Leto LXm> št* 157
Ljubljana« sobota 14» julija 19)4
Cena
uma je
mt a Din Tnta Din 4.-. reije mesečno
dan popoldne, lsraesrukl nedelje in prasnike. — Inaeratl do 30 petlt 2.-. do 100 rrart a Din 1.50, od 100 do 300 rrst a Din reč ji inaerati petlt Popuet po dogovoru, inaeratni iavek posebej. — > Slovenski Narod« r Jugoslaviji Din 12... xa inoKiostro Din 25.-. Rokopud se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN' UPBAVNIdTVO LJUBLJANA. Knafljev* ulica št. 5
Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125 ta 3126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, ljubljanska oeeaa, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroaamayerjeva ulica 1, telefon »t 66, podružnica oprave: Kocenora uMca 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvora ML
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani s t. lO.zsi.
HITLER PRED DRŽAVNIM ZBOROM
Po obširnem pojasnjevanju junijskih dogodkov je Hitler utemeljeval svoje ukrepe in zagrozil s smrtjo vsakomur, ki bi se mu upiral
Berlfrt, 14. julija, r. Ob napeti pozornosti vse mednarodne javnosti se je včeraj sestal nemški državni znor, da sliši poročilo in opravičilo državnega kancelarja Hitlerja o dogodkih 30. junija. Pričakovalo se je, da ho Hitler podrobno pojasnil ozadje 30. junijskih dogodkov in da bo pri tej prifiki objavil točno listo žrtev, vendar pa se to ni zgodilo.
Hitler  ie  govoril  polni   dve uri, toda v bistvu ni povedal nič novega. Uvodoma je orisal delo svojega režima,  odkar je prišel na oblast in njegovo borbo proti političnim   nasprotnikom    rz    drugih taborov. Nato je prešel na dogodke 30. junija in navajal, da so Rohm. general Schleicher in drugi snovali zaroto, ki je Šla za tem, da vržejo in odstranijo njega (Hitlerja) ter se polaste  oblasti.   Glavni  krivec  je  bil po njegovem mnenju general Schleicher, ki je zastrupi ieval   razpoložen ie  napadalnih oddelkov in z lažnimi predstavkami vzbujal nezadovoljstvo.   Na   ta   način   je pridobil Rohma in druge časti- in oblastiželjne prvake  iz  narodnosocialističnih  vrst. Obširno je Hitler govoril o nezvestobi in izdajstvu, ki zasluži najstrožjo kazen in obsodbo. Omenjaioč. da ie bilo pri junijskih dogodkih  ustreljenih  77 oseb. je  Hitler zavračal   očitke,   zakaj   zarotniki   niso prišli pred redno sodišče. Dejal je. da so bili to usodni trenutki za ves nemški narod. On kot odgovorni voditelj je bil v tej uri odgovoren za usodo nemškega naroda. V tem svojstvu   mu  je   šla   rudi    vrhovna sodna oblast, ki  jo  je izvršil v interesu naroda m države  Vselej, kadar so se kake organizacije pobtmile. so bile kaznovane z de-c'-nvraniem.  To je moral  storiti  tudi on. da je napravil red   n mfr. O Rohmu je dejal, da je bil največji izdajalec, ker ni i-zdal
samo svojega poveljnika in voditelja, marveč rudi nemški narod. Pri pregledu njegovih stvari se je ugotovilo, da je poneve-ril 12 milijonov mark. Če je narodni socializem z vso odločnostjo nastopil proti ko-rupcionistom v drugih taborih, je bila pač njegova dolžnost, da je še tem odločneje nastopil proti korupcionistom v lastnih vrstah. Svoj govor je zaključil z izjavo, da bo smrtna kazen zadela vsakogar, ki se bo drznil dotakniti se nemškega naroda in njegovega Fiihrerja.
Ob koncu seje se je pruski ministrski predsednik Goring v temperamentnih besedah zahvalil Fuhrerju. da je reši! nemški narod pred novo revolucijo in krvopre-Ktjem, nakar ie bila seja zaključena.
"Ze davno pred sejo so ves okraj okoli Krollove opere, kjer zaseda državni zbor. zasedli vojaški oddelki, po mestu pa so ves dan krožile močne patrulje. Na vseh križiščih so bile postavljene strojnice. Oči-vidno so računali, da bo prišlo do demonstracij. Po končani seji so hitlerjevci priredili svojemu Fuhrerju velike ovacije. Hitlerjev govor so prenašale vse radio postaje v Nemčiji, Italiji. Španiji, Afriki, Ameriki in Aziji, tako da so ga mogli poslušati po vsem svetu, danes pa ga ponavljajo v raznih jezikih.
Odmev v Parizu in Londonu
Pariz, 14. julija, r. Redko kdaj je francoska politična javnost s toliko napetostjo pričakovala izjav nemškega kancelarja, kakor je pričakovala si noč-nji govor Hitlerja v državnem zboru. Pričakovalo se je, da se bo Hitler dotak-
Dollšussova borba
proti hitlerizititi
Nova Dollfussova vlada je na svoji prvi seji sklenila celo vrsto izrednih ukrepov — Smrtna kazen za najmanjše prestopke proti javnemu redu in miru
Dunaj, 14. julija, r. Sinoči so bili objavljeni izredni zakoni, M jih je sprejela nova Dollfuasova vlada na svoji prvi seji. Vsi zakoni se nanašajo na pobijanje terorizma. Najvažnejši je zakon o uvedbi smrtne kazni za vsa teroristična dejanja. Kdor bi se v bodoče zalotil v posesti eksploziv, kakor koli sodeloval pri atentatih, nagovarjal k temu druge ali se kakor koli pregrešil zoper javni red in mir, bo kaznovan s smrtjo. Smrtna kazen je določena tudi za vsako poškodbo prometnih sredstev, železnic, cest, avtobusov, mostov itd., nadalje telefonskih m brzoja»VTc& naprav, električnih vodov in central, vodovodov m drugih naprav, ki služijo javnosti, via-da je razglasila, da morajo vsi, ki imajo kaka eksploziva, oddati ta eksploziva do IS. julija opolnoči brez kazni. Po tem roku pa se bo neiipravičena posest eksploziv brez izjeme kaznovala s smrtjo. Smrtno kazen lahko izrekajo ne samo nagla, nego tudi redna sodišča. Razen tega do4oča zakon, da morajo hišni posestniki odpovedati stanovanje ki lokale vsaki osebi, ki bi bila kaznovana zaradi terorističnih dejanj aii zaradi kaljenja javnega reda in miru.
Sinoči je imel Prauenfeid v mona-kovskem radiu zopet nov govor proti Avstriji, v katerem je ostro napadal Dollfussov novi režim. Govoril je o rekonstrukciji DoDfuseove vlade in dejal, da je z izstopam predstavnika nacionalne stanovske fronte odšel iz vi ade zadnji pošteni človek. Govor Frauenfel-da je bil zelo borben in je končal z besedami: Narodni socialisti so pozivali že ponovno dr. Dottfussa, naj da narodu možnost, da se sam izjavi ali za narodni socializem ah pa za Doilfussovo patriotsko fronto. Toda vlada dr. Doil-fussa se je doslej skrbno izogibala, da bi ugodila temu pozivu. Zato je avstrijski narod prisiljen, da vzame rušenje Doilfussovega režima sam v roke.
Ta javni poziv Prauenfekia k uporu je izzval zelo ogorčene komentare v avstrijskih vladnih krogih. Dollfussov organ »Wettblatt« paše,^ da se ob takih prilikah vsiljuje vprašanje, ali je tako postopanje v skladu s   korektnimi di-
jArwnsi±sakirrr\     odPOJBgl  med NemCTJO KI
Avstrijo. Nemčija pred vso javnostjo oporeka avstrijski vladi legitimnost in poziva avstrijsko prebivalstvo na skrajno borbo proti vladi in podpira ta poziv s tihotapstvom orožja, municije in eksploziv s pomočjo katerega plačana banda izvaja v Avstriji teror.
Včeraj je bil imenovan za državnega podtajnika v gospodarskem ministrstvu tajnik predarlske pokrajinske vlade dr. Igel. Kakor zatrjujejo, je državno podtajnistvo v notranjem ministrstvu rezervirano za nacionalistične elemente, ki hi se pridružfii vladi. Mislilo se je, da bo to mesto prevzel kak predstavnik LajHfbunda, toda ti načrti so propadli, ker se je Landbund izjavil proti vsakemu > izenačen ju« po vzorcu hitlerizma. število pristašev Landbun-da, ki so se pridružili Dollfussovi patriotski fronti, je zek> majhno in v vladnih krogih priznavajo, da se je ta akcija docela ponesrečila.
Baš iz tega razloga Dollfuss tudi ni mogei sestaviti celotne vlade in je moral postiti celo vrsto ministrskih odnosno podtajniskih mest nezasedenih ter šele sedaj išče kandidatov za ta mesta.
Veliko pozornost v javnosti so zbudile aretacije vodilnih policijskih uradnikov tako na Dunaju, kakor v Gradcu, Solnogradu in Inomostu. Dokazano je, da so bili v zvezah z narodnimi socialisti, katere so sproti obveščali o tajnih ukrepih vlade. Na ta način je tudi razumljivo, da so mogli narodni socialisti kljub vsem ukrepom vlade izvajati skoro nemoteno svojo teroristično akcijo.
Italijansko - avstrijski sporazumi uveljavljeni
Dunaj, 13. julija. AA. Današnji uradni list objavlja dva zakona o avstrijsko-itali-janskih sporazmmh o pospeševanju gospodarskih odnosajev med obema država-ma, sklenjenih 4. maja t. L, kakor tudi zakon o sporaTurrrfu glede preusmeritve avstrijske zunanje trcjovn • ' ■ • rr*ašk"i nristanišče. Oba zakona sta stoprta v veljavo z današnjim dnem.
Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON«
nil tudi aktualnih zunanje političnih problemov in pojasni 1 stališče Nemčije. To pa se ni zgodilo. Hitler je govoril izključno le o dogodkih 30. junija. Zato je njegov govor izzval splošno razočaranje, ki prihaja do izraza tudi v komentarjih francoskega tiska. »Matin« piše, da je bil Hitlerjev govor samo pledover pro domo. Omejil se je na to, da je dokazoval, kako je rešil Nemčijo druge revolucije. Govor sam je bil govorniška mojstrovina, toda če ga razčleni, ne ostane nič ko lepe fraze. Govor je bil poln bliskov in oblakov, kakor kakšna \Vagnerjeva opera. »Ordre« misli, da se more Hitlerjev molk o zunanjepolitičnih vprašanjih tolmačiti kot odklonitev vzhodnega varnostnega pakta. Tudi »Figaro« podčrtava splošno razočaranje nad Hitlerjevim govorom, pravi pa, da tudi ta gesta Hitlerja ne more i zp remeni ti gotovih dejstev.
Ix>ndon, 14. julija, r. Hitlerjevemu govoru posvečajo angleški listi veliko pozornost, vendar pa ne objavljajo še
nikakih komentarjev, ker je dospelo besedilo v London dokaj kasno. Le v
naslovih poudarjajo Hitlerjevo izjavo, da prevzema vso odgovornost za junijske dogodke ter da je bilo samo 77 žrtev. V političnih krogih so zelo rezervirani. Pričakovali so, da bo Hitler odgovoril na včerajšnje izjave zunanjega ministra Simona in zavzel svoje stališče k vprašanju vzhodnega Locarna, ki ga je Anglija v Berlinu toplo priporočila. To pa se ni zgodilo. V tem vidijo nekako odklonilno stališče in ne prikrivajo, da je postopanje MMerja angleške vladne kroge dokaj oz lov olji lo.
In na Turjak ne pozabite!
Kaj vidiš, če napraviš peš 27 lan dolgo pot iz Ljubljane
do Turjaka
Dovgalevski umrl
Pariz, 14. julija. AiA. Davi ob S.40 ie preminul sovjetski poslanik v Parizu Va-lerijan Dovgalevski.
*
Valerijan Dovgalevski je 'bil rojen leta 1885. študiral je v Franciji. Leta 1913 je postal v Toulousi inženjer elektrotehniko Pred rusko revolucijo je bil uslužben v veliki pariški tvrdki za elektrotehniko. Leta 1917 se je vrnil v Rusijo. Leta 1921 je prevzel poštni komisarijat. Svoje prvo po-slaniško mesto je dobil leta 1924 na švedskem, leta 1927 je šel v Tokio, 192-S pa prišel v Pariz.
Leta 1932 je podpisal nenapadalni pakt med Francijo in Rusijo m trgovinsko pogodbo. Bil je tretji sovjetski poslanik v Parizu po Krasinu in Rakovskemu.
Zdaj je zopet sezona odkrivanja tuj-skoprometnfh krajev, izletnih »točk« in čudovitih naravnih lepot.« ki jih še nihče ni videl«. Naša preljuba ožja domovina je tako majhna, a si jo moramo vseeno neprestano odkrivati na vseh koncih in krajih ter vedno ponovno naglasati, da je še ne poznamo od te in one strani. Letos bomo odkrivali Dolenjsko še naprej, zato pa vseeno ne smemo biti pristranski. Zdi se, da smo pozabili na nekatere njene »rz-letne točke*.
Pogumno na pot! Da ne bomo godrnjali nad železnico, »vzamemo podplate pod pazduho« ter jo uberemo po Dolenjski cesti. Ze od karlovškega mostu naprej lahko začnemo opevati lepoto Dolenjske ceste. Barja m hribovja, ki se riše na jugu na obzorju pred nami. Ni nam treba potrpežljivo požirati dima in neblagih dišav, ki so skoraj sestavni del kupeja. ("Temu bi se človek vozil »v naravo«, ko jo lahko začne uživati takoj, še preden prestopi mestno mejo! Naše Barje spada tudi med naravne lepote in bi ga bilo tudi treba odkrivati. Najlepše se ti pa odkrije, če romaš tako ob njem več ar. Niti posebne domišljije ni treba, pa se ti zdi, da občuduješ neskončno morsko gladino. Seveda ne diši po slanem morskem zraku, a morje trave na Barju ima tudi svoj duh.
Zdi se nam, da smo vštric Iga, ko smo na Škofljici. Prehodili smo šele 12 km, kar se ne sme zdeti mnogo niti pešcu. Krenemo na desno na glavno cesto, ki drži proti daljnjemu Jadranu. Ko greš kam peš. se neprestano bojiš, da bi kam ne zašel, čeprav nimaš nobenega določenega cilja. V Škofljici smo jo ubrali kmalu z glavne ceste po klancu na majhen hribček v vas Klanec, »da bi ne zašli na Ig« Dolenjske vasice so revne, kar opaziš že na ometane, gospodarska poslopja so neznat-Klancu. Majhne hišice, nekatere niso na. Tako blizu Ljubljane smo, a vasčani niso vajeni meščanov. Začudeni gledajo za izletnikom, otroci pa prestrašeni beže v hiše. S hribčka smo prišli zopet na obronek Barja v vas Glinek. Ponižno in brez hrupa gremo skozi vasico, a psi prestrašeni lajajo. Pred nami je vas Gumni-šče na majhnem, lepem gričku. Na levi in pred nami je gričevje v poletnem bogatem oblačilu, veje se šibe. Srečujemo ljudi, ki so tako ponižni, da ne upajo niti pozdravljati izletnikov, ki so tu tako redki. Z Gumnišča smo se zopet spustili na Barje, cesta drži h glavni cesti, ki se ji prej nismo zaupali. Ig je se vedno vštric na desni Ko se začenjamo vzpenjati po glavni cesti proti Pijan gonci, zapuščamo Barje.
Piiava gorica je bolj »-purgarska«. Kajti tu -majo župno cerkev, pomožno posto m avtobusno postajališče. Da so nap ed-ni smo se prepričali že po tem, da imajo uro 20 minut spredaj. Mežnar se je ravnal po uri pa je zvonil baš poldne, ko smo šli skozi vas. čeprav še ni bilo niti tn-četrt na 12. Cesta se vije v krasnih zavojih na pobočje hriba. Nad Pijavo gorico
Francoski praznik
Pomemben govor francoskega poslanika v Beogradu
na današnji proslavi
Beograd, 14. julija. Na današnji proslavi francoskega narodnega praznika v francoskem poslaništvu je imel francoski poslanik na našem dvoru g. Emil Naggvar govor, v katerem je med drugim dejal:
Ta dan nam nudi vedno pričakovano, a tudi vedno novo priliko, da se z vero in upanjem spomnimo načel svobode, reda in človeškega dostojanstva, načel, ki so proslavila Francijo To je pa tudi prilika, da se skupno in v popolni slogi veselimo solidarnosti naših dveh narodov.
V tem oziru današnji 14. julij ni navaden praznik. Zaradi obiska Jugoslavije v Parizu potom osebe svojega zunanjega ministra in v zvezi z obiskom Francije oziroma njenega zunanjega ministra v Beogradu, slavimo danes 14 julij kot pravi izraz francosko-iugoslovenskega prijateljstva. Tisti, ki so imeli srečo, da prisostvujejo tem nepozabnim svečanostim, jih bodo ohranili v trajnem spominu. Tisti, ki so bili priča narodnemu poletu vsega naroda, kakor se je izražal po svojih največjih avtoritetah, bodo te svetle ure šteli med najlepše trenutke naše skupne zgodovine.
Barthou je bil ganjen do dna duše od prisrčnega in tako iskrenega sprejema, ki so mu ga priredili v Jugoslaviji. Da bi označil prepričevalno soglasje obeh naših narodov, soglasje, ki prešinja tudi njuni vladi, je šef naše diplomacije našel besede, ki so več kakor besede, ker so prišle naravnost iz duše. To so bila dejanja, ker so samo ona mogla imeti tak pomen in tak odjek.
Vendar va*> želim opozoriti na neko značilnost francoske zunanje politike, ki je po mciem mnenju zelo važna in ki je ni*K> dovoli 'Jpošievali. Mislim na stalnost v stremljenjih, na to lepo in redko lastnost v času. ko se toliko i.]*v in toliko naklepov pojavlja samo za to. da tako; izginejo. Z odločnostjo, ki ne izključuje, marveč ki nasprot-
no zahteva plemenito sodelovanja, s tisto strastio za ideale, ki ne potvarja tvarnosti, z logiko in doslednost jo. ki naj vse za popade in ki ne izgubi izpred oči bistva. e*\ je naša država v svojem konstruktivnem delo stavila za ril j. ia stabilizira Evropo. 15 let že neprestano kliče k skupnemu deri za ohranitev evropskega reda. za skirpne pravice in dolžnosti, ki so nogoi tako za srefco narodov, kakor za srečo noedincev. Zanašajoč se v svoja orijatelistva. oprta na svoje obveznosti. zvesta načelom mednarodne pravice, po kateri so narodi gospodarji svoje usode in odgovorni za svoje delo, francoska dela brez oklevanja in skuša organizirati mednarodni mir v duhu nega spoštovanja in varnosti za vse. ki fin prešin.ift pakt Društva narodov. V tej in v vsseh drjgih stvareh vlada med Franrozi In Jueosloveni popolno ide-no soglasje. Oba naroda želita miru. hočeta varnost. To želita iz potovanja do padlih pckoHeni ki so žrtvovala svofa življenja za ta rili. Naša dva naroda zahtevata to varnost a sedanja in za bodoča pokolenjia, ki jim ie treba prihraniti trpljenje brez primerov svojih prednikov.
To ie znesel sr>ornSla. ki sta ga prinesle g. Jevtie" v Pariz in g. Barthou v Beograd. Na tem stališču in na njihovih skurpnih iz-iavah  vztrajamo tntfi danes.
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE
Cnrih. 14. julija. Pariz 20.2450. London 15.46. Newvork 306.08. Bruselj 71725. Milan 26.29. Madrid 41 OT. Amsterdam 207.95. Bertln 117.65. Dnnai 57.50. Praga 12.75. Varšava 58.025. Bjkarešta 3.05.
nas dohiti avtobus, ki brenči »s polnimi pljuči« navkreber. Proti severu se nam odpre krasen razgled čez Barje tja do Kamniških planin. Seveda vidimo tudi preljubo Ljubljano, ki je najlepša od daleč. Ko cesta zavije na zahodno stran pobočja, se ne vije več v tako pogostih in zelo zavitih zavojih. Na desni je pod n;o huda strmina. Med gozdom smo. vendar se tudi od časa do časa lep razgled proti Krimu m Kureščku. Dolina pod nami je pa kot ra dlani. Dobrava se polagom* zožuje v sotesko Čeprav cesta nima več hudih zavojev, a se še neprestano vzpenj* m na nekaterih krajih je nepregledna Ovinke so omilili. Treba je bilo razbiti na ovinku skale. da se je cesta nekoliko razširila in postala preglednejša. Do prve hišice smo prišli Tu imajo že kapnice, na krasu smo. Hišica, ki je bclj revna na pogled, spada v vas >marjenje.
Od tu naprej postane svet šc bolj kra ški. Nekaj otožnega se razprostira in ve-j<? preko goHčav. Pod nami v dolini so Želimlje s cerkvijo in šolo. Tudi zgoraj ob cesti je nekaj hiš. Otroci prihajajo pc strmem klancu domov iz šole, sicer na ne vidiš nikjer človeka Na cesti ni nobenega prometa Ko zapustimo £elini!ji je nad nami na levi mala cerkvico Sv. Peter; z golega hriba od cerkve je lep razgled proti Ljubljani. Pred nami stoji mračen hrib, ki že zasluži ime gora. Na vrhu je cerkev ali grad, spodaj ne razločiš, kaj je. Na desni je nizek, a proti dolini, ki jo zaključuje, strm hrib. Takoj sprevidiš, da je mogočno gnezdo na hribu grad. Hura, Turjak! Toda nas jezi gora, ki se drzne stati tako nad nami. Pa jo uberemo po slabi cesti po severnem pobočju hriba ter zapustimo glavno cesto, ki se vije v elegantnih zavojih proti Turjaku Naskočm hočemo sv. Ahaca! Le zardite, če še ne vestT za to imenitno gorico, ki se prav lahko kosa s Šmarno goro; In da bi vedeli, koliko je na pobeju Ahica encijana! Toda bolje je. da ne veste, encijan je taJis mnogo lepši, kot bi bil za katerimkoli klobukom. Skozi vas Veliki Ločnik, k' že spada pod kočevski srez. jo mahamo proti vrhu. Žalostna mu majka! Ta vas je zelo revna kot bi človek sodi! po hišah. Mnogo lepša bi tudi bila, če bi ne bilo pred veznimi vrati gnojišč. Nekatere hiše so zelo stare, zato, po starinskem načinu zidane, nimajo dimnikov. Iz takšnih hiš hodijo ljudje k maši skozt dimnik, kot pravijo v nekaterih krajih, kajti gospodinja mora odpret1 vezna vrata. če hoče kuriti, da se dim kadi skozi nje. Lahk.o si mislite, kako so okajene takšne hiše, zlasti, če jih ne prebelijo dovolj pogosto. In na ta hrib je težko pripeljati apno.
Zunaj vasi se je cesta izgubila. Na vrh jo moraš mahniti kar čez drn in strn. Nekaj časa so sicer še nekakšne kozje steze do bukovega gozda, kjer je tako nastlano lesom in suhljadjo, da se ti vsiljuje primera: kot prašič z mehom. Nad gozdom je svet takorekr>č deviški. S strmega pobočja občudujemo Ljubljano, ki čepi pod Šmarno goro. Nekoliko sopi-hati je treba, preden prideš na vrh k zapuščenemu Ahacu, ki ga še nimajo v indeksu tujskoprometni činitelji. Da je ta cerkvica znamenita, vedo povedati zgodovinarji. Tu baje hranijo *našniški plašč, ki so ga krojili iz plašča premaganega turškega paše. Vsak po svoje boga moli Cerkev je seveda zaprta. Okrog in okrog rase trava, kot da tu ni bilo že več stoletij žive duše.
Z gore smo odrinili po zapadnem pobočju, kjer smo odkrili vseeno kozjo stezico. Skozi vas Mali Ločnik, ki je nekoliko lepša od Velikega Ločnika, smo prišli zopet na glavno cesto. V vasi Gradežu cesta zavije skoraj za 180 ločnih stopinj Tu so revne kmetije, za njive preljubi bog ni odmeril mnogo prostora in še to žemljico morajo ubogi kmetje zelo gnojiti. Na njivici občudujemo poseben škropilni voz: voliček vleče voz s sodom gnojnice, kmet pa pri spodnji sodovi luknji regulira s klinom »blagosl >v«, da prenaglo ne odteka. »Med« brizga tudi po kmetiču, ki na mirno in s posebno pobožnostjo do matere zemlje stopa za vozom.
Prišli smo na Turjak. H gradu se odcepi lepa cesta na desno od glavne. Pod gradom smo v slavnem trgu. Da, Turjak je trg, čeprav ima hišice krite s slamo in tudi takšne, iz katerih hodijo skozi dimnik k maši. Grad je ogromen, morda je še kaj večji od ljubljanskega Seveda je znamenit in ne pozabite si ogledati več stoletij stare lipe pred njih. Bila je votla in bi se podrla, pa so jo »plombirali« z betonom. Znamenitosti van. ne bomo razkazovali in razgali; ker smo va* privedli tako daleč, bodite zdaj tako prijaz ni, pa si oglejte lepote ;n zanimivosti sami! Kesali se ne boste, mi pa se moramo še vrniti 27 km peš nazaj v Ljubljano. V 12 urah smo napravili to turico, posnemajte nas v dobi-em! Ne pozabite tudi na Turjak!
General Weygand obolel
Pariz, 14. julija. AA. Načelnik francoskega generalnega štaba general Wey-gand. Id se je pred dnevi vrnil iz Londona, je obolel. Zdaj je general Weygand na ne-ki zasebni kliniki, kjer ostane aefcaj dni.
Bi in S.
>8LOVENSEl NAROD«, dne 14. jtfija. 13S4
Stev 157
Razstava „Pro deo"
Kdor ne zna prirejati razstav, naj se ne loteva
posla
Ljubljana, 14. julija.
PrejcUi smo:
V pritličnih prostorih šentjakobske iole v LjntoljanJ se je naselila razstava, ki Je po svojem gradivu edinstvena, kar srno jih kdaj videli v našem mestu: namreč mednarodna razstava »Pro Deoc. Gradivo Je prispelo k nam iz ženeve in Ljubljana je prva v Jugoslaviji, '"1 ga je dobila na razpolago.
Ta razstava je res edinstvena in doKa-saje samo to, kar ste ie rekli o njej »poi sitom«: Kdor ne zna prirejati razstav, naj •e sa božjo voljo ne loteva takega posla Prvi« so napifii skoro vseskozi analfa-betski, niso namreč ne slovensKi. ne srbo-hrvatski, ne ruski, marveč sestavljeni v neki ginljivi, toda nevžitni mešanici. Dm-fnč je materiala zelo malo in bi šel prav dobro v eno samo sobo, čeprav je nabit po pokrovih zabojev ali nalepljen na preprosto žakljevkio. Predvee»m pa, gospoda prireditelji, bi morala bati razstava, vsaj v danažnjih čaeih, brez vstopnine! Kdor dela propagando, mora sam zforati zanjo sredstva, ne pa da jih zahteva od onih, na katere  naj  vpliva propaganda.
škofijski ordinariat je s podpisom sto1-nega kanonika g. Nadraha pozval zlasti intelektualce, naj si ogledajo razstavo; zato moramo povdariti, da ravno intelektualec ne bi prišel na svoj račun. Razstavljeni material namreč po veliii večini ie dosega karikatur, ki smo jih o istem predmetu videli med vojno v pariškem »Assiette au Aeurre«, »Slmplicissiinu«, »Mušketi« in drugih satiričnih listih. Saj se prireditelji še Havlička-Borovskega niso spomnili, čigar delo »Krst sv. Vladimirja« je prevedeno tudi v slovenščino In opremljeno s slikami, ki spadajo na to razstavo.
Pretesni del slik je posvečen sedanjemu brezbožniškenrvu pokretu v Rusiji. Pri tem se mora človek zavzeti, kako ma'o imajo boljševiki prav za prav te vrste publikacij, saj jih clrugi narodi v tem pogledu močno prekašajo, čudno tudi ni, saj traja borba v Rusiji komaj kakih 15 let, v Nemčiji, Franciji, Avstriji in drugod pa so se svobodomiselci prav pridno gibali že par desetletij pred svetovno vojno. To pomanjkanje ruskih tekstov in sli* do neke mere izgladi pia fraus, ki so si jo dovolil: prireditelji. Bre&božniškemu pokretu v Rusiji so namreč kratkomalo natovori'i odgovornost za. groio vi tosti čeke ;n G-PU. podtaknili so mu vse »brezpri i-orne« otroke in celo strahoviti glad pred dobrim desetletjem v Povolžju, Kjer je bil gla J ■elo običajen  pojav   tudi  v  časih,  ko na
Ruskem brezbo*niStv0 še ni bilo državna
institucija.
Pri fotografijah razrušenih pravoslavnih cerkva manjka veličastna pravoslavna katedrala v Varšavi, ki so jo Poljaki razrušili takoj po vojni in s tem prav za prav postali pionirji v rušenju pravoslavnih katedral. Boljševiki ne delajo nič drugega, nego to, kar so začeli Poljaki. Tedaj se ni dvignil niti en sam glas protesta in če smo prav informirani, varšavska Katedrala ni edini pravoslavni hram na Poljskem, ki ga je aadela ta žalostna usoda. Morda pa za prireditelje razstave »Pro deo« velja znani rek: Si duo faciunt idem . . .« Prepričani pa smo, da ravno intelektualcev ne bo mogoče pridobiti za nazor, da se pravoslavne cerkve na katoliških tleh lahko podirajo z dinamitom, svetišč vseh drugih verskih zajednic pa ni Rrtisi ne smeli podirati niti tedaj, ako tako učinkovito ovirajo velikomestni promet in razvoj ter so tako male umetniške vrednosti, kakor je to bila n. pr. kapela  Iberske  Matere  božje  v Moskvi.
Med grozo v i tos trni so morda samo zaradi tehaiične nemožnoeti izostale fotografije Jana Husa na grmadi, podrobnosti križarskega pohoda na francoske Albigenze, pariške šentjernejske noči in raznih drugih dogodkov )rz Časov, ko ljudje še ni*»o poznali fotografske umetnosti. Ta tehnični primanjkljaj bi se dal morda nekoliko premostiti z zgodovinskimi teksti o teh dogodkih, lahko pa tudi s slikami raznih umetnikov, ki so kasneje ovekovečili te črne in temne strani iz zgodovine krščanstva. Res bi to bila samo domišljija umetnikova, toda tudi risbe in karikature na razstavi niso nič drugega, nego invencija risa rja.
H koncu ie tole: Pri vhodu moraš plačati Din 3. Ko pregleduješ karikature, vidiš, da mnoge izmed njih ironizfrajo cerkvene puščice. Ko odhajaš z razstave, te bela papirnata strelica z napisom »Pro deo* opozarja — na kaj, mislite? — na puščico za mile darove, ki je zelo iznajdljivo vdelana v šolski umivalnik. S tem so gospodje prireditelji zelo nedvoumno potrdili pravilnost vseh onih risb. ki se sporitikajo ob cerkvene puščice. Niti tu se niso mogli odreči svoji stari navadici! S to mislijo zapušča obiskovalec razstavo v šentjakobski šoli in je zato jasno, da ne dosega svojega namena. Kaj bodo o njej rekla druga mesta naše države in kaj šele mesta na češkoslovaškem, kamor bo gradivo odpotovalo, ko se ga bo Ljubljana dovolj nagledala!?
če se pripravlfa dama na morje
Kaj vse vzame s seboj, da bo lepa in da se ji ne bo treba dolgočasiti
Ljubljana,  14. julija
Zdaj, ko solnce pripeka z vso silo, — kadar pač pripeka — ko je doba počitnic za one, ki si jih lahko privoščijo, je prav za prav vse na morju. Kogar srečaš in povprašaš, kje je bil — »na morju« — kam bo Šel »na morje.. .«■ Seveda vsi ne morejo na morje, za katere je »Špica«, Sava, Ljubljanica, Gradaščica ali celo »Ilirija« riviera, ki ob količkaj bujni fantaziji nadomešča morje. No, počrniš tudi, neko-Irko počasneje, pa vendar, govore in pišejo že celo o nekakšni žlidri. ki črno deluje, tam za Gradasčico.
Oni dan sem jo srečal pa povprašal: Milostiva, kam pa letos, zopet na Rab? — Ah, ne nižje nižje v Split, Dubrovnik... ali pa še nižje —, še nižje .. .
Vsa vneta in vzhičena mi je pripovedovala, kako velike sitnosti so prav za prav z morjem, da ima že mesec dni šiviljo, ki noč in dan šiva najlepše obleke, da čevljar komaj zmaguje naročila, da ji dela prav posebne čeveljčke za rivijero, da ima toliko skrbi, da mora k »Putniku« zaradi zvez m tako dalje
— In mflostiva — se je zbudila v meni radovednost, — kdaj pa pojdete na morje? Se smem priti poslovit, obenem b: pa radi videl, kako se človek odpravlja na morje...
Lahko, jo bo zelo veselilo, ta in ta dan se odpelje brzovlak ob 2f).
Ponižno pridem, potrkam stopim v stanovanje; pričakoval sem. da bo vladal pravcat direndaj — kaj še, uro pred odhodom vlaka se vse nepripravljeno kov čegi v kotu — še prazni. Vprašam, če sem se zmotil v datumu. Morda se odpelje milostiva jutri? Ne, danes, ob 30.. kakor je bflo rečeno.
In pričelo se je. »ktrfre dol. kafre gor«, kot »Pri belem konjičku«, T»a sta bila polna dva precej obilna. Copate, pižame, hlače, osem ali devet dresov, lesene coklje vseh barv. k vsakemu dresu iste barve, plašči, stimiiaste čepice, pet »parazolčkov« in dežnik, štirinajst obešalnikov za ravno toliko oblek raznih barv. dolžin in dekol-tejev, po potrebi, za dan in za noč...
Sedel sem prav skromno v kotu in gledal, kajti r.'kdar še nisem bil na morju, zato nisem mogel razumeti, da je treba toliko pritiklin ...
Tam. na oknu pa je zeval še en kovčeg, tretji, seveda nekoliko manjši — ta bo najbrže za jed. za klobase šunko. kruh. paštete, kapljice za po poti si mislim . .
In kakor ima mizar oblic, čevljar dreto in šilo. pometač metlo, mlekarica mleko, tako je dami za na morje potrebno orodje in sredstva za leporičenje, ne za lepo-tičenje prav zp prav zato, da vzdrž;. nekako ravnovesje svoje zunanjosti z okolico ali lažje razumljivo, potrebne so ji »maže« Seveda ne one za smuk. te za na morje so prav nekai posebnega in zato si jih malo oglejmo.
V tretji kovčeg je slo okrog Štirideset stekleničk, zavojčkov pudra. krem. šminke, vaseline ricinusa, špirita in drugih takih dobrot, vse za obraz. Tudi nekaj, kar odstrani dlake in dlačice, ki pa ni za nas moške, sicer bi se ne brili več. temveč samo namazali
Povprašam, zakaj toliko, pa zvem čudovite stvari, ki »c za nas moške. k' <e pa-dramo samo po britju, ali pa še tisto ne, pravo čudo. Pudra se podnevi ob morju nc, zato je posebna krema za 180 Din. ta krema je temna, računajoč, da bo dama primerno zagorela in da ne bo kontrastov ▼ tonu, za »večer je treba tekočine, da se ta *maža« spere .nato zopet druga tekočina, s katero se »očisti« koža. da bo lahko h puder m hnmkn, ko te
pride redno ponoči ali celo zjutrai domov, si je treba zopet s posebno tinkturo izpirati obraz, da se pripravi koža za spanje, da bo zjutraj lahko sprejela še temnejšo mažo in tako vsak dan znova. Edino rdečilo. ono nepogrešljivo rdečilo, je za ves dan isto, dobi se tak proizvod, ki se celo pri jedi ne sne. kaj šele v vodi iz-pere proč are \amo z vaselino posebne in dišeče vrste in je prav za prav lak. Ali pa. če se mož in žena poljubljata, tedaj gre tudi proč... in potem, skozi želodec — mislim.
— Prosim, milostiva, zakaj pa ricinus? Ali morda morje zapira. .,.? mi je ušlo. 'Moja dama je počila v smeh. Kaj še, morje blagodejno vpliva, saj je slano, ricinus je za obrvi, da imajo »moker sijaj«. Tako zvano  roso na   r.brvih proizvaja,
— Čud vi'f — sem pomislil. Tega nisem vedel. Vedel sem tudi, da je brivec gotove de! glavce dame. ki je bila že napol na morju, navil z »železno« ondulacijo trajne vrednosti, recimo oni krivčki nad očmi in za ušesi, ti morajo držati najmanj mesec dni.
Poleg teh zadev sem videl še par majcenih krtačk, slične onim za zobe, le črno namazanih. Zvedel sem, da so to kr-tačice za obrvi in trepalnice, trepalnice pa spretna frizerka »podaljša« tako naravno, da se nič ne pozna in se potem naivne očke zapirajo kot pahljače, vse to pa »drži« samo *t; ure. To je seveda samo za zvečer, ko je bolj tema in ko ob tangu prižgo rdeče in zelene lučke, ko moraš računati na gotovo mistiko, ki se ti ne zdi popolna, če nimaš košatih trepalnic, obrvi ^vodenega sijaja« z rosico, ustnice rdeče kot kri, ozke ali široke po želji oziroma simpatiji partnerja, na obrazu konglome-■ ■   Tia> in dišav in tako dalje.
To bi bila deloma vsebma tretjega kovčega; vanj so prišla še zdravila za vse prilike, za vroče in hladne, bolne in zdrave dni, za vsako bolezen, drugo protisredstvo, če pa ravno popoka vse pa še leukoplast.
Po zdravilih ali »copernijah« sodeč bi moral človek imeti bolnika v zadnjih vzdihljajih pred seboj, ne pa veselo leto-višcarko pol ure pred odhodom »na nižje . .«
No, sklenil sem. Če je vse to res vse potrebno, na morje ne grem! Mislim pa. da bi šlo prav lahko brez dveh tretjin vseh »nepogrešljivih« zadev.
lino pa drž:, naša dekleta in žene slove, da so lepa, ej. na morju bi jih morali videti, kjer si bodo nadele vse »maže« in se topile na solncu in v senci pa zvečer, pri plesu, ali o tem je bolje ne govoriti. .. sicer...
Da. da. ko bi imel človek ze:ene oči, pa če bi se nadel vse te maže z rosico na obrvih. potem bi bil še »zadovoljni tCranic« podoben Donu Janezu in bi lomil srca . ..
No, potem smo pa šli s tremi kovčegi, manjšega, z mažami in »coprnijam«. ricinusom in brinovcem sem nosil jaz — bil je težak, da so me bolele roke.
Ko bom šel jaz na morje, vzamem samo plavalne hlačke s seboj maž. kakršne sem nosil, pa gotovo ne. Prav za prav sem radoveden, kako bo ob povratku, ko sem vse tako podrobno izkapital — zopet jih bo treba slišati. Eh. nič ne de, napisano je, odleglo je, posebno radi »maž«. _R. JC
Na ulici.
— AH vidiš tam-le ta parček ? Oba sita pri gledali&ču, on je igTal junake, ona pa stare seme. Potem sta se vzela in zdaj rgmta teater samo še doma, kjer je osa junakinja, on pa staza šema.
Važno za sadjarje
Vič, 14, jnli>a Podružnica sadjarskega in vrtna rs kapa društva na Viču zelo ';epe6no napreduje in to ne brez vzroka. Odbor društva pod spretnim vodstvom g. Pra veslava Rebeka stalno poučuje lhidi, kako bi se dalo to in ono na naših vrtovih in sadovnjakih izboljšati Stalno prireja poična predavanja in ekskurzije pod vodstvom strokovnjakov, ki jih določa centralno društvo, za kar gre centrali vse priznanie.
Porinržnica priredi v nedeljo 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v drevesnici kmetijske družbe na Bokaleih pri Viču ekskurzijo o vzgoja visokodebelnega sadnega drevja, na katero so vsi viški in okoliški posestniki in sad>erejci vljudno vabljeni.
Sredi prihodnjega meseca pa bo Ogled sadovnjakov visokodebelnega in Spali rn-^a sadnega drevja, na kar bo podrižnica s«1 pravočasno opozorila interesente potom časoprisia.
lSletnica Dijaškega doma v Ptuju
Ptuj, 14. julija. Neopaženo poteka letos 15 let IMja&ke-gra dama v Ptuju, odkar je prežel zavod v slovensko upravo. Potrebno je. da se ob tej priliki spomnimo ta?a kulturnega zavoda. Ptujski »Studen t enheim« Je ustanovila mestna občina že leta 1900.. da. okrepi takrat izpopolnjeno višjo gimnazijo in je bila uprava tega zavoda do prevrata v nemških rokah. Po prevratu je seveda zavod prešel v slovenske roke in upravlja gra poseben kuratorij pod spretnim vodstvom znaneg-a vzgojitelja g. prof. Hinka Vodnika.
Potreba dobrih vzgojnih zavodov za srednješolsko mladino je bila že pred vojno velika, po vojni pa se je še povečala, ker ni bilo primernih stanovanj za vedno naraščajoče število srednješolske mladine, česar se je zavedala tudi ptujska mestna občina, ki je obdržala še nadalje upravljanje Dijaškega doma. — Ptujski Dijaški dom, ki je znan po vzorni notranji ureditvi in strogem nadzorstvu, je bil vedno dobro zaseden in je imel v prvih povojnih letih zelo mnogo gojencev, zlasti še iz Trsta in okolice.
Vzgojni in učni uspehi so bili vsa leta zadovoljivi. Mnogi gojenci so vstopili v zavod kot prvošolci, pa so po osmih letih zapuščali zavod z maturo, veseli in hvaležni zavodu, ker so dosegli lepe uspehe le z dobro vzgojo in strogim nadzorstvom pri učenju. Saj so imeli v zavodu vso pomoč pri učenju in so tako z lahkoto študirali ter dosegli tudi v šoli odlične uspehe. Zavod nudi svojim gojencem v prostih popoldanskih in večernih urah raznovrstnega razvedrila. Na razpolago ima letno obsežno igralište ob Dravi, v zavodu samem pa lepo urejeno igralnico z gledališkim odrom, zlasti še, ko je pred leti dobil od Narodne čitalnice celoten gledališki \ oder.
Na zavodu se je ustanovil že leta 1922. orkester v polni zasedbi, vsemi potrebnimi godbenimi instrumenti; poskrbljeno je bilo za dobre učitelje. Mnogi gojenci se gotovo še spominjajo lepih večerov ob prijetnih vajah in koncertnih nastopov ob raznih prilikah. Zavod ima tudi obesežno knjižnico, ki nudi gojencem izbrano čtivo. — Kakor je zavod deloval v teh petnajsptih letih, tako bo deloval tuču v bodoče, kjer bo polecr vestnega nadzorstva pri učenju nudil tudi dovolj prilike udejstvovati se v raznih izvenšolskih panogah ter bo vzgajal mladino v zavedne Jugoslovane!
Priporočamo torej staršem ta zavod prav toplo in opozarjamo na današnji oglas!
Intermezzo pasjih dni
Ljubljana.. 14. iiiUia.
Baš smo se prilagodili pasjim dnem ter se -sprjjaznili z nv.mi, meščani so nastopili vasodjjne početnice, kopalna sezona se je začela v vseh čebrih on kopalaščih, začeli smo prirejati plavaikie tekstne m vlagati kumarice, pa se je vjerne zoipe-t sprevrglo čez noč in vse življenje pasjih dni se je Iztirilo. Listi so prkiašaiLi zadnje čase sama gromozanska poročkla n- pr- o susH v Angliji, kjer se je zemija taJco posušUa, da je-začela, strahovko razpokama, požirati cek> časopisne race. Sploh so rmeli zadnje čase stakne rubrike o tegnperatJur.i doma m o suši v širnem svetu. V četrtek se je vreme Npremenik) in listi so včeraj moraLi že poročati o serahovith poplavah.
Včeraj je ves dan godio nad Ljubljano, kot da kuhajo nebeščani kašo. Regijak) in grmelo je, neprestano so se vai-ifa nad mesto temni oblaki, da je včasih postalo povsem mračno. Dočm se je dopoldne še kazalo souice., se je popoldne vreme povsem skazilo. Nekajkrart se je v&la huda ploha, naikar je prenehalo deževati kot bi odrezal. Na kopanje seveda rti btk> več ntslFti-Dopoldne so nekateri tiščali po vsej si!a v kopališča, popoldne jih je pa rmndk> veselije. Sicer se pa popoldne tudi ni bMo treba več hladiti pasje vročine ie oiio konec.
Domač: vremenski preroki nam škodoželjno napovedujejo jesensko vreme, češ. da rudi julij ne bo nič boln*i od preiišmih mesecev. Seveda so pozabili, da so nam še pred dme-vi prerokovali leoo poletno vreme v juivju in avgustu. Ne smemo jim štet: v zlo, če obračajo pi^č po vetru in tolažimo se, da nam bodo že jutri zopet napovedovali dolgotraimo lepo vreme, seveda če jutri ne bo več deževa4o.
Dežja smo seveda vsi nepopisno veseh, najbolj pa oni, ki uživajo skrivaj ročitnice zabarikadirani doma. SkodožeAjnost je pač najlepša totežba. Počirtiriški ko«k>rwsti, taborniki in izletniki pa zaradii tega, pre*>o-trebnega dežka ne otnipavajo. Nekatj dni se prileze tudi senčenda v postelji- Ljubljančani nimajo rwč proti tem«, če zopet dežnje nekaj tednov, saj je vseeno; in ko dežuje, so v svojem elemen»tu. Ceio do%čas j"jm ie r*3o zadnje lepe dni za dežjem, ko se lahko človek taiko sladko naspL
Ljublianiei in Barju pa ob t«j priliki pn-zanesemo; kai bi pa rodi rekli. *aj ni bik* popilo dolpih 14 dni! — S posebnim po-n-itrl '■-••.T' no veselje, da v Lpib-
bai.i u t c ..^•v. ^a &c . seeno ni kon©e ne**- J jih dni.
SPORT
Kolesarsko prvenstvo dravske banovine
Maribor — Ljubljana (145 km) Dve podzvezi kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije, in sicer podzveza »Ljubljana« in podvzeza »Maribor«, sta se zedinili. da zopet obnovita že uvedeno, a opuščeno cestno kolesarsko prvenstvo dravske bano vine, ki se vrši na pro^i Ljubljana-Maribor odnosno   Maribor-Ljubliana   v  izmeri 145 km, kar je približno ista  razdalja kakor državno   prvenstvo   Lj ubij ana-Zag rob ali obratno. Za letošnje banovinsko prvenstvo je torej na vrsti Maribor-Ljubljana in se bo vršilo dne 2°. t. m. Start bo najbrže ob 7. zjutraj  in  bodo  dirkači privozili  na cilj. ki  bo  postavljen  pri   Kačičevi   gostilni na Dunajski   (Tvrševi)   cesti,   nekako okrog 11. dopoldne. Vozilo se bo v enotni skupi ni.  t.  j.  skupen  start za prvorazredne in juniorske vozače, pri čemer bo klasifika cija za vsako skupino posebej.
Kakor znano, je omenjeaa prooa, kar sc tiče stanja zelo lepo, a bi bila še lepša, ko
bi ne vsebovala nekaj prav grenkih vzpo nov, ki se začenjajo že kakih dvanajst ki lometrov za -Mariborom. So sicer kratki, a dovolj trdi, da se ob vzpenjanju marsikateremu dirkaču skremži potno čelo. Kakih deset kilometrov pred Konjicami in dalje do Vranskega je proga, razen malega naklona za Konjicami, skoraj vedno ravna, nakar se začnejo razvpite Trojane. Ta vzpon se začenja polagoma in se v nekaj kilometrih vleče do kratke ostrote, nakar se v še par skokih pride na vrh. Od tu dalje pa do samega cilja je večinoma ravn: na, ki zahteva od srečnejših konkurentov, prikobacavsih se na trojanski klanec, le šc krepkega in živahnejšega vrtenja.
Tako bodo torej naši dirkači v par tednih imeli priliko pokazati svoje moči v eni glavnejših cestnih dirk, ki jim bo gotovo dobrodošla kot trening za bližnje državno prvenstvo. Razen mariborske olimpijske dirke, ki se je vršila s posameznim startom.naši kolesarji letos še niso nastopili v večjih cestnih dirkah, ker jih, vsaj pri nas ni bilo. Zato bomo videli, kako se bo odrezal Abulnar, ki sc je dobro izkazal v Mariboru, dalje neizčrpni Gartner, Grego riČ, Rozman. Faninger in še drugi. Radovedni pa smo tudi za juniorja Močnika in Avblja. Fanta sicer poznamo kot dobra dirkača. — Podrobnejše o tej prireditvi bomo še poročali.
★
—  Poljakinje  nastopijo danes. Včerajšnja  hazenaka  tekma  Ljubljana  : Varšava e bila zaradi eslabe^a vremena odpovedana in se vrši dane« ob 18. na igrišču Atene.
_ Deklišku    državno prvenstvo   bi se
moralo pričeti že danes, ker pa je bilo 80-atovanje Poljakini preloženo na danes, se bo tekmovanje začelo jutri ob S. na igrišču Primorja.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 14. julija Stražnik, ki stoji na križišču Tvrševe in Gosposvetske ceste, je danes ob 1. ponoči pri obhodu zalotil na dvorišču hiše št. 4 v Tavčarjevi ulici nekega moškega. Ker se mu je zdel sumljiv, ga je povabil na policijo. Tam so v njem spoznali Antona Srč-nika, ključavničarja brez stalnega bivališča, ki ga je policija prejšnji mesec izgnala iz Ljubljane za tri leta, Srčnik je pri2nal. da je nameravl vlomiti v mlekarno in trafiko, ki sta v hiši. Pri njem so našli dleto, vetrih in žepno svetilko.
Lojzetu se ni niti sanjalo, da je kaj takega sploh mogoče. Pravijo, da božji mlini meljejo počasi, a sigurno — menda je tudi na zemlji tako. Lojze je že pred štirimi leti ukradel v Stari cerkvi pri Kočevju moško kolo. Ves ta čas ga je iskala žandarmerija in policija, vendar je Lojze pretkan ptiček in se ni dal ujeti. Zdaj. ko je na tatvino skoroda pozabil, ga je zasegla roka pravice.
Na Vojvode Mišica cesti je bilo nedavno vlomljeno v klet. Vlomilci, družba štirih od 20 do 26 let starih mladeničev, so odnesli 5 steklenic vina, pripravljenega iz robidnic. Stekenice so izpraznili in odšli v Ljudsko kuhinjo. Vino. ki je zelo močno, jkn je šk> v glavo in so se začeli pričkati in končno pretepati. In vino veritas. pravi latinski pregovor: fantje so se izdali sami m prišli tako v roke policije. Pravijo, da tako dobrega vina še niso pokuaili.
Policija je zaplenil zlato damsko zapest-no uro z zlato zapestnico. Ura ima zlate številke in v kroni temno moder kamen ter je vredna okoli 1000 Din. Fant, ki so mu jo zaplenili, trdi. da je uro našel lani pod Šmarno go.o v Tacnu, policija pa sumi, da jo je ukradel. Kdor uro pogreša, naj se javi na policijski upravi.
Glavno mesto
Parthov odkopano
Ze več let iščejo roški arhcu.osi kraj kjer je stala prestolnica države Parthov Messa. Po raznih listinah in risbah so sklepali ,da je stalo to mesto nekje na meji semnje turkmenske sovjetske republike in Perzije. L. 1931. je opozori! arheolog turkmenskega znanstvenega raziskovalnega zavoda Jeršov na izredno visoke griče ob vznožju pogorja Kopet - Laga blizu vasice Bagir. Pod vodstvom znanega arheologa Vašireva so začeli na tem kraju razkopavati zemljo. Najprej so naiete na stari parthski hram. Zdaj so že odko-pali debele stene in portal hrama. Odko-pali so različno orodje in Herkulovo žezlo znak knežje moči, odkrili so pa tudi del notranjosti hrama in hodnik s kraljevsko palačo, največje poslopje sveta. Poleg tega so deloma odkopali razr-poslopja, mestni vodnjak in trg sredi mesta ter ugotovili, kie so bile giavne ulice.
Te izkopnine pnčajo, da so našli arheologi staro mesto Messa, ki ga dosle: kljoib neumornemu iskanju niso mog1! odkriti Odlkopali so mestno zidovje, visoko osem komolcev, ki moli iznad debelih plasti zemlje, nakopičene skozi stoletja. Okrog zidovja so grobovi. Od štirih strani vodijo v mesto glavne ulice, središče mesta pa ]e poglobljeno in ima obliko anfiteatra. Tu je bil trg z vodnjakom. Pod zfdov'em se vidiio sledovi podzerrirtih kanalov, po katerih je
tekla voda iz gorskih studencev ter namakala polja. Nad mestom se dvigaia dva griča v višini kraljevske palače. Mesto Messa meri v premeru najmanj 2 in pol km. Na debelem zidovju *>o stolpiči, oddaljeni okrog sto komolcev irug od drugega. Iz teh stolpičev so jpazovali veščaki mimoidoče karavane n nobena karavana ni mogla po potih, ki so vezala Kitajsiko, Perzijo, UrčiK> n Kavkaz, ne da bi plačala Parthom carino in odškodnino. Arheologi vsega sveta se zelo zanimajo za te izkopnine.
Koledar
Danes: Sobota 14. julija katoličani: Bo-naventura, Svobodin. pravoslavni   1. juli>a.
Jutri: Nedelja. 15. julija katoličani: Hm-ko Vladimir, pravoslavni 2. julija.
Današnje prireditve
kino Matica: Hrepenenje.
Kino £Xx>r: Hči zmaja.
Alino Šiška: Ljubi me nocoj.
Zveza ribarskih društev dravske banovine občni zbor ob 3U. v Metropolu.
Ilirija : Slavan ob 18. na s radionu.
Varša\-a ; Ljubljana medmestna tekma ob 16. na igrišču Atene.
Prireditve v nedeljo
Kino Matica: Hrepenenje.
Kino D\'or: Hči zmaja.
Kino Šiška: Liubi me noenj
L\P občni zbor ob S.30 v Delavski zbor niči.
Sokol Ljubljana IV. letni javni nastop ob loJO na letnem telovadišču na Dolenjski cesti.
Zagrebški llašk : Primorje, tekma za drž. prvenstvo ob  IS. na igrišču Pri mor j a.
Žensko lahkoatletsko pr\*ensrvo ob S na i2rišen Primorja.
Dežurne lekarne
Danes in jutri: !Ax. Kuralt. Gosposver-ska cesta 10 in Stwnik. Marijin trg 5.
Zadnjič smo bili v rajskih Slovenskih goricah in smo si mimogrede izgledali tudi veličastno cerkev s samostanom, starim nad 250 let. Občudovali smo prekrasne ba ročne kamenite oltarje in tudi stare slike v njih, ki smo med njimi t ako i opazili tud' izvrstno delo slavnega Kreni cr Schmidta. in bi bili tudi /a druge delomu se starejše slike radi izvedeli imenu likurjev šli smo torej v samostan in nesli gvardijanu po zdrave njegovih ljubljanskih /nance\\ Go spod nas je sprejel začudeno in takoj vprašal, če je kaj gostilničar rev med namt. da bi kupili vino, ki gu da po toliko m toliko ter je prav dobro in pitno. S kupčijo na žalost ni bilo nič in smo gospoda pobarali se za imena mojstrov starih slik p zaupanem mu božjem hramu
»Veste, sem šele 7 let tukaj, pa med tem časom nismo napravili onih podob, ampak silno starega fratra vam dam, ki se bo gotovo še spomnit, kdo  ie deimi si tke.«
Ker smo vendar dvomili, da bi bil v kloštru vsaj samo 200 let star fr.ttcr. smo se zahvalili za pouk in šh
Takoj drugo nedeljo smo se pa potegn ili na L>olenjsko v našo nebeško lepo in tudi prezanimivo Dolino gradov, ki smo jo občudovali posebno z Vesele gore. Zares, dolina zasluži to ime, saj je cerkev s svojo bogato razčlenjeno baročno arhitekturo in šPirimi kupolami, okrašenimi / mogočnimi freskami Antona luška, a tudi zaradi največjih mojstr(n-m slikarja Ber-ganta, Metzingerja in drugih, prav tako p.i tudi zaradi bohotnega zl utega oltarja in drugih starin v resnici polna radosti tri vesel ja.
S silnim ponosom, tlu varuje tako bogato zakladnico naših najlepših umetnin, nas je po cerkvi vodil njen >t,tri varuh France Odlazek in z nepopisnim spoštova njem pred lepoto zaupanih mu zakladov razlagal pomen in zgodovino umetnin ter razvozi javal latinske nujnse m kronogr.i me. Zares smo še naji>olj občudovali ljubezen preprostega starčka za umetnost in njegovo znanje zgodovine vse doline, ko nam je vsako malenkost razložil tako, d>* je prišla do svoje največje veljave. S svojimi živimi orisi je mož navdušil vse prisotne za umetnost, da sf* res uživali lepoto, končno nam je pa strmečim še razodel, da je le eno leto hodil v stAo. Sanu> cerkovnik je in re\'ež nima skrbi, kako bi prodal vino.
Je že previdnost božja toku, da prle-škega gvardijana ne moremo zamenjati z dolenjskim mežnar jem. Tako je pač življenje. In, če bi se vendar zgodil tak čudež, bi bila  Vesela gora gotovo žalostna.
Dednost pridobljenih lastnosti
Za razvo.uo teorijo je važno vprašaje, aJi morejo živali podedovati lastnosti, ki so jih dobili njihovi predniki v življentffu. E. W. Mac Bridge k delal s svojo učenko Jacksonovo poskuse na kobilici, znani pod latinskim imenom carausius morousus, ki se zelo lahko razmnožuje in je za mnoge poskuse skoraj idealna živalica. V Angliji so se te kobilice hranile normalno z listi kaline (kostanjičevja), z gladom pa jih je učenjak prisilil, da so jedle brsljan. Po dveh dneh gladovanja je jedlo 10 odsrt. kobilic bršljan. Druge sta pa zopet nakrmila s kalino, da bi ne poginile od lakote, potem sta jih pa pustila gladovati pri bršljanu. In ta poskus sta učenjak in učenka večkrat ponovila.
Večina kobilic je jedla bršljan po drugem gladovanju nekatere po tretjem ali četnem, ena pa se je upiraia do desetega gladovanja. Potomce, ki so jedli bršljan po tolikem gladovanju, kakor mati. sta ločila od drugih in njihovo potomstvo zopet preizkušala. Izkazalo se je, da so potomci take matere mnogo iažje prevzeli novo navado, nego prvotno njihovi predniki. Vse kaže. da bodo potrebni tu Še novi poskusi na drugih živalih, predno bo dokazana Lamarckova trditev, da dobe živali, ki deluje nanje skozi več pokolenj izve-sten učinek, dedne lastnosti.
Prijateljica pri telefonu.
Ona: Čudno, s prijateljico Elo se vedno tako težko razumeva pri telefonu.
On: Hm, pa bd poskusili enkrat govoriti istočasno.
tev 157
Iz pogovora.
... In tako jo je nekega dne kratkrv-malo ugrabil, potem sta se pa proti volji staršev vzela.
— Ali ji je mati že odpustila?
— Mislim, da ne — stanuje namreč pri njih.
>SLOVENSKl NAROD«. <fcie 14. jofrja 1934
Str*« S.
KALODONT
g%tf^?5oTTzOBNEMU KAMNU
TTnnMillllllllllllllllllllilllllilltflll
Po najkrajši poti v Celovec in nazaj
Z letalom čez Karavanke na Koroško obiskat prijatelje — V eni
uri tja in nazaj
Ljubljana, 14. jurBa. Koroai dobro leto dni smo zvezani po Pttku z zunanjim svetom, pa je postalo potovanje z letalom rudi pri nas že nekaj vsakdanjega. Tako vsakdanjega, da prideš težko na vrsto, če si namenjen po zračnem mor joj na Sušak. Vedno je dovolj potnikov, Se mehanik se mora temu ali onemu umakniti. In tudi moški so se ojunačili, da jih ni več sram. kakor jih je bilo v začetku, ko so na letališč« z zavistjo in strahom gledali, kako se ženske pogumno dvigajo v zračne višave. Zdaj že prevladujejo mo-•Sk;.   TKKeHno   duhovniki   gredo   z dobrim
lica, m tako blizu je bfla, da bi jo lahko pobožal, če bi imel tako dolgo roko. Grin-tovec se pa sploh ni hotel pokazati iz svojega umazano sivega plašča. Pa kaj bi ga iskali, naj se le zavija v oblake, saj se že vije pred nami kalna Drava, saj smo že preskočili zadnje grebene in za njimi Borovi je, da začneš brž iskati z očmi Vrbsko jezero in Celovec, Najdeš ga takoj, a komaj si ga dobro zagledal, se nagne letalo lahno naprej in drsi poševno proti celovškemu letališču. Kako majhni smo s svojimi državicami. Pol ure zračne poti. pa si v drugi državi. Kaj bi rekel »Maksim Gorki«, ki bo moralo  vrtati njegovih  osem  motorjev s
Karavank. Nisem utegnil paziti, kdaj smo splavali čez mejo. Saj pa tudi treba ni paziti, ker v zraku k sreči ni nobene carinski revizije. To opravijo že na tleh. Nekaj pastirskih kočic nas je še pozdravilo mimogrede, potem nas je pa sprejela strahovita ploha in postalo je tako temno, da se zemlja pod nami ni več videla. Nič lepšega, impozantne išega si ne moreš misliti, kakor je nevihta, ki jo preživiš v zračnem morju. Živcev seveda v takem primeru ne smeš vpraševati, kam bi gledal, v črne oblake tik nad glavo, ali nad zemljo pod seboj, če se sploh vidi.
Mi je nekaj časa res niftmo videli m celo
Po povratka     Celovca, hi pred odhodom na Sntsak
Tako udobno se vozijo zdaj potniki na letališče in z letališča
v mesto
zgledom naprej. Se nefcoj lrtt, pe se ne bo nihče več zmenil zate, če mu boS pravd, da si prelete! ie tofifco in to4?ko tisoč kilo-m^frov.
S 1. rn lijom je dofofta Ljufcfjeua prvo direktno zračno zveaso % moaemstvom. Doma ti žena pristav juho, pa se spomniš, da imaš nujne opravke v Celovcu, in preden je juha dobro skuhana, si že nazaj, pa si imel v Ce-lo»vcu še celo uro časa. Tak sSkrAz čez Karavanke in nazaj bi se zdel fantastičen, da ni tako prijetno resničen ki nepopisno lep. Tore i v Celovec na vrček piva pred obedom. Tam z železno kačo že od drugega Vffra vojne nismo htH, po zraku pa sploh še ne- Obetajo se novi vtisi in občutki, a to vedno vleče človeka, ki se ni pobratil z za~ pečk«xii.
Pred nebotičnikom se ustavi eleganten. Vraten avtobus. Nov je, šele v četrtek je začel voziti. Mislil bi, da rmaž pred seboj trmo velikega potniškega letala, tsfco mehke, valovito so rmija. Šestnajst udobnih, mehkih sedežev je v novem avtohnsu nagega Aeroputa, ki se bodo potniki odslej voziTi z njim na letališče in z letališča v mesto. Tako prijetno in udobno se ne vo-^"io niti v Zagrebu, rriti v Beogradu. Soloh se T TuMjana v pogledu rivrinega letalskega nromcia po zaslugi neumornega šefa rra-£e*ifl letalskega centra narodnega poslanca g. Staneta R.ipetsa zek> lopo m hitro razvija.
Edini potnik si iz T>jubTjane v Celovec Ko bo podal fsana ta proga do Mfrncheaa, se bos pa moral boriti za mesto, kakor se »daj na progi LjnMjana-Sušak. Vreme se k^sa.. čeprav je ponoči grmelo in treskalo, da so se kar hiše tresle. Tri vremenske napoved* 'rram prođ BQMS§> Ena pravi, da bo pretežno vedro, z ztuRaggrm porastom oblačnost" vroče, lokafcne motorje vremena možne. Druga: Večinoma oblačno vreme. V severnem in vzhodnem delu države bo deževalo, v ostalih krajih pa so možne lahne nev-^nte Trp t jat Ohlađno. soparno, morda nevihte. T .tVe zaneaVp-me vremenske nano-vedi te morajo na?vdu?Siri za tzjprehod po zraku.
Kar zapetim* ie rođSSalo po bakarski vode m vzorni podirtno«»fi dobrega prija-teli« ViThsria. ko ie srebrni orel lahno prv drsel pred hangar. Rogovi že vedo. zakai so mu postav m kofdVor na Grobničko polje. M od sive gnnske grebene so ga stisn-fTi. ker <:e boje za njegovo Strelko srce ... Sušak bi brez tegn srca ne M to, kar je.
H;tro so hfle opravfjene formainoati m že smo rezali soparno ocračje tja gori proti Posavju. Pilot Ing. 5tanisaviftevje enako simnatrčen. aaupanje vzhoja^oč krmar na Tračnih valovih, kakor njegova kofega Stri-ževsJki m .TeTOšerrko. Tudi on Vma izolirane žrvre, če i^ sploh sna. <*!udno, ko »e dvigne? prvič nad moaŠfo tn lovi? z očmi pod <:ef»oj med zelenimi livadami m zlatimi njivami posedane? hiSice, ne veš. kateri vtis je mogočnejši fn fesi se ti bo globlje vtisnilo v spomin. Z vsaVmt novini poletom se pa peroiri tvoje domi^STfrje krčijo, potovanje po zraku "BgrrbTja vedno bofl nadih senzacije rn Tvxttaia leno prijetno razvedrilo.
7.e smo nrofiTi na erri strani za seboi Domžale, na drogi Šmarno goro. čudovito majhna se ti zdi rjuMiansk« kotlina tja gori proti našim gorskim veTfkanom. z enim sa-uvm bežn"*m pogledom jo objameš od Zaloga preko Kamnika tja gori do Kranja in še naorej. A' želodcu čut iS, da se letalo dviga. Bližamo se prehodu med Kamniškimi rlaninami rn Kararvan4carni. Sunkoma se dvigamo. Tam na \err\ se je stisnil Kranj k ^marjorni gori. da ga ne more videti Sv. Jo št. Mi na vidimo tja daleč preko teh ze-"m:h kupčkov z belimi cerkvicami na vrhu, pol ure rabiio naši brneči konji, da nas potegnejo rž Lhjbljame v Celovec. Če bi pa pilot no£nai. bi prfsfi še prej. Sicer se nam pa n'kamor ne mudi. do obeda bomo že na-zai  čeprav smo odleteli šele okrog 13.20
Kokra se vije globoko pod nami po ozki dolini izpod nemih stražarjev naše meje. k" se p naglo bližamo. Jezersko ostaja na desni, lahko bi jo ubrali nad cesto čez «*»dlo. toda pilot ie menda obenem turist in bo raie pre*kočfl visoke grebene na levi. rfa bomo leteli v ravni Brti nroti Celovcu. "3*mJd te znova opozore da se dvigamo. Veka i nad 1500 m visoko smo. K očna je nas nekajkrat sramežljivo pogledala skozi oblake, da smo videli njem goU skalnata
hitrostjo 200 km na uro drva dni in dve noči zrak, če bo hotel prileteti z enega konca države na drugi?
Iz zračnih višav dooro vid5&. kako se je Celovec od medvojnih let razmahnil, posebno proti zapadu in jugozapadu. T^eprh novih vil z vrtički kar mrgoli v okolici mesta, vidiš pa tudi precej velikih novih poslopij. In Vrbsko jezero se je obrobilo z vencem najmodernejših vil, da je postalo pravo letovišče. V Celovcu so nas prijazno sprejeli in kar imenitno se mi je zdelo, da so me gledali kot edinega potnika z dolžnim spoštovanjem. Tam smejo na letališče samo potniki, gledalci morajo ostati za ogTajo. Z dobrimi prijatelji smo malo po-kramljali o tem m onem, popili vrček piva, pa je minila ura in elegantna, v primeri z Junkersovim orjakom, ki leta na progi Dunaj—Benetke in ki je odletel tik pred nami, majhna »Ljubljana« se je obrnila nazaj proti Ljubljani.
Na povratku smo jo pa ubrali naravnost čez Ljubelj. Sicer je pa bila ta pot edina za silo odprta, povsod drugo so se valili no planinah črni. nevihte oznanjajoči oblaki. Ravnino smo imeli hitro za seboj, a čim bliže je bil Ljubelj, tem boli je kazalo, da letimo naravnost v nevihto. Zdaj pa zdaj je presekala težke oblake ognjena kača. Zapihal je močan nasprotni veter in megle so začele švigati pod nami tja na koroško stran
pilot jo je iskal. Pa ne dolgo. Kmalu sem opazi L kako globoko pod nami nekam čudno pleše m poskakuje cesta, potem je pa ostala za nami in odprl se nam je pogled proti Ljubljani. Pilot je bil naglo okrenil na desno, da smo prišli iz nevihte. I^afrko njemu, a ti, ubogi črv na zemlji, poskusi ti ubežati nevihti, če te zaloti na odprtem polju. Pilot pa kar okrene krmilo in malo bolj požene letalo, pa je ostala nevihta tam nekje ob strani. Kar strašno je bilo pogledati nazaj, tako črno je bilo nebo in tako so švigale strele po njem. Tam, ko smo bili sredi teh črnih oblakov, pa ni bilo nič strašno, samo motorje sem božal v mislih in piiot se mi je zdel neznansko imeniten gospod. Tako imeniten še Neron ni bil, ko je obračal v amfiteatru palec navzdol.
Na letališču v Ljubljani pa sploh veder! niso, da je nas srečala silna nevihta. To je rista preklicana vremenska napoved z njenimi možn:nii lahnimi nevihtami, da bi jo >ment.
Lepo je bilo, še in še bi se dvignil na lahnih krilih blesteče »Ljubljane« nad naše gorske velikane, da bi mi splaval pogled tja, kjer je ostal tako le>p kos slovenske zeml je . ..
V eni uri tja in nazaj. Čas in razdalja se lomita pod Lidarc: človeškega genija...
Jože Zupančič
Druga zračna zveza z morjem
LjnHjana, 14. julija.
Vsa LjuMjana se je razveselila, ko je s 1. julijem dobila zračno zvezo tudi s Celovcem in tako tudi z Avstrijo in Italijo, vendar pa s tem izpopolnitev ljubljanskih zračnih zvez še ni bila končana, ker dobimo že 15. t. m. poleg sedanje še drugo zvezo z morjem.
Iransko leto ie bilo zeV> pripravno, ko si se lahko znotraj odpeljal z letalom na morje in se zvečer spet z njim vrnil v Ljubljano, zaradi pomanjkanja letel in pilotov je bila pa ta nadvse ugodna proga na žalost ukinjena in na mesto n ie uvedena nova proga, ki se z njo iz Ljubljane odpelješ ob 14.55 na Sušak, /te od vsega početka je publika prav težfko pogrešala jutranio progo, vendar je pa sedaj vodstvo Aeroputa ustreglo neprestanim prošnjam našega za koristi občinstva vedno skrbnega šefa centra g. rlr. Staneta Rapeta rn navzlic težkočam uredilo zračni promet tako, da bo uvedena 15. t. m. nova zveza s Sušakom in Zagrebom na ta način, da bo letalo namestu. da bi odletelo prot\ Zagrebu ob 9.10. startalo že 8.20 za Sušak, odtod pa priletelo ob 10. v Zagreb.
S tem dobe potniki tudi direktno zvezo z Beogradom, ker letalo proti Beogradu odleti iz Zagreba ob 10.30, seveda pa poleg tega še nadalie ostane sedanja opoldanska zveza s Sušakom, ko letalo, ki prispe iz Celovca na naš aerodrom, spet ob 14 35 nadaljnje svojo pot proti Saršaku, a vrne se v Ljubljano ob 18.05. Že sedaj so vsa letala prav dobro zasedena in se je treba prijaviti že mnogo prej za prostor, odslej bomo pa lahko z več i o sigurnostjo računali na čim prejšnji tržitek zračnega poleta proti morju, poleg tega je pa zaradi prihranka časa zlasti za gospodarske kroge druga proga največjega pomena.
WV1 RED LETENJA Odhod    hz Ljubljano na  Suša-k vsak dan razen  ob nedeljah oh 8.2n zjutraj. — Prihod na Snšak oh zjutraj.
Odhod 8 Sušaka za Zagreb ob 9.10 zjj-trai — Prihod v Zasrreb oh 10. zjutraj.
Odhod iz Zasreba na Suša* vsak dan razen ob nedeljah oh 16.25 pop. — Prihod na Sušak oh 17.15 pop.
Odhod s Sušaka v Ljubljano »b 17.30. — prihod v Ljubljano °b 1S.05.
Opoldanski red letenja ostane kakor do-rfej, t i- letelo nrihaja ob 12. uri s Sjžaka, nadaljuje polet ob 12.20 v Celovec, se vrača ob 14.20 ht Celovca v Lr«iWj«no in nadaftu-je polet ob M.35 na Sušak.
Kako si pomagajo deložiranci
Ljubljana, 14. jnEJa.
Deložiranci so praktični ljudje. Mnojzi najeirrinikj, k.i hi se radi presel-ir:, ne morejo najti primernega stanovanja^ deložiranci si pa znag o pornajraiti. te vzeti moramo seveda one, ki so kandidati za barakarje in kj sploh »nočejo« najeti stanovamja. Letos se jo n. pr. zgodilo v Ljuhlianii, da je de-ložiranec i-skal že ves ohupan stanovanje. Nikjer ni imel sreče, povsod so se ga bali kot jrohavca- Stekal je pesti in prekUinjad vse hretzsirčneže tesra sveta m zlasti še one, ki imajo prarzna stanovanja, pa nočejo vzeti pod streho reveža, k: mora tahonirti na cest;. Jn ko se jra je polistil nadhudši 2ne.v, je oipazfl pni cesti prazno pTitiično sta-novanje. V trenuuku je s-klemi!, da se bo preselili naš tja, ne da «bu še klečapdaTnl pred kom. Kratkom a Jo je pripeljali pohištvo im £a spravfl v prazno stanovanje^ Gosipo-darju se m Trti sanjalo, da ima novega naijemmika. toda ko je to onazi-L, je bil že* takorekoč pred iizvršenim dejstvom. NTiti sodišče b'j imi ne mog-'o taikoj pomagati in vra£ ved;!, kateri paragraf je prikrojen za ta primer.
Oii dan je bi sodmo delož,rran nezaposleni z družino. Prišli so »izvršilni organi«, vprašali so hšnega posestnika, kam naj znosijo rofpotirio. ker je naso smeli postavVt na pirometno cesto, in rekli so neza-rosde-nerrvu, naj ;im pomasra prenašati pohištvo. Nezaposleni je pač ne-zaposjeni in je dejal, naj le iznašajo sami poh.štvo. saj so tudi boli vešč tega posfla in zato so vendar prišli. Dela so se torej moraJi lotiti sami. Gospodar ni pustil postaviti pohištva na dvorišče, zato ni kazalo drugega, kot da so ga postav';1! v vežo tik ob iem razni enem sta/novaniiu. Delo so opTavit', obrisal si znojna čela in odšli. Deložiranec pa je stal nekaj časa pri pohištvu v veži, takorekoč vdan v voljo božjo, nakar je začel počasi nositi poh'štvo nazaj v izpraznjeno stano-vamie. Še predno je utegnil gospodar trumi ir a ti nad trmoglavim deložraincem, je bril de'ožiranec že zonet najemmk. ki n« more plačats najemnine, ki pa zaradi tega noče živ v zem?§o.
Kdo mora trditi, da stanovanjsko vprašanje ni rešeno? Rešil ga je deložiramec
Pristopajte k  „Vodnihovi družbi"
Uspeh našega jahača v inozemstvu
V ponedeljek L t m. sušo poročali 0 verfkem uspehu, ki ga je dosegal porkwvn!k e. Vladimir Setrnfg rra mednaro'1. nem >ahaSkom rnmlrin v Aaehnu. Na sliki v-dimo g. polkovnika po turnirju na potnokrv-nem konju »RpToraio«, ko    prejema     iz rok
predsednika turnirja ■a?rn^ nagrado za s\ j jo omago. Mednaroiin il; *1 resu m: h nre izkušen1 so se udeležili zaatoo-niki 9 narodov. Turrrr so je vršil 27. jnnija.
Tudi v Mokronogu je lepo
Živilski trg
Ljubljana. 14. julija.
Deževno vreme se ie dane«; nekoliko poznalo na kmečkem sadnem trgu. kjer je bilo precej manj prodaialcev kot preišnjo soboto. Vendar pa ni ničesar priman iknvfl-lo. Jurčkov ie bilo celo nekoliko več, morda se bo začela sezona za gobe vsaj zda i. Kdaj bodo dobro rasle 2obe, ne moreš nikdar zanesljivo napovedati. Letos ie bilo vreme kot nalašč za gobe. toda doslei ie bil trg slabo založen z njimi. Zelenjadni trg je bfl pTav tako dobro založen kot prejšnjo soboto, to se pravi, da ie zopet primanjkovalo prostora, saj ie bilo vse zasedeno že ob S. uri. prodaialke pa so še vedno dovažale živila. Slabše ie pa bil zaseden perutninski trg, kar se je nekoliko poznalo pri cenah jajc.
Sadje na našem trgu ni baš drago. Na stalnem sadnem trgu je pa tudi naprodai tudi res namizno sadje. Ne moremo zagovarjati prodaiflnia nagnitega <uidia, ki se je pri nas tako udomačilo. Zadnia leta prihai.i na naš trt! mnogo sadi« — največ — iz naših iužnih kraiev. Zaradi dolgotrajnega prevoza prispe v Liubliano češče slabo ohranjeno sadje. Toda nekateri nrodaialci nagnitega in že skoraj povsem gnilega sadja ne zavržejo, nego ga skušajo prodati celo z dobičkom. Nastavijo mzko ceno ter skušajo naglasiti, rla se nudi kupcem i^dna prilika. Tn gnilo sadie gre res v denar Mi-<drmo. da bi se to nikakor ne smelo dogaiati. kajti na živilskem trgu M smel; proda jati ssmo živila in ne gnoja. Gnojila prodaia Kmetijska družba v svojem posebnem oddelku m če jih že hočejo prodaiati tudi trgovci s sadjem, na i otvori jo trgovino drugje in ne na živilskem trgu. kjer je do-voliena proda i* živil le pod rdravstvenrm nadzorstvom.
Kmetje proda ia jo po večim zdravo sadie. Danes je brlo največ hrušk, ki so zdaj poceni v primeri s cenami lanskega leta. največ jžh je po 4 Din kg. trešnje so minile. Tzmed jagod so bile danes na trgu samo borovnice po 2 Din liter. Malin včeraj niso mogli nabirati. Jabolka so zdaj tudi že tako poceni, kot hruške. Ringlo pa prodajajo že od 2.50 Din naprej. Branjevci na kmečkem trgu imajo tudi mnogo sadja, prodajajo pa še goriški fižol, ki je zda i že zopet dražji, po 4.50 do 6 Din kg. cele grmade paprike ki je dobiš tri komade za d:nar, paradižnike po 4 Din leg itd. Kmetice in Trnov čanke so zelo dobro založene s
Jutri proslavi mokronoški Sokol 2
prilika za obisk te
Trelvnje. 14. julija Prijazno letovišče Trebnje je železa i Sko izhodišče v Mirensko dolino. Od tu namreč odcepi od proee Ljubljana — Karlovac železnica Trebnje — št. Janž, ob kateri 1-etži prijazno naselje — trg Mokronog.
Je to največji kraj Mirenske doline, pobi naravnih lepot in zanimivosti, vendar pa širšemu občinstvu prav malo znan. Kdor pač nima kakršnih koli zvez z mokro-noškLmi tržani ali ea po opravkih pot ne privede v Mokronog, prav malo ve za ta kraj, Id sameva, zatopljen v svojo Tjgodov'*-no. Zgodovina Mokronoga zgovorno dokazuje pomembnost teiea kraja v davnih časih pa do Hanes. tu se tiho orje polje našega uacilonaliTma in vset kar je z. nJim v zvezi.
V Mokrom ogm je nekako osredot^^en-o vse življenja te doline. Tu sedež sreske-ga sodišča, ofNMne in drugih uradov, je pa tudi gospodar*:ko. trgovsko in kulturno sredisVe za vso okolico, ki je navezana na svoj trg. od koder prihaja inicijativa za vse, posehno pa t«, gospodarsko in narodno udejstovan je. Ljndstvo je tipi^n«. dolenjsko: prijazno in gostoljubno, živi v zadovoljstvu s tem pač. kar ima tesno na* verzano na svojo zemljo.
Mokronog ima lepo in romantično lecrn v prijazni dolinic.i, katero krasi dolenj-sko gričevje in ima vse pogoje, da se razvije v prijazno in mirno letovišče z,a ljudi, ki ai žele lepa in zdrave okolice m mirnega oddiha. Izleti \t. Mokronoga v okolico so najlepši na Dolenjskem. Da omenjamo tn samo znano Žalostno goro, leipo izletniško to^ko tik nad trgom, ki jo poseda leto za letom mnogo ljudi. fVd tu je prelep razgled po Mirenski dolini proti St. Janzn tn Trehelnemu, lahko trdimo ed*^ najlepših na Dolenjskem. Na Žalostni gori je tudi znana hožjepot.niška cerkvica, za katero ni to<Sno znano, kdaj so jo zgradili. Valvasor jo omenja 1. I67O. Skoraj gotovo pa je bila dograjena šole leta 1797., kakor pravi letnica na vratih. Letno pride na žalostmi goro do 10.000 posetnikov in se oh tej priliki vrše v Mokronogu tudi dobro obiskani sejmi, od katerih ima prehivalstvo mnogo koristi. "V bližini Mokronoga je tndi Vesela gora. od koder je lep razgled niz šent-ruperskih poljan. Zanimiv je v Mokrono-
5-letnico obstoja in to je najlepši ga idiličnega kraja
gu grad in pa še i?: turšm'h Časov izvirajoči Turen. V bližnji okolici so našli mnogo rimskih grobov, izkopan pa je bil tadi lonec, v katerem so našli 4000 rhTuskih novcev ia 1. 2ŠS0—300 po. Kr.
Oglejte ei samo Mokronog in njega okolico. Prepričali se hoste, da ste našli en«-ga onih skritih, a tako prijetno zanimivih krajev naše Dolenjske, ki napravijo na tni<-a že pri prvem ohisfcn ne^hriacn vtis.
Pred 3f> leti je nekaj saveonth Mo-kronožanov osnovalo tmdi sokoteko društvo, ki je takoj našlo mnogo prijateljev in pristašev. Sokolska ideja Je tlela tiho rn napredovala v vztrajnem in neonvirnem delu. Ftfasoma se je povzpelo društvo na zavidno višino, zgradilo si svoj Sokoteki dom tn ga smemo danes prištevati med naša najboljša podeželska društva. Da b< društvo imelo tndi svojega vodnika, je odbor ob 251etnici sklenil, da razvije članski prapor, ki naj bo v^podJbuda za bodoče delo in živ dokaz mokronošfcega so-kohskega udejstvovanja. kakor tudi žarišče za Čim uspešnejše razširjanje sokolske ideje med našim ljudstvom. Tako proslavi Mokronog svoj sokolski jubilej, novo meška sokolska župa pa prireja istočasno v Mokronogu obvezen župni zlet vseh v župi včlanjenih edinic, kar naj ts> najmočnejši prehod ta nadaljnje delo, ki ga Ena mokronoški Sokol v drnirem četrtletja pred se>lK>j.
Kakor smo že poročali, je dovoljena ta vse, k; se udeleže mokronošK.h sokolskih Breeaafftfti, potcvicna voznina na letondci na prkdlagi legitimacijo, ki naj jo vsak udeleženec nabavi na odhodni poslali. Za rre-deljo samo pa volja znižana vozn'na br**« posebnih legitimacij z dolenjskim izletniškim v'aKom. Na predvečer, to o drevi, bo rozrrav kumicam novega sokolskegn prapora, potem pa slavnostna soja n telovadna akadomija župnih e<linic. J« t m dopoldne bodo župne tekme, popoldne povorka, razvitje prapora, javen nastop in velika narodna veselica. Nedeljska izletnike vabimo, da pohite na Doipnjsko, kjer bt» sredstvo imelo eno največjih :etoer.jin prireditev.
stročiim fižolom, ki je najeeneiši po 2 Din kg. tudi graha je še precej, lušćen je menca po dinarju, cvetača se je že tako pocenila, da io dobiš komad od 50 par naprej. Kumar \c zdaj skoraj že toliko kot salate, za vlaganje jih dobiš IOO komadov za 10 Dm. veliki komadi so pa po dinarru do 2 Din. Po isti ceni so zeljnate glave. — Jajca so bila danes najlepša 1£ komadov za 10 Din, piščanci pa že 22 Din par.
gReste vrači ia 2x?ezcfo
\sak torek, četrtek, soboto, nedeljo
£ottceri s plesom
Iz Maribora
— Hitra pOmoc naših reševalcev. Mariborski reševalci so rešili gotove smrti gospo Neraličevo, soprogo g. ravnatelja mestnih podjetij. Iz plinskega štedilnika je namreč uhajal plin, ne da bi gospa to takoj opazila, šele ko ji je postalo slabo — bila je že tako zastrupljena, da je bila nevarnost, da umre — je spoznala, kaj se godi. Poklicali so reševalce, ki 30 prihiteli in nudili gospe prvo pomoč.
— Gad ga je pičil. V četrtek popoldne so morah" prepeljati reševalci letnega, fantka Friderika žunko, stamijočega na Ptujski cesti 22, v bolnico. Bil je že precej otečen in bi kmalu podlegel piku. Sam ne ve, kdaj in kje ga je pičil gad.
— SorOvost. v četrtek zvečer so neznani suroveži napadli na državni cesti proti Ptuju 24-letnega čevljarskega pomočnika Rudolfa Ledineka in ga močno poškodovali, tako da je moral iskati pomoči v botoici.
— poroke. V zadnjih dneh je storzflo več parov pred oltar. Poročili so se pomožni delavec drž. žel. Karol Bončana in tkalka Marija Kogejeva, tkalski mojster Viljem Mlihi in zasebnica Pavla Leberjeva, livar France Novak in kuharica Pavlina Erkerjeva, posestniški sin Avgust Lešnik in kontoristinja Anica Zorčeva, mizarski del. drž. žel. France Florjančič in slikar-jeva hčerka Zorka Hasova, inž. Jože Habbwidl in trgovka Angela Blažičeva pomož. del. Mirko Renčelj in služkinja Marija Nabergojeva, ključavničar Ft. Ander-luh in hčerka ključavničarja Ivanka Har-tenbensrerjeva ter tovar. del. Jurij Rafolt in posestnica vdova Marija Konigova. BUo
t, 11 n I
arecsao:
1587839852243^433743
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 14. jdfrja 1934
Samo de danes ob 4„ 7.15 in 9.15 in jutri ob
5, iy4 tn 9% najlepši film prošle sezije
ELITNI KINO MATICA Tel- 21-24.
HREPENENJE
»Pesem mojih nad ...«
MARTA EGGERTH — HANS JAHAT
V ponedeljek Frančiška Gaal v senzaciji Csibi
DNEVNE VESTI
— Odloki o vpokojrtvi fe-ieznl carjev podpisani* Streska organizacija «TNS za mesto Ljubljana poroča, da je resorni minister podpisal za vse one železniške vpo-kojence, ki so za vpokojrtev prosili, tozadevni odlok ter dogo v najkrajšem času dobili vsi prizadeti odloke o vpokojitvi. Nemala zasluga, da se je to pereče vprašanje rešilo, gre nerodnemu poslancu g", ministru dr. Albertu Kramarju.
— I« državne službe. V višjo ekupmo sta pomaknjena podnadzornik policijskih agentov pri jpravd policije v Ltfabtjani L<ju-devit Maca-rol in rjodnndzornlk policijskih agentov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Zdravko Mokole, dodeljen v službovanje sreskenru načeIstvu v Ptojn.
— 1% banovinske slašbe. Za banovinske-svetnika  pri banski   jpravi v Ljubljani
je imenovan banovinski sekretar ¥van Gračnar; za banovinekeca asistenta pri banovinski splošni bolnici v Mariboru je imenovan sekundarna BdrvnJk dr. Stanko Ltft-man.
— Mali harmonikar^ v Spfitu. Včeraj zjutraj so prispeli mali mariborski harmonikarji pod vodstvom prof. Susteršiča v Split Snoči so priredili na glavnem trgu prvi koncert, ki je privabil toliko, občinstva, da se je vse trio. Tudi Split je navdušeno sprejel male harmonikarje. Drevi prirede na vrtu hotela Bačvice drugi koncert v korist zidanja domov Rdečega krfža Jadranske straže iz Maribora na našem Primorju.
— Rojstva in umiranje v naši državi. Po statističnih podatkih se rodi v naši državi povprečno 1300 otrok na dan, umre pa 1.000 otrok m odraslih. Največ otrok rode žene poljedelcev, obrtnikov, uradnikov in trgovcev, najmanj pa žene intelektualcev, zlasti bogatin mož.
— Natečaji za vojaške zdravnike. Sanitet* i oddelek vojnega ministrstva razpisuje natečaj za tri kontraktualne zdravnike in sicer za garnizije na Cetmju, Virikovcih m Skofji Loki. Prošnje je treba vložiti do 6. avgusta.
— Iz »Službenega lista«. »Shržbeui list kr. banske uprave dravske banovine« št 56 z dne 14. t m. objavlja odločbo o razporedu zvanja univerzitetnih pisarjev,^ odločbo
0 snovanju glavne poštne avtogaraže v Beogradu ter poštnih garaž v Skopi ju. Zagrebu, Ljubljani m Splitu, predpise za jeklene konstrukcije v stavbarstvu, objavo o pobiranju trošarine na zaloge rudninskih olj m bencina, pravila za podeljevanje banovinskih nagrad za zrejo plemensflrih Žrebcev priznanih pasem m objave banske oprave o pobiTcnrti oHčmsk:h trošarin za leto 1934.
_ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 30. junija je bilo v dravski banovini 18 primerov tifuznih bolezni, 72 škrlatinke, 85 ošpic, 128 duŠljivega kašlja. 77 davice. (smrtna 2), 14 šena. 5 otročnič-ne vročice, 4 tetana (smrtni 1), 1 griže m
1 vreničnecja prisada.
— Zanimiva obrtniška razstava v §t Vidu nad Ljubljano* Jutri ob 11. dopoldne bo otvor i ona v &t. Vidu nad Ljubljano pod rjofcroviterjstvom bana dr. Marjšiča zanimiva obrtna razstava. Svečani otvoritvi bodo prisostvovali poiec mnogih obrtnikov iz bližrciib in daljnjih krajev tudi gostje, ki so jih povabili prireditolji. VČerajenja številka >Obrtnfka; ie posvečena v prvi vrsti tej razstavi. O pomenu obrtniSke razstave v £t. Vidu nad Ljubljano jc napisal pokrovi telj ban dr. Marušič Članek, ki ga priob-
>Obrtniik< na prvem mesta. List prinaša tudi vodič po rncStavi. ZeTitno prirediteljem, da bi dosegi© ajihovo orioadeva«n$e čim več jspehov.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, žolčne motnje, sastajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz J ose f ove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« jrreo-čica celo pri zdmžljivem črevesu brez bolečin. »Frana: Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Izlet v Oberamrner^an. V času od 20. do 25. avgusta t. L priredi ^l^itmkc izlet s posebnim vlakom v OberammergaUL Poleg zgodovinskih pasi jonskih iger v Oberaav-mergauu si ogledajo izletniki še znamenitosti Munchein m Salzburga. Cena celega potovanja, t- j. vožnja 111. r. braovlaka od Ljubljane do Oberanuneruau in obratno, prehrana, prenočišče, kosilo na potu iz Sate-burea v Ljubljano, ogled mest. listek L r. k pas i jonski m igram 22. VIII., napitnine, takse je Din 1725 za osebo. Potni list ai mora preskrbeti vsak potnik sam. Informacije in programe dobite pri >Pjtniku< v Ljubljani in Mariboru, kjer ©prejemajo prita/ve najkasneje do 10. avgusta t L
— Udeleženci emigrantskega sestanka, ki bo jutri v Grosupljem, se lahko poslužilo samo izletniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.44 zjutraj. Vlak z odhodom ob 6.41 ne vozi. Pešci odkorakajo ob 5. uri zjatraj izpred ljubljanskega magistrata. Emigranta in prijatelji, pridite* — Društvo Tabor.
— Vse nase pevce in pevke opozarjamo ,da bo v ponedeljek 16. t. m. v radiu propagrandna ura za naš glasbeni list >Zbori«. Predaval bo urednik in skladatelj g. Zorko PreJovec, na koncertnem sporedu pa so solisti Ljubljanskega Zvona.
— Najučinkovitejšo propagando za nage kraje dela tudi v inozemstvu luksuzno opremljeni mesečnik »Jugoslovenski turista«, kjer v zadnji številki Anton Brand-ner vabi na Pohorje s sijajnim opisom prelepega pogorja in komfor ta v planinskih domovih, nadalje imamo pa opisano tudi kopaUsčno področje Vinodola v Hrvatskem Primorju in tndi Sušak, nadalje pa govori Gjordje David ovi č o važnosti notranjega prometa s tujci, a Rudolf Ba-ričević je prispeval poetično skico »Miris mora«. Med članki je vedno več slovenskih, za inozemce pa revija objavlja opise rudi v vseh svjetovn*. jezikih  Prav zani-
mive so tudi razne vesti, ki poročajo o raznih izletih in o vsem, kar mora vedeti gostitelj ali pa gost naših letovišč, razen tega je pa revija zelo bogato ilustrirana s prav dobrimi BflfcMffl naših krajev, da jo lahko vsakemu, zlasti pa javnim lokalom prav toplo priporočamo.
— Nov grob, V četrtek je umrl v Ljubljani kontrolor državnih železnic g. Janko Kosca. Pogreb bo danes ob 17.30 s Smar-tinske ceste 6-1. Simpatičnega, srčno dobrega moža ohranijo v prijetnem opominu vsi, ki so ga poznali. Bodi mu lahka remija, težko prizadetim svojcem naše iskreno so-žatje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zmanjšana pooblačitev, hladnejše, padavine redkejše. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skoplju 36. v Sarajevu 32, v Splitu 30, v Beogradu 29, v Zagreba 28, v Ljubljnm in Mariboru 25. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.7. temperatura je znašala 16.6.
— Država oškodovana za 20,000.000. Poročali smo že, da so odkrili v Beogradu veliko tihotapstvo špirita. Tvornica Setečka m njen direktor Farkaš sta oškodovala državo za dobrih 20,000.000 Din. Glavni krivec je Farkaš. Mož se zelo dobro spozna na tihotapstvo in je znal spretno organizirati svojo družbo. Kot ravnatelj tovarne je imel mnogo prijateljev in znancev, a one, ki so ga skušali ovirati, je podkupoval z denarjem. Njegova mesečna plača je znašala 50.000 Din, poleg tega je pa imel še lepe dohodke od tihotapstva. Ves denar, ki ga je zaslužil odnosno prrsloperi 1 v naši državi, je pošiljal v BudimpeSto, kjer ima vilo in kjer živi njegova družina. V Budimpešti je orvoril rudi veliko železarsko trgovino, ▼ kateri je zdaj zaposlenih nad 40 pomočnikov. V to trgovino je investiral okrog 10 milijonov Din. Največ je tihotapil Farkaš letos. O veliki noči je vtihotapil 2 vagona špirita, o binkoStih pa še več. Najbrž je spadal tudi ta gospod v tisto kategorijo mo-zemcev, zaposlenih v naši državi, ki o njih na vsakem koraku slišimo, da bi jih ne mogli pogrešati.
,#ČI ZMAJA" _
Eksotika in misterija Orienta v srcu evropskega velemesta. Fatalna ljubezen mladega lorda in kitajske plesalke. Najlepši zvočni film velike kitajske umetnice Ane May VVong. E>anes ob 4., 7. in 9. uri zvečer tn jutri ob 3., 5^ 7. in 9. uri ob najnižji vstopnini Din 4.50 in 6.50.
»ZVOČNI KINO DVOR«. Telefon 27-30.
— Hišo zažgai m se obesil. V vasi Tur-kovec blizu Čakovca je slaboumni kmet Luka Drvarič zažgai svojo hišo in se obesil na gredo. To je storil zaradi malenkostnega spora z ženo. Moža so v zadnjem hipu sneli z grede m prepeljali v bolnico, toda njegovo stanje je zek) kritično. Mož je že večkrat poskušal končati si življenje, pa so ga vedno rešili.
— Smrtna nesreča v železniški delavnici. Včeraj zjutraj se je pripetila v delavnici državnih železnic v Zagrebu na glavnem kolodvoru smrtna nesreča. Ponesrečil se je mizar rvan Zupan, zaposlen kot mizarski pomočnik v delavnici. Ctrkularna žaga je vrgla z vso silo od sebe kos deske, kd je zadela župana v glavo, da mu jo počila lobanja.
Iz L|nblf ane
—Ji Pofrreb Josfpa Rebeka s<^ st*rega organizatorja slovenskih obrtnikov, se je včeraj popoldne narvwtic nalivu m nevihti razvil v pravo manifestacijo bvaiežnosia na-šeea obrtništva do svojega nekdanjega pr-voboritelja, razen tega so se pa pogrebn udeležile tndi množice iz vseh krogov ljubljanskega m tudi podeželskega prebdval-stva. Pri mrtvašnici epiošn? boJuiee so pokojni k.i najprej zapeli združeni pevci Ljnb-ljansfeega Zvona, Števca, Rokodelskega društva m pevskega društva Kra4covo-Trnovo, rtako se je pa razkol sprevod, ki je v njem korakala deputacija L rrrblirrnsk ega Stokoia s praporom in Rokodelsko društvo s zastavo, nadalje tudi senator dr. Valentin Rožič, mestno eibčtno je zastopal župan dr. Dinko P u e z veSno odbornikov, ZTOT predsednik Ivan Jelačin z več Mani m tajniki dr. Plese o m, dr. Pretnarjem, dr. K očetom m konzjJentom fcagar-j e m, liubrjanski Okrožni odbor predsednik Ffhp P r i © t o 'j in tajnik Šubic, mariborski Okrožni odbor predsednik B n r e š. nadalje Združenje trgovcev s predsednikom Karlom Soasom na Čelu. NSZ m Delavsko zbornico je zastopal K r a v o s. Obrtniško društvo, ki se je pogreba udeležilo z vsemi odborniki in načelniki ljubljanskm obrtniških združenj je vorfil častni predsednik Josip Turk, ki je zastopal tj<h" Jugosl. gasilsko zvezo in ljubljansko prostovoljno gasilsko in reševalno društvo, saj je imel pokojnik največje zasluge, da je ljubljansko gasilko društvo prišao v slovenske roke. Korporativno je pa svojega člana počastilo tudi Zdrjženie ključavničarjev s predsednikom g. MartinčiSem na Čelu, a vence in šopke, ki so jih razen družine darovali ZTOI, Okrožni odbor. Obrtniško društvo in Vajenski dom ter druge organizacije, so nosili vajene: rz Vajenskega doma in raznih obrtniških združenj. Ob grobu so se od pokojnika poslovili član ZTOI Milko Krapež. stari organizator rokodelcev in njih pomočnikov, kanon'k Stroj m v imenu Obrtniškega društva podpredsednik Pran IgliČ, ki so vsi slikali rjegove zasluge za ves obrtniški stan, končno so pa žalno svečanost za splošno spoštovanim poštenjakom dostojno zakliučili združeni pevski zbori.
—Ij Generalni ravnatelj Zanatske banke
v Ljubljani. Na inšpekcijskem potovanju po podružnicah Zanatske banke kraljevine Jugoslavije je prispel v Ljubljano generalni direktor tega zavoda g Milan Dragic. G generalni direktor se je po inspekciji ljub 1 jonske podružnice tega zavoda zelo laska-
vo izrazil o odličnem vodstvu te podružnice ter prav zadovoljivem napredku. Ker daje ta zavod prvenstveno manjše obrtniške kredite, moremo pravilno oceniti dejstvo, da je podružnica v kratkem Času svojega obstoja izplačala skoro 10 milijonov kreditov, kar je v tem času splošnega pomanjkanja denarja prav izjemen pojav. Generalni direktor g. Milan Dragic ostane nekaj tednov na oddihu v termalnem kopališču v Laškem, kjer mu kot našemu odličnemu staremu znancu in prijatelju želimo prav prijetno bivanje.
lj— Silni nalivi z srrmenjem in treštanjem. Čudno ie letos vreme, ocračje se kar ne more izčistiti. vse nevihte z nalivi nič ne pomagajo, neorestano je soparno in ce se ozreš s hriba okrog, ne vidiš daleč, ker ti zakriva raosgled megleno ozračje. Ze pred-sinočnjim smo imeli nad Ljubljano in okolico hude nalive z grmenjem m treskanjem. pa vse to ni nič zaleglo, nebo se noče zjasniti. Včerai so se ves dan zbirali zdaj ti zdan' tam črni oblaki, v mnogih krajrh so imeli nevihte, nad ljubljansko kotlino je pa Prihrumela ponoči, ko ie lilo kakor iz škafa, vmes pa grmelo in treskalo, da se je vse treslo. Lilo je tako, da so znašale padavine davi 55.5 mm.
Jutri ob 16*30
javni telovadni nastop
SOKOLA IV
na letnem telovadiščn ob Ifrolenjski cesti
—li Park na Valvasorjevem trgu bodo preuredili v celoti. Novi del parka je v glavnem že narejen, le poti bodo še irtrdi-ti- Stare poti bodo zravnali in delno razširili, sploh pa bodo preuredili stari park tako, da bo tvoril z norvim celoto.
—Ij Križišče Bleiweisore in Aleksandrove ceste je že dolgo razkopano. Tlakovanje se je zavleklo, ker je tam mnogo podzemeljskih električnih in plinskih vodov, ki so jih morali vse preložiti. Vendar tlakovanje Blemeisove ceste ne napreduje tako hitro, kot so misliti ljudje. Omenjeno križišče bo kmaru tlakovano; razkopano je bilo več tednov.
—¥\ Ob petkih prihajalo v Ltoblrano zdaj fcjđi cele družme beračit, doSm so tvorili prejsnoe čase kader petkovih beračev le shirani ter onemogli starci. Zadnje čase je tndi posebno v navadi, da prosjačijo matere s celimi procesijami otrok. Zdi se, da je zdaj *e več beračev ob petkih, odkar so ponovno prepovedali petkovsko beračenj^. Lfotfje ^ ne pusto vzeti starega, nikjer potrjenega privilegija, zlasti se ne v teh časih, ko živimo že skoraj] vsi od naj-razEČnejSrh načinov več afi manj uspešnega beračenja.
—li Počastitev opomina roškega carja NfkoJaja II. Jutri ee bodo v Ljublian: bivajoči ruAi emigranti v srbski pravoslavni kapelici poklonili spominu zadnjega ruskega carja Nikoteja II. m članom njegove rodfome ob obiotavoi njihove tragične smrti. Stežbi božji bo sledila panihida, ki se prične okrog 11. — Ruske organizacije.
—lj Umrli so v Ljubljani od 6. do K. t, m_ Kregar Jernej, 83 let, bivši podspre-votmlk jui. žei_, Japdjeva uL 2-, Dolničnj Ivana, roj. Pfarcnfk, 59 let, vdova restavra-terja. Rimska cesta 4- Jakohec Barbara, sestra rx>lorooa, 6© let, usmiljenja, Slomškova ud. 20; Wfesex Ivan, 88 let, bivši ključavTL poToočndk, Japijeva ni. 2; Žemljic Marija, roj. Jeler, 67 let, vdova nadučl-telja, Gestrinova rxL 2f£L; Anderkotil Magr- j datena, 32 let, sžu2k±rrja, Koče, srez Kočevje; Sajovfc Serafma, roj. Suyer, 81 let, vdova odvertnflca, Strelska uL 26; Kristot Alo£aj, 29 let, delavec Vidovdanska c 9; Tenente Marija, roj. Dolenec 69 let, trgovka in posestnica, Građanka tri. IO; Ložar Marjeta. 80 tet, postrežnica, Japijeva 2r, Smerkol j Kaaoi, 17 tet, drjak UL raz. mesč. dote, Fianđcopanska ud. 23/ITJL; Klein Anton, 77 let, nadkomisar v pok_, Groharjeva ul. 15; Raztresen Janez, 50 let, krojač, Anatorozev trg" 9; Kokolj Marija, roj. Sko-fle, 68 let, žena poStn. podnradriika v p., maničeva U% 12/1.; Kosca Janko, 36 let, kontrolor drž. žel., šmarttnska c. 6/L; Pumtar Zora Terezija, 8 let, hčd knjižničarja drž. biblioteke, Tvrševa c. 38. — V ljubljanski bolnici so umrli: Mišic Franc, 20 let, hlapec, Planina pri Rakeku; Stare Franja, 70 let, vžitkarica, Šmartno 46; Remžgmr Josip, 54 let, klepar, Rožna vL 7; Rebek Josip, 78 let, btvSi kijučarvničar m meSčan, Cankarjevo nator. 2; Fanfar .Janez, 53 let, bajtar, Zgr- E>otn*ava IS, ohč. Ovšiče; Kroft Janez, 83 let, vžttkatr, &alka vas pri Kočevju; Kokalj Leopoldma, 11 let, hči kočarja Podnibno 3 pri Porjanah.; Bervc Alojzija, 19 let, delavka Studence 50, obč HTastnlk.
—Ij Srednji frančiškanski most se nal rnerava tlakovati z lesenimi kockami ter preurediti tramvajski tir. Promet preko mostu bo popolnoma zaprt od dne 16. julija 1934 dalje tri do štiri tedne. Tramvajski promet se bo vršil s prestopanjem.
_lj Najcenejša in najkrajša pot na Sušak je b Pečniknrjovim avtobusom. Odhod iz Ljubljana vsak dan ob 5 zjutrag izpred hotela >Metropolc Ugodne zveze s parobrodi.
—1q Obleke kenrično čisti Šimenc. Kolodvorska 8.
—lj TK »Skala< prosi svoje članstvo, da se zanesljivo udeleži pogreba pok. tovariša Žaneia Kosce, ki bo danes ob pol 6. uri s Šrnartinske ceste št. 6. Odbor.
—lj Na aerodromu igra vsako nedeljo železu i carska godba »Sloga«, da se v restavraciji zbere vedno polno občinstva, saj so mu na razpolago po najnižjih cenah vedno tudi najrazličnejša jedila, zlasti pa razne srbske specialitete in najboljša mrzla pijača.
Jutri vsi k sokolsketttu nastopu
v škofjo Loko
ma teh dveh najboljših celjskih nogometnih moštev bo gotovo zelo zanimiva. Sodil bo g. Ochs.
—c Xočno lekarniško fltazbo i-m« do vštetega petka 20. t. m. lekarna >Pri Mariji pomagaj< na Glavnem trgu.
Iz škofje Loke
— Ob ^okolskem nastopu. Jutri bo zopet pozdravila vsa napredna in narodna škofja Loka brate Sokole in sestre Sokoliće v svoji sredo, v društveno zgodovino se bo pričel pisati nov, nepopisan list... Vsakokrat, kadar }e naše mesto sokolsko, nam je prijotno pri srci. z navdušenjem in veseljem se priključujemo prazniku naše sokolske dražine. saj vemo, da so Sokoli in sokoliće nositelji tistih vernih idej, ki ne morejo roditi v človeku nič slabega. Praznik Sokolov je praznik nas vseh. Jutri se bodo. zopet na široko odprla vrata našega sokol-skega hrama in škofja Loka bo sprejemala telovadce m tek>vadke, našo deco in naraščaj Vsak nastop — nov uspeh dela, vtsak sokolski praznik — novo zadoščenje. Ponosno bo zakrilila sokolska ptica s svojimi krili preko naših tal in znova bo potrdita staro resnico: sokolstvo je naša narodna posest, ki je ne damo podcenjevati m omalovaževati. Dvajset osmič se bo zagrnil zeleni travnik z makovimi cveti, mi pa bomo v svojih dušah želeti našim Sokolom in So-koiicam vse sreče in neoviranega napredka. Hvaležni Hm bomo za dan, hvaležni za vse, kar nem bodo pokazali, sai so oni del nas samih, vsi plemenitih nagibov in odločnih dejanj. Ne prazn ljemo jubileja, a je vendar jubilej. Jubilej dela, jubileij sokolske vztrajnosti in volie, jubilej ljubezni do oratarja našega sokolskega evangelija, dr. Miroslava Tvrsa. Naj bo čestit, lep, ne pozabljen — sokolski! V to ime bratje m sestre: živeli in zdravo!
— Ne sHite v nesrečo! Poljanšcdca za-stran kopanja ni prav nič nevarna, pa vendar bi se bik) te dni kmalu pripetilo več nesreč. Višje od kopališča se struga Poljan-šČice precej zoži, pa tudi globlja voda ie tam, tako da ta prostor za neplavače ni. Nakljjčje pa je hotelo, da je zabrodikv tja več deklic, starih od 10 do 1*2 let, vse na obiskih v Skofji Loki. Voda jih je zagrnila in kdo ve kai bi se bilo zgodilo, da ni potegnil deklic iz vode domačin Rudolf Ravnih ar. Ena deklica je bila rešena v zadnjem trenutku.
številu. — Na banovinski mlekarski šoli v škof ji Loki se otvori novo šolsko leto 15. septembra. Vse pogoje zvedo interesenti pri občini.
— JnbiIe>oeca nastopa mokrono&kegu Sokola ta fcupnega zleta novomeške sokolske župe v Mokremog-u se udeleži jutri naše društvo z vsemi tedovadočinu oddelki, obenem pa obvešča ostalo članstvo, da je odhod za vse, ki se udeleže le popoldanske prireditve iz Trebnjega izpred gasilnega doma takoj po kosilu ali z vlakom. Udeležite se tega zleta v č±m večjem številu. Zdravo!
— Naročnike našega lista na Potiikvah
obveščamo, da bodo list prejemali v bodoče dopoldne po posti pri Grimovšku na t PonOcvah. Ako se pa prijavi dovoljno Število naročnikov, jim bo list dostavljen te istega dne. ko izide, popoldne po raznasal-ou na dom. V.se naročnike prosimo, da, pridobe še novih naročnikov, list pa bo posvečal kraju kakor doslej vso pokornost.
Iz Kranja
Iz Celja
—c TJSoden padec V sredo je padel 35-letrri čevljar Viktor Cestnik iz Hude jame pari Laškem na cesti pri Marijagradcn tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Ponesrečenec se zdravi v celjski bolnici.'
—c Nesreča v rndnikn. Ko je šel 55-letm rudar Martin Žagar v četrtek dopoldne na delo v rudnik Hudo jamo pri Laškem, je padel več metrov gioboko in se poškodoval po vsem telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
—c Zanimiva nogometna tekma. Ker sta SK Atletik in SK Jugoslavija odstopila od tekmovanja za letošnji pokal Okrožnega odbora LNP v Celju, bo v nedeljo 15 t. m. ob 18. na Glaziji finalna pokalna tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Tek- i
— joctl^     t».^ r v 4*.» r>» \
'M A^"<>- * *-* * fc«'**tv'v % *a'u T** /i" -v: m i#% M *wtr »ri<*  >  lkcm>&»  hm *w i-5*^*a
in m.        sV;*   •    ' ~„ tmj-
iT^ta   B  k' tj*
— Tatvina vina. 22-letni Janez Lan-g-erholc z Jesenic in 27-letni Janko Finž-g-ar s Podbrezij sta bila hlapca pri soda-vičarjru in gostilničarju Jerneju Ručigaju, čigar gostilno ima v najemu sedaj Josip Brolih. Najemnik je večkrat opazil, da mu manjka v kleti vina. Večjo količino pijače je pogrešil zopet koncem prejšnjega meseca. Manjkalo mu je 24 1. zlate kapljice, 15 1 belega vma in 20 parov suhih klobas. Hlapca sta vino pila sama ali pa ga prodajala po zelo nizki ceni; tako sta prodajala dubrovniško zlato kapljico po 5 Din liter. Ljudje so opozorili Broliha, da mu Rajčigajeva hlapca najbrž kradeta vino. Ko so ju prijeli orožniki, sta končno priznala, da sta res kradla. Ponoči, ko so vsi v hiši spali, sta zlezla skozi odprtino za okno, ki jo imajo vrata v kleti. Pri tem jima je pomagal tudi neki dečk, ki mu ni bilo težko zlesti v klet. Nedavno je bHo ugotovljeno, da nista kradla samo Brolrhu temveč tudi gospodarju Ručig/aju. Odnesla sta mu nekaj esenc za izdelovanje mah-novca in aparatov, ki jih potrebujejo soda-vdčarjl. Krasti sta začela že sredi maja. Včeraj so in odpeljali orožniki na okrožno sodišče v Ljubljano.
— Pogreb Leva K©vačiča. Stražišče še ni imelo tako lepega pogreba. Okrog- 30 vencev in šopkov so nesli na čelu žalnega .sprevoda sokolska deca m zastopniki organizacij. Leva so spremiti na pokopališče številni Sokoli in gasilci iz StražišČa in iz Kranja, člani domačega SK Savice, kranjskega SK KoTOtana in ljubljanskega SK Primorje, predstaamfki Nar. strok, zveze, JNS, Narodne odbrane, stražiški fantje in deftdeta, lastniki, nameščenci 3n delavci elektrarne Vinka Majdiča v Kranju, pevci, godba Glasbenega društva v Kranju itd. Na pokopališču se je poslovil v imenu Sokolov od njega br. Mirko Rojina, v imenu športnikov pa Marjan Bajželj. Pogreb je bil znak velike priljubljenosti, ki jo je vživaJ pokojni Lev kot vsestransko zaslužni delavec in človek v domači vasi in v Kranju. Počivaj mirno, mlada duša!
Iz Trebnjega
— Strela je udarila včeraj v kostanj, oddaljen približno 30 m od gospodarskega poslopja posestnika Kužmka Franca iz EX>brniča. Četudi je oddaljenost 30 m od poslopja precejšnja, sta bili v poslopju ubiti dve kravi. Ljudje razlagajo nezgodo tako, da je imela strela odvod pod zemljo v hlev in je le tako mogoče, da se je pripetila ta nesreča. Najhujše za gospodarja je še to, ker kravi nista bili njegovi in jih je imel v reji. — Včerajšnja noč je bila sploh razburljiva, saj je treskajo po okolici, kakor že dolgo ne, vendar pa se razen te nesreče ni pripetilo nič hujšega.
— Včerajšnji sejem sv. Marjete, ki se je vršil v Trebnjem, je bil za živinski trg še precej dober. Prignanih je bilo nad 100 krav in volov in je bilo sklenjenih precej kupčij. Kupci so bili večinoma iz Ljubljane, škofje Loke, Bleda in Polšnika. Ce bi ne' deževalo, bi bile kupčije še boljše, ker bi  ljudje prignali več živine.
_ Občina objavlja. Vprašanje plačevanja trošarine na cement je rešeno tako, da plačujejo polovico podjetja polovico pa konzumenti. Ta uredba se je pričela izvajati s I- junijem in ne velja za dobave pred tem dnem. — Dne 14., 15. in 16. t. m. bo v Mariboru kongres producentov in izvoznikov sadja iz vse države. Na kongresu se bo razpravljalo o najvažnejših vprašanjih, tičočih se priprav za izvoz blaga in kako bi se olajšala letošnja .«adna trgovina. Zanimanje za ta kongres je tudi pri nas precejšnje, pa je v interesu nas vseh. da se kongresa udeležimo v čim večjem
Iz Trbovelj
— Obratovanje v juliju. V mesecu juliju se bo obratov ai o skupno 17 delavnih dni. Razen nedelj se bo praznovalo še v četrtek 19., v četrtek 26. in v ponedeljek 30. t, m. To je znatno zbol^anje napram prejšnjemu mesecu in napram lanskemu juliju, ko se je delalo le IS <*r>i
— Odhod dekuvske deputacije v Beograd. V ponedeljek zvečer odpotujejo v Beograd trije delavski delegati, m sicer g. Sober Iz Zagorja, g. Muxn lz Trbovelj in g. Taman z Jesenic, ki bodo na merodajnih mestih intervenirali v zadevi sanacije Bra-tovske skladnice.
Nedelja, 15. julija. 8.15 Poročila. K30 Giomastika <Puarišek Ivko). 9.00 Vensko predavanje (Dr. G*v*do Rant). 9.15 Prenos iz franč. cerkve. 9.43 Plošče. 10.00 Zdravstvo: predava zaščitna sestra ga Z«jc-B<^kovačev*. 10.30 Reprodu cirana orkestrakia lahka glasba. 11.00 Prenos iz St Vida — Otvoritev obrtne razstave. 12.00 Tijardovič: Mala Floramv (re-produc. opereta). 16.00 Pereča a^raroo-poh-tična vprašanja (ing. Alfonz rine). 16*30 Vesele in resne od nekdaj in danes —■ poje g. Mirko Jelačin. spremila #a g. Vondrti-ček — vmes pioace. 17.30 Prenos iz Beograda: Predavanrje o gasilstva (Peter Ldkič). 20.45 Pestna uza: Kreti j ErrriL. član dram. gA. in Dolnutakov šramel kvartet 22.00 Cas, poročila. 22.15 Vesele pesmi v reprodoeimni glasbi.
Ponedeljek, 16, julija.
12.15 Glasbene sbke iz raznih dežel. L2.45 Poročila. 13.00 Cas, tnstrurm. reprodoc. solistični koncert. 18.00 Gospodinjska ura: Priprtifva sladoledov (£d*. Traven). 18JO Druga obletnica Jesenkovc smrti (g. Janko Kač). 19.00 Slovenske narodne na ptloSčah. 1930 Zdravniška ura: dr. Bogomir Magajna 20.00 Propagandna ura glasbenega lista *Zbori«. 21.00 Slovenija — propagandno predavanje v češkem jeziku (trniv. prof. dr. V. Burian). 21.20 MandoJmistični kvartet. 22.00 C-as. poročila. 22.15 Harmonika «w^a, g. Fonde Arbert.
Torek, 17. julija
12.15 Pol ure reproduc. koracn c. 12.45 Poročna. 13.00 Cas, Donski koza ki 00 jo na ploščah. 18.30 Otroški kotiček (Mirko Kun-čič"). 18.30 Plošče nam pojo, kak roince cveto. 19.00 Reportaža: Po Savi in Donavi (F. Delak). 19.30 Narodnostno delo na na^; severni meji (<*. Rudolf Kresal). 2i>.00 fV £*e!sfki koncert g. FrioeAj Kamzij — vmes poje gospod Tone Petrovč;Č. 21.00 Fantie na vasi — vmes citre solo 0. Mezgolits. 22.10 Oas, poročila  22.30 Amsletfke plošče
Sreda, 18. julija
12.15 Rtpioducfrane operne ar!je. 12 43 Poročila. 13.00 ("'as. češka lahka glasba na ploSčah. 1R.00 Spomini s poti (Peteri in -Pr-truSka). 18-30 O verfrtvih (Franc Tersetjiav). 19.00 Havajske kitare v reproduc ttfasJv. 1930 Lrterarna ura: Pregled revi i (Podbev-šdk). 20.00 Sreča pred vrati — radijska opereta, priredil ;n u<?lasbil Anton Balafka 22.00 Gaa, poročilai 22.15 Otra.sk n man-do?mij?TTČni orkestri (na ploščah V
Četrtek, 19 julija.
12.15 Pesmi z našega juga (plošče). 12.45 Poročila. 13.00 reproducirane ulov. n«T.
pesmi. 18.00 Mali 'y&Tz — Vojka in Bibič Prelovec. 18.30 Tipi žene v romanih Tur-tfenjova (Topolovec .Marija). 19.00 Plošče po željah. 1*>.30 Reci taci jski večer (Nada Oberei^nerl 20.00 Prenos iz Beograda. 32.00 Tas, poročilfl. 22.15 Debussv: Noe turno (re-prodirkcTiaV
Petek. 20. julija 12.15 Reproduc. angleška plesna Glasba. 1145 Poročila. 13.00 Cas, b<il<2arske narodne pesmi (plošče). I&00 Vojaške tjodbe i^mjo na 2ramofonsk;h ploSčab. 1^.30 Irleri za nedeljo 'Društvo Krka). 19.00 Potek športini-kovetja dne (Ivm Zor). 19.30 IT. Reportaža: Po Savi in Donavi (F. Dclak). 20 00 Prenos iz Zagreba. 22.00 Cas, poročila. 22.15 Valčki in potke v reproduc. tdasbi.
Sobota, 21. julija.
12.15 Pesmi in plesi raznib narodov. 12.45 Poročila. 13.00 (%us. pesmi m ples- raznib narodov. 18.00 Harmonika v reproduc. cjlas-bi. IS.TO Zahav-no predavanje: O krržfh m težavah stanovanjskega najemnika (T.. Mrzel). 19.00 ("bikovska lirika (Angelo Cerkve-nrk). 19.30 Zunanji polrrični. pregled (dr. Jug). 20.00 Vokalni solistični koncert gdč. Kristanove. 21.00 Josip Jurčič — Jurij Kozjak (zvočna igra). 22.00 (Vs, poročila. 22.1^ Reproduciran" operetni venčki.
strupeni Clemenceati.
Clcmenceau je bi! v mladih le-Ohh tudi glavni urednik. S svojimi sotrudni-ki je bil v^dno zelo prijazen in nikoli se ni prepričal, ali se drže uradnih ur. Zato tudi niso oriliajali v uredništvo točno, nekateri so pa sploh tzostajali. Ko je Clemenceau opazi', da sedi s svojim siugo večinoma sam v uredništvu, je skleni1 napraviti red. To je storil na svoj način Na vrata vsakesra irednika je oritrd!1 svojo vizitko s prošnjo: »Gospode urednike prosim, da. ne odhajajo, dokler niso orisli!«
15 7
»SLOVENSKI  NAROD«, dne 14. jrftfa 1934
Strun
Kako se je potopil ledolomilec čeljuskin
Odlomki ij. dnevnika
vodje ekspedicije prof. Šmidta in kapitana ladje Voronina
V založništvu K. Borecke-ga v Pragri je izšla te dni v avtoriziranem prevodu F. Piska zanimiva knjiga >Celju->kin v objemu ledu«. Knjigo o vožnji x5eljuskLna«, o njegovem tragičnem koncu in rešitvi posadke je uredil S. Tretjakov.
Ka/j je čakalo Celjuskina? Ali se bo reSSl iz strašnega objema ledu?
Šmtdt je brzojavi!: »... Premikajoči sc led je naenkrat zmečkal ladjo. En pritisk v decembru je bil tako močan da smo za vsak slučaj iztovorili rta led zaloge živil, toda ta čas so nastale razpoke v ledu in prikazala se \e voda. Zaloge smo znova natovorili, da bi jih ne izgubih. Imeli *mo vedno pripravljene z«-oge živil, šotore, spalne vreče in drugo za primer katastrofe. Vsi možje posadke so bili ie vnaprej določeni za gotova dela. da hi med katastrofo takoj začeli po točno določenem načrtu iztovarjati ladjo, da bi bila dela čim prej končana. Vpričo nas se je na nekaterih krajih led dvigal v obliki visokih grebenov pod pritiskom več ki-'ometrov dolgih ledenih gor. Jasno je. da *:idi najmočnejša ladja ne vzdrži takega pritiska, ki ruši več metrov debele plošče edu in jih kupici drugo nad drugo. Pri-čako\-ati smo mogli samo: aH pojde črta takega silnega pritiska preko naše ladje alt ne. \* začetku februarja je napravila ena taka črta pritiska v bližini naše ladje več metrov nad morsko gladino in gotovo nad 10 m pod gladino segajočo ledeno pregrado. \imamo sredstev, da bi odvrnili ta pritisk... In čim bolj se bližamo pomladi, tem hujše ie . .. Šmidt.«
močjo raznih instrumentov opazoval premikanje ledu. Kmalu po mojem prihodu se je na instrumentih videlo, da se je led premaknil. Nemudoma sem se vrnil na ladjo. Spredaj so ledene barijere s strahovitim truščem pritiskale na ladjo. Ledene gore so neizprosno navalile na nreščečo ladjo.
Kapitan Voronin.«
... Pihal je močan veter, prihrumel je snežni metež. Mraza skoraj 30 sto-pmj.
.. . Ogromne kepe ledu so se valile druga čez drugo kakor grebeni morskih valov. Ledeni grebeni so segali do 8 metrov nad morsko gladino. Na levi strani, pravokotno na bok naše ladje, je nastala na videz majhna razpoka.
Odrejena je bila splošna pripravljenost in izdano povelje, naj se takoj iz-tovorijo zaloge za primer katastrofe. Z običajno organiziranostjo in disciplino so zavzeli vsi svoja mesta. Nismo še začeli rešilnih del, ko se je razpoka razširila in ob nji, pritiskajoč na bok ladje, se je premaknila polovica ledene gore, ki je na njo od zadaj pritiskal ledeni greben. Kovinasti oklep ladje se ni tako lahko udal. Videti je bilo, kako se je ledena gora zapičila v bok. toda iznad nje so moleJe kovinah e plošče, ki je z njimi obit trup ladje.
Počasi, toda neprestano je led pritiskal na ladjo. Štrleče železne plošče lacrjmega oklepa so hreščale v ledenem
Ledolomilec »Čeljuskin« z letalom v objemu ledu
Toda katastrofa je bila biranja kakor pomlad.
Radio: »13. februarja ob 15.30 — 155 milj od Severnega rtiča in 144 milj od rtiča Wel!en se je potopil »Čeljuskin«, strt v objemu ledu . . .
Polarno morje, 14. februarja 1934.
Vodja ekspedicije Šmidt.« Moskva je odgovorila čez pet ur: Svet lmdskih komisarjev je sklenil: -Za organizacijo   pomoči udeležencem ~<wariša Šrnidta in posadke ponesrečene ladje * Čeljuskin« se ustanovi vladna komisija, ki so v nji namestnik predsednika Sveta ljudskih komisarjev tovariš Kujbvšev kot predsednik, tovariš Jan-san, ljudski komisar vodnega prometa, tovariš Kamenjev, namestnik ljudskega komisarja   vojne in mornarice, tovariš Unšliht,   šef štaba letalstva ki tovariš Joffe, namestnik glavnega upravnika severne pomorske poti kot člani.
Predsednik sveta ljudskih komisarjev SSSR Molotov (Slkr-jabui), predstojnik pisarne sveta ijudskih komisarjev SSSR Mir osni kov.
Moiskfva, Kremi, 14. februarja 1934.«
KATASTROFA JE NASTALA TAKOLE:
25. decexubra je Čeljuskin vzdržal prvi *ti1ni pritisk ledu. Iztovorili smo na krov živil za dva meseca, predvidevajoč možnost, da se ladja potopi. Toda to pot je šlo še vsv* posreči Da se obvarujemo novega pritiska lodu, amo iskali primerno zavetišče. Odpluli smo v zalivček, ki je bil nastal med dvema ledenima gorama. >Čeljuskin« ©e ni več premikal samostojno ki pripravil se je na p režimov a nje.
Neprestano do katastrofe ladje sem opazoval led. Tako podrobno sem proučil položaj otkrog nas, da sem mogel na pamet vsakomur povedati, kje leže ledene gore in narisati obliko vsake po-edine pregrade. Čim dalje sem opazoval led. tem jasneje mi je postajalo, da se >čeljuskin* brez Urje pamoča iz tega ledu ne bo rešil. Ledene pregrade so postajale vedno večje, hitro so naraščale ledene gore. Tak led, kakršen je v Cuhot&kem morju, se najde samo v zapadni Arktiki za 82. meridijanom. V Karskem in Berenteovem morju, pa tudi v Laptevskem morju tako mogočnega ledu nikoli ni. Kako debel je led v Cu-hotskem morju, se laitko prepričamo, če opazujemo tu plitvo vodo. Tu se pojavljajo take ledene gore, ki se dotikajo neposrednu morskega dna. Ledene pregTade se kupičdjo okrog njih in tvorijo nepremagljive jezove. Iz tega izvira neenakomernoet našega kretanja. Najhujši udarec je zadal led truplu ladje 11. februarja. Takrat je bil dan še zelo kratek. Pri svitu luči smo pregledali zunanje poškodbe ladjinega trupla iri stanje ledu okrog ladje. Pri tem smo odkrili v ledu drve razpoki, ena se je vlekla od spredaj nazaj, druga pa od zadaj počez. To je pomenilo, da nas bo znova stisnilo. Lotili smo se energičnih priprav k obrambi pred napadajočim ledom.
13. februarja sem odšel kakor po navadi v šotor fizika Fakidova, stoječ blizu ladje na ledu- Tu je učenjak s pr>
objemu. S treskom so odleteli vijaku V hipu je bil odtrgan levi bok ladje od sprednjega dela do zadnjega konca krova. Ta prelom je gotovo močno poškodoval ladjo, ni pa še pomenil katastrofe, ker je zadel ladjo nad vodo. Toda pritiskajoče ledene gore so takoj za tem prodrle spodnji del ladje. Voda je udrla k strojem in kotlom. Da bi porabili čim manj kuriva, smo že prej kurili samo pod enim izmed treh kotlov, ki smo jih redko izmenjavali med snaženjem. Zakurjeno je bilo pod levim kotlom baš tam, kamor je pritisnil led. Ledena gora je prodrla bok ladje, strla kotel in zmečkala zaklopke. K sreči ni nastala eksplozija, ker je para sama hitro izpuhtela skozi mnoge razpoke.
Ladja je bila obsojena na pogin. Do katastrofe je ostalo le še nekaj ur. Iz-tovarjanje je šlo hitro, brez prestanka, pri njem so se sijajno pokazale vrline kolektiva Brez skrajnega napora sil bi ne bili končali dela, kajti namestil pričakovanega počasnega potapljanja je led pospešil katastrofo. Nov pritisk ledu je napravil luknjo spredaj, voda je pritisnila v ladjo, ki se je pričela hitro potapljati. Samo zadaj je bil še prostor, kamor voda ni mogla prodirati, toda izravnati vse teže z vodo zalite ladje ni bilo več mogoče. šmidt.
... S Šmidt om sva stala zadaj na ladji in nadzorovala iztovarjanje. Led se je valil pod ladjo spredaj in potiskal jo je vedno globlje pod vodo. Budno sva pazila, kdaj bo voda zalila sprednji del ladje, da bi zapovedala: Vsi na led.
Kapitan Voronin. .. . Spredaj stoječe letalo sva potisnila na led in kmalu je nos ladje izginil pod vodo. Tedaj smo poslali z ladje ra-cbogram in sneli anteno. Zadaj so še delali Ko je bilo vse po načrtu izgovorjeno, smo skušali spraviti z ladje še to, kar bi mogli potrebovati. Večina posadke je bila poslana na led, da bd odvlekla iztovorjene zaloge od ladje, ki bi jih mogla potegniti s seboj. Na ladji je ostalo samo 15 mož, med njimi vodiku tovariši, da bi metali na led tovor.
Od potopljenega prednjega dela je začela voda zalivati potniški krov. Še trenutek in voda bi vdrla od zgoraj s krova na zadnji del. Tedaj je bilo izdano povelje: Vsi na led! Smidt.
... Nikoli nisem pomislil, da je mogoč pri potapljanju ladje tak red in organiziranost. Vsi so se mirno izkrcali na led in samo gospodarski upravitelj »celjuskina« komsomolec Borja Mogi-levič je skočil namestu na led na krov„ nagnjen močno na stran, in našel tragično smrt med sodi in tramovi, kjer ga je zmečkalo ...
Treba je bflo samo še, da se izkrca na led kapitan. Tega mi pa ni bilo treba storiti, kajti močan pritisk od zadaj me je vrgel proti moji volji na led. Voda se je vedno bolj dvigala. Segala je že do kapitanovega mostička in vsi prostori v ladji so bili zaliti. Zrak iz trupa je potiskalo skozi glavni dimnik in z njega je metalo oblake saj, da je bila posadka kmalu od pete do glave črna. To je HI zadnji pozdrav ladje. Na krn«ni se še malo prej vH'*1" i (rtu
> Čeljuskin on----- *t-»»r
mo divje, i:
gore,   med njimi so «; ^ »..'.-.. .
zaboji, tramovi in celo sodi s pogonskimi snovmi.
Ko se je »Čeljuskin« potapijal. nismo oddajali signala SOS, ker amo se dobro zavedali, da bi zaman klicali v tem kraju po hitri pomoči. Naš radio-telegrafist Krertkel je brž postavil na ledu pomožno radiopostajo, Oto Juljevič Smidt je pa poslal poročilo o zadnjih dogodkih. Kapitan Vorooin.
... V silnem, snežnem metežu so čeljuskin ci v mraku oddajah po radiu svoja poročila. Na ledu so bih 104 ljudje, med njimi 10 žen in dva otroka, med temi em dojenček, šestmesečni Karina.
2ene in otroke smo nemudoma spravili v Fakidov šotor. Brez panike, mirno so se brodolomci pripravljali na prvo prenočevanje. Brž smo postavili pet šotorov. Vsem udeležencem ekspedicije in posadki »Celjuskina« so Nle razdeljene spalne vreče in kožuhi.
Kapitan Vorouin.
Naslednjega dne smo v šotorih zakurili, postavili peči in zgradi U barako. Začelo se je taborno žaljenje.
Šmidt.
16. februarja je prišlo poročilo vladne komisije:
»Ekspedicija pod vodstvom tovariša J. O. Šmidta je pokazala pri katastrofi ladje vzorno organiziranost im pogum. Pravočasno je bilo uikrenjeno vse potrebno, vse je šlo brez zmešnjave in panike. Elcspedicija se je v najlepšem redu izkrcala na led ...
Kujbišev, predsednik vladne komisije.«
Zgodaj zjutraj smo se umrli s snegom, potem smo pa potegnili na led vse, kar je bilo naplavilo morje. Pregledali smo zaloge in bih smo še bolj pomirjeni glede nadaljne usode. Za prva dva meseca smo bili preskrbljeni z vsem, kar smo v danih razmerah potrebovali.
Kapitan Voronin.
Zdaj je bila edina naloga rešiti če-ljuskince. Toda za njihovo rešitev jim je bilo treba poslati na pomoč one sile, ki so bile pri rokah na ohali Ijedenega oceana.
Človeško telo — električni generator
Iz Aten poročajo, da živi tam študent, ki vzbuja po pravici splošno zanimanje. Ce namreč vzame med prste obeh rok električno žarnico, zažare vlakna, kakor da so prišla v stik z električnim tokom. Takih ljudi je bilo in je še zdaj na svetu več. Znanost si tega pojava ne zna razlagati. Najbolj verjetna razlaga teh človešflrih generatorjev je ta, da se odigravajo v takem človeku podobni procesi, kakor v fotocelid V nji se iz-preminja svetloba v električen tok — pri električnem človeku se pa izpremi-nja v električen tok druga energija, ki je še ne poznamo. Vse kaže, da gre tu za vpliv neke telesne žleze z notranjo sekrecijo, ki spravi po posebnem srečnem naključju v kri kemične fermente, ti pa podpirajo izžarevanje telesne elektrike.
O zanimivih odkritjih na tem polju poročajo iz Rusije. Ruska učenjaka Ci-ževski in Vasiljev naravnost trdita, da se v našem telesu ne izpreminjajo samo snovi, temveč tudi električna energija in da je njen glavni nosilec kri. Najvišjo električno potenco sta ugotovila ruska učenjaka pri novorojenčkih. S starostjo pojema, toda njeno po jemanje se da zadržati in s tem se prepreči staranje. Bodočnost bo gotovo prinesla nova presenetljiva odkritja glede človeškega telesa kot električnega generatorja.
Zakladi „Lusitanije"
Te dni začno dvigati z dna morja zaklade velikega angleškega prekooce-anskega parnika »Lusitania«. »Lusita-nio« je 7. maja 1916 torpedirala nemška podmornica dobrih šest milj od irske obale, ko je plula v kanal St. Georga. Domnevajo, da je parnik vozil približno za 200,000.000 dolarjev in 12,000.000 funtov šterlingov zlata v kosih in kovancih. Poleg tega je bilo na parniku več milijonarjev, ki so imeU s seboj mnogo nakita, draguljev itd. »Lusitania« je vozila tudi mnogo v Amsterdam in Antvverpen namenjenih demantov, ki so tudi predstavljah milijonsko vrednost.
Na kraj, kjer se je »Lusitania« potopila, je krenil parnik Stettin, last nemško-angleškega konzorcija. Parnik je narejen nalašč za dviganje tovorov iz potopljenih ladij. Med pripravljalnimi deli, trajajočih več tednov, se je že posrečilo točno ugotoviti, kje leži ogrodje potopljenega parnika. Oddaljeno je zdaj dobrih 200 m od kraja, kjer se je »Lusitania« pred 18 leti potopila Leži na boku na pečini in je le deloma pokrito z morskimi rastlinami. Na zunanjih stenah ladje se je nabralo dober meter debela plast morskih školjk. Ker so školjke zatrpale tudi vse odprtine, jih bodo morali odtrgati od parnika, če bodo hoteli priti vanj. Mnogi prostori v pamuku so ostali nepoškodovani, torpedo napravil odprtino samo nr. tffti r'-im, na kateri parnik leži.
Slučajno se je pm nemT-ko-. ^e-mu konzorciju, ki h r<*mltj 12 r
žii'j ^ ?. Potap-
■r i:im-«^č m.  • na        pr»rja tri
'-^ie 1    L.  -k>vja za prevoz
pile pred 300 leti v
ga ne drži
Lahko si mislimo presenečenje, njegovih sorodnikov, ko se je nenadno pojavil 73 letali Šved Julius Westerstr6m, ki so ga pogrešali celih 44 tet in je bil že dvakrat uradno proglašen za mrtvega. Od mladih nog je preživel VVester-strom mnogo pustolovščin in vedno je kazal veliko navxh*šenje za naravo. Že pred 50 leti je zapustil svoj rojstni kraf nekaj časa je hodil brez cilja po svetu, potem se je pa zatekel v gorske kraje severne Norveške. Navadno je spal kar na tleh pod milim nebom. Zanimivo je pa. da mož ni proletarskega porekla,
temveč sin uglednega meščana iz švedskega mesta Motale.
2e kot deček je \Vesterstr6m rad rzostajal od doma in tudi šolo je zanemarjal Rad jo je popihal od doma in vračal se je, ko je bil že ves izčrpan in razcapan. Rodbina ga je dala dvakrat iskati in dvakrat ga je proglasila za mrtvega. Zdaj je izsledila policija Westerstiroma v Llvdalenu na švedskem in vrnila ga je sorodnikom. Zdravnik ga je preiskai in izjavil, da je kljub vsemu trpljenju in stradanju čil in zdrav kakor rrba. Sorodniki pa ne vedo. kaj početi z njim in kako preprečiti, da zopet ne pobegne od doma.
Sokolsko slavje
v Radomljah
Pod pokroviteljstvom ministra dr. Frana Novaka bo radomeljski Sokol jutri o tvoril svoj dom
Kamnik, 14. julija Jutri bo v Radomljah velik praznik, največji, kar jih je kdaj doživela lepa in prijazna radomeljska vasica. Pod pokroviteljstvom ministra g. dr. Frana Novaka bo radomeljski Sokol otvoril svoj novi dom. To bo veliko slavje za vse Radomlje, obenem pa lep praznik sokolskega dela in požrtvovalnosti, h kateremu bodo prihiteli Sokoli iz vseh krajev, da čestitajo bratskemu društvu na tako lepi pridobitvi, ki je v glavnem sad neumornega dela članov in dokaz velikodušne naklonjenosti Radomeljčanov sokolskemu delu. Postaviti tako lepo in ve-
šol&ka proslava.
Južno od doma je splanirano lepo letno telovadišče, na katerem je prostora za telovadne nastope 117 članov. Ob straneh te-lovadišča bodo zasajene lipe in topoli, da bo prostor v prijetni senci. Iz doma »ta dva vhoda na letno telovadi&če, eden iz telovadnice, drugi pa rz garderobe
Jutrišnja otvoritev doma bo /a vse Ka-domeljčane slovesen praznik, £e dopoldne bodo na relovadi^Ču skušnje telovadcev karrmiskega sokolskega okrožja, opoldne pa bo prometi a dni koncert na va«i. Po obhn dn. ki bo ob 15. uri krenil lapred Sokolske
liko stavbo na deželi ni v današnjih časih
lahka stvar, Radomlje pa so nam lep vzgled, da se da z dobro voljo in pravim razumevanjem  marsikaj doseči.
Ko se je radomeljski Sokol oprijel lepe misli, da si zgradi svoj lasten dom, je imel v blagajni samo 15000 Din. Ker ni imel nobenega primernega prostora za telovadbo in kulturno udejstvovanje, je našla ta zamisel velik odmev med članstvom, ki je šlo neumorno na delo za novi Sokolski dom. Radomeljčani, ki so pred leti postavili krasno, moderno urejeno šolsko poslopje, lani pa gasilni dom, so tudi k Sokolskemu domu radi prispevali. Vsak je dal po svoji moči in marsikdo se bo začudil, da je tako neznatna vas že kar prve dni zbrala nad 50.000 Din v gotovini. Starosta dr. Potokar je podaril 1500 m2 veliko zemljišče ob cesti, ki vodi proti Kamniku, in na tem lepem prostoru so že lani v poletju pričeli graditi ponosno sokolsko stavbo, za katero je napravil načrte znani ljubljanski arhitekt inž. Herman Hus. Va-§čani so darovali ves les in sli na kuluk za dovoz materijala, člani so se oprijeli težaških del in pod neumornim delom pridnih rok je bila do jeseni stavba že pod streho, telovadnica pripravljena za telovadbo, oder pa za gledališke predstave.
Da je šlo delo tako hitro od rok, je pač v glavnem zasluga požrtvovalnih članov m radomeljskih vaščanov, ki so priskočili na pomoč z osebnim delom, ("'lani in prijatelji Sokola so vsak dan prihajali na kuluk, pa tudi od nečlanov ni nihče odrekel pomoči. V tem pogledu so nam Radomlje edinstven primer vzorne harmonije za gospodarski in kulturni napredek kraja med vaščani, ki jih sicer ločijo različni nazori in politična pripadnost. Vsak si je dejal: novi sokolski dom bo v ponos in kras naši vasi in v dobrobit vsej okolici, zato zasluži akcija podporo vseh, da bo dom čim lepši in da bo čim prej gotov. Le tako je bilo mogoče, da je bila ob sodelovanju vseh vaščanov postavljena tako lepa sokolska stavba in da Sokol nima niti dinarja dolga v nobenem denarnem zavodu. Kar je zmanjkalo denarja, so vaščani sami posodili.
Sokolski dom v Radomljah je velika stavba z lepim pročeljem, ki napravi na vsakega prav ugoden vtis. Iz vestibula je na levo vhod v precej veliko društveno sobo, kjer bo knjižnica, na desno pa so stranišča in stopnice v prvo nadstropje, kjer je stanovanje za oskrbnika. Telovadnica je 15 metrov dolga in 12 metrov široka, vsa okna pa so obrnjena proti jugu, da bo v njej vedno dovolj svetlobe. Oder za gledališke predstave je okusno opremljen, pod njim so garderobe in prhe za telovadce, poleg odra pa shramba za telovadno orodje. Ves prostor je ekonomično razdeljen in izrabljen do vseh podrobnosti in dokazuje praktičnost in razsodnost projektanta. Načrt je bil napravljen tako, da bi radomeljski Sokol lahko gradil dom v treh etapah: najprej telovadnico, nato prvi del stavbe ob cesti, nazadnje pa oder z garderobami in drugimi prostori. Velikodušna posojila vaščanov. zlasti pa velik prispevek in posojilo industrijalca g. Ivana Nastrana, so omogočila, da je Sokol naenkrat postavil vso stavbo in jo popolnoma dokončal. Zidarski mojster g. Franc Homar ?z Kj>m":1-i ie b'l *e jeseni gotov z zidar-uui. ' '•"     • ^^!^?ili v te-
ga doma, bo slovesna otVOfitfiV, nato pa Wlrk telovadni nastop kamni.škeLia sokol-skega okrožja. Po telovadbi bo velika narodna veselica ob sodelovanju domžalske godbe in šramlovoga kvarteta z najrazličnejšimi zabavnimi točkami. Samo /a ^rečo-lov so vaščani zbrali nad 500 vrednih dobitkov. Agilni radomeljski Sokol zasluži, da ob tej priliki pohitimo v prijazne Radomlje k njegovemu velikemu slavju. I de-leženci iz Ljubljane imajo ugodno zvezo s »Peregrinovim« avtobusom ob 13.15 in z vlakom ob 13.42 do Jarš ali Home.t, odkoder je le četrt ure do Radomelj 1'ovratck je ob 311 z avtobusom ali ob 21. z vlakom.
Vrlim radomeljskim Sokolom ob velikem prazniku njihovega vztrajnega in požrtvovalnega dela iskrene čestitke in polno priznanje!
3  ZVOCJMI KJLVO »SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
Maurice ChevaluT pleše, ljubi in j o z Jeanetto Mac Donald v filmu
Jt2f€*b
t me
Predstave: v soboto ob 7. in 9.; v n< del jo ob 5^ 7. in 9.; v ponedeljek ot 7. in 9. uri. V dopolnilo nov zvočni tednik Pride! NOVA POVEST
TU
-Ji... J_>.
n.i!; "5U . i orcu IMIiu z otvoritvcii»j un>^-Stnvo domače ljudske igre »Rokovniači«, katero so merali ponavljati. Agilno Sokoi-sko društvo je v zimski sezoni vpr zorilo ob nabito polni dvorani igre: Vražji Rudi, Pri Hrastovih. Vdova Rošlinka, gasilci pa Mlado Bredo. Na Vidov dan je bila lepa
loletnica Sokola na Grosupljem
Sokolsko društvo na Grosupljem je 8 t m. proslavilo svojo lOietnico obstoja z javnim telovadnim nastopom. Kljub raznim prireditvam, ki so se vrišile ta dan. je bil obisk zadovoljiv.
Telovadni nastop na letnem telovadišeu pri Sokolskem domu je po kakovosti prekosil vse dosedanie društvene nastope. Nastopile so vse edinice ter orrajele proste va»e za pokrajinski ziet v Zagrebu prav strummo in žele za svoj trud živahno od v b na vanje in priznanje. Pri orodni telovadbi sta nastopni 2 vrsti (drog. koojV
Omeniti moramo ljubko posebno točko moške in žer»ke deee ter ženskega nara ščaja. Tu so kostumi rano predstavljali »življenje na travniku«, kar je občinstvu zelo ugajalo. Pred zaključno skupino, ki je proslavljala lOietnico z državno himno, ki jo je igrala godba iz st. Jurija — je pozdravil br. starosta goste in zastopnika župne uprave.
Po telovadnem nastopu «e je razvila prijetna zabava in narodna veselica s sre-čo]o%om pri br. Rusu. Pogrešali smo pa ooole'ej^ agiinega br. dr. Podkori tntka in njegovo soprogo, katerima želimo skorajšnje okrevanje. Vsem pa, ki so na katerikol1 način pripomogli, da je priTedftev tako sijajno uspeta — »krema bratska hvala.
— Sokoi Izubijana IV priredi rulri ob poJ 17. &voj javen telovdni naertop, h k&ta-remu brstefeo vabi wa brataka sokokka sokolnka dnrftva in cenjeno občin t vo. Pri telovadbi nastopijo vsi društveni oddelki s predpisanimi prostim! vajami ter vajami na orodju. Pri telovadbi, kakor pri sledeči narodni vesebci bo sodelovala godba 40. pes-polka. Ker je Sokol IV ©no naših najmlajših, a vendar zelo acilnih drj&tav, se bo so-'-oi^a LrubHana nedvomno odzvala rijego---bihi. Joiri vsi v goste k Sokolu IV.
Med viharjem na morju.
Kapitan: Potisnite si prst v grlo, to pomaga.
Potnik: Meni »e bo pomagalo, gospod kapitan, ker sem po poklicu požiralec mečev.
Stran 6
>SLOVENSKl   NAROD«, dne 14. jrtija 1934
8ter. 1 ^7
Potison du TerraU:
70
Lepa Židovka
Roman.
Poleg; košare, steklemce in kozarca je bil ostal na mizi tuda nož. Pri pogdedu nanj so se markizi zaiskrile oči.
— Moj bog. — je zamrmraLa, — oe bi imeda proste roke!
Brž je vstala in se približala mizi, kjer je gorela sveča. Roke je imela zvezane na hrbtu in sklonila se je nad pla-menček, toda takoj je bolestno krikiula in odskočila. Toda trenutna bolečina je m uplašila in ne da bi se zmenila za vročino, je pogumno držala nad pla-menčkom sveče roke. da bi pregorela vrv.
Kmalu je začela vrv deti. Cele poi ure je markiza potrpežlijvo prenašala bolečine, končno, ko je bila vrv že dovoli oh žgana, je napela vse sfle in jo pretrgala. Markizine roke so bale strašno obžgaiK, roda bile so proste.
Potem je vzela nož in prerezala z njim vrv na nogah. 2e je bila r>ri wauh. z nožem v eni m s prižgano svečo v drugi roki je skrbno pregledala ključavnico. Takoj je spoznala, da niti misliti ne more na to, da bi k-Ujučavnico razbila. Toda v gJavo ji je sada druga misd.
Položila si >e nož pod nogo. stopMa je z vso silo nanj in prelomdi se je čez pol. Konica noža je bHa odveč, druga polovica noža je pa imela obliko fran-coza.
Ključavnica je bila pritrjena k vratom z debehmi vijaki in zlomljeni nož je bfl kot narejen za nje. Markiza se je z veseljem lotila dela. Zelja po osveti jo je bodrila m delo je šlo hitro od rok.
Napeti je pa morala vse sile, predno je bila ključavnica odstranjena. Končno so se vrata odprla.   Markiza je vzela
svečo in nož ter ođ&a previdno po podzemnem rovu.
— Naso se še odpeljali, — je zase-petala in gias se ji je tresel od jeze.
Ttsri hip je ura baš bila poinoči in markiza je irnefe še "Štiri ak pet ur časa,
VI.
MARKIZTNA OSVETA. Bik) je ob štirih zjutraj in vse je bik) že na krovu angleške ladje. Grof Filip de Blassac se je izprehajal po krovu sredi svojih prijateljev Raoula. Clodio-na, Galaora in Agenanca. Samuel in njegova nečakinja sta sedela v naslanjačih.
Spredaj je stala osamljena mlada žena, zavita v širok plasc. Zdelo se je, da šteje minute s pogledom, uprtim v še temno daljavo. Nestrpno je čakala, da napoči jutranja zarja.
Med mornarji se je izprehajal kapitan in odajal povelja za zadnje prdprave pred odhodom. Na krovu je manjkal samo grof de Coarasse.
— Kje neki se je zadržal? — je zacepetal Fi&p Raouk na uho. Hotel je še po opravkih v mesto in morda se mu ni posrečilo priti nazaj skozi mestna vrata
— Evo ga — je vzklikni naenkrat Clodion. — In res se je začulo z reke pljuskanje vesel in kmalu se je prikazal iz megJe čoln.
— Kdo ga pa spremlja? — je vprašal Fiilirp.
Raoul ni odgovoril.
In res ni bil Coarasse v ootou sam, kajti razen dveh drugih čoinarjev sta bila z njim še dva moža. Eden je sedel, drugi je pa stal pri njem. V hipu, ko je čoln priplul k ladji, je padel nami žarek iz jamborske svetilke. Grof Fi-hp de Blossac je k ritati. Spoznal je namreč ne samo Coarassa, temveč tudi njegova dva spremljevalca, kajti stoječi ni brl nihče drugi, nego je čar La Tttirpe, sedeči pa nesrečni jetnik
baron de Sa4nt-4iermhie.
Istočasno se je začul droga krik in gospodična de Salni-Hermrne je skočila z irazprost^rimi rokami svojemu očeta naproti.
— Ah, zdaj razumem vse! — je zamrmral grof FiJsp de Blossac ko je priplezal Coarasse po pile tem" lestvici na krov in ko sta mornarja pomagala ubogemu starcu iz čolna.
Coarasse se je smehljal,   grof de Blossac je bil pa ves bled.
— Gospod, — je dejal, — prevarit ste me.
— Oho!
— Da. gospod. — je nadaljeval grof Filap, — in sicer s tem, da ste mi svetovali, nai prosim za odpust iz službe, kajti tako sem se izognil svoji dolžnosti.
— Opozarjam vas. gospod grof, — je odgovori! Coarasse. — da je jetnik pobegnil iz Chareau-Trompette po vašem odhodu.
Toda grof Ftlrp de Blossac ni hotel o tem ničesar sFišati.
— Stojte, — je za klical — snemite jadra, stojte! Vrniti se hočem na breg.
— Zakaj? — je vprašal Raoul
—Jetnikovo mesto moram zavzeti. — je odgovoril grof Filip razburjeno.
Gospodična de Saint-Hermine se je pa izvila svojemu očetu iz objema m padla grofu k nogam.
— Za božjo voljo, — je zajecfrala vsa iz sebe. — nikar ne ovirajte rešitve mojega očeta!
Toda grof de Blossac je ostal gluh za njeno prostijo. Potem je stopila k njemu Sara.
— Filip, ti hočeš ostati v Borde-auxu? — ga je vprašala.
— Kaj pa markiza? — je pripomnil Coarasse.
— Gospod kapitan. — se je oglasil tudi La Tulipe, — saj to se vas prav nič ne tiče. Ce sploh morete tu govo- 1
nc o izdajalcu, niste to vi temveč jaz.
— Podlež! — je vzkliknil grof za-nicijivo.
Prijel se je za giavo in tabo za-p4akal.
Ta čas se je bilo začelo daniti in kapitan je stopil na svod mostiček.
— Končno! — je za mrmral Coarasse.
Stopal je h gospodični de Saint-Hermine, ki je držala svojega objokanega očeta za roke.
— Dragi oče, tu vam predstavim vašega osvoboditelja in svojega bodočega moža. — je dejala z drhtečim glasom.
Starec je molče sklenil roko svoje hčere z roko grofa de Coarassa. Sidro je bilo že dvignjeno.
— Hitro naprej! — je zakKcaJ kapitan.
Tasti hip je pa zadonel topovski srreA, ki je oznanjal jetniko?' pobeg iz Chateau-Trompette.
— Hitro naprej! — je ponovil kapitan, — hitro na širno morje!
Ladja se je napol nagnila in že ie z napettmi jadri rezala garonnske valove mimo trdnjavskih topov.
— Za boga, kapitan! — je zaklicaJ Raoul prestrašeno: — Niti oren utka ne smemo izgubiti!
2-Brugge« je rezala valove z največjo hitrostjo.
— Jetnikov pobeg so že opazili, — je zamrmraJ Coarasse sam pri sebi. — Ne verjamem pa, da bi mu prršH tako hitro na sled.
— Eh. — je zamrmral Raoul, — le hitro naprej!
»Brugge« je plula hitro naprej. Naenkrat je pa kapitan zarrroiklo zaktel prebledel in za povedal spustiti sidro.
— Sputite jadVa! — je zapovedal z mostička.
— Izgubljeni smo! — je zamrmral Raoul.
Iz Ptuja
— Borba m Ilgov pokaL V ponedeljek se je odigrala na igrišču SKP nogometna borba med starejšim moštvom Ptuj-Breg za pokal, ki ga je podarila tvrd k a z zlatnino ligo v Mariboru. Borba je bila zelo huda in je tudi občinstvo prišlo to pot na svoj račun z obilno zabavo. Podlegel je Breg z rezultatom 6:3 v korist Ptuju, ki si je priboril pokal.
— Nov grob. V ptujski bolnici je umrla kot žrtev materinstva komaj 18-letna Roža žurman iz Hajdine, dočim je otrok o?ta: živ.
— Poslovilni večer. Oficirska čitalnica v Ptuju je priredila te dni v oficirski » -tajnici poslovilni večer odhajajočim oficirjem gg. majorju Cvetko viču ter podporočnikoma Tomaniču ;n Sentiču. Poslovilnega večera se je udeležilo tudi mnogo Ptujča-nov. Prvi je spregovoril komandant me>t.t major g. Manojlovič, v imenu kolegov pa kapetan g. Stojkovič in podporučnik Smilja -nič, V lepih besedah se je poslovil od odhajajočih tudi g. prof. Kolanč. Za lepe poslovilne besede se je zahvalil g. major Cvetkovič, ki Je v svojem govoru povdar-jal. da mu ostane Ptuj v neizbrisnem spominu. Odhajajočim oficirjem želimo na njihovem novem službenem mestu vse najboljše.
— Tatvina drevja. Lovski čuvaj Tur k Janez, zaposlen pri posestniku Zupanou Franou v Slovenji vasi. je opazil, da je nekdo zadnje dni v gozdu v StrniŠtHi posekal več borovcev ter jih odpeljal domov Turk je zadevo prijavil orožnikom, ki so storilcu že na sledu in so ga ovadfli sodišču. Zupanič trpi občutno škodo
— Aretacija. Ptujska policija je izsledila v nekem tukajšnjem hotelu komaj 1S-letno brezposelno O. M. iz Maribora. Rta ni mogla dokazati, s čim se preživlja, je bfla  aretirana  ter   izročena sodišču,
kle je izjavilo, da se raje preživlja na lahek način, kakor pa da bi prijelo za pošteno delo.
Cerao se je oženil?
— Pisatelj X. se je baje oženil.
— Oerrju pa?
— Da bi podvojil število svojih oi-taterjev.
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokotes,   otroškffi vozičkov m delov, Ljubljana, Karlovška 4. —
Znižane cene. —    Največja rzbfra. — Ceniki franko.
Jdm
&nton &Costa
se c>b preselitvi is &Camni4c o
O JCjishifatio,   (PraiaŠcova 3« Zadružna zveza
cen j. odjemalcem in spoštovanemu občinstvu najtopleje zahvaljuje in tudi za v bodoče priporoča za vsakovrstna krojaška dela
Postrežba točna! — Moderen kroj! — Zmerne cene!
M<wsni pogrebni taivod
Potrti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, srn, brat, svak in stric, gospod
Janko Kosca
kontrolor drž. železnice
dne 12. t_ m., previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 14. julija 1934 ob pol 6. ari popoldne iz hiše žalosti, šmarOn^ka cesta štev. 6/L, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljulbijam, dne 13. juiija 1984.
Angela roj. Sušrrrfk, soproga; Manja Kosca, mati;   Franc, brat;   Anica, sestra in vse
ostalo sorodstvo.
Zciftoala«
Za vse številne osebne m pismene dokaze iskrenega sočutja, ki smo jm prejeli povodom smrti našega dobrega očeta .gospoda
Josipa Zajec
nadučfteija v pokoja
se  tem potom najtoplejše zafrvaljujemo.
vsem darovalcem vencev in ovetja izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Dereaniju za vestno in skrbno pomoč, preč. dekanu g. Ivanu Tomažičsu za tolažilne obiske in za krasni v srce segajoči nagrobni govor, vsej ostali preč. duhovščini, učateljstv«. obeh šol in občini s spremljajočo šolsko mladino, vsemu ostalemu učiteljstvn, vsem pevcem za ginijivo petje, vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika ter vsem onim, ki so prihiteli od daleč m Meu, da so v tako Častnem številu spremni dragega pokojnika na zadnji poti.
Trebnje na D«L, 22. jnirja 1934.
Globoko žalojoči ostali.
ŠPEDICIJA
TURK
LJUBLJANA
OCARINJEN JE
prevzem a
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. SS. (nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJ*,
vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili.
Telefon interurban 21-57. Masarvkova c 9. (nasproti tovornega kolodvora)
MALI OGLASI
V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mah oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah- — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko   —  Popustov za male oglase ne priznamo
SLUŽBE
POSREDOVALNICA OGRENC Aleksandrova cesta 7, II. nad. rabi več kuharic, natakaric in služkinj. 2271
PRODAJALCA SLADOLEDA
išče Goleš, Laško.
BRIVSKI POMOČNIK
mlad, dober š tu cer, išče službo za takoj ali po dogovoru. — Cenjene ponudbe na naslov: Hajnal Štefan, brivski pomočnik, Murska Sobota, Slovenska ulica 7.
SPRETNEGA
pri krojačih, konfekcijah 'a tvornica h perila dobro uvedenega ZASTOPNIKA Iščemo. — Ponudbe z referencami pod »Znanje nemščine« na upravo »Slov. Nar.« 2304
NtPKMICM
V ZAGREBU
prodam po dogovoru zaradi starosti zelo dobro obstoječo
čevljarsko obrt (lokal) z vsem inventarjem. — Prilika za začetnike poceni. V pošte v pridejo Slovenci. — Pismeno ali osebno. Postolarska radiona, Maksimirska ulica 69, Zagreb. 2312
STANOVAL
STANOVANJE
3 sob oddam v Slomškovi ui;-ci za avgust. Več pri Kamnoseški Vodnik, Kolodvorska. 23OS
ENOSOBNO STANOVANJE
takoj oddam. Kamniška in Sta-1 krnska 20. 2307
PRAZNO SOBO
manjšo, z elektriko, oddam sa 190 Din. Zg. Šiška, Jančigajeva pot. 2310
STANOVANJE
eno- ali dvosobno, čisto, išče tričlanska družina za se p tem-'ber. Peperko Anton. Ljubljana. Rfharjeva ulica 2. 231S
180 Din MESEČNO
soba, kuhinja in pritikline. — Poizve se: Hišnik, Gledališka nlica 8. 2311
KOMFORTNO SOBO V VTLI
takoj oddam. Telefon na razpolago. Cesta na Rožnik št. 45.
2216
Dijaške sobe
oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0.50 para.
BANČNE VLOGE
akcije, vrednostne papirje kupuje in prodaja Praznik S L, Samostanska - Varšavska 6, telefon 2-8-33.
PRODAM
VLOGO
Zadr. gosp. banke 93.000 Din prodam za 65 procentov gotovine takoj. D. Oder, Zagreb. Vlaska 125.
NOVO OPRAVO
za delikateso in špecerijo iz trdega lesa ugodno pro-i^ A. Terčon v Kranju.
NOVO OPRAVO ZA DELIKATESO IN ŠPECERIJO
iz trdega lesa ugodno proda A. Terčon v Kranju.
P4ZNO
VABLJENI
ste na dnfrer cviček, rizling, je-ruzalemec. Ocvrta piska cela 18 Din. golaž 2.50, čaj 3.—. Slivovka liter 20 Din Pod tem imenom samo še 14 dni! — Pod grajska klet, Mestni trg št. 13. 2309
NAJCENEJŠA KURJAVA
iz suhih bukovih, kratko rezanih odpadkov od žage. Dostavlja tudi na dom. — Ivan - ca, tovarna parketov, Metelkova ulica št 4, telefon 22—44. ~313
JUTRI VSI H KALINU
na Glince, kjer bo koncert in dobro vince, igra šramel-kvar-tet, 2320
MUZIKA klavirji, planini  — Ljubljana, Sv. Petra cesta 40 — se je preselila v Knafljevo ulico št. 4,
ter se za nadaljnja naročila priporoča. 8/T
SPALNICE
iz orehove korenine, moderne, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica 34. 46/T
priporočamo veliko zalogo
t
odej
blaga za posteljno perilo, brisač (frotirk) po zelo ugodnih cenah!
R. MIKLAUC,
»PRI ŠKOFTJ«, LJUBLJANA, Pred Škofijo — Lingarjeva uL
MIRNEGA ODDIHA
naj se oglasi pri Mačku. Penzija Din 30. Zračne sobe, hrana dobra Kopanje v topli Sori. — Pojasnila v gostilni Maček, Poljane nad škofjo Loko.
PHEPOROCA SE KOPALIŠČE LN LETOVIŠČE
SORL1. Gorenja vas. Poljanska dolina. 43*T
PO 50 PARA ENTLANJE izdelovalnica perila, vezenje zaves, monogramov, ažurja, gumbnic Itd. — »J uljana«, Ljubljana, Gosposvetska cesta šL 12 (poleg Slamiča). VošnJakova st. 2. 2srr
ZAVESE
vam najlepše napravi po izbiri blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor kupi blago pri meni, mu jih iz-gotovim brezplačno! 36/T
Za slabokrvne in oslabele je najboljše sredstvo
»JADRANSKA KAPLJICA«
kri in moč tvoreče vino. Steklenica Din 17.-. — Zaloga: M. Ravtar, Ljubljana, Stari trg št. 19. 45VT
Malinovec
kg Dbi 16.—
Marmelada
kg Din 15-—
samo pri
cerne Oskar
speč deL Sv. Petra cesta 35, Izubijana
NUDIMO VAM
za majhen denar dobra oblačila
A PRESKER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T
Tndi Vaša obleka bo kakor nova,
ko jo pustite kemično cisutj in barvati v tovarni
JOS. REICH
LJUBLJANA Poljanski nasip štev. 4-6 Pralnica — ovetlnlikalnlca
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi ne malo in veliko v
LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA  Dunajska c 6
REFORM STEKLENICE
za v kuha van je sadja in po vrtnin so letos cenejše. Cenike zahtevajte od tvrdke Lovro Pe-tovar, Ivanjkovci.
OGLAŠUJTE
V malih oglasih v >Slovenskeiij Narodu< velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.- Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.- Mali oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko
Klavirji!
Planini! od Din 8,500,-
prve  svetovue   tabrikale. tto-sendorfer,   Steinvvav, Fbrster, Petrof.  Hi)!/i,  Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro laja jih izključno le sodni iz vedenec in bivši  učitelj Glas bene Matice
Alfonz Brez«?
1 '"fcsandrova cesta štev. "i Velikanska zaloga vseb glaxb«^
nib tnfttrnmentov in *trun
ŽLNITVE
POROČIL
bi dekle, 19—23 let staro, ler*-zunanjosti, z nekaj gotovine, katera si želi lepo :n mirno liv, ljenje. Sem samostojen brivec, star 34 let. Tajnost častno za-jamčema. Resne ponudbe s sliko Ckatera se takoj vrne) na upravo >Slov. Naroda« pod Šifro »Srečen zakon«. 2305
Dijaški dom v ptuju
aTtttefttot ucettee i*ealr*e |tmffostje
ttt mescattsHe sole.
Dijaški dom ima prostora za 90 gojencev in nudi gojencem za zmerno plačo prehrano, stanovanje, vzgojo, strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju.
Sprejemne pogoje in vse informacije daje Vodstvo Dijaškega doma v Ptuja.
i
PLISE za volane v različnih gubah. SPEC1ELNI ENTEL oblek, volan, šalov L t. o. \Z L KIKA NJE, en tel vložkov in čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV. zaves, perila.
Hitro, fino to poceni izvrši
Matek & Mikes, Ljubljan?
poleg hotela štrukelj
Orejnje: Josip Mnpign, — Ste >Warodno
— Za opravo to
del Usta: Oton Cairintot, — VM v LJubljani.