon potrebna.
Otroci iz takih zakonov so krvni mešanci, kulturno pa postanejo to, kar je družina, če živijo v tuji zemlji, bo naravno, da ga bo ta zajela- Le težko bi mogel priseljeni del s svojim narodnim in kulturnim vplivom ustvariti drugačno, t. j. svoji narodnosti ustrezno ozračje, ki otroke priveže na njegovo narodnost.
Vsekakor pa je — mutatis mutandis — na splošno navesti za naš primer Tavčarjeve besede: „En0 je gotovo: naša zemlja se nam ne sme vzeti in narod slovenski mora stati kot večno drevo, kateremu korenine nikoli ne ugasnejo. Za to moramo delati vsi, na to moram0 misliti tudi tedaj, kadar se odločujemo za poklic in predvsem tedaj, kadar se ženimo. Kdor se ženi, naj se ženi tako, da mu bo zakon oklep, ki ga še bolj zveže z domovino, in otroke naj rodi, ki bodo pomnožili slovensko vojsko in armado slovenskih delavcev. Jade, jade.“
Budilka, ki se je sama naredila
1.	VESOLJE NAM PRIČA O BOGU
Poglejte: vse, kar je, kar obstaja, obstaja zaito, ker je nekdo tisto naredil. Nikjer ne boste (našli hiše, ceste ali slike, ki se je sama naredila. K0 gledaimo sonce, zvezde in vse, kar obstaja, nam je takoj jasno, da je moral vse to nekdo nairediti. In ta prvi vzrok, ki je naredil /vesolje, sc imenuje Bog. Tako /moremo po tem, da obstaja svet, dokazati, da obstaja Bog.
Kako naj bi naimreč bilo drugače? <Na tri načine odgovarjajo: Svet se je sam naredil, svet je nastal po slučaju ali pa, svet je vedn0 obstajal, svet je ve-
č*n. Pai so vsi trije odgovori iz trte zviti. Da bi se 8V(1t sam naredil? Pokažite mi hišo, uro, knjigo, ki 8e je sama naredila! Da bi svet nastal pa slučaju? ^ai Pa je slučaj? Glejte, slučaja sploh ni. Ali se vam je kdaj kuhalnik slučajno sam prižgal, lonec sam pristavil in kosilo samo skuhalo? — Da bi bil svet ve-^en? Da bi bil večen, bi moral biti pQ zahtevah modrijanov nespremenljiv. Vemo pa, pa tudi znanost nas ° tem uči, da se vse na svetu stalno (spreminja. Torej ®Vet ni nespremenljiv in (tudi ne večen, če pa ni večen, je Pa ustvarjen, če pa je ustvarjen, ga je pa moral Pekdo ustvariti.
Nekoč sem govoril o tem z [brezbožccm. Pa mi je rekel, da so v začetku bile razne ognjene gmote, ki 8° se vrtele okrog sebe in je nazadnje iz [teh nastala Zemlja. „V redu,“ sem m'u dejal, „kdo pa je tiste gmote naredil?“ '*— „So se vrtele.“ — „A nekdo jih je Ptoral narediti.“ Nisva prišla daleč. Ni druge rešitve k°t ta: je ndko bitje, ki je ustvarilo svet. In to bitje >e Bog.
Bo je bil veliki učenjak Pasteur sprejet v Franco-®ko 'akademijo, je tako-Ie govoril: „Kaj je nad zvezdastim nebom? Nov zvezdni obod. Dobro. Im nad tem? prazen je odgovor, da je nad tem neomejen prostor n čas. p0 temi besedami si nihče me more ničesar predstavljati... če se človek zamisli v to vprašanje, ne ostane drugega, kot da se vrže na kolena.“ V s,em smislu je odgovoril kmet iz Nantesa med »fran-'osko revolucijo brezbožniku, ki je rekel, da bodo po-z8ali katoliške cerkve in šole: „Možno, da jih boste Požgali. a pustili nam boste zvezde; in iz njih bodo P®8» /otroci z lahkoto razbrali kot iz abecednika ime oobrega Boga."
2 tudi bed v vesolju nam govoiu o bogu
^8ak red govori o [nekem umnem bitju, 4 ki je tisto edilo. V vsem vesolj'u in v njegovih najmanjših de-™ °Pažamo čudovit red. Torej mora tudi obstajati 'čudovit [urejevalec, ki je to storil. Ta se imenuje
P*a bi se stvari uredile po slučaju? Ko stopim v
molitvi, nas prizma za sebi enake. V molitvi Boga sprejmemo ali odklonimo. „Bogu se bližamo po stopinjah ljubezni“ (sv. Gregor).
Katere so sestavine molitve?
Vse tiste v našem življenju, kar more biti prežeto z ljubeznijo do Boga. Lahko se poslužujemo vseh stvari in jih urejeno ljubimo, tako da je Bog središče in končni cilj vsega.
Kdaj naj molimo?
Vedno. Vsako dejanje, ki je po božji volji, je samo po sebi molitev. Primer: oče vedno ljubi ženo in otroke, čeprav dela daleč proč od doma, saj dela prav iz ljubezni d0 njih.
Ali je potrebno moliti
zjutraj in zvečer?
Da, prav je, da dnevno posvetimo vsaj nekaj trenutkov izključno le Bogu, razgovoru z njim, molitvi. Primer:	oče vedno
ljubi svoje otroke, vendar jim še posebej dnevn0 posveti mekaj trenutkov, da jih vsaj bežno pogladi po glavi ko gre na del0 ali ob povratku, in da se prisrčno z
njimi pomeni, kadar mu čas dopušča.
Kako naj molimo?
iNa način, ki nas najbolj združi z Bogom. Ta način naj bo oseben in prilagodljiv razmeram ter razpoloženju.
Ali je potrebno izgovarjanje besed in ponavljanje splošno znanih molitev?
Molitev je najprej in predvsem klic duha. Visaka ustna molitev mora biti le izraz notranje, ta pa naj izvira iz vere, upanja in ljubezni.
Ali telo more moliti? Da, kot sredstvo in javljanje duha navzven.
Kako naj telo moli?
S spoštljivim obnašanjem, z umirjenimi kretnjami, s plemenitim govorjenjem in izražanjem.
Ali more telo moliti ves dam?
Da, če je glasnik in odsev duše, ki gori v ljubezni do Boga, zlasti je zaslužna molitev: molk in čistost telesa.
hišo in opazim čudovit redi vem, da se ta „slučaj“, ki je hišo uredil, imenuje ^gospodinja. AB; zmečite na tla kup črk! Bomo videli, če se bodo same sestavile v knjigo, recimo v „Don Camila“. Zberite /v škatlj» vse dele 'ure! Potem pa čakajte, kdaj jih bo „gospod slučaj“ «pravil skupaj v uro.
lted v vesolju je popoln. Le trije primeri: Veste, da je zemeljska os nagnjena za 22 stopinj. Zakaj? Ko bi ne bilo tegaJ nagiba, bi na zemlji poleti vročina požgala vsa živa ]bitjla. In ko bi se ta nagib zvečal preko 23 stopinj, bi se zvečal mraz pozimi. Pri kotu 40 (stopinji bi bilo življenje ma zemlji nemogoče. — Ali Ste že pomislili, zakaj je edino vodai od vseh tekočin najgostejša pri 4 stopinjah in ne pri 0 stopinjah? Ivo bi bila naj gostejša pri 0 stopinjah, bi pozimi vse ribe po jezerih zmrznile, ker bi se vsa voda spremenila v led. — In veste to, da sta dva učenjaka po dolgem računanju ugotovila, da čebele delaj0 svoje sate v taki geometrični obliki, da z najmanjšo količino voska dosežejo prostorčke z največ prostora? V začetku sta učenjaka zračunala, da se čebele le za malenkost motijo. Potem sta šla znova računat in sta prišla oa to, da sta se ona zmotila in da čebele popolnoma prav računajU- Zemlja se je pamai nagnila? Voda se je sama od vseh tekočin spomnila, da je prav, da je pri 4 stopinjah in ne pri 0 stopinjah najgostejšai? čebele so same izračunale kote panjev? Je čisto isto kot rečif da se je vaša budilka gama naredila.
PravijO: narava je to naredila. Vprašujemo: kaj ie to narava? Mrtvo, nerazumno bitje? Tako bitje n* moglo dati umnih zakonov, če pa pod naravo urnem» umno bitje, potem je pa to naš Bogj, le da je razlik» v imenu.
Ko so nekoč pred brezbožnim Voltairom razprav Ijali o bivanju Boga, je on pokazal s prstom na stensko uro in dejal: „Bolj ko premišljam, teže razumem' kako bi mogla iti ta-le ura, |ko bi je ne naredil urar/


„V luči večnosti presojaj smrt Ti in naj jo presoja tvoja družina» pa boste mirni tudi takrat, ko enega od vas pobere grenka smrt. Čuti Je treba in moliti. Ker ne vemo, kdaj pride Gospod, da nas pokliče, zalo hodim» vedno pripravljeni na smrt“ — Anton B. Jeglič.
Quo
vadiš?
221.
^pz dolgo je vzdignil 1 »a strune, rekoč:
roke ter uda-
gnezdo mojih ^Delka!“
očetov, o draga
ray' jL'gov 8:*as Je v hrumu ipožara in ^zjarjene množice bil podoben bren-v/jJU muhe’ dvorjani stoječi na vodo-i U’ S° vcndar spoštljivo sklonili glave teiv!)0'S*U^a^" Je končal pesem, ka-
mi<°i-JC bil zložil že prej’ si j® začel iz" z J<TVati ob Pogledu na strašni pri-o j" Naposled je umolknil. Tedaj se je lej ‘lo hrupno ploskanje- Toda od da-j mu Je odgovarjalo tuljenje razjar-Ve-6 omožice. Zdaj ni bilo za nikogar flop V0lna> da je Rim dal zažgati Ne-s ’. da bi ob požaru mogel prepevati ^e Pesnitve-
222.
ro ° je zaslišal mrmranje, se je Ne-se • Aflil in se ozrl ,na ravan, kjer se jeni6 gTletla grozeča množica. Razbur-10 c 'ned ljudstvom je bolj in bolj ras-Ptiti ,rct°rijunci s0 komaj vzdrževali -S	razjarjenih Rimljanov. Nerona
lili ^	strah. Dvorjani so ga si-
bj ’- naj ere in spregovori množici, da Jo Pomiril. Toda cesar ni hotel.
„Naj stori to kdo drugi v mojem imenu. Kdo prevzame to nalogo?" je vprašal.
„Jaz“, je mimo odvrnil Petronij-
„Ti si mi edini, oib vsaki priliki najzvestejši prijatelj! Pojdi in ne skopari z obljubami!“
Petronij je vzel s sabo nekaj senatorjev ter mirno odšel do konca vodovoda. Tam isi je dal privesti belega konja, ga zajezdil ter s spremljevalci krenil skozi goste vrste pretorijancev proti razburjeni množici. Ni imel nič orožja, v rokah je držal samo tenko palico iz slonovine.
224.
Ko je dospel do množice, je pognal konja kar vanjo. Ob svitu požara je bilo opaziti morje glav, divjih obrazov, dvignjenih rok, ki so vihtele različno orožje, potnih lic in penastih uist. To morje je takoj zajelo njega in njegove spremljevalce. Hrum množice se je spremenil v nečloveško tuljenje.
225.
Gorjače, bodala, meči s0 se vihteli proti Petroniju in drzne roke so grabile po vajetih njegovega konja, on pa je jezdil dalje hladno, malomarno in zaničljivo. Včasih je katerega največjega predrzneža s paličko kresnil po glavi. Ko ga je množica spoznala, je začela vzklikati:
„Petronij, Petronij!“
Ob .njegovem imenu iso se ljudje začeli pomirjati, zakaj ta slavni dvorjan je bil zaradi svoje ljubeznivosti in dobrega srca pri ljudstvu priljubljen. Poleg tega so bili pa radovedni, kaj jim bo povedal ta cesarjev odposlanec.
226.
Petronij je vrgel raz sebe belo, s škrlatom obrobljeno tog0 ter začel z njo mahati nad! glavo v znamenje, da bi rad govoril. Ko je hrum potihnil, je začel:
„Državljani! Tisti, ki me islišite, ponovite moje besede oddaljenim! Poslu-
šajte! Rim bo znova pozidan. Cesarski in plemiški vrtovi sa vam odslej odprti. Od jutri dalje se bo začelo deliti 'žito, vino in olje, da si bo slehernik lahko napolnil trebuh. Nato vam bo cesar pripravil igre, kakršnih svet še ni videl. Po požaru boste še bogatejši, kakor ste bili poprej!“
227.
Petronijevim besedam je odgovoril šum, ki se je v kolobarju širil na vse strani, kakor če vržeš kamen v vodo. Nato so se začeli oglašati kriki, ki so se prevrgli v vesoljno, oglušujoče tuljenje:
„Panem et circenses — kruha in iger!“
Petronij se je zagrnil v togo ter v •beli obleki nepremično stal nekaj časa .med valujočo množico, podoben marmornemu kipu. (Naposled j el vzdignil roko in dejal:
„Obljubljam vam kruha in iger, toda zdaj vzkliknite na čast cesarju, ki vas redi in oblači, potem pa pojdite spat!“
Nato je obrnil konja ter odjezidl-Ljudski srd je bil pomirjen.
228.
Ko se je spet vrnil na vodovod, je pomiril cesarja in njegove, 'ki niso razumeli, kaj pomeni zadnje burno vpitje-Neron se je oddahnil in mu bil neizrečeno hvaležen. Ko se je opomogel, ma je položil roko na ramo ter ga vprašal:
„Povej mi odkritosrčno, kakšen set« se ti zdel, ko sem prepeval?“
„Bil ei vreden tega prizora in pri' zor je bil vreden tebe,“ mu je dvouirv no, a vendar laskavo odgovoril Petronij, potem .pa se zazrl v požar, rekoč:
„Oglejmo še malo stari Rim — te* se poslovim0 od njega.“
' ni
D° ker je 'bil apostol Peter v jami, v rnn&el Vinicij nič zvedeti o Ligiji.
e ko bo se kristjani razšli in je z »-tolovo druščino tudi on krenil na je°d -Se Je 'upai* P0VPrašati; Peter mu
>#Ne boj ee zanjo. Ne daleč od tod bdi amnarieVa hiša’ v kateri bomo do-^ Ligijo, Lina in njunega zvestega uzabnika. Kristus, ki ti j0 je ne na-Cni ’ ti j0 ,bo tudi ohranil.“
Vhkti, ki je bil prenesel strašno go ^*ma> iskanje, muke in skrb v l(t.1CcCm mestu, je ibil ob tej novici pri aju 2 močmi. V glavi se mu je za-lj G °’ k° je slišal, da je njegova ljub-n.a Ligi ja tako blizu- Moral se je tijeti skale ob poti ter se naslonil ,lanj o.
230.
■*a ter
em se je onemogel zgrudil na
se mrmraje zahvaljeval Petru.
■^P stol ga je prijel za rok0 ter dejal: sj. ”^e zahvaljuj se meni, temveč Kri-m Zdaj pa vstani in pojdi z mano!“ ^ micij ee je počasi vzdignil. Solze
deimU lile po Iicu" AP°st°l ga je odve-v pr°ti griču, kjer je bila kamnarjema. Spotoma ga je Vinicij prosil: '<1‘sta °S^°^’ urrdj me Z v°d° svetega
Ita 1 ’ Sa^* 1]‘ubim Kristusa z vso dušo. doh dam življenje zanj. Kajti On je Cr> usmiljen, On je Edini.“
231.
še J^alu s*'a dospela do kamnarjeve hi-vd’olKl "*e	prav za prav votlina,
ta t°na v skalo- Vrata so bila zapr-0g’en0da skozi odprtino je bilo videti Je J Velikanska, temna postava se kdo VjZd‘Rn'la °d ognja ter vprašala,
til ”®'U2abniki Kristusovi,“ je odgovo-t eter.
Zdaj so se vrata odprla, skoznje j« stopil Ursus in bil neznansko vesel, ko ju je spoznal. Pokleknil je pred Petra, Viniciju pa je poljubil roko, rekoč: „Naj bo blagoslovljeno Kristusovo ime za radost, ki jo prinašaš Ligiji!“
232.
Ursus ju je potem odvedel v hišo. Bolni Lin je ležal na slami zdelanega obraza in porumenele kože. Ligija je sedela ob ognju ter držala v rokah venec rib, nabranih na vrvico. Pripravljala je večerjo.
Ko s0 vstopili, se ni niti ozrla, meneč, da je Ursus sam.
233.
K0 je Vinicij stopil proti njej in jo poklical po imenu, se je zdrznila, se ozrla, potem pa stegnila k njemu roke. Na obrazu ji je zasijalo neizrekljivo veselje, kakor otroku, ki po dolgih dneh strahu in groze najde očeta in mater.
234.
Nekaj časa je ostala tako, kakor zamaknjena, potem pa je planila in se
vrgla Viniciju v naročje. On jo je ob-' jel in jo istisnii k sebi, ji začel polju-bovati lase, čel0 in oči ter ponavljati njeno ime. Naposled ji je pokleknil k nogam. Njuno veselje ni poznalo meje, , Šele čez dolg0 se je tolik0 zbral, da ji je začel praviti svoje prigode med potjo v Rim ter med iskanjem po gorečem mestu. Potem ji je dejal:
„Zdaj te ne pustim več sredi ognja in besne tolpe. Visi skupaj bom0 odrinili v Sicilijo. Vse moje imetje je vaše. Tam te bom vrnil Aulovim ter te spet sprejel iz Pomponijevih rok kot ženo. Ne boj se me več. Petra sem že prosil za krst. Zaupaj mi in zaupajte mi vsi!“
235.	»	t
Pigija je vesel0 poslušala Vinicijeve besede, ki so jo tako prevzele, da se je nenadno sklonila in m,u poljubila roko, rekoč:
„Tvoje ognjišče je tudi moje.“ Takoj nato jo je oblila rdečica, zakaj rekla je besede, ki jih je po rim-
skem običaju smela samo nevesta. Povesila je glavo in se bala, da ji bodo šteli kaj v zlo. Toda na Vinicijevem obrazu se je kazalo samo brezmejno oboževanje.
236.
Od zunaj se je zdaj oglasilo odda ljen0 pobesnelo kričanje. V hišo je ves prestrašen planil kamnar in povedal, d* se je v mestu začelo pobijanje. Sužnji in borilci so začeli napadati ljudi i° moriti.
Vinicij je zdaj začel rotiti Petra-naj s svojimi najzvestejšimi odrine v Sicilijo na varno. Cesar bi utegnil zapovedati splošen pokolj rimskega prebivalstva. Toda Peter je zmajal z gl*' v0 in dejal:
„Kristus mi je na jezeru dvakrat rekel: Pasi moje ovce! On nas v viharju ni zapustil. Kako naj bi zbežal ja* od tistih, ki mi jih je zapovedal varovati V“
237.
Vinicij je zdaj razumel in rekel:
„Jaz sem dejal samo, kar mi je g°' vorila pamet, vi pa imate drugo spoznanje, ki se ravna samo po Odrešenikov! zapovedi. Meni še ni padla vS» mrena z oči- Toda Kristusa ljubim i" hočem biti njegov služabnik. Poklekam pred vami in prisegam, da bom tud' jaz izpolnil zapoved ljubezni in ne bofl> bratov zapustil ob času preskušnje is tiske."
Pri teh besedah je pokleknil in navdušen dvignil roke priti nebu, rekoč:
„Ali te zdaj že razumem, o Kristus • Ali sem te že vreden?“
238.
Roke so se mu tresle, oči so mu K sketale od solz; vsega je prevzela vera in ljubezen.
Peter je vzel glinaist vrč, napolnjen
z v°do, stopil k njemu, ,ga oblil in slojno dejal:
»Krstim te v imenu Očeta in Sina ln Svetega Duha!“
13».
Navdušenje, kakor ga more dati le Vera> je pri tem pogledu prešinilo vse Navzoče. Zdelo se je, da se je soba napolnila z nadzemeljsko svetlobo, da je dišati nebeško godbo, da se nad gla-^ami odpira nebo, da se iz njega spu-st‘ajo roji angelov, da je daleč tam gori ^ eti križ in roke, ki zbrane vernike
blagoslavljajo.
Rimsko ljustvo, ki je bilo brez stre-e> Se je zdaj lahko utaborilo v pre-rasnih cesarskih /vrtovih, kakor mu Je bil obljubi Petronij. Tolpa iz pred-oieistij je poplavila vse nasade. Pavi, pe-. ani, labodi, noji, gazele in antilope, leleni in srne in vse druge živali, ki 8o služile vrtovom v okrasje, so popadale pod noži sestradanih ljudi.
Iz Ostije so pripeljali žita, vina in olja ter ga delilil množicam, da lakote ni bilo. Cesarju so ploskali, kjer se je prikazal.
Za kaj bomo molili v tem mesecu
Splošni molitveni namen: Molimo, da 1 zelja po edinosti vodila protestante do 6P°znanja Cerkve!
Misijonski molitveni namen: Molimo, a bi bil vesoljni cerkveni zbor v oporo '"toijonskemu delu!
Molitvena zveza za slovensko domo-Letos bo preteklo 40 let, odkar se l^.iV. Ljubljani vršil peti slovenski kato-1 _ shod. Na njem je govoril tudi naš ^enigki dr. Lambert Ehrlich o kato-.1 internacionali. V tem govoru je UJa': »Zaklicati moramo Italijanom in
Nemcem: Pustite naše brate živeti kot ljudi, pustite jih moliti k Bogu v svoji domači govorici!... Narodnost, ki obožuje narod in tepta druge narode, je herezija in želim samo, da bi jo Rim kmalu kot tak0 obsodil.“ In slovenski zamejski list je še leta 1959 dostavil: „Ali niso te besede za nas Slovence v Italiji tudi danes aktualne ?“ Kaj pravijo Beneški Slovenci ? In Nabrežina, že gradi italijansko kolonijo? Kaj pa Korošci? — Prosimo Boga, da bi Rim, oziroma Vatikanski koncil kmalu obsodil herezijo velikih narodov, ki načrtno zatirajo narodnostne manjšine!
Tradicija je na eni struni važen pozitiven činitelj v življenju poedincev in družbe, zato jo je treba spoštovati, sprejemati, pojiti; a na drugi strani nam ta zvestoba do izročenega ne sme zapirati oči pred novim.
STARO IN NOVO
V vseh dobah človeške zgodovine bi mogli zaslediti neko večjo ali manjšo, bolj ali manj izrazito in zavestno napetost med starimi in mladimi. To nekakšno nasprotje med starejšo in mlajšo generacijo je do neke mere nekaj splošno človeškega, naravnega, skoro da nujnega; zato na sebi ni tragično, marveč more biti, ob malce dobre volje na obeh straneh, počelo rodovitnega sožitja in organskega napredka.
ZAKAJ?
Izhaja končno iz dejstva, da živimo, bivamo v času. Čas je zaporedno prelivanje bivanja, trajanja. To, kar je, že ni več, in to kar šele bo, je že. Vsak hip nekaj utone v preteklost, za vedno, in vsak hip se nekaj novega pojavi. Umljivo! je, da se stari ozirajo nazaj, v svoja najlepša leta, v čase svojega zrelega, polnega delovanja in življenja: živijo v časih, ki jih takšnih več ni, razen v njihovih lepih spominih. Tako so pogosto zagledani y preteklost, da ne vidijo in nočejo videti in priznati novega. Mladi rod, ki obožuje novo in se ozira v bodočnost, jih ne razume, zato postajajo vedno bolj zaprti sami vase, zagrenjeni dD vsega, kar je mlado in sveže. Poleg tega pojema z leti tudi duhovna gibčnost in s tem zanimanje za novo, pred katerim ima celo nek nezavesten strah: vse novo prinaša probleme, treba je novo obvladati, presoditi,
vnesti v življenje, izrabiti — toda star človek noče problemov, hoče mir, mir-Mladina pa nasprotno nima smisla za staro in minulo, brez pomisleka sprejema nov0 in išče novega; hoče se j* problemov in drznih, še ne preskušenih rešitev; zoprno ji je hvalisanje starih, dobrourejcnih časov in neznosna avtoriteta v preteklost zaverovanih starih, ki da ne umejo časa; s svojimi prebujajočimi silami se hoče sama uveljaviti in oblikovati svoj čas, ki je zdaj in jutri.
Iz te le bežne in nepopolne tipične oznake starega in mladega rodu je vi' deti, da je eden glavnih vzrokov omenjene napetosti med njima v tem, da stari cenijo tradicijo kot nekaj svetega, nedotakljivega, vedno enako veljavnega, ki jo hočejo ohranjevati in vsiljevati novemu rodu, medtem ko jo mladi kot nekaj preminulega, nesodobnega, zastarelega zavračajo in skušajo, neobremenjeni s staro navlako, zaživeti v novem času. To tako različno naziranje v smislu in pomenu tradicije določuje miselnost in življenjski stil obojne generacije in tako zanaša napetost skoro v celotno območje mišljenja in praktičnega razmerja; redko se v pomembnih živ-Ijenskih vprašanjih, teoretičnih in praktičnih, povsem ujemata.
Tako se naše vprašanje med „starim in novim“ poenostavi in skrči n® vprašanje o smislu in pomenu tradicij6-To sicer vedno aktualno vprašanje
Postane posebno pereče v določenih ča-8'*1 *n ob določenih dogodkih, ko se na-ookrat, hipoma ali celo nasilno nekaj Podere in kaj novega nastane.
TAKIH DOB IN DOGODKOV JE VEČ VRST
Najprej so revolucije, kakor n- pr. anai>a francoska revolucija, v kateri se je novi meščanski stan uprl staremu tradicionalnemu fevdalnemu gospodstvu, “er ffa je plemstvo zatiralo in mu od-rekal0 njegovemu pomen'u odgovarjajo-pravice. Pometel je s fevdalnim re-a z njim vred je žal zavrgel in upičcval tudi dragocene in žive tradicionalne vrednote, povezane s tem re-^'•m. ()b vsaki socialni revoluciji, ki ho-Ce biti radikalna, se stavlja z bridko resnostjo vprašanje, kaj je ob vsem no-veni in drugačnem vendarle vredno in Potrebno starega ohraniti.
Drugič so spet vojne, ki globoko po-sežejo v razvoj neke države ali celo vse •fa človeštva. Takšna vojna je bila n. pr Zadnja svetovna vojna;, posebno za Nem .'JO; zanjo ni pomenila le popolen vo laski poraz in grozovito uničenje mest, 'Pdustrije, dežele, marveč tudi z rušenj e Nacističnega, političnega in družbenega 8|stema, ki je kot totalen posegal v vse lvUenje naroda. Ob razvalinah se je le-a 1945 nemški narod zavedal, da mo-ra’ če hoče živeti, začeti znova graditi 8v°je celotno gospodarsko, kulturno, ružbeno življenje. Toda kam poseči na-Ali v leto 1933 in obnoviti, kar le tedaj diktatura zrušila, kakor da bi 86 v naslednjih letih ne bilo nič važ-zgodilo in doseglo? Kaj sprejeti z te zasovražene dobe? Ali pa sploh z®vreči vse staro in iskati povsem no-. la oblik v političnem, organizacijskem, lz°hraževalnem in drugem delu?
Dalje je zadnja svetovna vojna so-P°Vzročila, da živim,, danes v resnič-
nem meddobju, to je: med dvema dobama, med staro, ki zahaja, in novo, ki nastopa. Romano Guardini, svetovno znani sodobni kulturni filozoof, je pred nekaj leti napisal knjigo: „Konec novega veka“, kjer kaže na znake, ki napovedujejo nov0 dobo naše zgodovine, ki ji pa še ne ve imena. Jezuit p. Klemens Brockmöller je napisal, približno v istem času, precej diskutirano knjigo: „Krščanstvo v jutru atomske dobe“. V tem delu pojasnjuje, kako je vsa naša dosednnja kultura zgrajena na tehniki in civilizaciji, ki je slonela in sloni na načelu sežiganja: t. j. na parnih strojih, termoelektriki, eksplozivnih motorjih, itd., tako da bi mogli po pravici naš» kulturo nazivati „VerbrennUngs-kultur“ — kulturo sežiganja. Toda bodoče kulturno delo in ustvarjanje bo slonelo na splošni 'uporabi atomske energije in ta velikal, temeljna spremem-
Pušeljc ti naredila bom. . .
be v tehniki, proizvodnji, gospodarstvu, v vsem kulturnem in družabnem življenju. Nastala bo nova doba: atomska doba. Spet se pojavi vprašanje v jutru te dobe: katere so tiste naše, tradicionalne vrednote, ki jih bo treba prenesti in prevesti v nov, prihajajoči čas, in kako.
ŠE DVA DOGODKA
Vredn0 je omeniti še dva, v sebi povsem različna dogodka, ki pa stav-ljata na sličen način isto vprašanje.
Prvi dogodek je vesoljni cerkveni zbor, II. vatikanski ekumenski koncil, ki je pričel zborovati 11. oktobra. V okrožnici „Ad Petri Catedram“, s ka-
, tero je Janez XXIII. 29. junija 1959 napovedal koncil, beremo, da bo naloga tega cerkvenega zbora tudi „bolje prilagoditi cerkveni red (disciplino) sodobnim potrebam in sodobnemu položaju.“ To se pravi: Cerkev se zaveda, da je v njenih ustanovah, uredbah in nared-bah, v običajih in tradiciji mnogokaj, kar se je preživelo in kar je treba ali odpraviti, ali spremeniti, ali zamenjati z novim, tako da bo 'ustrezalo novim
časom in sodobnim objektivnim zahtevam. Pokojni kardinal Tardini je v pojasnjevanju papeževih besed govoril o „aggiornamento della disciplina eccle-siastica secondo la necessiti dei tempi“ Beseda ..aggiornamento“ (poner al dia) krepko poudari, da je nujno potrebno prizadevanje za novo, sodobno obliko cerkvenega delovanja in življenja. Sj>et nastane vprašanje, kaj je tisto, tradicionalno, ki ne služi več, marveč ovira življenje in ki se zato mora umakniti novemu, in kaj tisto, kar mora v vseh spremembah obstati.
Drugi dogodek, ki je posebno l>o 2. svetovni vojni zadel milijone ljudi, je pot v begunstvo in izseljenstvo. Po sili
razmer in proti svoji želji in volji so bili ljudje presajeni v drugo okolje. Naenkrat so se znašli v tujem, novem svetu. S seboj so prinesli svoj način mišljenja, čustvovanja, vrednotenja, svoj stil življenja, svoj jezik in svojo kulturo, svojo vero, svoje navade in običaje, svoje prednosti in svoje napake — 1 eno besedo: svoj0 tradicijo. A kmalu se ji je jelo odkrivati, da to njihovo bogastvo nima mnogo veljave v novem kraju; da ni vse zlatd, kar se pri njih sveti; da je mnogokaj, kar sosede odbija in česar se pred tujci sramujejo; da to in ono ovira človeka v borbi za gospodarski dvig in uveljavljanje tujega duha in tuje kulture, „tuja učenost" se jirodaija povsod; t'uje življenje grabi za njimi, da bi jih čimpreje povžilo, izenačilo. Tudi tu pritiska na človeka breme vprašanj: Kaj je od naše domače tradicije, kar je treba ohranjevati, čuvati, izpopolnjevati. Ali sploh kaj? In če, zakaj in kako? Ali je vredno napora, časa, borbe? Kaj moremo ali celo moramo, kot balast odvreči?
Iz teh navedb in primerov je videti, da stojimo tudi mi tu in danes pred perečim vprašanjem o novem razmerju med starim in novim. Iteševati ga je treba, vsaj v osnovah, v štirih konkretnih ozirih:
1.	KOT SODOBNIKI, ki živimo na prelomnici časov in smo sami vrženi v borbo med starim in novim;
2.	KOT KATOLIČANI, ki pričakujemo od cerkvenega zbora novih, sodob* nih oblik za tradicionalne, vedno veljavne vrednote;
3.	KOT SLOVENCI se sprašujemo o vrednosti oz. nevrednosti tega, kar je novi režim v domovini ustvaril novega na ruševinah prejšnjega starega, v vseh območjih življenja;
4.	KOT IZSELJENCI se prizadeva-
1,10 jasnost in trdnost v mnogoterih vprašanjih naše narodne tradicije in žlvIjenja v tujini.
Seveda so to važna, neodložljiva OKRETNA vprašanja, katerih ob-raynavanje tu ne spada. Hotel sem le “Pomniti nanje in pokazati področja, na ver'h se boj med starim in novim rs‘- Ta boj je treba bojevati in to na-etost izravnati na podlagi nekaterih P ošnih načel, ki jih bom skušal kratko "»kazati.
SPLOŠNA NAČELA že sem omenil, da nam tu vprašanje, “n0 je pravilno razmerje med sta-I v ;n novim, pomeni približno isto kot tr- eSanje> kakšen je pravilen odnos do so'' 'C^e" ®re za to, kako naj jo pre-■ y a,n°> cenimo, gojimo ali zavračamo. ^ ,0(*Sovor na to bom skušal podati ne-J. °sninvnih, načelnih misli. si .ajprej se moramo izogibati obeh (aj. )n°Bti: pretiranega konservativizmu L j lradicionalizma) in na drugi stra-0jtl(l>rel'ranega modernizma. Prvi se tej(| **a starega, ker je staro, ima pre-Z:‘Pir- na^e*n° /Ja boljše od sodobnega in n„	pred novih; drugi pa nasprot-
jc Aavrača staro in hlepi p0 novem, ker t«h, UV° *n *c Je novo. Nagnenje do cit, skrajnosti zasledimo ne le v poedin-lat "1arveč predvsem v celih dobah, ki leb "a poedince vplivajo. Zgodovina Hai ekstremov je izredno zanimiva, a r,‘m Zado8tuie le skromen obris. V Staig,^, 111 srednjem veku je imelo „staro“ kil ' n° 'eliko veljavo, čim starejši je čen "fy ,,auk, tem bolj se je zdel resni-'l'utli . "e“* je jamčila za pravilnost. plihlni*'teratura se ie bavila s starodav-. *"> antičnim in videla v davnini •"ene C° 'n vzor. še v 15. stoletju je bila h(. a"sa močno gibanje za obnovo s taft ske umetnosti, filozofije (Platon, te0 in miselnosti; mnogi sq se
tedaj vnemali za stare, čeprav poganske kulturne in življenske ideale ter jih skušali uveljaviti.
A prav tedaj začenja tudi novi vek, ki se takoj v začetku nagne v drugo skrajnost. Za novo dobo je značilen duh neodvisnosti od tradicije in avtoritete. Oče moderne filozofije, Itene Descartes (1596-1650) je zavrgel vsa stoletja filozofskega prizadevanja, o vsem dvomil, kar So bili misleci do tedaj učili, in z novo metodo iskel novo trdno izhodno točko za svoje modrovanje. Od tedaj se je moderna filozofija hote ločila od tradicije in vsak filozof skuša zgraditi samostojno le svojo novQ filozorijo. Zdi, kakor da bi šlo bolj za originalnost, kot za resničnost nauka; GRE ZA MODERNOST. Descartov, sodobnik Anglež Francis Bacon je vrgel v svet še drugo čarobno besedo, ko je dejal: „NAPREDEK obsoji v tem, da gledamo naprej, ne nazaj.“ Beseda „NAPREDEK“ je ostala za stoletja magična beseda, im še danes mnoge zavaja v krive iluzije. Posebno v prosvetljeni dobi (Voltaire) je zaživela neomahljiva' vera v človeški napredek. Zgodovina ni, kakor so menili stari poganski misleci, krožno gibanje, ko rasti sledi propadanje, temu spet rast in takQ naprej — ne, zgodovina je premočrtno gibanje naprej, od primitivne stopnje človeštva do sedanje in vedno višje, do končnega stanja sreče človeštvai, ki jo je ta krščanstvu se odtujajoči rod, postavil v ta svet, na to zemljo, ne več v onostranstvo, Zato pa je bila borba za polno človekovo srečo— borba za napredek. Vsaiko novo je bilo korak bližje temu končnemu smotrii. Umljiiv0 je, da je potakem staro veljalo le za balast, za breme, ki ga človek s težavo vleče za seboj in ki ga ovira in zavira na poti naprej. Vse star0 je tudi že zastarelo. To tembolj, čim hitrejši je tehnični na-
p redek. Avto iz 1. 1961 je že zastarel model. Ni čuda, da je današnji čas zgubil Amisel za vrednost in potrebo tradicije, saj je zaverovan izključno v tehniko in njene vedno nove pridobitve, ki ga očarujejo. Ob besedi „tradicija" vidi pred seboj pradeda ob petrolejki in prabavico v krinolini. „Nov“ je zanj skoraj istovetno z resničnim, s pravilnim, dobrim. „Novost“ je najodličnejša edino potrebna lastnost stvari, misli, nauka. V dobi eksistencialističnih filozofij in manir, v času „teenagerstva“ in „jeznoritih mladeničev" — tradicija torej nima vejjave. Ta miselnost živi v zraku in nov rod jo nevede in nehote vdihuje.
Da sta obe skrajni zadržanji do tradicije krivi in blodpi je videti že iz legla, ker sta pretirano ekstremni Na talkih področjih je resnica navadno v sredi. Tudi v našem vprašanju je tako. Tradicija je na eni strani važen pozitiven činitelji v življenju poedincev in družbe, zato jo je treba spoštovati, sprejemati, gojiti; a na drugi strani nam ta zvestoba do izročenega, do tega, kar smo prejeli od prejšnje generacije, nc sme zapirati oči pred novim.
(Se bo nadaljevalo)
Dr. Ignacij Lenček
SMItT ŽABNIŠKEGA ŽUPNIKA
Zadnj0 soboto v septembru so položili k večnemu počitku žabniškega župnika g. Jožefa Simitza. Rodil se je v Slovenski Benečiji leta 1896. Kot duhovnik je deloval najprej v Benečiji nat0 pa je leta 1940 prišel v Žabnice, kjer je ostal do smrti. Vsa leta je upravljal tudi Sv. Višarje, za kar je bil še posebno zmožen, saj je dobro obvladal vse tri tu potrebne jezike: slovenski, italijanski in nemški jezik. Zadnja leta ga je potrla bolezen, vendar smo ga še t0 poletje srečavali-
Primorske vesti
v Žabnicah, kjer je delal do zadnjega. Umrl je v videmski bolnici. Pogreba se je udeležilo 54 duhovnikov iz videmske, goriške, tržaške in celovške škofije. Gospodu župniku naj Bog da večn0 plačilo, žabniški fari pa duhovnika, ki bi razumel oba jezika svojih faranov.
SPREMEMBA V KONGREGACIJI ŠOLSKIH SESTER V TRSTU Za provincialno prednic0 tržaške province šolskih sester je bila izbran» č. s. Judita Pipan, ki je bila do sedaj prednica v Žabnicah pod Sv. Višarja-mi. Nova provincialna predstojnica j6 že nastopila svojo službo.
MISIJONSKA NEDELJA V GORICI Tudi letos je misijonska nedelj» razgibala vsa srca goriških vernikov-Popoldne ob 11 smo imeli običajn0 ur° češčenja v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Tudi tokrat nam je govoril K' direktor A. Orehar, ki že vrsto let v»e' . to deluje med Slovenci v Argentini, Go-vori] nam je o vlogi misijonarjev P° isvetu, o Slovencih v domovini in * zamejstvu ter v izseljenstvu. Goriški^ vernikom je g. Orehar posvetil svoj0| prvo in zadnjo pridigo v dompvini, tt\ kar smo mu iz srca hvaležni. Tudi 1»' tos je v Gorici izšla „Misijonska ned''; lja“ z lepim misijonskim branjem. 1 poldne pa je SKPD skupno z Mariji'11’ družb0 pripravilo lepo misijonsko Pf'v j reditev v dvorani Katoliškega dom» i Gorici. Na sporedu je bila lepa in S^ f boka igra „Rožni venec“, člani dr» s matskega odseka SKPD so jo sij»^ podali in želi za to obilo odobravali. Misijonski odsek M D pa je prip1"», bogat srečolov v prid misijonom- ” J reditev so ponovili še naslednjo «e , n ljo na praznik Kristusa Kralja.	j l>

KAJ JE NOVEGA V SLOVENIJI
APOSTOLSKI PROTONOTAR dr. FRANC KIMOVEC BISEROMAŠNIK
V nedeljo, 19. avgusta 1962 je apostolski protonotar dr. Franc Kimovec "bhajal svoj biserni juibilej v rojstni Zupniji Cerklje na Gorenjskem.
. ®b 10. uri se slovesni sprevod za-. z narodnimi nošami in duhovščino zakristije proti glavnemu vhodu v Cerkev, ki je bila lepo okrašena, šest ' ir>bolov je ponazarjalo biseromašnikovo 'vlJensk0 pot. Pred glavnim vhodom v ^ jubilanta pozdravila deklica in de-JJ v narodni noši. Nato je sledil po-ravni nagovor, ki ga je občuteno po-a njegova sorodnica. Četrti nagovor sj ,niu je podal študent. Ljudstvo, ki Je k tej slovesnosti zbralo tudi iz "Oljenih krajev, je jubilanta pozdra-). 0 6 pesmijo: Mašnik biserni, pozdrav-n n' • • Slavnostni govornik rojak, ka-** novomeškega kapitlja Jožef Kvas, j fi klenimi besedami lepo označil lik yjl 0vnika. Nato je g. stolni prošt oprsji Za^v.alno pontifikaln0 mašo. Pevski
fiati
je pod vodstvom domačega orga-a Predvajal Kimovčevo mašo: „Mi-
s eampestris“. Po slovesnosti je bi-l)ij>niašnik sam delil spominske podo-
Trošta
fej priliki je bil na pobudo g.
v , - vzidan len mozaik na pročelju ?dne lope. Mozaik je simbol Brezij e^0e in ga je jubilant ob številni ls*-pnci blagoslovil.
FARA PRI KOSTELU
„ii>nija Fara pri Kostelu, kjer žup-l>ro J K- Pogorelec, je letos 16. avgusta av"ila stoletnico, ikar je bila sezi-
dana in posvečena sedanja župnijska cerkev Marije Vnebovzete, ki ji je cerkev posvečena.
Kot zastopnik nadškofa je prišel iz Ljubljane profesor kanonik Jakob šolar, ki je imel slovesno mašo in pridigo. Na kratko je orisal zgodovino prafar-ske župnije, ki bo prihodnje leto obhajala že 600 letnico svoje ustanovitve. Ob spominu na 500-letnico ljubljanske škofije pa je govornik poudaril zlasti zvestobo Cerkvi. Cerkev nadaljuje Kristusovo odrešilno delo, zato le v tesni povezanosti z njo uspeva naše nadnaravno življenje. Govornikove besede so na vse prisotne naredile najgloblji vtis. Kot v potrdilo njegovih izvajanj pa je večji del vernikov med mašo prejel sv. obhajilo.
PISMO DR. ŠKOFA DRŽEČNIKA G. ZLATOMAŠNIKU B. TENSUNDERNU
Z velikim veseljem sem sprejel Vaše sporočilo, da boste dne 12. avgusta tega leta obhajali zlato sv. mašo. Ko z Vami hvalim Boga za to veliko milost, ki Vam jo je podelil, moram reči, da ste pa tudi sami skozi vsa mašniška leta mnogo, mnogo dobrih del dodajali k pozlatitvi Vašega jubileja. Poleg svojega rednega dušnopastirskega dela ste z neutrudljivo ljubeznijo prav očetovsko skrbeli za naše rojake, ki živijo v Nemčiji. Dokaz te Vaše ljubezni je, da ste se dovršeno naučili pisati in govoriti v slovenskem jeziku, ker ste vedeli, da boste tako lažje vodili naše ljudi h Kristusu. Samo skromen dokaz priznanja za to apostolsko delo je bilo imenovanje za č. konzistorialnega svet-
nika mariborske škofije, ki se je izvršilo dne 28. 12. 1943. Od tedaj Vas vodimo v zapiskih duhovnikov mariborske škofije med odlikovanci, kakor da ste popolnoma naš. Posebno pa se spominjam Vašega požrtvovalnega sodelovanja pri delu za beatifikacijo Slomška, k0 ste zbrali nad 2500 podpisov naših izseljencev na prošnjo tedanjega škofa g. dr. Ivana Jožefa Tomažiča in zapisali, da tudi Vi z vsemi sopodpisniki iskreno želite, da bi S. B. A. M. Slomšek dosegel čast oltarja. Kakor je Bog poslal mlademu Tobiji, k0 je šel na tuje, Rafaela, ki ga je spremljal in varoval, tako je Bog izbral Vas, prečastiti gospod zlatomašnik, da ste viden angel varuh vernih Slovencev — izseljencev po Nemčiji. Kakor je oče To-bija izpraševal, kaj naj bi dal Rafaelu v zahvalo, tako izprašujem zdaj ob Vaši zlati sv. maši tudi jaz. Prepričan sem, da bi mi Vi dali isti odgovor, kakor ga je dal Rafael, da naj zahvalim ljubega Boga za Vas! — In zato bom rna ta dan Vaše zlate sv. maše s svojimi mislimi in z vsem srcem, pri Vas, moja duša bo z Vašo zapela Te Deum laudamus za tako plemenitega božjega služabnika! — Ta naša skupna zahvalna molitev pa naj Vam izprosi milost, da bi se mogli še vmto let veseliti sadov svojega plodonosnega delovanja in da bi Vaš apostolski zgled našel na-sledovalce med Vašo duhovščino, da bodo naši rojaki — izseljenci kot člani sv. katoliške Cerkve imeli zavest, da smo katoličani vseh narodov bratje in sestre, otroci nebeškega Očeta. — Vašemu ljubeznivemu vabilu, da bi se slovesnosti Vaše zlate sv. maše osebno udeležil, pa se žal ne morem odzvati, ker sem zelo zaposlen zaradi izvrševanja škofovskih dolžnosti. — Sprejmite moje iskrene čestitke in pozdrave ter blagoslov.
ŽELEZNA MAŠA V KRANJU
Redko kd0 jo dočaka, morda vsakih sto let dva ali trije. G. dr. Alfonz Levič-nik, girnn. katehet v pokoju, pa jo 3e dočakal nenavadn0 čil in zdrav na te lesu, pa še bolj bister po duhu.
Nekaj pred deseto uro na to lep0 nedeljo se je pripeljal visoki jubilant v salvnostno okrašeno starodavno cerkev v Kranju. Res smo mu morali nekolik0 pomagati preko stopnic, pa kdo bi zmogel od drugih pri 93 letih prek0 strmih stopnic v zakristijo! Na slovesnost s° prihiteli iz Ljubljane nekdanji njegovi učenci: gen. vikar dr. Jože Pogačnikt kanonik prof. Jakob Šolar, prof. dr-Janez Fabijan. Tem so se pridružil’ duhovniki kranjske dekanije z g. dekanom msgr. Viktorjem. Zakrajškom. / Nad oltarjem je zablestel križ in letni' ca — 70 — Sedemdeset let torej stop* Levičnikov gospod — tako ga v spošt°' vanju imenujejo tu domačini — da * Kristusom ponavlja in obnavlja njeg-oV0 žrtev na križu v nekrvavi daritvi sV’ malše.
Mala šestletna Irena Jekovčevu -1’6 v imenu malih takole pozdravila pr® _ | g. zlatomašnika dr. Alfonza Levičnik*'
Ta dan je sedemedeset let, odkar ste prv0 mašo peli.
Veliko ste voščil prejeli, še mladi z Vami smo veseli; zato sprejmite šopek ta, ki Vam ga od veselja da najmlajša deklica.
V imenu župnije se mu je zahv*^ za njegove sv. maše, molitve in žrtv J Pa za tiho nekdanje osemletno delo spovednici v Kranju župnijski uPr* : telj Franc Blaj.
Gen. vikar dr. Jože Pogačnik j®
Pomenljivem govoru na kratko pokazal jubilantovo življenje, zlasti duhovniško, ko je bil kaplan v Cerknici, škof. tajnik velikega kardinala dr. Jakoba Missije *n dr. Jegliča, potem katehet v Idriji, Kranju in Ljubljani. Nato pa je razvil veliki socialni pomen duhovnika, ki je tudi današnjemu času tako zelo poseben.
Pevski zbor pod vodstvom Andreja Studena pa je zapel: Železomašnik bod’ Pozdravljen! Začela se je presveta daritev .— slovesna maša, ki jo je opra-ril dr. Jože Pogačnik. Jubilant je nam-rcu svojo daritev ob sedemdesetletnici °Pravil že na svojem dom.u, zdaj pa je 11:1 sedežu prisostvoval še enkrat slo-ririni daritvi. Ponižno je kipela prošnja: yrie eleison — Gospod usmili se. Vse ® Prošnje so se dvigale k dobrotnemu °JTu, da bi nam Slovencem dal še in 7? dobrih duhovnikov, kakor nam kaže k K. jubilanta, ki je bil vedno odločen ?a božjo stvar, zraven pa mil in do-Kr°tljiv kot njegov božanski Učenik. — ot odgovor božji na te prošnje smo e)eh jz onostranstva zatrdilo spet pri _asi v slavi: Ti sam si svet, ti sam /laPod, ti sam najvišji — ti si z nami num, boš dajal še in še duhovnikov
po svojem Srcu. — Maša mineva. Pred zahvalno pesmijo pa se dvigne častitljivi starček jubilant in se s sicer tihim, pa tako milim glasom zahvali vsem, ki so bili pri tej sveti daritvi 70-letnega jubileja. Lepo se priporoča vernikom tudi v molitev — zakaj čas je blizu (Raz. 1, 3). Mislil je dobri starček na čas, k0 se bo srečal s svojim Gospodom ob koncu življenja.
O saj bo to srečanje tako lepo in srečno. — Sam sveti oče iz Rima je poslal visokemu jubilantu in vsem, ki so se njegove železne maše udeležili, očetovski blagoslov. To nam je prebral ob koncu govora gen. vikar dr. Pogačnik.
Utihnili so akordi večno lepe pesmi:	Železomašnik bod’ pozdravljen,
množice se razhajajo med pestrimi narodnimi nošami, med mladimi in starimi; vse pa je prevevala edina misel: bili smo na železni maši. Bogu hvala za to!
Iz prestolnega Beograda pa je prihitel na slovesnost predat dr. Janez 'cr.ko. Gotovo je dobil najlepše vtise iz svoje ožje domovine, M še spoštuje in ljubi duhovnike, kakor je pokazala železna maša v Kranju.
V Venezueli, ki meri 912.650 km2, skoraj za 4 Jugoslavije, in ima le 7 milijonov ljudi, je par sto Slovencev iz Primorske, Dolenjske, Notranjske, Gorenjske in štajerske. Imajo svoj list, naročeni so na druge liste, tudi na „Duhovno življenje“; imajo nedeljsko službo božjo in še te in one stvari
Slovenci smo se naselili v Venezueli šele pred 10 ali 14 leti. Preje skoraj, da ni bilo tu naše krvi. Različni so bili razlogi, ki so nais pripeljali v to nepoznano zemljo. Okrog 430 nas je raztresenih po vsej državi. Slovenskih duhovnikov ima vsa Venezuela 4. Že več kot 20 let je tu preč. g. Trampuš Edvard, salezijanec, doma iz Koroške. Preč. g. Prša Martin iz lavantinske škofije je nastavljen za župnika v škofiji Calabozo, kakih 150 km ven iz Caracasa. Tu pa sta še preč. g. Fale Mirko, ravnatelj obširnega šolskega zavoda Mons. Arias in pa preč. Grilc Janez, izseljeniški duhovnik. Oba sta iz ljubljanske nadškofije, štajerska skupina Slovencev je najmočnejša. Za njo pridejo Primorci, nato Gorenjci, Dolenjci, No-tranjci, pa tudi Prekmurci so zastopani. Tako, da res predstavljamo Slovenijo. Dovolite, prevzvišeni, da povemo najprej nekaj o naši novi domovini, nat0 kaj delam tu in nazadnje dodamo še posebnih pozdravov. Da pa bo to poročilo še bolj pestro, Vam poklanjamo skromen album slik. Z njim bo še bolj vidno naše bivanje tukaj.
Splošen opis dežele
Naša nova domovina je Venezuela. Tropična dežela Južne Amerike, ki jo je odkril Krištof Kolumb na svojem tretjem potovanju okrog leta 1498. Odkar pa je država samostojna, je minilo 160 let. Je to velika razsežna država z malo prebivalci, saj meri 912.650 km*
Slovenci
v
Venezueli
skoraj za 4 Jugoslavije, ima pa dobrih 7 milijonov ljudi. Glavno mesto je Caracas, ki šteje čez milijon prebivalcev. Večina naših rojakov živi prav tu. Dežela ima veliko bodočnost, kajti Stvarnikova dlan 'je vrgla tu sem polno zakladov, ki so še zakopani. Ogromna ležišča petroleja in železne rude, čakajo pridnih rok. Prav tako obsežni predeli rodovitne zemlje, pripravni za poljedelstvo. Podnebje je tropsko z dvema letnima časoma, to je s suho in deževno dobo, ali kakor ju domačini nazivajoi poletje in zima. Dan je skoro vedno enako dolg. Razlike v dolžini dneva med enim in drugim letnim časom je z» eno uro. Ker leži Caracas 900 m morjem, ima prijetno in znosn0 klim0, I 'V nižjih predelih pa je precej vročc> kar občutimo predvsem Evropejci. P*0' bivalci s0 večinoma mešanci med P1" votnimi Indijanci in priseljenimi Evr6' pejci ali nasilno prignanimi afriškin11 sužnji za časa španske kolonije. Po domače se imenuje tukajšnje ljudstvo „krioljos“. Po veri so po večini kat°' ličani. Okrog 90%. Politično je drž*v>
danes nekako tako urejena: Pri zadnjih svobodnih volitvah je dobila večino Zelo levičarska stranka „Accion Demo-crätica" in ima zato v vladi prvo mesto. Vendar vlada v koaliciji s krščan-®ko demokratsko stranko, imenovano »Copey“. Ustava, ki je v veljavi od zadnjega januarja tega leta, zagotav-*-"a Popoln0 svobodo vere, kulture in kar je važno: pouka. Cerkev ima za svoje delo popolno svobodo. Država ji finančni Nekoliko pomaga. Razmerje med Oer-*vijo i.n državo ureja Patronat, sklenjen Za časa španske kolonije, ki pa je za današnje razmere zastarel in v marcem krivičen. Cerkvene oblasti si prizadevajo za nov „modus vivendi“, če , če ne mogle doseči modernega kon-*°rdata.
Socialni položaj
Socialno je dežela zelo zastarela. Dva 8°cialna sloja, revnih in 'bogatih, sta jaočno vidna vse povsod. Da je temu ako, je veg vzrokov. Eden, brez dvo-?av je, pomanjkanje krščanske zavesti.
^ava in Cerkev se trudita, da bi to V(diko razliko zabrisali. Država pred-vsem 6 poukom, ker vidi v visoki ne-W*hi«nosti vzrok zaostalosti. Cerkev pa
opozarja na nekrščansko socialno stanje in kaže na rešitev problema potom načel (krščanske socialne pravičnosti in ljubezni, kot nas tega uče veliki socialni papeži. Vendar Cerkev ne ostaja samo pri vzpodbudni besedi. Sama dejansko pomaga revnim z obširno dobrodelno ustanovo .yCharitas“, ki v svojih številnih dispanzerjih z zdravniki deli zdravniško pomoč, potrebnim pa tudi kruha in obleke. Močno skrbi tudi za šolstvo, saj Ima svoje ljudske in srednje šole in celo univerzo. Katoliška visoka šola, ki jo vodijo jezuiti, ima naslednje fakultete: pravo, arhitektura, farmacevtika, in filozofija; letos pa bo odprla celo časnikarsko stolico. Katoliška univerza šteje čez 3000 študentov. Med narodom in oblastjo uživa splošen ugled, ker razpolaga z najboljšimi učnimi močmi. V vsej državi je poleg tega okrog 184 srednjih šol s 24.000 študenti. Velikanski napredek na šolskem, področju je to, če pomislimo, da je leta 1948 razpolagala Cerkev sam0 z 49 gimnazijami s 5380 študenti. Obstoja tudi 84 učiteljišč z 9706 gojenci za bodoče učitelje. Osnovnih šol pa ima 934. s 170 tisoč učenci. Katoliške šole so drage, ker jih država ne podpira. Starši pa, če le morejo, pošiljajo vanje svoje otro-
ke, ker je v teh vzgoja neprimerno boljša kot v državnih zavodih in izobrazba eolidnejša. Le težko je dobiti v njih mesta, kajti katoliški zavod, ki more sprejeti 500 lotrok, dobi skoraj 1000 prošenj. Najdemo pa v Venezueli tudi katoliške strokovne šole, kot so „escue-las profesionales salesianas“ z oddelki za agronomijo, obrt, tipografijo in tečaje za socialne delavce, trgovce, bolničarke in cel0 odrske igralce. Na žalost pa je treba priznati, da primanjkuje duhovniških poklicev. iNi vztrajnih kandidatov, kljub temu, da je malo semenišče polno navdušenih fantov. Cerkvene oblasti skušajo primanjklaj nadomestiti predvsem s španskimi in deloma tudi italijanskimi duhovniki.
Katoliki tisk
Ker je tisk v Venezueli svoboden, se je Cerkev tudi tu razmahnila. Skoraj vsaka škofija izdaja svojo pisano besedo, mesečno ali celo tedensko. V Caracasu in Maracajilbo razpolaga celo z dnevnikoma. Vendar še dosti manjka, da bi se mogla kosati z drugimi 6 dnevniki, ki se tiskajo v Caracasu. Jezuiti izdajajo mesečnik zelo aktualne vsebine, ki socialno in politično usmerja izobražence, mimo katerega niti nasprotniki ne morejo. Dodamo lahko še, da je ravnatelj katoliškega dnevnika v Caracasu poznan daleč prek0 mej Venezuele. Trikrat so ga že izvolili za predsednika medameriškega časnikarskega združenja (Sociedad Interamericana de Pe-riodismo), ki nadzoruje tisk po celi Ameriki.
Pred kratkim je dobila Venezuela svojega prvega kardinala, na katerega so ponosni vsi Venezolanci. Občevalni jezik v Venezueli je španski. Prinesli so ga španski zavojevavci in naseljenci. Z njimi je prišlo tudi krščanstvo. Prvotno indijansko kulturo je
nadomestila španska, ki pa ji je ostal viden indijanski pečat. Pesem, in glasba odražata dušo tukajšnjega ljudstva. Tipična posebnost v njej so božične pesmi, ki jih imenujejo „aguinaldos“, kar pomeni darila za božič, novo leto in sv. Tri kralje. Za naša ušesa pa niso, ker je v njih preveč trušča. Tem ljudem pa ugajajo in se dolgočasijo ob naših mehkih božičnih pesmih. Poslušajmo božično pesem, ki jo pojo gojenci osnovne šole v zavodu „Mons. Arias“, čigar ravnatelj je naš rojak (pesem.)' Ali ne vidimo v trušču, ki sili iz teh božičnih pesmi vidni indijanski pečat! Sledi še ena narodna pesem. Tipično mnziko pa poda naslednja skladba z instrumenti (godala).
Naselitev Slovencev
Ob vselitvi v to deželo si je vsak pomagal, kot si je pač znal. Kajti vsi smo prišli brez nič, jezika nismo znali, vodnikov nismo imeli. G. Trampuš, stari naseljenec, je pomagal, kolikor je pač mogel- Večina smo imeli s seboj le pridne roke, voljo do dela in poštenost. S tem smo začeli, počasi napredovali in si opomogli, prišli do kruha in potrebne strehe nad glavo.
Skraja med nami Slovenci tu ni bilo nobene povezanosti. Pred 3 leti pa, ko je po posredovanju blagopokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana prišel med nas izseljenski duhovnik, gospod Jane* Grilc, smo se okrog njega zbrali, povezali in nekoliko razgibali. Večjega organiziranega delovanja naše skupine v Venezueli kot take še ni, zlasti, če g» primerjamo z delovanjem Slovencev v Argentini in Severni Ameriki, kjer j» zelo razgibano. Glavni vzroki za takšno stanje bi bili v naši maloštevilnosti in raztresenosti po razsežni deželi in priznajmo, tudi v pomanjkanju idealizma. Trenutno še gospodarska kriza
doprina.ša svoj del, da težje za skupnost kaj prispevamo in žrtvujemo. Če ne bi imeli svojega duhovnika, bi se za nas bore malo vedelo. Tako pa le živimo in nas kot skupnost prizna tu-kajšna cerkvena oblast, ki je uradno Priznala dušnega pastirja za Slovence.
Versko in narodno življenje
Naše duhovno udejstvovanje seže na versko, kulturno in socialno polje. Najbolj priljubljen versko narodni sestanek j° slovenska sv. maša vsako nedeljo Popoldne v predmestju Caracasa. Tu sem prihaja ob nedeljah okrog 30 rojakov k sv. maši ob 5 popoldne. Pri ma®i poiem0 domače nabožne ljudske pesmi. To petje privablja tudi druge 'ernike, tako, da je kapela vsakokrat dr Polno zasedena. Med mašo nam sp«d vselej prebere in razloži evan-Solij v našem jeziku. Da pa tudi gostje,
1 so pri maši v večini, dobe nekaj ' ull0'’vn.e brane, mašnik tudi njim. v španščini poda nekaj vzpodbudnih misli.
Poleg redne sv. maše obhajamo še oas.ednje pobožnosti: vse nedelje v ok-°b u zmolimo pred mašo skupno sv. ‘ožni venec, v postu pa imamo po ma-Sl križev pot. V maju častimo Marijo 8 šmarnicami. Požrtvovalne gospe pri-P'ovijo poseben oltarček in na njem »ase podob0 Marije Pomagaj iz Bre-1J' ^red tem oltarčkom, opravimo ob net el j ali p0 maši šmarnice z nabožnim »fanjem, litanijami in blagoslovom« sc*n je ta pobožnost priljubljena. v a pa slišijo božjo besedo v do-v ace»n jeziku tudi Slovenci, ki žive iz-
Caracasa, mašuje slovenski kaplan S p ,e. tri mesece zunaj na deželi. Ali ulguah, Valenciji, Maracaju itd. To manjša mesta, kjer živi več naših
vojakov.
, Pvidenemo še velikonočni blago-°v je^i in polnočnico, smo dovolj opi-
sali naše slovensko versko udejstvovanje v Venezueli.
Poglavje zase je naše kulturno delovanje, ki je skromno, a vendar le živi. Kulturn0 najpomembnejši dogodek je letno praznovanje sv. Miklavža.
Poleg Miklavža se navadno s posebno proslavo spominjamo materinskega dne. Praznujemo ga drugo nedeljo v maju. Ker pa ta materinski praznik sovpade z obletnico naše prve slovenske sv. maše, počastimo s skupno proslavo svoje dobre in požrtvovalne matere in obhajamo obletnico prve slovenske službe božje v Caracasu.
I List in mladina
>Naj pridenemo še vest, da imamo svoj mesečnik, če ga smemo tako imenovati. Imenuje &e „Življenje". Zelo skromen je, a vendar vsak mesec prinese v naše družine slovensko katoliško besedo. Izdaja ga s sodelavci naš dušni pastir. Njegovo vrednost in vsebino lahko sami presodite. Sicer pa radi segamo po revijah, ki jih zdajajo Slovenci drugod po svetu in si tako budimo narodno in versko zavest.
Nemogoče nam je bilo do sedaj posvetiti več pozornosti našim otrokom, da bi jim v tujini ne ugasnil plamen narodne in verske kulture. Nekoliko hoče zamašiti to vrzel otroška priloga v „Življenju". Vendar je premalo. Tega se zavedamo. Skušali bomo to stanje izboljšati, kolikor le mogoče.
Daleč stran smo 0d doma- Vendar se naše misli in naša hrepenenja še vračajo na rodno .grudo. Svoje ljubljene zemlje, s hribi in dolinami, z rekami in jezeri, ki jo je Bog obdaril še z dobrimi ljudmi in obilo naravne lepote, nismo pozabili. Naj j0 Bog čuva še naprej in varuje Mati božja, ki stanuje Po cerkvicah, posejanih širom slovenskih dežel...
JANEZ GRILC
Statistike Združenih n«rodov vedo povedati, da se samo 28% ljudi hrani v zadostni meri, to se pravi, da imajo na razpolago 2700—3200 dnevnih kalorij. 60% ljudi pa ne doseže minimalne številke; ki je 2200 kalorij
PROBLEM
MANJ
RAZVITIH
NARODOV
Socialni okrožnici „Mati in učiteljica“ .gre privilegij, da se je ozrla na problem, ki presega narodov okvir in zajema praktično vse človeštvo.
Ta problem je odnos bogatih in razvitih narodov do revnih in gospodarsko zaostalih. Sv. oče Janez XXIII. je s trpkostjo v duši moral ugotoviti, da velik del ljudi trpi pomanjkanje in da je to pomanjkanja, ta lakota, največja krivica sedanjega časa- Je pa to pomanjkanje tudi velika nevarnost za obstoj miru na zemlji, saj ustvarja proletarske narode. Treba je torej organizirati nesebičn0 pomoč tem. narodom in jim dati na razpolago napredke znanosti in tehnike. Vpostaviti je treba ravnotežje med prebivalstvom in proizvodnjo, ne pa misliti na protinaravno omejevanje rojstev.
POHUJŠANJE NAŠEGA ČASA
Danes je na svetu že tri milijarde ljudi. Od teh ljudi jih več kot polovica trpi lakoto. Zlasti azijski, afriški in ameriški narodi latinskega porekla ne je-
do, ne proizvajajo dovolj in ne živij0 človeka vredno življenje.
Statistike Združenih narodov ved» povedati, da Se isamo 28% ljudi hran* v zadostni meri, t0 se pravi, da imSJ0 na razpolago 2700-3200 dnevnih kal»' rij. 60% ljudi pa ne doseže minimal’»1; številke, ki je 2200 kalorij. V Indij' pride 1570 kalorij na osebo, dasi so tal1! pokrajine, kjer se morajo prebival»1 zadovoljiti celo s komaj 500 kalorijam''
Slaba prehrana pospešuje razne b° lczni. Ljudje živijo v nezdravih in z»' tohlih. stanovanjih, če je že v napredni*1 državah potrebnih še vedno 30 milijon1»'': stanovanjskih hiš, jih zaostale dri* 1 ve vsaj petkrat toliko potrebujejo.
Bolezni kot kuga, rumena mrzli»111 tifus, gobe redčijo človeški rod. Pri h0' gatih narodih se umira med 60 in 65. *c tom, pri revnih že pri 35. Pri prvih je »J
tisoč otrok 20 ali 30 smrti, pri drug1,
120 do 200. Manjkajo zdravniki, bol»1 čarke, postaje za prvo pomoč. Da j6 dovolj .poskrbljeno za zdravje prebiv»1 etva, naj bi bil en zdravnik vsaj 11
1S0« oseb- V zaostalih državah je raz-?erie veliko hujše: eden na 50.000. » faano se sliši, toda statistike ne la« Jo; na leto urarje 60 milijonov lju-1 in od teh 30 do 40 radi pomanjkanja
hrane.
Ali je kaj bolj krivičnega kot ugo-°viti, da devetnajst najbolj bogatih na-odov poseduje 70% svetovnega dohod-dasi tvorijo le sedmi del prebival-\a Zemlje. Na drugi stani pa pet-aJst najbolj revnih narodov, ki tvori-o Polovico zemeljskega prebivalstva, lrnajo več 'kot 10% svetovne rente.
Jasno je, da tako ne more iti več
Ko naprej. Majhna manjšina ima v °Jih rokah praktično vse bogastvo De ■ °®romne množice pa so oropa-•po naJbolj nujnih sredstev za življenje. v- sianje povzroča nemir v družbi, za-0	’ željo po spremembi. položaja in
v sebi klice krvavih socialnih re-
v°lucij.
PROLETARSKI NARODI
,r. ^°*8a stoletja so živeli narodi po-Ij Znieni v pomanjkanje, bedo in la-a, °.' Panes se tega zavedajo v polni t-- p Ta zavest jih povezuje med sc-roil 'n T°zivu v boj zoper bogate na-az"B ^Tiakpta je povezala afriške in kot . nar°de v silen blok. Postali so čla s'ndikat, ki brani pravice svojih pren°v- Pričenja borba tistih, ki imajo Lor z°Per tiste, ki imajo preveč, v . B°yd Orr je modro dejal, da bo r0^oIa°dhjih letih ogorčenje lačnih napa 7	nevarno za človeštvo kot
Prohi^0tns^e bombe. Problem vojne in 6m lakote sta neločljivo povezana p seboj.
■ Žan' r°'etarski narodi so danes prepri-beda ni nujen delež nekaterih i kota °V’	'n* neobhodno potrebna la-
Za vzdrževanje ravnotežja v druž-
bi; da sta tehnika in civilizacija že v stanu, ustvariti nov družabni red, kjer lakota ni potrebna. Toda proletarski na-rodi tudi ugotavljajo, da bogati narodi ne vzamejo resno svojega lastnega besedičenja o bratstvu med narodi; da jih vodi le gon po dobičku in gospodarski nadvladi šibko stoječih slojev. Zat0 Ke čutijo izkoriščane in izžemane, zat0 jih draži konfort bogatašev, njih razmetavanje bogastva in nemoralno življenje. Zahtevajo, da se jim da prilika za lasten gospodarski razvoj. Že niso zadovoljni z lastno usodo, kajti vidijo, da ni nujno vedno biti prikovan na revščino-
Proletarski narodi vedo, da se meče krompir v morje, da se požiga žito, da se uničuje kava zato, da ostanejo cene visoke. Tudi vedo, da bi samo deset od sto stroškov, ki So namenjeni oboroževanju, utegnilo odpraviti bedo manj razvitih narodov. Zavedajo se, da kivic0 vodi svet, dokler se „bogataška dežela“ z 200 milijoni ponaša s 15 tisoč kin0 dvoranami, proletarska Indija s 400 milijoni pa nima več kot 14.000 postelj za uporabo bolnikom-
Kdor ta dejstva le malo premisli, ga mora zazebsti pri duši in zagrabiti ga mora sveta jeza, ob spoznanju, da bogati narodi tak0 malo store za olajšanje bede revnih držav.
EKONOMSKI NEOKOLONIALIZEM
Kar najbolj boli krščanskega opazovalca, je ugotovitev dejstva, da bogati narodi izkoriščajo bedo svojega bližnjega za svoje politične cilje v borbi za nadvlado sveta.
Socialna okrožnica ,, Mati in učiteljica" Janeza XXIII. je ostro ožigosala novi kolonializem, ki se poslužuje gospodarske pomoči z namenom politično si podvreči obubožane narode.

Vsi navadno mislimo, da Združene države največ prispevajo pri pomoči drugim narodom- Pa daje Belgija z ozirom na isvoje dohodke veliko več kot pa ZDA. ZDA praktično podpira le tri narode s 40 milijoni prebivalcev (Južna Koreja, Formoza in Južni Vietnam). Podpira jih zato, ker ji služijo v borbi zoper kitajskim komunistom.
Pomoč .zapadnega sveta je bila vedno neuspešna in to pač radi brezdušnega kapitalizma ki vsak0 pomoč veže na svoje pogoje. Zapadne sile se obupno oklepaj,, ekonomskega sistema, ki jih je obogatil. V manj razvitih narodih vidij0 nova tržišča kamor bodo postavili svoje proizvode.
Baš proti takemu načinu gospodarskega osvajanja so pa novi narodi najbolj občutljivi. Zato ima sovjetska propaganda do njih veliko moč. Komunisti trdijo, da se bod0 novi narodi le z industrializacijo gospodarsko in politično osamosvojili. Zat0 Sovjetska zveza sodeluje pri gradnji in postavitvi velikih državnih podjetij. Obtožuje kapitalizem, da je svoje gospodarstvo zgradil na deželah, ki jim je dovoljeno nuditi le surovo materijo, ne smej0 je pa sami razvijati, temveč jo morajo prepustiti gospodarsko že razvitim narodom, da jo le-ti oblikujejo in nat0 narodom, od koder s0 materijo dobili, za drag denar nazaj dajejo.
POTREBA KRŠČANSKE VZAJEMNOSTI
Ob pogledu na vse to izigravanje bede v svoje sebične namene, še bolj začutimo, kako svetu manjka krščanske ljubezni in čuta vzajemnosti. „Tre-
ba je — pravi sv. oče Janez XXIII. vzbuditi v vseh dušah čut odgovorno-eti za potrebe bližnjega. Nihče več danes, ko praktičn0 razdalj ni več, more izgovarjati, da ne pozna potreb bližnjega. Vsi smo odgovorni za narO' de, ki s0 podhranjeni.“
Socialni r.auk Cerkve jasno ozn»-nja, da bogastv0 zemlje ni in ne m°re ‘biti stvar le nekaterih izbrancev, tel*' več mora služiti vsem, ki ga potreb«" jejo. Zato nobena človeška zakonodaj9! ne more razveljaviti te naravne pravic6,;
Krščanska vzajemnost terja, da n» rodi, ki proizvajajo preveč, teh produk" tov ne uničujejo, temveč jih razdelil0 med vise, ki so brez njih ali jih nima!0 v zadostni količini.
Tudi zahteva krščanska vzajemno®1, da prejmejo manj razviti narodi ne°^ hodn0 potrebne kapitale za začeti razviti svoje gospodarstvo z modern’-mi metodami. Treba je sestaviti pl®1!1 ki vpošteva prirodno bogastvo, matet' jo samo, zdrave cene, vzgojo mladi”6’ stanovanjske prostore, zdravje posameZ' mikov ter članov družbe. Poiskati je lrč! ba nesebičnih tehnikov, ki jim bo s| res sam,o za vzgojo novih rodov.
Če bo prišla torej krščanska vz-‘ jemnost do izraza, kot si to želi sVj oče Janez XXIII., potem smemo up”1’ da revni narodi me bod0 zašli v skl,: njavo, da isi s silo vzamejo, kar j socialna pravičnost daje in prizna'-9
Kar je predvsem potrebno, je zave6' da smo člani istega skrivnostnega te*t sa in dolžni zato videti v vsakem bl“, njem brata, ki mu je treba priskoČ’ na pomoč kadar je ta pomoči potreb611
JOŽE JURA*
„Z nobeno stvarjo ne škodujemo svojemu bližnjemu bolj kot z naP9 danjetn značaja svojega bližnjega.
4.
MED NAMI V ARGENTINI
praznik vseh svetnikov
Na praznik vseh svetnikov so bile »a večih krajih Velikega Buenos Ai-resa molitve za rajne. V Slovenski ka-jih je opravil g. župnik Gregor TaK, na Floresu g. Jože Guštin, na Chacariti, kjer je bilo nad 300 starona-^Ijencev, g. dr. Starc, v Ramos ' Me-Jla S- župnik Novak, v San Justo g. • anko Mernik, v San Martinu g. Jože Irak, v Slovenski vasi pa g. Janez petek.
nAN SLOVENSKE MLADINE
Slovenska mladina v Velikem Bue-n°® Airesu, ki je organizirana v Sloven-s fantovski zvezi in Sloveski dekliški °t‘8’anizaciji, je zopet priredila svoj m,ndinski dan. Ta dan, ki je bil že 10. P° vratnem redu, je bil prvo nedeljo v n°vembru.
Prireditev je bila na Slovenski Pri-s avi v Mordnu. Pričela se je s skupno g ' našo, med katero je bila pridiga. ,V’ našo je daroval dr. Alojzij Starc, uh°vni vodja SFZ.
stem
Gode.
tem
P° sv. maši je bila najprej na pro-
proslava praznika slovenske svo-Govoril je Tine Debeljak ml. Za-v Pa je bi!0 zborovanje, katerega je °*1 Franci Markež, predsednik SFZ.
Zbor SDO je zapel dve Slomškovi Srednješolci so nastopili z re-Prešernovega Uvoda h Krstu jj.. Savici. Slavnostni govornik pa je Ših ^ozn‘^- Govoril je o ciljih na-Za °rgan’zac>j> to je o veri in narodni tü?.6dn°sti mladega fanta oz. dekleta v
\jv P°Poldne pa so bile med odseki raz-tekme.
jj, N prireditvi je sodelovala mladina vseh okrajev Velikega Buenos Aire-
sa. S to prireditvijo s0 mladi ponovno izpovedali vero v ideale, v bratsko povezanost in voljo d0 življenja.
OBČNI ZBOR
ZEDINJENE SLOVENIJE
V	nedeljo, 11. novembra, je bil v Slovenski hiši v Buenos Airesu občni zbor našega predstavniškega društva ,,Zedinjene Slovenije“.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Lojze Horvat, kot odborniki pa: Vilko Cuderman, Božo Fink, Nace Grohar, Jože Jonke, Janez Kralj, Ivan Kopač, Silvo Lipušček, Janez Lužovec, Aleksander Majhen, Franci Markež, inž. Albin Mozetič, Anton Orehar, France Pernišek, Robert Pe-triček, Miloš Stare, Edi Škulj, Janez Špeh, Marijana Marn, Karel Uršič, Herman Zupan str., Metka Železnikar, Lojze žužek in Stane žužek. Za namestnike odbornikov: Mara Bidovec, Nande Češarek, S. Mehle in Janko žebre. Za nadzorni Odbor: Dr. Leopold Eiletz, Lojze Šonc, Franc Lobnik. Za razsodišče: Dr. Alojzij Voršič, dr. Celestin Jelenc in dr. Franc Logar
ZAKLJUČEK ŠOLSKIH TEČAJEV
V	prvi polovici decembra so bili med nami zaključeni šolski tečaji. Osnovno šolskih tečajev je bilo poleg Adrogueja 16; srednješolski pa eden. V ljudsko-šoliskih tečajih je bilo v letošnjem letu nad 700 slovenskih otrok, v srednješolskem pa 50.
Osnovnošolski tečaji so bili v tehle krajih: Barrio San Jose (10), Beraza-tegui (19), Buenos Aires (25), Cara-pachay (38), Ezeiza (7), Florida (21), Hurlingham (17), Moron (90), Ramos Mejia (100), San Fernando (5), San Justo (121), San Martin (101), San Miguel (11), Slovenska vas (94), TranBradi0 (7), Mendoza (50).
Srednješolski tečaj je štel 50 dija-
kov in dijakinj, vršil se je v Slovenski hiši v Buenos Airesu. V njem so poučevali tile: g. direktor Anton Orehar -in dr. Franc Gnidovec (verouk), prof. Geržinič in g. Duh (slovenščino), g. Jur-čec, g. Kremžar in g. Debeljak ml. (zgodovino), g. Horvat in g. Poznič (zemljepis).
Ljudskošoliski učiteljski svet, ki ga vodi g. nadzornik Aleksander Majhen, pa je štel 41 članov. Posamezne tečaje vodijo: ga. Marjana Batagelj, ga. Zdenka Jan, ga. Helena Petje, gdč. Anica Šemrov, gdč. Silva žužek, gdč. Katica Kovač, gdč. Mija Markež, gdč. Angel ca Klanšek, g.' Edo 'Škulj, g. Aleksander Pirc, g. Dušan Šušteršič in g. Anton Kovač.
KULTURNI VEČERI SKA
Slovenska kulturna akcija je imela v letu 1961 12 kulturnih večerov. Na njih so predavali: dr. Brumen, dr. Debeljak, dr. Krajnik, prof. Geržinič, p. Eiletz, dr. Čuk in B. Fink.
LOJZE ŠKRABA — NOVOMAŠNIK
V nedeljo, 25. novembra, je v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem, zavodu zapel novo sv. maš0 č. g. Lojze Škraba, salezijanski novomašnik.
Rojen je bil na Igu 18. januarja 1932. 13-leten je z brati in sestrami ter očetom zapustil domovino. V juliju 1951 je vstopil k salezijancem. 22- sep tembra je dospel do duhovništva. Posvečen je bil v Cordobi, kjer je dovršil bogoslovne študije.
Novomašni govornik je bil č. g. Janko Mernik. Novomašniku so asistirali: č. g. Anton Smolič, nekdanji njegov katehet na Igu, č. g. Ivan Lužovec in č. g. Daniel Vrečar, redovna sobrata.
Med sv. mašo je pel zbor „Gallus“ pod vodstvom dr. Julija Savelli.
Novomašno slavje je bilo potem v Našem domu v San Justu, kjer žive no-vomašnikov oče in ostali sorodniki.
Novomašnik č. g. Lojze Škraba
DVA KULTURNA VEČERA V
KATOLIŠKEM DOMU
Na dan vseh rajnih sm0 imeli v Katoliškem domu v Gorici lepo predavanje z barvnimi slikami, ki ga je pripravilo SKPD s sodelovanjem Slov. kat. akademskega društva. Član akademskega društva dr- Slavko Bratina je imel lepo predavanje o načinu pokopavanja na splošno in o naših goriških pokopališčih, ki smo jih tekom stoletij imeli že cel0 vrsto. Pokazal nam je nato naša pokopališča po deželi in v mestu, še posebno pa grobove zaslužnih mož.
V nedeljo, 4. novembra pa je bil V Domu večer, posvečen našemu velikemu škofu Antonu Martinu Slomšku. Učiteljica Mariza Perat iz Pevmc nam je izredno lepo orisala življenje in delovanje svetniškega škofa med Slovenci. Sledile so lap0 podane deklamacije Slomškovih pesmi in petje- Večer j» priredilo Slov. kat. prosvetno društvo „Jože Abram“ iz Pevme.
WUkONC&JA
POBA
CERKVENO
LETO
Cerkev je razdelila praznike med vse cerkveno leto. Središče vseh praz-®*®v je Kristus. Advent pomeni pri-adventu pričakujemo Jezusa. V oziču ga sprejmemo in molimo. Na Praznik razglašenja Gospodovega ali treh kraljev se razodene vsem indem. V postu nas Jeztis sam uči po-k0l"e in zatajevanja.
. a cvetno nedeljo Jezus zmagoslav-n° jezdi v Jeruzalem. Na veliki četrtek Postavi sveto Rešnje Telo in sveto ma-*Ta veliki petek umrje na križu: Na ikonočn0 nedeljo pa je vstal od mr-_Vlštirideseti dan po vstajenju je šel Iv 1}e^>esa» petdeseti dan — na binko-Duh ,lrazn‘k — Pa ie P08*11! Svetega
ADVENTNI ČAS
ho ^ani 'n Eva sta grešila. Neskonč-Pravični Bog ju je kaznoval. V svo-Vp .n<T<>nrni dobroti pa jima je napo-80 S Odrešenika. Izvoljeno ljudstvo je ^enik6 pros'*°’ llai kmalu pride Odre-
Ve ^°^'čni praznik je obletnica njego-iied V |lr'*1°da na svet. Štiri adventne He- T na.S Pripravljajo nanj. Sveti Ja-Gos	nam kljče: „Pripravite pot
Lepo sprejmite Jezusa, Odre-
BOŽIČNA DOBA
Jezus je prišel zato na svet, da nam je odprl nebeška vrata, ki so bila zaradi greha zaiprta. Prišel nas je 'učit ponižnosti; čistosti in ljubezni. Marija ga ima v svojem naročju. Molimo ga in pojmo z angeli: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji. Prvi dan v letu, 1. januarja je obrezovanje Gospodovo, 2. januarja pa praznik presvetega imena Jezusovega.
Ta dva praznika nas oba spominjata, da so starši osmi dan po rojstvu nesli božje Dete v tempel in mu dali ime Jezus, kakor je naročil nadangel Gabrijel. Ime Jezus pomeni Odrešenik ali Zveličar. Jezus fe prišel zato na zemljo, da nas je odrešil in zveličal. Kličimo večkrat z velikim zaupanjem in veliko ljubeznijo presveto ime Jezus!
Dne 6. januarja je razglašenje Gospodovo ali praznik svetih treh kraljev. Jezus se je na ta dan razodel, dal spoznati zastopnikom poganskih rodov, svetim trem kraljem. Prikazala se jim je zvezda in jih pripeljala k Jezusu; Odrešeniku sveta. Ko so prišli k Jezusu, so ga počastili in mu darovali zlata, kadila in mire. Tudi mi poznamo Jezusa. Molimo ga, zahvaljujmo se mu in mu danijmo svoje odpovedi in žrtve!
Na nedeljo v osmini razglašen ja Gospodovega je praznik svete Družine. Sveta Družina — Jezus, Marija, Jožef — je vzor vseh krščnskih družin. Evangelij pove, da je bil Jezus pokoren Mariji in Jožefu. Tudi mi smo člani krščanskih družin. Zato moramo ubogati starše in njihove namestnike.
ČAS PO RAZGLAŠENJU GOSPODOVEM
Jezus je prišel zato na zemljo, da je ljudi ličil in odrešil. Bil je Učenik in Odrešenik. Nedeljski evangeliji po razglašenju Gospodovem nam pripovedujejo, kako je Jezus učil in kako svoj božji nauk s čudeži potrjeval. Mi smo kristjani, Kristusovi učenci. Zato smo dolžni Jezusov nauk spoznati in po njem živeti. Radi se učimo katekizma in verskih resnic!
POSTNI ČAS
Postni čas nas spominja na Jezusa, ki se je 40 dni in 40 noči postil in molil v puščavi. Vsi kristjani moramo Jezusa posnemati. Zato sveta Cerkev začne postni čas s pepelenjem vernikov. Pepel pomeni pokoro, ki jo moramo delati v postnem času. Na pepelnično sredo in na veliki petek je strogi post; zdržati se moramo mesa in mesnih jedi; tisti pa, ki so že spolnili 21 let, pa še niso stopili v šestdeseto leto, se morajo v jedi pritrgati in se le enkrat na dan nasititi.
ČAS GOSPODOVEGA TRPLJENJA
Čas od tihe nedelje d0 velike noči se imenuje čas Gospodovega trpljenja. V tem času nas sveta Cerkev pripravlja na veliki teden. Staln» nas spominja na križ, ki je znamenje našega odrešenja. Molimo tudi mi s sveto Cerkvijo: „Pozdravljen križ, naše edino upanje.
V tem času trpjenja pomnoži v pravičnih milost in izbriši napake grešnikov
Za Jezusom je največ trpela Marija. Zato se v tem času spominjamo fudi njenih sedmerih žalosti ali bolečin-Starček Simeon je s svojim preroškim duhom napovedal Devici Mariji: ,,Tvojo lastno dušo bo presunil meč.“ Tako se je res zgodilo. Marija je trpela * Jezusom neizrekljive bridkosti za naše odrešenje.
t O sveta božja Mati napolni naša sr ca z ljubeznijo do Kristusa, ki je na$ Bog in Gospod, da bomo lepo živeli in mu vedno delali veselje!
VELIKI ALI SVETI TEDEN
V velikem tednu se spominjamo Je' zusovega trpljenja in njegove smrti-Zat0 moremo tudi mi govoriti s svetim Pavlom: „živim v veri v Sina božjega* ki me je vzljubil in zame dal samega sebe.“
CVETNA ALI OLJČNA NEDELJA
Jezus gre v Jeruzalem. Množice lj**" di, med katerimi je veliko otrok, navdušeno pozdravljajo. Kadostn0 m1* vzklikajo:	„Hozana sinu Davidovemu1
Blagoslovljen, ki prihaja v imenu G°' spodovem!“
VELIKI ČETRTEK Na ta dam je bila prva maša n* zemlji. Opravil jo je Jezus sam. Posta vil je namreč zakrament svetega B*’8' njega Telesa tako, da je spremenil kri* v svoje telo in vino v svojo kri, pote*11 pa nas vse povabil, naj ga prejemam®' ko je govoril: „Vzemite in jejte, to moje telo. Vzemite in pijte, to je m<W , kri.“	,
VELIKI PETEK	,
Jezus nas je tako ljubil, da je a g svoje življenje in na križu umrl, d» je rešil greha. Zato hvaležno mol'*11
»Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker s* s svojim svetim križem svet odrešil.“ Ta claln ivečkrat poljubimo 'križ, zna-menje našega odrešenja.
VELIKONOČNA DOBA Aleluja! To grško besedo, ki je vklik 'eselja nad Jezusovim vstajenjem, sveta Cerkev vs0 velikonočno dobo ponav-Ja pri bogoslužju. Kristus je vstal in 8 tem dokazal, da je Bog. Aleluja! Ve-8e*'mo se Kristusovega vstajenja!
mi s sveto Cerkvijo: „Pridi, Sveti Duh, maipolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.“
NEDELJA PRESVETE TROJICE
Danes slovesno obnovimo svojo vero v presveto Trojico, v Očeta in Sina in Svetega Duha. V Bogu so tri božje osebe, pa je le en Bog. Ponovimo večkrat hvalnico: „Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.“ Molimo goreče, zbrano apostolsko vero.
ČAS PO VELIKI NOČI Doba po veliki noči ima pet nedelj, crkev bere pri mašah teh nedelj od-.e *<e Evangelijev, ki poročajo, kako se Jezus prikazoval po svojem vstajenju Apostolom in učencem, kaj jim je govo-n*. *n kakšna navodila dajal za življe-Jc. Tj evangeliji tudi pripovedujejo, ko Je Jezus ustanovil Cerkev in učen-^.EbljubU, da jim bo poslal Svetega
PRAZNIK SVETEGA REŠNJEGA TELESA
Na ta praznik javno in slovesno častimo, slavimo in molimo Jezusovo sveto Režnje Telo. Jezus nam govori: „Moje telo je res jed in moja kri je res pijača. Kdor' je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.“
PRAZNIK PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA
GOSPODOV VNEBOHOD j štirideseti dan Po svojem vstajenju i se* naš Gospod z Oljske gore v ne-ce H *‘r<‘d svojim vnebohodom je učen-6r,n K°voril: „Odhajam, da vam mesto °Znlra-V’m" Uidite po vsem svetu in Na.an^ite evangelij vsemu stvarstvu.“ I v:, . i® povzdignil roke, jih blagoslo-j*11 odšel v nebo.
„I *us bodi nam v nebo vodnik, v sreč-VeČnosti pa naš plačnik!
binkoštna nedelja
Ij^J^košti so praznik božje dobrote, z"' *n milosti. Spominjajo nas pri-Pr 8 Svetega Duha, ki je tretja oseba O« Trojice. Prišel je na Marijo, v , ll'c in na 120 učencev, ki so molili v°rani zadnje večerje. Molimo tudi
!
Ta praznik nas spominja Jeezusove neizmerne, neskončne lj'ubezni, ki jo ima do nas. Obenem nas opozarja na dolžnost zadoščevanja, ki ga moramo dajati presvetemu Srcu za žalitve. „Srce' Jezusovo, dobrote in ljubezni polno, usmili se nas!“
POBINKOŠTNA DOBA Ta doba je najdaljša v cerkvenem letu. Obsega najmanj 24 in največ 28 nedelj. Nedeljski evangeliji poročajo o velikih dogodkih iz Jezusovega življenja, o njegovem prelepem, čudovitem nauku in o njegovih velikih čudežih.
Tako se konča cerkveno leto. Živimo z njim! Vedno bolj spoznavajmo in ljubimo Jezusa!
Priredil Gregor Mali
,i	Resnica, ki ni združena z ljubeznijo, izvira iz ljubezni, ki ni res-
nična“ — Sveti Frančišek Šaleški.
ODISEJ IZ KÖMENDE
1. HAGAUA
Bilo je v kresni noči leta 1721- Svetlo so plale zvezde nad zemljo, ki leži od Ljubljane na vzhod in sever. Zadnji krajec meseca še ni bil vzšel, a svetilo se je že kakor daljna zarja za obrobjem gora, ki zaslanjajo največje polje na Kranjskem proti burjam in mrazovom iz daljnih nemških in ogrskih strani. Kresovi po gorah in dolinskih holmih so bili že davno dogoreli; veselo rajanje in vedro ukan j e kresujočih je bilo utihnilo. Trudne so spale vasi, mirno so se zaslanjale sela med bohotno rast tihih polj, rahlo pošumevajočih dobrav in pašnikov ob Savi in Bistrici do Kranja in do Kamnika. Le zdaj pa zdaj je zaplal čez širni molk, ki ga ni motilo niti petje murnov, otožen, kakor iz neskončne dalje tavajoči glas
cerkvenega zvona, ki je nanj udaril bat, znaneč pozn0 polnočo uro.
Od Save po Bistrici navzgor je deh-nil0 hladno v polje, 'ki je položeno med Šmarno goro, Sv. Petra v Komendi, Sv. Primoža nad Kamnikom in Križ. Tisti čas je vzšel mesec in medlo napolnil vso pokrajino s svitom. Cesta pred Mengšem in za njim se je svetlo zarisala sredi polj in žetev, kozolci so vrgli svoje pošastne sence. Nekje pod Holmcem je zapel prvi petelin, dvakrat, trikrat, nato je utihnil, zaspal še enkrat. Z dobrav po Bistrici navzdol proti Savi se je potegnila rahla meglica, se pritisnila v jelšje vejevje in obležala jasna, strašeča človeško srce, kakor koprena, ki se vanjo ogrinjajo vešče in duhovi, ki miru nimajo in bedijo in blodijo do jutra, d0 prvega Petelinjega klica.
Tedaj je omahnila iz sence med hišami v Terzinu drobna, nizka ženska na svetlo cesto in šla sklonjena naglo proti Loki. Zavita je bila v volneno zimsko ruto, s katero je skrbno zagrinjala nekako breme na [prsih. Ko je šla po cesti, je vidno omahovala in se opotekala. Če pa je zadela z nogo ob kamen na cesti, je glasno zaječala >n iskala mehkejše, s travo porasle poti ob cesti, kakor so vajeni ljudje, ki s° trudni in so hodili daleč. Izpod rute, ki si je z njo zakrivala skrivnostno breme, je zdaj pa zdaj zaječalo. Bil je glas dojenčka, ki ga je lačnega tešil» le omotičnost zibanja in gibljajev utru- ; jene ženske, i Potnica se je trudila, d» bi šla čim hitreje in prišla čim prej-Prešla je mimo Loke, stala je pred Mengšem in obstala. Posluhnila je. Pred njo je jeknilg iz stolpa dve.
„O, moj Bogi“ je vzdihnila glasn® . in se spet pognala po cesti v senci meh' j geških poslopij. Otrok je postajal ne' I
niiren. Skoraj z nejevoljo in hlastno ga Je pozibavala, kakor da se boji, da je ®e bi 'kdo opazil in slišal. Tiščala se Je skrbno senčne strani, mimo svetlih ias pa je> tekala. Že skoraj kraj vasi, kjer zavije pot v Topole, je zaslišala pred seboj pasji lajež, govorico ljudi |n prhanje konj. Stisnila se je v senco in čakala nemirno ter iskala z očmi, kako .bi se ognila, da je ne bi videli. Potem pa je začutila, da se ji šibijo no-fe od slabosti. Dete pod ruto je zajokalo na glas. Žena je naglo počenila, razpela obleko na prsih in potisnila nanJe dojenca. In k0 je pil, jo je stresalo hladno, oči so ji hotele posili mi-žati. šum ljudi pred njo še ni bil utihnil. Njej se je zopet kakor obupnost pre->lo v srce. Solze so ji silile v oči, ne-iote je govorila polglasno:
»Saj ne pridem do časa. Moj Bog, kaj_ bo z menoj!“ Nato je napeto pokušala in je spet govorila sama s seboj:
»In če ne pridem, naj bo! Prekleta *yni, poginila bom. Saj vem, kam bom skočila. še otrok pogine z menoj.“ Sko. raJ glasno je rekla: „Naj pogine! Ena 1 krb bo manj, preden bom legla v ^rob.“ Nekje v bližini je tedaj nekdo i vPrnšal z okna: „Kdo govori tu doli?“ \ žalostna nočna popotnica se je vsa etresla in 'se ni gcnila.
»Kdo je?“ je vprašalo v drugič.
»Zdaj je vse proč,“ je pomislila že-* ’n že so se ji ustnice zgenile, da bi ^klicala in povedala. Tedaj pa se je Mašil od gorenje strani moški glas, c° ropot voza, ki se je zazibal po ks^*' ^oa** i® bič in žena je videla, do - Je voz Prešel. Mlad moški z mla-0 žensko je sedel na njem. Tesno je 1 l>o n<-'a ^ena °b možu. Zazdel0 se je j Inici, da sta se glasno zasmejala. Ne bi še mislila na človeka, ki je bil za-
klical z okna in je zdaj morda gledal za njima, ki sta se peljala mimo, je potna žena krenila dalje na pot. Njene misli je polnila žalostna zavist:
„Kako sta srečna! Spala sta in sta že vstala in se peljeta v belo Ljubljano. Morda pa nista vstala in še nista legla, bila sta samo v gosteh pri žlahti, na krizmanku in krstu za botra- Pila sta vino, jedla bel kruh, obdarovala dete in zdaj se veselo vračata domov mož in žena.“
Zavila je proti Topolam in je svobodneje šla; mislila je bridko, vse bridke je:
„Tako sem upala, da bo tudi meni; verjela sem in zdaj obupujem; kakor tatica hodim vso noč in ne najdem miru.“
Obstala je. Bolest ji je stisnila sr. ce. „Moj Bog, moj Bog,“ je zaječala, „kam grem? Otroka grem odlagat! Očeta nima in mati ga bo zavrgla. Kd0 ga bo vzel? Ali ne bo poginil kakor pes ? Dušo bom pogubila zaradi tebe, moj mali!“
Krčevito je stisnila dete k sebi, stresla se in se nato hripavo zasmejala:
„Pa če pade greh name, naj pade hujši nanj, ki mi je storil hudo. Naj pade nanj, nanj, nanj!“
Kakor da s0 jo utrujeno nove moči prešinile, je stopila odločno. Šla je mimo setev in travnikov. Iz setev se je že oglašala prepelica. Na cesti od Križa je bilo slišat konjska kopita. Jezdil je morda hlapec v mesto po lešnika za človeka, ki je to uro umiral, morda za ženo, ki je ležala v težkih bolečinah in ni mogla poroditi. Misel na smrt je stresla popotnico- Ko je prišla do znamenja ob cesti, je zdrknila na kolena in zaprosila kratko, krčevito:
„Gospod Jezus, če ga odložiti mo-
ram, o, stori mu dobro! Naj nima zlo. ba moči do njega, naj bo Tvoj!“
Bila ni hudobna, samo nesrečna, in Križani je poznal njene poti doslej in potlej, je ni zavrgel in je vzel dar, ki mu ga je z besedo poklonila: „N a j bo Tvoj.“ —
Dan bo, ljudje vstajajo zgodaj, je pomislila žena, a že manj bridko. Bila je že omočena od poti in je topo ume-la le eno: Saj ga moram odložiti, kaj si vem drugega ž njim? Saj ga ne bi, če bi smela,>a moram, moram!
V težki stopinji bridke besede je hitela svojo pot dalje vse prek ob potoku Pšati navzgor, mimo Most in Kaple vasi proti cerkvi svetega Petra v Ko. mendi.
„Moram, moram, moram!“
Nad planinami se je začelo svetlikati, v polju in žitu, v grmu in logu se je dramil šum živjenja, od kamni, ške strani se je oglasil prvi zvon. Hladna jutranja sapa je potegnila kakor mrzla rosna roka čez njen obraz; njeno krilo je bilo težko od rose, ki se je bila zlila nanje, ‘ko je hitela po stezah, ki jih je očividno poznala. Stala je za vrti in sadnjaki. S poti, ki drži navzgor k cerkvi, je čula težke korake, lesene cokle. Cerkovnik gre in bo zvonil jutro. Slišala je še, kako so se pri bližnji hiši odprla vrata v hlev in kako je lačna živina zamukala. Takrat je planila mimo sadovnjaka in stala pred župniščem. V cerkvi se je oglasil zvon. Žena je vsa zadrgetala, zobje so ji šklepetali.
„Otrok moj,“ je zastokala in pritisnila dete še enkrat krčevito k sebi. Potem ga je naglo razvila in ga varneje povija. Z ustnicami se je vsesala v drobno, mlečno lice. Dete je zaječalo. Hitro ga je položila na najbližji prag. Potem je odskočila spet v senc0 med drevje. Tam je stala nemo. Potem je
vzdihnila lahko, vzela iz nedrij bel list, skočila še enkrat k otroku in mu potisnila papir pod ovoje.
Vas se je budila. Nesrečnica je pobegnila kar počez čez njive proti gošči. V jarkih za Tunjicami je omahnila v travo med grmovje. Zaspala je trenutno, kakor ubita . . .
*
Kdo je bila? Siromašna hči revnega bajtarja nekje pri Krškem. Za boljšim kruhom je šla z doma. Imela je teto, ki je tudi šla in si pridobila moža v Ljubljani in je bila neki bogata in debela. ' „Tudi jaz bom bogata in debela in bom imela moža v Ljubljani.1 Služila je pri gosposkih ljudeh. Neka tovarišica j0 je skvarila, hvaleč jo, kako je lepa in da mora biti priljudna z moškimi. Po naključju je prišla z» strežnico h komendatorju v Komendi. I Njena ljubka zunanjost je sprva pri-l jala okusu visokega gospoda. Ko P3! se je začela razvijati njena ničemur-1 nost v preveliki meri, jo je visoki g°'\ spod pokaral. Upal pa je, da ji bo nje-l na slaba nagnenja ubil z dobro bese'| do in blagohotnim prizanašanjem. Mor-j da bi se mu bilo to tudi posrečilo, a te' daj je prišel k njemu na daljši obisk nekak njegov sorodnik. Bil je to m*3 ■ fant, ki je študiral. Klicali so ga 'li Ciprijana. Lepšega fanta tedaj ni bil” pod šempeterskim zvonom- Ne da 3 gospod komendator kaj slutil, sta S6 Ciprijan in komendatorjeva strežni«3 spoznala, sprijaznila in začela misl“: drug na drugega. Svoje znanje pa s4*, znala dobro prikrivati, tem laže, ker 1 . bil komendator slepo zaljubljen v sv”' jega sorodnika in mu je bilo celo všeč,j da je strežnica mladeniču naklonjen1* Ženice na vasi pa so si začele nek*1! šepetati in župnik Eogelj je tudi nek^ zvedel in bil nejevoljen na deklino, priliki je previdno opozoril körnend1*
torja. Ta ga ali ni umel ali ni hotel umeti. Verjel je preveč svojemu sorodniku, izpregledal mu mnogo. Bil je zadnji član družine baronov Testaferrati-jevih ...
Potem pa je vse kakor v vodo pad-*°- Lepega dne je odšla strežnica iz Komende. Nekaj mesecev za njo je nenadoma odpotoval mladi Ciprijan. Deklica se je zatekla k teti v Ljubljano, ki pa ni bila ne bogata ne debela. Pač Je imela moža, mestni birič je bil in je pretepal ženo. Dokler je deklica ime. ia denar, jo je prenašal v hiši. Ko pa ®e je rodil otrok in je dekličin ljubek izginil na Laško, je začel odurni •nož godrnjati, šest tednov po porodu ®a kresni večer je pijan vrgel mlado •nater na cesto...
In zdaj je spala in v sanjah živela ®e enkrat namišljeno srečo minulega le-ta. Bila je mlada kri, bolj lahkomiselna nega skvarjena. Bolečina jo je delala dobro, ugodje jo je zavajalo v brezbrižnost. Hoditi je imela pot žalost-nih> izgubljenk. Zdaj se je zbudila- Soln-
je stalo visoko na nebu. Pomela si Je oči in se spomnila, kar je bila do. *,vela. še enkrat jo je obšla silna ža-°st in je tiho jokala. Potem je pri-8luhnila. Žvenket kose je udaril na nje-1,0 uho- Takoj nato je slišala ženski Slas:
»Pa zakaj ga je položila prav na župnikov prag, zakaj ga ni na moj **! ali tvoj ? To povej Boštjan.“
»Molči mi že, jezik zlodjev,“ se je nudil mož. „Naš gospod so pošteni, sam sveti Peter v nebesih ni bolj.“ »Ali sem rekla, da ni pošten?“ je Sovarjal ženski glas. „To povej, za-®j so ga položili na njegov prag, sem tekla.“
»Coprnica,“ je viknil mož. Ženski j*as ni odgovoril. Mlada mati v gr-^vju se je oddahnila. Zdaj ji je odleg-
lo. Vedela je, da so otroka našli. Ko pa je pomislila, kako se ji je primerilo, da je otroka odložila prav na župnikov prag, se je lahkomiselno nasmehnila in menila:
„Saj ga nisem nalašč. Je že Bog tako hotel. Ubogi moj črviček, mu bo morda zato boljti na svetu.“
Še drugače se je tolažila:
„Pa saj ne bo vedno pri tujih ljudeh. Zdaj bom šla spet v službo, hranila bopi, bogata bom. Seveda, ženiti sc ne bom mogla kar tako. Nič ne de. Toliko bom imela, da se vrnem v Komendo in vzamem sina k sebi.“
Še je ugibala 0 bodočnosti. Potem je začutila lakoto in je razvezala ruto, kjer je hranila denar.
„čez Kamnik pojdem, kakor na božjo pot k Svetemu Primožu, da me kdo sumil ne bo.“
Dvignila se je okrepčana in pomirjena. Želja po jedi in pijači jo je obšla žive je. Previdno je hodila po nenaseljenih potih proti Kamniku. Misel, da je otrok pri ljudeh in da ga župnik ne bo zapustil, jo je vse bolj krepila, da ni že skoraj čutila več niti sence one žalosti, ki jo je bila prevzela ponoči. V topi lahkomiselnosti svoje mlade krvi, ki jo je bil0 spridilo lagotno življenje v gosposkih službah, je okrevala prečudno hitro. Skoraj bi se bila smejala.
Proti večeru je prišla v Kamnik. Stopila je v krčmo. Imela je denar, ki ga ji je bila dala teta v Ljubljani na pot, ko j0 je vrgel na cesto njen mož, ljubljanski birič. Gostilničarka ji je postregla, prisedla in spraševala.
„Na božjo pot?“
„Na božjo pot k Svetemu Primožu, zdravja prosit možu, ki boleha že leto in dan.“
„Joj ti meni, ali je še mlad ?“
„Star je. Petdeset let ima.“
(Se bo nadaljevalo)
POVERJENIKI
KAZALO
Argentina:
Dušnopastirska pisarna. Ramön Falcön 41B8, Buenos Aires
Brazilija:	'
Marija Meetnik,
C. Postal 7068,
Sao Paulo,
Brasil
U. S. A.:
Rev. Julij Slapšak,
1547 East 80th Street, Cleveland, Ohio
Kanada:
Ivan Marn,
131 A Treeview Drive Toronto 14 Ontario
Tret:
Marijina družba.
Via Rieorta 3,
Trieste, Italia
Italija:
Zora Piščanc,
Riva Piazzutta 18,
Gorizia
Avstrija:
Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
Celoletna naročnina za Argentino in držav-e, ki nanje mejijo (razen Uruguay*)
500 pesov.
za ZDA in Kanado 6 dolarjev;
za Avstrijo 95 šilingov; za Italijo 2.060 lir;
drugod
protivrednost dolarja.
Med nami je.trideseti letnik Naloge Cerkve ob vesoljnem zboru Deset komisij na vesoljnem zboru Kako poteka koncil ? Ura s kukavico Tesarjev sin Slovenski božični običaji Glas iz Rima Studenci žive vode Zakaj je izbral Gospod kruh in vino za oltarno skrivnost? Kako je z narodno mešanimi zakoni Misli o molitvi Budilka, ki se je sama naredila Quo vadiš
Za kaj bomo molili v tem, mesecu Staro in novo Primorske vesti Kaj je novega v Sloveniji? Slovenci v Venezueli Problem manj razvitih narodov. Med nami v Argentini Cerkveno leto Odisej iz Komende
LETO XXX.
št. 1
JANUAR
slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij Orehar), urejujeta pa dr. Br. Rozman in dr. Al. Sta Editor responsable: Antonio Orehar, Ramon Fale*— 4158, Bs. As. Registro de la Prop. Intel. No. 574.9^1 Tiska Vilko S. R. L-, Estados Unidas 425, Bs. Ai***"