131. številka.
Ljubljana, v soboto 9. junija 1900.
XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poatl prejeman sa avatro-ogrske dežele aa vse leto 95 K, srn pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se aa vse leto 2 K. — Za tuj* deželo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fttiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, ča se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Uprsvniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Poslanca Ivana Hribarja drugi govor
pri računskej razpravi v deželnem zboru kranjskem.
(Po tesnopisnem zapisnike). Vis. zbornica! Ko je bila sploSna debata zaključena, bil bi najmanje pričakoval, da utegne v specijalni debati priti Se do politične razprave. In vendar, česar nisem pričakoval, se je zgodilo. Zasluga gre eks-celenci gospodu baronu Schweglju, in jaz moram naravnost reči, da je to zasluga, kajti prav všeč mi je, da je posegel nazaj na politično polje in mi dal s tem priliko da na njegova izvajanja s svoje strani, oprt na načela, katera zastopam, nekoliko odgovorim. Prevzvišeni gospod poslanec baron Schwegelj pred vsem pravi, da delam krivico gospodu poslancu Luckmannu in poslancem njegove stranke in sicer zato, ker sem dejal, da pri razpravi, pri katerej se je šlo za to, da se izrečemo za vseučilišče v Ljubljani, niso bili složni z nami. Njegova ekscelenca naglasa, da je njihovo postopanje bilo takrat jako simpatično za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani in da so se pred vsem oglasili le proti temu, da bi dežela iz svojih skromnih sredstev prispevala s tako izdatnimi doneski, kakor se je takrat predlagalo in od vis. zbornice sklenilo. On pravi, da priznava moja prizadevanja v tem oziru; priznava zato, ker vidi, da želim, da bi bila vsa pota uravnana, da čim prej pridemo do cilja in da me je gotovo vodila želj?, da bi na ta način, da damo iz skromnih svojih sredstev državi večjo svoto na razpolago, državno upravo prej pridobili, da nam ustanovi slovensko vseučilišče. Gospoda moja! To je res, mene so ta vodila pripravila do tega, da sem stavil dotični predlog in resolucijo, in jaz tudi mislim, da smo s tem, ako smo izrekli pripravljenost, tako veliko svoto prispevati za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, demonstrovali vladi ad oculos, kako veliko važnost polagamo na to vseučilišče. Mislim, da vlada ne more biti slepa in gluha za žrtve, ktera je naša
LISTEK.
Podeželno pismo.
Gospod urednik! Katoličanstvo ali prava prosveta, kakor trdijo „kršćanski" listi, napreduje vidno. In odkar sta si po zadnjih volitvah nadela celo ponosni Dunaj in brezbožni Pariz moderni naslov a katoliški", imamo deželani vedno priliko slišati seveda v dobro premišljenih pridigah, da se pričenja nova doba tudi v našem življenju. Seveda se na to niti smejati ne drznemo, odkar se je na Bledu razvila taka katoliška policija, ki smatra za bogoskrun-stvo celo nasmehljaj ženskih, katerim se zdi kaka pridiga bedasta.
Zlasti Pariza se naši kaplančki neizrečeno vesele", in francoska armada nživa danes po naših farovžih izredne simpatije. Če se bo dovolil vstop tujcev v francosko armado, in če se bo res izvršila tista mala prememba pri uniformi, — o kateri se zadnji čas toliko govori, — da dobe* k sabljicam mesto portepejev rožne vence, mesto rozet pa križce, potem preti naši deželi pomanjkanje bojevite duhovščine, ker bi takoj prestopilo nekaj naših kaplanov v francosko armado. Velika skušnjava bi pre-
ubožna dežela pripravljena naložiti si; temveč da jo morajo te žrtve konečno k tema dovesti, da nam — seveda ako bo visoka zbornica edina v tej zahtevi — izpolni naše želje ter nas dovede do cilja, kateri smo si postavili in za katerim bodemo stremili, dokler bomo člani te visoke zbornice in za katerim bodo stremili tudi tisti, ki pridejo za nami. Rekel sem pa, da to dosežemo, kedar bo edinost v tej zbornici. Te edinosti, žalibog, ni, kajti, če bi bila, tedaj bi bili častiti gospodje tovariši s te (desne) strani visoke zbornice lani prav lahko pritrdili gospodu poslancu dr. Majaronu in se izrekli za njegovo resolucijo. Gospodje tovariši s te (desne) strani, pa so se postavili na neko posebno — recimo narav-nost, na strankarsko stališče. Naj mi ne zameri ekscelenca gospod poslanec baron Schwegelj, ki je sicer jako simpatično govoril o naših prizadevanjih in o dotičnem mojem lanskem govoru, ako rečem, da se je on postavil na strankarsko stališče. Njegova ekscelenca je naglašal. da po njegovem mnenju čisto slovensko vseučilišče ni mogoče, ker se vse discipline ne dajo v slovenskem jeziku predavati. Konštatujem, da smo mi sami bili mnenja, da čisto slovenskega vseučilišča v Ljubljani iše mor&no zahtevati, ampak, da moramo zahtevati vseučilišče, ki bi bilo po večini sloven&ico in na kterem bi se nekatere discipline predavale v nemškem, poleg tega pa tudi v hrvatskem jeziku. Tako uravnano vseučilišče bi služilo vsem potrebam naše ožje domovine in vsem potrebam avstrijskega juga, kateri še nima vseučilišča. V vseh drugih delih države je preskrbljeno za najvišje učne zavode, za jug pa ne, in to ravno nas je napotilo, da smo tako uravnano vseučilišče zahtevali. Njegova ekscelenca mi bo priznal, da so minoli tisti časi, ko so uradniki, došli z nemških vseučilišč, zamogli delovati v praktičnem življenju, ne da bi bili poznali jezika naroda, med katerim so živeli, in da je dandanes glavni postulat od vsakega funkcionarja, ki pride med narod, da čuti s tem narodom in zlasti, da pozna njegov jezik. Le z vseučiliščem, ki bi bilo tako uravnano,
tila zlasti ižanskemu dr. Mauringu, zagorskemu Škrjancu in dolenjevaškemu Žužku, ker bi si obetali od bleščeče vojaške uniforme še več takih lepih in vidnih uspehov, kakor pa so jih že dosegli v novih, lepih hlačah, dolgih salonskih suknjah in v z zlatimi, oficirskimi verižicami odičenih telovnikih.
Đeželani smo, in to po pravici, zelo ponosni, da naša deželica prav nič ne zaostaja za velikimi mesti, ter jih celo, — če se že smemo bahati, — daleč nadkriljuje. Kje pa imajo toliko katoliških društev, zavodov, listov, poslancev, jezikoslovcev, go-stilnic in celo šnopsarij, kakor pri nas na preljubem Kranjskem? Presneto, niti Ti-rolcev se ne ustrašimo v tem oziru! . . . Če je pa še tu ali tam kaka pomanjkljivost v tem pogleda, jo bomo pa v najkrajšem času popravili Saj se že snuje katoliška zavarovalnica, ki bo ogenj s škofovim žeg-nom kar „panala", in s tem velikanske dobičke donašala ubogi naši deželici, ki premore samo 13 milijonov cerkvenega premoženja, madame Lowy obeta ustanoviti katoliško filialko, v Latermanovem drevoreda pa se že napravlja prostor za katoliški panoptik, v katerem bodo baje največ pozornosti vzbujala liberalno stratilo ali ftub-firar Koblar, peč škofa Jegliča, ekspenzar
kakor smo si ga mi želeli, bi se ta praktični cilj dosegel. Mislim, da bi bili častiti gospodje tovariši od te (desne) strani prav lahko našim željam pritrdili. Ko bodo enkrat tem željam pritrdili in se visoka zbornica soglasno izreče za tako važen kulturni zavod, kakoršen je vseučilišče, ki je tako velikega pomena tudi v materijalnom oziru za našo deželo, pa bode vlada še le čutila dolžnost, katero je zlasti naglašal njegova ekscelenca, dolžnost namreč, da ustanovi vseučilišče, za katero se bodo složno potegovale vse stranke v deželi, na državne troške. Saj je pa tudi še povsod država ustanavljala vseučilišča; tako v poslednjej dobi nemško v Bukovini in češko vseučilišče v Pragi. Tudi prejšnja vseučilišča je ustanovila povsod država. Pri nas je pa ravno zato nekak poseben položaj, ker so se potegnili samo zastopniki slovenskega naroda za vseučilišče, doč'm so zastopniki nemškega naroda stali na apartnem stališču. Priznavam, da bi se morebiti na Dunaj i naša prizadevanja za tako vseučilišče, kakor ga želi njegova ekscelenca gospod poslanec baron Schwegel, vse drugače sodila, kakor se sodijo glede na naš, respektive gospoda poslanca dr. Majarona predlog. Saj vladajo še vedno tiste nesrečne razmere in tisti predsodki proti višjemu razvoju slovanskih narodov, — in zlasti slovenskega — kakor so žili bog od nekdaj vladale v tej državi, kjer se še vedno misli, da se bo z nemščino vse do seglo, in da je zato nje širjenje prva državna potreba. Zato se je pa v Bukoviri nemško vseučilišče kar najhitreje ustanovilo, dasi pa po mojem mnenju vseučilišča z nemškim učnim jezikom v tej kronovini čisto nič ni bilo potreba.
Pa vprašam Vas, gospoda moja, ali bi bila ustanovitev nemškega vseučilišča, v katerem bi se samo iz milosti ustanovila jedna ali druga katedra v slovenskem jezika, ali bi ustanovitev takega vseučilišča bila v skupnem interesu države, kateri interes kakor pravi njegova ekscelenca — moramo tudi imeti pred očmi? (Posl. eks. baron Schwegel: „Ne iz milosti, postavno!") Postavno, pravi njegova ekscelenca. Toda,
dr. Šušteršiča, .avstrijanstvo" naših klerikalnih papistov, aparat za častikrajo, telovadni drog in hlače kapelana Petra, ki je izgubil Boga, in druge take specialitete, ki so „le za moške" .. .
Kakor pa se na eni strani skuša pridobiti veljavo katoliškemu imenu, tako se na drugi strani uničuje vse, kar nosi znake narodnega na sebi. Župnik Šinkovec že preganja žensko narodno nošo, češ, da je maškarada, in menda snuje z različnimi mojškrami načrte za novo .katoliško" opravo. Nedvomno se mu bo pri ženskih oblekah reforma lepo posrečila, saj gre glas po deželi, da je v tej stroki veščak. Pričakovati je, da ga bodo duhovski bratje podpirali ter odpravili vse narodne peče in avbe ter vpeljali pri brumnih katoličankah »repetnice", kakoršne nosijo „klofutarice " ali pa nunske ovoje.
Male nezgode pa se utegnejo pripetiti pri šele spočeti katoliški zavarovalnici V pravilih namreč ni nič omenjenega, kdo bodi v vsaki fari zastopnik in agent, ali župnik ali kaplan. Natihoma se namreč obeta zlasti spočetka mastna provizija; ti vneti nasprotniki »ujedalk in parasitov našega kmeta* pa, kakor veste, ne marajo posvetnega blaga. In že sedaj nastajajo mala nesporazumljenja med duhovščino,
kakor je on predlagal, bi se na nemškem vseučilišču v Ljubljani imelo samo nekoliko predmetov predavati v slovenskem jeziku. (Posl. eks. baron Sch\vegel: „ Kolikor mogoče!") Kolikor mogoče tedaj! To bi pa pri vladi hitro tolmačili: manj ko mogoče. Saj vidimo, da bi bilo vladi mogoče v Gradcu napraviti slovensko predavanje za več predmetov; pa ona noče tega, in ima vedno praznih izgovorov kakor bi jih gotovo imela tudi v Ljubljani. Njegova ekscelenca pravi „kolikor mogoče" in „ne iz milosti". Na katerega slovenskega rodoljuba pa bi nemško vseučilišče v Ljubljani, na katerem bi se samo par predmetov predavalo v slovenskem jeziku, moglo napraviti utis, da ne obstoji to vseučilišče za nas samo iz milosti nemške stranke v deželi?
Njegova ekscelenca me je s svojimi medklici izvabil na stransko pot. Sedaj pa se vrnem k prejšnjim svojim izvajanjem. Vprašam Vas torej, gospoda moja, ali bi se ustanovitev čisto nemškega vseučilišča v Ljubljani priporočala iz skupnih »državnih interesov? Jaz to vprašanje kar naj-odločnejše zanikavam, zato ker smatrarr, da je dandanes pospeševanje nemškega življa največja nesreča za to državo in da se bo jedenkrat jako hudo maščevalo nad to državo samo. Ne laška irredenta je dandanes posebno novarna; temveč posebno nevarna je dandanes nemška irredenta. (Poslanec dr. Schafler: „Oho, lacherlich"!) Gospod poslanec dr. Schaffer naj protestuje kolikor hoče, da je dandanes ni nevarnejše
irredente kakor je nemška---(Posl.
dr. Schaffer: „Es gibt gar keine".) Es gibt eine solehe, eine sehr starke (Posl. Luck-mann: „Verleumdung" (Posl. dr. Schaffer „\Vir protestieren.) On za svojo osebo je nasprotnega prepričanja; jaz sem svojega prepričanja in dogodki v drž. zboru ter pisanje nemško nacijonalnih listov so me prepričali, da je taka ta nemška irredenta, da utegne državi dati enkrat še jako veliko opraviti. Naravnost pa pravim, da ni nobenega gospoda na tej (desni) strani visoke zbornice, na katerega bi le količkaj sum letel, da simpatizuje s to irredento. Častiti gospodje so, to priznavam, dobri avstrijski
kdo zavaruj poslopja. Župniki trde, da se ta zaslužek spodobi njim, prvič že radi avtoritete, drugič pa, ker so baje tako slabo plačani, da se često bore s skrbjo za vsakdanji kruhek. Kaplani pa trdijo, da imajo za to več sposobnosti. Predno se kako poslopje zavaruje, ga je treba premeriti, in kaplani dokazujejo svojo zmožnost za tak opravek, češ, če se celo po noči upajo na lestvo, ko preti poleg teme še kaka trda fantovska pest, pa bi se pri belem dnevu ne upali na streho! No, — nam je končno vse eno, kako se prepir konča, še celo večji užitek bi imeli, če bi nekega poletnega dne opazili na kakem strešnem slemenu visokega kozolca trebušnega župnika, ki bi s pomočjo slokega mežnarja vlekel metrski trak ...
Med tem vidnim napredkom naše dežele lovi .Slovenec" za kratek čas in razvedrilo Bkrasne ciganke" in obupno riga svoj:
Liberalce ob tla I I—a, i—a, i—a . . .
Katoličanstvo ali prava prosveta se torej mora hitro širiti. Tako so n. pr. v Laščah z lahkoto nabrali 4000 gld. za novi zvon, zo šolo pa prav tolike svote ne morejo na nikak način nikjer dobiti, dasi je razširjenje ondotne šole krvava potreba. —
/
patrijotje, ki so o vsaki priliki to pokazali in tudi dobri sinovi nase dežele; žal samo, da stoje na nemškem stališču, dočim mi zastopamo večino slovenskega prebivalstva v deželi. Stranka pa, o kateri sem govoril, obstoji in je dala že dosti znakov življenja in ta stranka, ki škili preko črnožoltih mej, je jako močna in želi, da bi se rajši danes kakor jutri vmešavala v naše notranje stvari nemška država. (Posl. dr. Schaffer: „In jeder Partei gibt es extreme Elemente.1) Res je, da je v vsaki stranki ekstremnih elementov; pa naj bo katera koli stranka, ki bi imela take elemente v svoji sredi, elemente, ki zastopajo ekstremno strujo, vendar je ni pri političnih razmerah, ka-koršne dandanes vladajo v srednjej Evropi, stranke, k i bi bila državnemu obstoju tako nevarna, kakor je nevarna našej državi stranka, ki želi najtesnejše zveze z Nemčijo na političnem in celo na narodnogospodarskem polju. Jaz torej pravim in to je moje stalno prepričanje, kateremu sem že lani izraza dal, da je največja nesreča za Avstrijo, da je nekdaj hotela vse svoje narode ponemčiti, in da je skrajno nevarno, ako bode tako postopala tudi za naprej. Ravno iz tega razloga pa bi bilo nemško vseučilišče v Ljubljani, ki bi — kakor je čisto naravno — postalo prava po-nemčevalnica, proti skupnemu državnemu interesu. Skupni državni interes mora zastopati le slovensko vseučilišče s stolicami za nemški in hrvatski jezik, vseučilišče torej, za kakoršno smo se mi ogrevali.
Gospoda moja! Njegova ekscelenca gospod poslanec baron Sch\vegel se je pa tudi jako simpatično izrekel v nekem drugem oziru. On je dejal, da on in stranka njegova je za pospeševanje narodnega razvoja našega in da nič več ne stoji na stališču, na katerem so stali poslanci, ki so zasedali prostore veleposestniške kurije v tej visokej zbornici, temveč da je to stališče že davno premagano. Te simpatične besede, katere imajo resnično podlago v obnašanju te (desne) strani visoke zbornice, z veseljem pozdravljam in tudi prav rad potrjujem, da se je silno veliko izpremenilo v tej visokej zbornici, odkar so prišli častiti gospodje veleposestniški poslanci do prepričanja, da ne gre več na tak način zanikavati vseh pravic slovenskega naroda, kakor se je to godilo nekdaj in da ne gre s tem narodom postopati kakor z brezpravnim. Torej to stališče je premagano in ker je premagano, ni', nemogoče, da se ne zbližamo popolnoma in da se združita obe stranki v deželi v jedno samo stranko, ako gospodje od te (desne,) strani visoke zbornice, store še korak naprej, če namreč pravijo, da so za napredek slovenskega naroda, naj ne postopajo potem malenkostno, kakor postopajo v marsikakih stvareh, o katerih želim, da bi se več ne pojavile, ker so proti razvoju slovenskega rodu. Če njegova ekscelenca, ki je izprepovoril te simpatične besede, katere so zlasti mene jako živo zadele, ker želim da bi se res enkrat doseglo sporazumljenje med nami, nekoliko nazaj pomisli in si v spomin pokliče debato, ki se je pred dvema letoma vršila v
V prosluli občini turjaški so si trije župniki izbrali same odlične in katoliške može za župane in obč. odbornike. Tako je na pr. župan polovice občine bil šele samo dvakrat kaznovan, druge polovice občine župan pa se je dosedaj tudi šele samo parkrat tožil z rodnim očetom zaradi prevžitka ter tako uveljavil četrto božjo zapoved; obč. svetovalci pa so se tudi šele samo nekateri z noži pretepali in klali po gostilnah ter tako sledili lepemu vzgledu cirkniškega kaplana. Taki so tisti katoliški župani in občinski svetovalci, katerih „Slovenec" ne pusti k Hribarju.
Velika skrb pa navdaja okoličane Loža in Starega trga, ker so zlobneži raztrosili vest, da pojde letos podjetni Peter za več časa v Monte Carlo. Nekateri so mnenja, da pojde vsled tega, ker so že vsi kmetje ondotne okolice, ki so imeli kaj taienta za karte in zlasti za igro „enoin-dvajset", že precej osušeni in obrani, drugi pa zopet mislijo, da bo povod grozni dolgčas, ker bo namreč Zofka morala letos zopet za par mesecev ak stricu", kjer je že bila pred dvema letoma in se je, — kakor se je bahala — izborno zabavala. Katera verzija je prava, tega ni mogel dognati doslej Vaš
Anza Deželen.
tej visokej zbornici glede slovenskega vseučilišča v Ljubljani, tedaj bo moral priznati, da mora naravna posledica njegovih be-sedij biti, ker so za razvoj naroda popolne srednje Sole in pa vseučilišče največjega pomena, da se, ako se v tej zbornici ponovi predlog glede vseučilišča v Ljubljani, odloči on s častitimi gospodi tovariši, ki sede ž njim v istem klubu, da glasujejo z nami (Poslanec gospod Lenarčič: „Se ne bo zgodilo!") Gospod posl. Lenarčič pravi, da se kaj takega ne bo zgodilo. Tudi jaz ne vem ali se bo zgodilo ali ne, toda z ozirom na besede, ki jih je izustil načelnik in voditelj Častite stranke na desni te visoke zbornice, bi smeli pričakovati, da gospodje pridejo tudi še do tega stališča.
No, gospođa moja, gospod predgovor-nik je pa, dasi po mojem mnenju ne spada v okvir današnje razprave, spravil v razgovor tudi nekatere moje odredbe in pred vsem ono glede uličnih tablic v Ljubljani, katera pa ni moja, temveč odredba občinskega sveta ljubljanskega.   Kakor sem rekel, stvar ne spada v današnjo razpravo, ker se je je pa njegova ekscelenca dotaknila, bodi mi dovoljeno, izpregovoriti nekoliko o njej. Gospoda moja, mi imamo v Ljubljani velik denarni zavod, ki zelo dobro pro-speva in ki si je nabral tekom svojega poslovanja jako veliko premoženje in sicer deloma res od pripadnikov nemške stranke v deželi, največ pa vendar iz žuljev slovenskega naroda.   Ta zavod je kranjska hranilnica, katera si je sezidala pred nekaj leti jako lepo poslopje.  Vsi bi bili takrat pričakovali, da bodo gospodje, ki sede v upravnem svetu te hranilnice, ker je denar, s katerim se je sezidalo to poslopje, večinoma prihajal od slovenskega naroda, spoznali, da je potreba na tem zavodu napraviti tudi slovenske napise. Tega pa gospodje niso storili. — Gospoda moja, pojdimo dalje! Lansko leto se je v Ljubljani otvorila tkalsko-umetna šola po velikodušnem podpiranju kranjske hranilnice. Kranjska hranilnica je na tej šoli, dasiravno smo pričakovali, da se bo drugače zgodilo, ker se je to vršilo lani, torej prav blizu našim dnem, o katerih se tukaj od častiti h gospodov s te (desne) strani visoke zbornice čujejo tako pomirljive besede, dala napraviti zopet  samonemški   napis. Gospoda moja! v tem zavodu imajo člani vašega kluba merodajen vpliv; pričakovati se je torej smelo, da bodo, ker zastopajo v deželnem zboru manjšino prebivalstva, priznali vsaj to, da je manjšina nasproti večini dolžna toliko obzirnosti, da vsaj na tako žaljiv način ne prezira njenega jezika. Saj v tem slučaji niti ne zahtevamo, da naj bi se bilo slovenskemu jeziku odkazalo prvo mesto, dasi bi mu to mesto šlo, temveč mi smo zadovoljni, če se mu od-kaže saj drugo mesto.   S tem bi bila pa manjšina deželnega prebivalstva jako lepo zasvedočila svojo  koncilijantnost nasproti drugi narodnosti ter pokazala, da je res na  staliSču, na katerem,  kakor nas je zatrjeval, stoji ekscelenca gospod poslanec baron Schvvegel. Izbila bi bila tudi nam s tem vsako orožje iz rok, ter se izognila za vselej očitanju, da se manjšina deželnega prebivalstva vedno še ziblje v nazorih, v kakoršnih se je zibala tedaj, ko je še imela absolutno moč v ljubljanskem mestu,, in se ji je s posebnim pritiskom posrečilo celo priti v tej visokej zbornici do večine. To se pa ni zgodilo, in jaz moram reči, da to zelo obžalujem, kajti če bi se bilo zgodilo, bi občinskemu svetu ljubljanskemu ne bilo mogoče napraviti samo slovenskih uličnih napisov.   Gospod dr. Schaffer sicer kiha; jaz pa vendar mislim, da je to argument, ki ga treba uvaževati.   On utegne sicer reči, da je kranjska hranilnica privaten zavod, ulični napisi pa, da so javni; ne da se pa vendar tajiti, da obstoji med tema dvema  zadevama neki kavzalni neksus. Naj bi bila kranjska hranilnica postopala nekoliko drugače in naj bi bila tisto po-mirljivost, o kateri se je danes govorilo, in koncilijantnost nasproti nam tudi v dejanji pokazala!   Nikakor pa ni prav, da se zahteva koncilijantnosti samo od nas, dočim se nam na drugi strani daje zaušnica za zaušnico v narodnem oziru. — Glede uličnih napisov v Ljubljani bi pa omenil še nekaj. Malo je mož v naprednoj nemški stranki državnega zbora, ki bi imeli toliko vpliva, kakor ekscelenca gospod poslanec baron Schvvegel;  malo je mož, ki bi tudi pri dragih nemških strankah v državnem zbora imeli toliko vpliva, kakor on; malo je
konečno mož, ki bi pri osrednji vladi imeli toliko vpliva, kakor ga ima njegova ekscelenca Gospoda moja, ali ne bi njegova ekscelenca hotela nekoliko tega svojega vpliva porabiti v to, da skuša ublažiti pri nemških strankah tisto silno nasprotje, ki se med njimi v poslednjem času pojavlja proti slovenskemu narodu; ali ne bi hotel nekoliko vpliva porabiti pri svojih somišljenikih na Štajerskem in na Koroškem, da bi nekoliko mileje postopali proti slovenskemu narodu, ki tvori n. pr. na Štajerskem dobro 7* deželnega prebivalstva ? Gospoda moja, če bi on to storil, bi njegova posredovanja gotovo ne ostala brezuspešna in potem bi bili taki sklepi, kakor je bil binkoštni program, ki se je, če se ne motim, izvršil pod njegovim predsedstvom, in s katerim se hoče koroškim in štajerskim Slovencem vreči vrv okrog vratu, nemogoči. Kako lepo bi pa tudi bilo, ako bi se izvedelo, da so se po posredovanju njega ekscelence, na primer v Celju uvedli dvojezični ulični napisi — seveda na prvem mestu v nemškem in še le na drugem v slovenskem jeziku. Saj še tega ne zahtevamo, da bi slovenski jezik zavzemal v Celju prvo mesto, dasiravno je okolica tega mesta čisto slovenska in je v Celju vsaj polovica prebivalcev slovenske narodnosti.
Gospoda moja! To bi bil najlepši pot do spreobrnjenja nas Ljubljančanov. Dokler pa ima za nas samo lepe besede in nas z besedami zagotavljate svojih simpatij, v dejanju pa teh simpatij ne pokažete; toliko časa ne zahtevajte, da bi mi bili tisti po-hlevneži, ki bi Vam na ljubo odstopali od svojih pravic; saj jih brez tega • imamo jako malo. Apelujem torej na častite gospode tovariše z veleposestva, s katerimi tako prijetno sodelujemo in prijazno občujemo, in ki so vsi možje najboljšega srca — apelujem zlasti na njihovega vodjo gospoda poslanca barona Sch\veglja — da naj porabijo svoj vpliv v tem smislu, kakor sem ravnokar dejal in videli bodejo, da utihnejo narodnostni prepiri v našej deželi. Naj se gospodje potrudijo, da naši rojaki na Štajerskem in drugod pridejo do najelementar-nejših pravic; naj poskusijo pridobiti spod-nještajerska mesta, da uvedo dvojezične ulične \iapise, in jaz ne dvomim, da bode potem tudi občinski svet ljubljanski zopet napraviti dal dvojezične ulične napise. Pred vsem ga pa prosim, posredovati, da tisti možje, ki imajo v kranjski hranilnici sukno in škarje v rokah, pridejo do prepričanja, da je dobro, koristno in pravično, ako na svojih poslopjih napravijo v beli Ljubljani dvojezične napise, poleg nemških torej tudi slovenske.
S temi besedami sklepam izzvano politično debato, katera, kakor vidim, gospodu poslancu dr. Schafferju ni popolnoma ustrezala, ker je nekoliko razburjen; katera je pa dobra in zdrava bila, da se razbistrijo pojmi med nami, in da smo si povedali to, kar smo si od ene in druge strani povedati imeli. Sklepam z besedami čast g. tovariša Luckmanna: .Mir bodi med nami!" toda mir na pravični podlagi in, kadar nam pomagate ustanoviti ta pravični mir, segli si bomo s častitim gospodom poslancem Luckmannom v roke in bomo rekli: .Mir gospod poslanec, mir, katerega ste želeli, da se povrne med nas, ta mir se je povrnil v deželo. Slava Vam!" (Živahno odobravanje v središču in na levi).
Nekaj o katoliškem shodu v Lescah.
Gospod urednik! .Slovenec" z dne 5. junija t. 1. je prinesel svojim „bravcem" poročilo o katoliškem shodu, ki se je vršil v svetem letu, na binkoštni ponedeljek, v Lescah pri BWuchererju". (Goreče jezike so nadomestovali goreči ovratniki).
Kar je v tem poročilu jezikovnih napak, bode popravil novoangažirani „Sloven-čev" sotrudnik, gospod Štrekelj, kar je pa faktičnih lažij, te si bodem pa dovolil popraviti jaz, „brezniški Čop". Na ta način postanem hitro nekak kolega vseučiliškega profesorja, in kdo bi ne porabil tako lepe prilike! „Ljnbca moja, čast in slava!"
Vendar k stvari!
Binkoštni ponedeljek sem se peljal po opravkih v Radovljico, ter sem bil od tod namenjen, kot odbornik, na veselico „Slo-venskega planinskega društva" v Kropo. Vreme pa je bilo slabo, tako da ni tilo pričakovati kacega uspeha, — Izvedel sem pa v Radovljici — sele v Radovljici —, da
bode popoludne v Lescah pri „Wuchererju" katoliški shod, kjer bodo „pridigovali" Ažman, Krek in Pogačnik. V Radovljici sta bila tudi gg. Peternel in Vovk z Bleda. Ker v Kropo ni kazalo iti, rekel sem jima: „Cirkusa" ni in ne „Ringelspiela", pa pojdimo v Lesce na katoliški shod, saj je vse jedno! Tam se bodo kazali duševni velikani po 2 metra pa 17 centimetrov! Bodemo vsaj izvedeli, ali je Ažman že izposloval, da bode žito dražje, in ali bo Krek kaj povedal, kdaj da bode zopet izginil v kak z vinom dobro založen farovž, in Pogačnik, kako je bil za „Scbriftfiihrerja" v parlamentu itd. itd. — Češ, drugi gredo ta dan v postojinsko jamo, ali za botre itd., mi pa pojdimo na katoliški shod, da bode prej praznik minul. Zakaj bi si ne „špogali" te-le zabave! In res smo šli k „Wuchererju", ter se vsedli k mizi pri peči, prav kakor poroča „Slovenčev" kronist
Kmalu so se začeli zbirati „gospodje" in še celo starega, nadložnega leškega žup-n*ka, ki se sicer prav nič ne zanima za politične kolobarje naših ,.gospodovi:, so odtrgali od njegovih „kuglic" in plesnivih tolarjev, ter so ga privlekli v sobo. Leski župan pa je bil „koracal" k Hribarjevemu shodu v Ljubljano, zato ga niso mogli dobiti.
Shod se je otvoril, in začel je govoriti naš „dični" Ažman. Pa nič o žitu! Tožil je narodno napredno stranko, kako se druži z Nemci itd. Vsled mejklicev in dovtipnih opazk zbranega občinstva pa je moral jenjati. Ravno tako se je zgodilo potem nastopiv-šemu Pogačniku. Tudi on je moral jenjati. „Slovenec' se sicer laže, češ: „Pa ni šlo!" Mi pa pravimo: ,,Pa je šlo!"
Pogačnik je namreč precej, ko je moral jenjati, prišel k naši mizi, prisedel in rekel: „Jaz bi bil še rad prijel našega deželnega predsednika!" — Pogačnik je sedel pri nas še potem, ko je pričel vsled večkratnega skrivanja po farovžih silno odebeleli Krek svoj govor s stentorskim glasom.
Kaj je ta vsled neprestanih skrbi za krščanske delavce tako debeli gospod govoril, mi ni znano, ker smo mej tem debatirali s Pogačnikom.
Kar najedenkrat pa pride gosp. vladni zastopnik ter poleg njega neznatna osebica blejskega kaplančka k naSi mizi ter poizveduje, kdo je zaklical: „Avstrije ni treba!" Mi smo seveda takoj konstatirali, da pri naši mizi tega mejklica sploh še slišali nismo. G. vladni zastopnik je šel potem drugam poizvedovat, blejski Usahne pa se je vstopil k naši mizi ter dejal patetično v profesorskem tonu: „Lepo delate, lepo govorite!"
Bil sem vsled izvrstne zabave sicer jako dobre volje, vendar pa mi je vsled take impertinence zavrela kri in res sem zaklical, da se na tak način ne dam sumničiti od vsacega „mlečnozobega kaplančka!" ter sem tudi pri g. vladnemu zastopniku protestiral proti temu! Da bi se moral čutiti kot šolar nasproti vsakemu otročetu, to bi bilo vendar preveč „liberalno!"
Mej tem je bil g. vladni zastopnik shod razpustil in „potrti so odlezli klerikalci", na čelu jim ogromni Krek, ki je pot delal skozi gnječo — pa ne liberalci, kakor laže „Slovenec".
„Potrjeni so bili v svojih načelih, navdušeni in ponosni, da imajo take nasprotnike" !!
Ta-le „Slovenčev" stavek bi bilo dobro poslati v preiskavo kakemu izkušenemu psihiatru, na Studencu pa naj bi se za vse slučaje pripravilo nekaj več prostora! Kar naj „merodajni faktorji" vzamejo na znanje. Sedaj pa še glavni faktični popravek: Gg. Peternel, Vovk in jaz smo šli samo, da bi se zabavali na ta katoliški shod, ker smo nazaj idoči imeli ravno priliko, in ker se vendar vsak dan in povsod ne vežejo otrobi kar „en gross". Bili smo popolnoma mirni ter dobre volje, in jaz sem še opetovano povdarjal, da izmej nas treh nihče ne sme izustiti kakega mejklica, češ, saj bomo že tako mi trije vzrok, če „gospodom" ne bode šlo gladko; čeravno smo mi tudi volilci, in opravičeni poslušati svoje, za nas skrbeče poslance.
Da bi bili mi podkupovali socialne demokrate, je torej zopet laž, kar vsak čas lahko dokažemo! Morebiti je ljudstvo imelo malo več poguma, ker je videlo, da se mi smejemo? Toda tega ne bodem raziskaval.
Neovržnaistinapa je, in to Vam vsem klerikalnim fanatikom povemo na ves glas, da se je ljudstvo začelo zavedati, da
UST Dalje v prilogi. ~*£Q
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 131f dn6 9. junija 1900.
izgublja spoštovanje đo Vas in vsled tega, ker je neomikano, žal, tudi spoštovanje do cerkve in vere! Tega ste pa krivi Vi in samo Vi! S tako neizmerno strastjo preobračate sedaj različne politične in asketične kozolce, da se je ljudstvo, ki, čeravno neomikano, vendar počasi začne trezno in pametno misliti, začelo se Vas bati in Vas zaničevati! Le strah naj Vas bo!
„Brezniški Čop".
V ■ Jubljrtnl, 9 junija. K položaju.
„Deloljubne stranke" je najnovejša iznajdba ministrskega predsednika Korberja. Ko se je Nemcem posrečilo, da so Mlado-čehom onemogočili odnehati od obstrukcije ter so s tem razbili vedno, je zbral Korber okoli sebe novo začasno večino, ki ima na logo,  igrati  ulogo   parlamentarne rešilne družbe.   „Deloljubne stranke" so: Poljaki katoliška narodna stranka, socialni demokrati, nemški naprednjaki in narodnjaki, ustavoverni veleposestniki, svobodna nemška zveza, krščanski socialisti, italijanski klub, Rumuni in nekateri „divjaki", skupaj okoli 280 poslancev.   Generali teh .deloljubnih strank" — češki veleposestniki in Jugoslovani so izključeni! — so imeli včeraj po-poludne pri ministrskem predsedniku konferenco, katere sklepi so sicer tajni, a jih je vendar objavila „Neue Freie Presse". Vršila se je ta konferenca takole: Korber je najprej prečital protest Jugoslovanov, zakaj niso dobili povabila k seji, ko so vendar tudi „deloljubni". Kakšen odgovor dobe J j-goslovani,  tega poročevalec  „Neue Freie Presse" ne pove. Zjedinile pa so se »deloljubne0 stranke, da bodo obstrukcijo pobijale princi pialno, da morajo na konferenci zastopani klubi skrbeti, da bo v zbornici prisotno vedno zadostno število členov, ter da bodo delali na to. da se dožene vsaj proračunski provizorij. Izvolil se je odsek 10 Členov, ki bo določal za vsak slučaj taktično  postopanje  „deloljubnih" strank. Sklenilo se je Mladočehe z dolgimi sejami utruditi. Načelniki morajo skrbeti, da bo zbornica vedno sklepčna, zato pa se morajo , deloljubne" stranke sej vdeleževati. Vlada namerava, ako se nova taktika obnese, podaljšati zasedanje preko  1. julija. Ako pa do 1. julija proračunski provizorij ne bo dognan, začne vladati s § 14. Jugoslovanski klub, češki veleposestniki in cen-trum se nameravajo združiti v novo organizacijo, ki Čehov v obstrukciji sicer ne bo podpirala, pač pa jim stala na strani. Ta organizacija bo s Čehi v zvezi, kar se je sedanjemu načelniku mladočeškega kluba že sporočilo.
Vojna v Južni Afriki. Roberts še vedno molči o svojem položaju. Buri stoje jedva pol dneva daleč od Pretorije, v Hartherlevu. Da se ne boje preganjalcev, je pač dokaz, da imajo Angleži dovelj opravka na desnem krilu in na Vaalu. Buri nastopajo ondi jako smelo. Pri Haters-pruitu so zgrabili Angleže, ki so imeli 19 mrtvih, med temi sam polkovnik, in 37 ranjencev, med temi štiri častnike. Iz raznih krajev bojišča se javlja 52 slučajev kuge. Ako je nastala epidemija res kuga, je Ro-bertsova armada v strašni nevarnosti. „Daily Express" javlja 30. maja, da so bili Angleži pri Bovsensu in Modderfonteinu tepeni, ter da so Buri u j eli 700 Angležev. Potrjena sicer ta vest še ni, a znano je, da Angleži o svojih nesrečah radi molče. Dopisnik „Daily Expressa" poroča, da se je vozil v vlaku s Kriigerjem, ki mu je dejal, da se vojna z zavzetjem Pretorije ni končala, da transvaalska vlada še obstoja, da sam nikakor ne misli pobegniti iz dežele, nego da ostane, dokler bo imel vsaj še 500 mož. Buri se bodo počasi umaknili proti Lvdden-burgu, kjer so toli ugodne gorske pozicije, da se bodo mogli držati baje več mesecev. Iz Laurenzo Marqueza pa poročajo, da je bil američanski konzul Hollis pri Kriigerju ter mu imenom svoje vlade nujno priporočal, naj sklene mir.
Revolucija na Kitajskem, Razmere ob Peihu ali ob Beli reki so vedno slabše. Tsunglivamen, najvišja kitajska oblastnija zunanjih del, je ponudbo ruskega poslanika v Pekinu, da naredi z ruskimi četami mir, odklonila, ker se je zbala Japonske, ki je proti temu protestirala in že mobilizirala svojo izvrstno vojno mornarico. Radi Japonske doslej Rusija ni poslala na Kitajsko večjih vojaških oddelkov, in kakor poroča iz Shanghaija biro* Dalziel, je vojna med Rusijo in Ja-
ponsko neizogibna, ako bo poslala Rusija vendarle več vojaških čet v Pekin. Pa tudi Anglija je proti temu, da bi posredovala Rusija kot voditeljica drugih, na Kitajskem angaževanih veleoblastij. .Times" piše odločno proti Rusiji, češ, da bo zlorabila položaj drugim državam na škodo, ter poživlja svojo vlado, naj se združi z amerikansko vlado. .Vsekakor moramo ohraniti svojo hegemonijo ter jo braniti hitro in z energijo. K sreči nam ponuja morna-rična brigada našega ladijevja v najkrajšem času potrebnih sredstev za ta namen v kitajskih vodah'. Anglija je poslala dve največji vojni ladiji, „Barfleur* in „Terrible" na Kitajsko. Tako zabranjajo v ljubosum nosti Japonci in Angleži Rusiji, ki je Kitajski soseda, da bi posredovala energično in z uspehom ter branila krščansko tujstvo. Kitajsko vojaštvo samo je docela nezmožno zatreti krvavo revolucijo, ki pobija ljudi, požiga vasi in ruši železnice. Vlada je izjavila Japonski, da bo sama naredila mir, a koliko je vredna kitajska armada, kaže ukor. kateri se ji je te dni izrekel radi — bojazljivosti nasproti boksarjem. Več sto vojakov je že pobegnilo ali pa se uprlo marširati proti ustašem. Vedno bolj postaja jasno, da igra vlada komedijo, in da je sporazumljena z ustaši, ki so nekaka liga kitajskih patriotov, branitelji dinastije Mandžu in cesarice. Glavar boksarjev je sin cesarja Tackwanga, princ Tuan, čegar sina Pučuna je lani cesarica določila prestolonaslednikom. Vlada in krona sta torej z ustaši v najožji zvezi ter se strinjata z onimi, ki so izdali geslo: .Smrt vsem tujcem!" Boksarji so nabili plakate, s katerimi groze, da bodo danes, v soboto pomorjeni vsi tujci.
Dopisi.
Iz Sarajeva, 5. junija. Slavnostni dnevi so minuli. Danes je velika večina gostov zapustila mesto. Slavnost se je izvršila sijajno. Obširen opis čitali bodete v hrvatskih listih in pozneje v posebni knjigi, katero namerava izdati slavnostni odbor, in katero bode gotovo vsak vdeleženec radostno pozdravil, kot spomin nepopisnega navdušenja, ki ga je rodila ta velepomembna slavnost. Vdeležba je bila za tukajšnje razmere velikanska. Prihitelo je v Šeher-Sarajevo nad 40 pevskih in sokolskih društev s 24 zastavami in 500 pevci in pevkami, in nad tisoč drugih gostov iz Bosne in Hercegovine, Primorja, Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. V krasnem sprevodu korakala so vsa društva, vsako pod svojo zastavo, a vsem na čelu spletska glasba, v društvenih ali pa narodnih opravah. Blagodejna mnogovrstnost barv očarala je slehernega, ki je videl to slikovito in dolgo vrsto moško in mlade-niško lepih in junaških postav, in med njimi kite ljubkih dekliških obrazov v narodnih nošah in znatno število drugih dražestnih dam. Kaj tacega se še ni videlo v Sarajevu in se ne bo tako brzo. Isto se sme trditi o serenadi s 500 lampi j ni in dvema glasbama — vojaško in spljetsko — ki se je v soboto zvečer po prftodu priredila deželnemu poglavarju in kumi zastave. Daleč, daleč so se razlegale iz krepkih grl 500 pevcev v tiho noč .Cesarska pesem", „Lijepa naša domovina" itd. — Da je bilo vse na nogah, koder se je serenada pomikala, je lahko verjeti.
Pri lepem vremenu vršila se je v nedeljo inštalacija dragocene zastave „Trebe-vičeve", kateri so se pripeli trije krasni trakovi (med njimi oni „Sarajevskih Slovencev"). Pela so vsa društva. Po inštalaciji je šlo nad 300 gostov, med njimi mnogo narodnih zastopnikov in druge odlične gospode, k banketu, kjer so se v vznesenih, poetičnih govorih poveličevale vzvišena ideja domovinske ljubezni, hrvatska kultura in pesem, katera naj zjedini vse Hrvate brez razlike vere. Slovencem je nazdravil ognjevit govornik z jako laskavim govorom, katerega je končal z željo, naj bi Slovenija krona bila zjedinjenemu hrvatstvu. Velika dvorana .Društvenega doma" se je tresla od ploskanja in gromovitih klicev: .Živeli Slovenci!" Zahvalil se je s primernimi, iz čutečega srca izvirajočimi in v srca sezajočimi besedami g. Jan. vit BIeiweis iz Ljubljane. Njegovemu govora je sledila jednaka ovacija priljubljenim Slovencem
Vdeležilo se je banketa tudi mnogo Mohamedancev, v katerih se je začela buditi narodna zavednost Med govorniki sta
bila tudi dva Mohamedanca; njuna govora sta se posebno živahno odobravala
Noben govornik se ni dotaknil ni z naj manj o besedico strankarstva, in to nas je posebno veselilo ; strankarske zadeve naj se nikdar ne spominjajo o takih prilikah. Po banketu odpeljali so se gostje v Ilidže. Tam se je zbralo kakih štiritisoč ljudi, katere so glasba, pevci, kolesarji, sokolci itd. zabavali.
V ponedeljek dopoludne nastopala so v gledališki dvorani .Društvenega doma" posamezna pevska društva, a Zajčevo .More" zapelo se je skupno, in zopet so se razigrala srca mnogoštevilnim poslušalcem. Teško je povedati, kateremu pev. društvu gre prvenstvo. Skoraj vse produkcije so bile umetniško dovršeno.
Popoludne je dež pokvaril izlet na »Vrelo Bosne", katerega se je pa vendar vdeležilo nad tisoč ljudi. Prosta zabava zvečer je bila v Ilidži in v »Društvenem domu", ter je trajala, če prav je bil drugo jutro ob sedmih napovedan odhod, do pozne ure.
Navzlic toliki vdeležbi, navzlic veliki napetosti med tukajšnjimi Srbi in Hrvati se ni dogodil najmanji nered, in organi javne varnosti niso imeli povoda, da bi posegli vmes. Najhujši nasprotniki hrvatskih teženj priznavali so, da vdeleženci niso bili kaki divjaki, temuč — če prav ne vseskozi učeni, pa vendar vseskozi omikani ljudje, ki sicer zahtevajo svoje naravne pravice, kateri pa, če tudi jih je na tisoče zbranih, svojih nasprotnikov z nobeno besedico ne žalijo. Povejte to našim kulturonosnim Nemcem, vzlasti celjskim.
Kako se je ves hrvatski narod zanimal za to slavlje, in kako važnost mu je pripisoval, vidi se iz tega, da je prišlo več kakor osem sto brzojavnih pozdravov in mnogo darov za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda, kateri so se poslali po „Obzo-rovem" nasvetu mesto telegramov. Med brzojavnimi pozdravi našteli smo v naglici kakih 20 slovenskih.
Navdušenost vseh vdeležencev brez izjeme je bila izredno velika, in opravičena je nada, da bode rodila mnogo dobrega in zdravega sadu. Bog daj!
O žalostno pičli vdeležbi vabljenih Slovencev zdi se mi najprimerneje molčati. — Ali je res domači boj tako prevzel vse sloje slovenske, da se tako borno malo zanimajo za ideje, katere moramo gojiti, ako sploh hočemo živeti ?
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9 junija. Osebna vest.  Gimnazijski učitelj v Novem mestu g. dr. Jos. Pipenbacher je dobil naslov profesorja.
— Občinski svet ljubljanski imel bode v torek, dne 12. t. m. ob 6. uri zvečer redno sejo.
— Shod v Lescah. Odličen rodoljub nam piše iz Lesec: Tudi jaz sem bil pri Wuchererju, ko so Ažman, Krek in Pogačnik svoje pleve volilcem v oči metali. Prav pazljivo sem poslušal, in lahko rečem, da mi ni odšla niti največja, niti najmanjša budalost, bodisi, da jo je izustil Krek, ali Pogačnik, ali pa še celo Ažman! In glejte, dasi sem vestno poslušal, vendar nisem čul tistih neslanih besed, s kojimi .Slovenec" svojo prisiljeno lojalnost vladnim krogom vsiljuje. Pri nas se v obče sodi, da so si klerikalci dotični veleizdajski mej klic izmislili, ter potem nalagali vladnega zastopnika. Hoteli so tako vsaj nekaj rešiti za svojo reklamo, ker so opazili, da se reklama, ki naj bi jo bil shod pri Wuchererju rodil, ne bo posrečila. Drugi zopet sodijo, da so klerikalci sami najeli in plačali pijanega fakina, da je — se ve prav tiho, da ga je komaj čulo nekaj pijanih popov — zaklical veleizdajske besede, katere hočejo sedaj n a r o d n o - napredni stranki natveziti! V klerikalni naši stranki so že taki fakini, ki so sposobni, izvesti tako ostudnost. Ni pa treba še posebej omenjati, da se .Slovencu" in njegovim prisiljenim tiradam pri nas vsak smeje!
— Ljubljanska kreditna banka je gotovim klerikalcem trn v peti, in radi bi ji škodovali, ker vedo, da potem ne bo več tako lahko v motni vodi ribariti, kakor «ed»i. T.i i«zi ie dal ^-.o ■Cnh..,
duška. Napadel je, podlo in infamno, kakor je že njegova navada, župana Hribarja, in se zaletaval v banko, kakor tele v nova vrata. Zaman ves trud! Ustanovitev banke je popolnoma zagoto vljena in začne le ta zanesljivo poslovati določeni dan, če bi radi tega Koblar in za njim skrivajoči se klerikalci same jeze tudi popokali.
— Skrivnostno snovanje županskih zvez. Piše se nam: Iz „Slovenca" z dne 29. maja t. 1. smo izvedeli, da so župani kranjskega okraja predložili vladi pravila .okrajne županske zveze za kranjski okraj" v potrjenje. Ker o tem ničesar ne vemo, vprašamo: Kje so tisti župani, kateri so predložili pravila deželni vladi? Zakaj niso dobili vsi župani povabila k taki zvezi? Ali je morda to zveza samo za nekatere klerikalne izvoljence-župane? Toraj z imeni na dan! Ne skrivajte se, ako imate poštene namene ! Kje so tisti župani, kateri so pravila za celi okraj vladi predložili, brez vednosti večine svojih tovarišev? Kdo jih je v to pooblastil? Naše skromno mnenje je, da bi se morala vsa občinska predstojništva skupaj na posvetovanje povabiti, predno se kaj takega ukrene, — ako imate sploh poštene namene — ne pa za hrbtom tihotapsko delati. Nadejamo se, da se bodo tisti ž u -pani, ki snujejo okrajno zvezo, s svojimi imeni oglasili, da bodemo znali, komu moramo — svoj pristop naznaniti. — Več županov kranjskega okraja, kateri o taki zvezi nič ne vedo.
— Občinske volitve na Bledu se bodo vršile prihodnji teden, in upati je, da bo napredna narodna stranka zmagala na celi črti. Slabo gospodarstvo klerikalnih svedrcev je odprlo ljudem oči. To gospodarstvo je bilo naravnost škandalozno. Ko so klerikalci pred dvema letoma dobili večino v občinskem zastopu in je bil izvoljen klerikalen župan, tedaj je župnik slovesno obetal, da ga bo podpiral z vsemi močmi. No. župana ni podpiral, pač pa hitro zahteval 1000 gld ubožnega denarja nazaj v farovž. Klerikalni župan je z občinsKira denarjem tako izvrstno gospodaril, da še danes manjka 130 gld., katerih bivši klerikalni župan Kežar nikjer ne more dobiti. Kaj ni to lepo? Za pot pod Zob je porabil 128 gld., za most na Kaplenik pa 858 gld, ne da bi bil to občinski odbor dovolil. Kar na svojo roko. A kar je najlepše, je to, da morajo Grjani in Mlinani svoja pota in svoje mostove sami vzdrževati, v tem ko je klerikalni župan za imenovano pot in za most porabil občinski denar. Vsled tega ničvrednega gospodarstva bo morala občina napraviti dolg. Zdaj bi klerikalni svedrci radi zidali novo cerkev brez konkurenčne obravnave. Menda bi radi nekateri kaj profita napravili za svoje žepe, ker se tako boje postavne poti. Blejci so v zadnjih dveh letih lahko spoznali, kam pridejo, če izroče občinsko gospodarstvo klerikalcem, in zato se sme pričakovati, da se udeleže volitve polnoštevilno in spravijo v občinski zastop dobre gospodarje. To je toliko potrebnejše, ker bi klerikalci najraje pregnali vse ptujce, dasi ti puste na Bledu obilo denarja.
— Vipavski klerikalci stopili so zopet s pritožbo zoper občinsko volitev v rokah .pred deželno predsedništvo z globoko spoštljivostjo in neomahljivim zaupanjem". Bog ve, da li bo .neomahljivo zaupanje" res kaj pomagalo? Kako fami-liarni so pač ti naši Abderiti z deželno vlado! Čudno! — Sicer ni pri nas nič novega, razen da dekan Erjavec te dni obavlja svoje kanonične vizitacije po cerkvah in šolah, in da porablja to priliko, da svari kmetske filozofe po jednorazrednicah, ki morajo biti politično že precej izobraženi, da ne smejo čitati .Slov. Naroda", a kaj čitati, niti dotakniti se ne smejo te kužne spake, in kjerkoli jo dobe, naj jo kar hitro v ogenj vržejo. Naš prijatelj postaje že star in starost gre na otročje. Mi prav iskreno molimo za njegovo duševno čilost in zdravje.
— Kaplan z birtahom — prijatelj hranilničnih knjižic. Pred kratkim je bil v Boh. Bistrici sodni uradni dan, na katerega je bil klican tudi znani konsumnik .kaplan z birtahom" Oblak. Mož je bil kaj slabe volje in videlo se mu je na obrazu, kako ga grize, da se mu hoče vzeti, kar je gotovo le z veliko težavo dobil v roke. In vzela se mu je res hra-nilnična   knjižica.  Težkega srca
in ĐESJi aramaMiiim \e\ in MlaH _oaA_
nika in hudo pokašljeval, ko se je izkazalo, da računi ne gredo prav skupaj. Ta hra-nilnična knjižica je last bolne, od mrtvo-uda zadete in zsd slaboumno spoznane Mine Oder. Knjižica se je izročila kaplanu Oblaku v varstvo z naroČilom, da plačuje iz nje za oskrbovanje Mine Oder. Res je, četudi šele na večkratno tirjanje izplačal od meseca maja lanskega leta vsega skupaj 50 gld. za Mino Oder. Pravijo, da Se teh 50 gld. ni rad dal. Kaj bi ne, ko je imel toliko drugih stroškov! Izkazalo se je namreč, da je iz hranilnične knjižice slaboumne in bolne Mine Oder .izplačal" za m i s i j o n, za neke cerkvene namene in za neko .blago dušo" več sto goldinarjev. Kaj ni to zanimivo in značilno? Oblak bo seveda tajil in se zvijal na vse načine, a pomagalo mu ne bo nič, kakor mu ni nič pomagalo na uradnem dnevu v Boh. Bistrici. Ljudje govore seveda še marsikaj o tej preznačilni zadevi, pa za danes naj zadošča to, kar smo povedali. Če bo Oblak nesramen, mu damo še boljšega tobaka pod nos. Radovedni pa* smo, ali bo nadvarstvena oblast varovala korist slaboumne Mine Oder vsaj toliko, da ne bo ta ženska imela škode.
— Srečni Kamnik 1 Kmalu ga bodo zavidala vsa druga mesta, zakaj obeta se mu naprava, ki bo zanj neusahljiv vir dohodkov. Obeta se mu nov samostan. Stal bo menda sredi mesta in se zanj že kupujejo hiše. V samostanu bodo menda prebivale šolske sestre, ki se bavijo navadno z vzgojo deklic. Kdor je tako kratkoviden, da ne spozna jako slabih strani samostanskih šol, tistemu pač ni pomagati.
— Z Rake se nam javlja: Naš župan Hrastnik je res vzoren mesar. Le škoda, da ne kolje kozlov samo v svoji mesnici, nego tudi v županskem svojem poslu. Kozlov pa obilo zakolje kot mesar, pa tudi kot župani Očetje duhovniki so pa ž njim zadovoljni, ker jim neprestano — kakor bi rekel Primož Pakiž — okrog .telesa" lazi. Sedaj streljajo povsod proti toči, samo pri nas se še ni streljalo, ker gospod župan ni imel časa, da bi bil razdelil smodnik, ki leži že dolgo časa nekje v njegovi kleti. Drugod niso imeli toče, pri nas smo jo pa imeli, in prav pošteno nam je raztolkla vinograde, ker župan ni imel časa, da bi bil razdelil smodnik. Morda pa pobožni ta poštenjak še vedno misli, da so gospod fajmošter najboljše sredstvo proti toči, in da streljanja sploh treba ni. Pri našem gospodu županu je pač vse mogoče, „kozlarija" spada namreč v njegovo obrt.
— Diskreditiranje Ijubjanskegatrgov-stva. V naznanilih dunajskih listov o in-solvencah čitamo tudi ime „Anton Winter, Kaufmann in Laibach8. Čitali smo to naznanilo z velikim začudenjem, ker Še nikdar nismo čuli, da bi bil v Ljubljani kak trgovec Anton Winter. Iskali smo v Fi-scherjevi adresni knjigi in v imeniku vo-lilcev, toda vse zaman. Šele po dolgem izpraševanju smo izvedeli, da je ta .Anton Winter, Kaufmann in Laibach" Bog ve od kod privandran krošnjar, navaden „Binkel-jud", ki hodi po semnjih in obeša kmetom za drag denar slabo blago. Torej ne dovolj na tem, da ti tuji krošnjarji oškodujejo pošteno domačo trgovino, so zdaj še začeli diskreditirati ljubljansko trgovstvo. Kdo pa ve zunaj Ljubljane, da je ta Anton Winter .Binkeljud" in ne trgovec? Nihče! Vsak, kdor čita poročila o insclvencah, in čita jih ves kupčijski svet — bo rekel: Že zopet je v Ljubljani faliral neki trgovec. Ljubljana je v trgovskih krogih zaradi so-lidnosti in reelnosti svojih trgovcev na tako dobrem glasu, kakor malokatero mesto, ali po počenjanju takih .Binkeljudov", ki se izdajajo za trgovce, v tem, ko so obskurni krošnjarji, pride lahko ob svoje dobro ime, in zamore trgovino zadeti velika škoda. Z ozirom na to moramo pač zahtevati, naj oblastva posvetijo vso pazljivost tem največ iz Ogrske privandranim .trgovcem", ki krošnjarijo po semnjih, a če jih vse skupaj napodi iz dežele, bo storila resnično dobro delo.
— Stavka v Vevčah. Dne 17. m. m. ostavili so delavci v papirnici delo in danes, po preteku dobrih treh tednov, še ni nobenega upanja, da bi se zopet pričelo z delom. Ljudstvo je silno razburjeno, ker Franc Bricelj, kojega so orožniki drogi dan po Štrajku odvedli v Ljubljano, Se danes sedi v preiskovalnem zaporu. Včeraj vložil je France Bricelj po svojem zastopniku prošnjo na višje državno pravdni*tv o ▼ Gradcu, da
se zaslišijo njegove priče, in da se izpusti iz zapora. Kaj je zakrivil France Bricelj? — Kakor pripovedujejo priče France Tol-majner, Lovro Bizjak, Jakob Šetina, Andrej Rant in Miha Klemenčič, prišel je Franc Bricelj na večer štrajka v tovarno ter tam pozval nekaj svojih tovarišev, naj se ž njim podajo k centrali električne naprave, da mirnim potom vodstvo opozorijo na nevarnost, ki utegne nastati, ako pri motorjih ne posluje noben delavec. — Našli so vrata centrale zaprta, ter se potem, ne da bi skušali komo silo delati, podali mirno domu. Dva dni pozneje bil je Bricelj aretiran. Za« slišalo se je nekaj prič, toda vse prošnje Franceta Bricelja, da bi se ga izpustilo, ostale so brezuspešne. O rezultatu dognane preiskave seveda ne moremo in ne smemo poročati. — Čujemo pa, da se Briceljnu ni moglo dokazati nobeno hudodelstvo in posebno ne ono po § 84. k. z. d, to je hudodelstvo javne posilnosti s silovitim napadom na tuje nepremično blago — takozvani .Landfriedensbruch". — Dolgotrajna pred-preiskava zoper Franceta Briceljna ostala bode očividno brez pozitivnega uspeha. Doseglo se je le to, da se ljudstvo še do danes ni pomirilo. — In zakaj je ravno na Franceta Bricelja padel sum, da je zakrivil hudo kažnjiv zločin? On je bil isti, ki je sestavil pismeno prošnjo na vodstvo za izboljšanje dnine in zahteval, da se vendar skliče občni zbor bolniške blagajne. Le-ta se je sicer sklical, toda proti postavnim predpisom v sobi tovarniškega ravnatelja, kjer ima komaj 35 osob prostora, dočim je delavcev, odnosno členov bolniške blagajne okoli 900. Iz tega je razvidno, da so bili delavci v istini provocirani k stavki, in da je vsega krivo brez-ozirno, da ne rečemo brutalno vodstvo, ki odreka delavcem vsako najmanjšo pravico do dostojne človeške eksistence. — Na ,Slo-venčeve' budalosti, s katerimi bi rad prikril sleparjenje vevških delavcev od strani klerikalcev, bomo zaradi pomanjkanja prostora odgovarjali v ponedeljek.
— Iz seje ljubljanskega „Sokola" se nam poroča: Vsem onim Članom, ki se še niso prijavili k redni telovadbi, ki se v zadnjem času goji prav marljivo, se naznanja, da se je odboru posrečilo poravnati vse dosedanje diference in se je torej nadejati, da se .Sokol" dvigne zopet v vsakem ozira na oni višek, ki mu pristoja kot najstarejšemu slovenskemu telovadnemu društvu Vodstvo telovadbe je prevzel zopet kot načelnik brat dr. Viktor Murni k, podnačelnik je brat Dojko H a c i n. Telovadni dnevi so ponedeljek, sreda in petek, zvečer od 8—10. ure. Ker bode društvu pri letošnjih večjih izletih (Kranj, Celje, Vipava) prilika pokazati se, naj se vsi člani prav marljivo udeležujejo telovadbe. Dalje se je sklenilo prirediti več popoln-danskih peš izletov, katerih prvi bo v nedeljo dne 17. t m. v Šmartno-Tacen pod Šmarno Goro.
— Russkij kružok v Ljubljani priredi 14. t m. popoldne — t. j. na praznik sv. Telesa — izlet na Vrhniko. Odhod ob 155 pop. z vlakom. Vsi člani so najuljud-nejše vabljeni, da se izleta vdeleže polno-številno.
— Deputacija goriškega deželnega zbora, ki je bila izvoljena, da se povodom 4001etnice, odkar pripada Goriško-Gradiščanska habsburški hiši, pokloni cesarju in ga povabi, da obišče Gorico, bo v ponedeljek sprejeta v posebni avdijenci. V deputaciji so deželni glavar dr. Pajer in poslanci BerbuČ, dr. Gregorčič, baron L o c a t e 11 i in dr. Venuti.
— Sanatorij „Leoninum" v Ljubljani. V privatno bolnico .Leoninum" sprejemajo se vse bolezni razun bolezni na umu in akutnih infekcioznih bolezni. V sanatoriju zdravijo p. n. gg. primari ji: Dr. Kar. Blei weis vitez Trsteniški, dr. E Bock, dr. V. Gregorič, dr. E. Šla j mer dr. Alfr. Valenta pl. Marchthurm, izmed katerih si izvoli bolnik zdravnika po svoji volji. Za konzilijarija se pa lahko pokliče vsak drag zdravnik. Pojasnila glede sprejema daje primarij g. dr. V. Gregorič, Resi jeva cesta 5.
— Kmetijski poskusi na Barji. Na ljubljanskem barji vzelo je lansko leto poljedelsko ministrstvo od mestne občine v najem nekaj neobdelanega sveta, z namenom, poskusiti ta svet* kako bi se na njem obnesla kultura. Na račun-tega ministrstva se je letos oziroma že lani pričelo obdeUvanje tega zeinljišča, ki leži mej cesto, vodstev Ctaovas m strugo Ljublja-
nice. Svet se je pred vsem obdal s potrebnimi jarki, da ss je odtekla po njih voda, zemljišče pa se je na to razkopalo, raz-oralo in dobro pognojilo. Raznovrstna poljska semena, ki so se položila v črno barjansko prst, so vsa brez izjeme pognala: fižol, krompir, repa in dragi sadeži so že za ped nad zemljo in bodo to leto prav obrodili. Ti poskusi pričajo sedaj, da se da ljubljansko barje uspešno kultivirati, in da je ideja poljedelskega ministrstva bila prav srečna v tem oziru.
— Telovadno društvo ..Gorenjski Sokol" praznovalo bode v nedeljo, dne 8. julija slavnost razvitja nove društvene zastave. Podrobneje o slavnosti objavimo pozneje, vender sporočamo sedaj lahko že toliko, da bode slavnost popoldanska s približno naslednjim vsporedom: Ob 1. uri sprejemala se bodo društva na kolodvoru, potem bo sprevod došlih društev po mestu, na to razvitje zastave. Ob 2. uri banket v gostilni gospoda Petra Mavrja. Ob 4. uri javna telovadba. Ob 6. uri koncert. Ob 8. uri odhod na kolodvor. Ona društva, katera niso dobila pismenih vabil, ki so se že razpošiljala in se žele udeležiti te slavnosti, naj se blagovole javiti odboru .Gorenjskega Sokola".
— ..Kmetijsko društvo" v Št. Petru na Goriškem so ustanovili klerikalci. 0 njem smo čuli, pravi .Soča", mnogo zanimivih pritožb, ki dokazujejo nezdrav pričetek in še bolj nezdravo delovanje. Dne 27. maja je bil občni zbor. čujte, ljudje božji samo to: Iz računa je posneti, da je to društvo nakupilo od svojih članov v zadnjem četrtletju blaga za 1363 gld. 65 kr., katero je razpošiljalo po svetu, baje celo v Draždane, Berolin in Aleksandrijo. (Velikanski izvoz za teh 1363 gld.! — In čujte: pri tej neznatni kupčiji je imelo 682 gld. 38 kr. dobička, torej nad 50% ! Ali čujmo, kaj pravi poročilo dalje: »Žal, da so izvenredni stroški (kakor taksa od nakupa hiše 140 gld. 62 kr. ustanovni stroški 39 gld. 97 kr., zavarovanje za 10 let 46 gld. 20 kr), kateri so pobrali sicer preostali čisti dobiček". Grozovita izpoved proti klerikalni organizaciji našega kmeta! V Št. Petru se je torej ustanovilo društvo, ki je svoje člane tako stiskalo, da je delalo z nad 50 °/0 dobičkom a vkljub temu ni moglo prenesti vseh stroškov. Ali odštejmo vse imenovane .izredne stroške", če tudi to ne gre, ostane še vedno dejstvo, da je delalo s 34° 0 dobičkom, kateri torej je šel ves za — stroške. Kateri trgovec dela s 34% dobičkom ? Evo dokaza k našim trditvam, da pri nas vsak trgovec, da pri nas vsak trgovec lahko tekmuje klerikalnim zadrugam. Zato bodi vseh rodoljnbov sveta dolžnost, da varujejo kmeta — takih osrečiteljev!
— „Ljubljansko učiteljsko društvo" bode imela v ponedeljek dne 11. junija t.
1. ob 6. uri popoludne svoje redno mesečno zborovanje v IV. a razredu I. mestne deške šole v Komenskega ulicah po sledečem vsporedu: 1. Predsedstvena naznanila.
2. Dopisi. 3. Enotne pisne oblike za vse ljubljanske ljudske šole, poroča g. Janko Likar. 4 Nasveti. — Gostje dobro došli!
— Češka koča na Grintovcu je dodelana in bo od dne 15. junija t. 1. naprej oskrbovana in pristopna hribolazcem. Slavnostna otvoritev bo v dragi polovici meseca julija.
— Za radovljiški politični okraj se snuje mojstrska zadruga s sedežem v Radovljici.
— Nova vojaška bolnica. Vsled povabila višjega štabnega zdravnika dr. A. pl. Wagnerja sta si ogledala danes župan Hribar in magistratni tajnik Lah novo vojaško bolnico in bila iznenađena o njeni veliki čistosti in zelo praktični uredbi.
— Ustanovitev mestne godbe. Drevi ob 8. uri je v .Narodnem domu" (lokalna levo) sestanek prijateljev godbe, da se dogovore glede odbora, ki bi nabiral prispevke za novo mestno godbo. P. n. gospodje se uljudno vabijo na ta sestanek, ter prosijo pripeljati seboj tudi svoje prijatelje.
— Samomor? Predvčerajšnjim ponoči je na potu iz Trsta v Benetke skočila gospčna. Dora Lavričeva, hčerka znanega veletržca g. Lavriča v Trstu, z ladje in utonila. Šele v Benetkah so zapazili, da gospodične ni več na ladji. Pokojnica je bila znana krasotioa; v zadnjem Času je bila vedno zalo otožna.
— Frsnotšksnska ara — štrajka. Ta ure je kakor .ifcattov* ribniški konj. Kar
.muha jo prime", pa se ustavi in čuda ni, da mora ta in oni, ozirajoč se nanjo — kleti, ker mu na vseh straneh po navadi napačno kaže Oo. frančiškani naj bi to staro železje vrgli že doli! čas bi bil!
— M eda rd ovo 40 dnevno vreme se je včeraj pričelo, a ne v veselje ni kmetu ni meščanu, če bosta Falb in Medard letos .skup držala", bomo mesto s solnčniki ob solnčnih dneh — z dežniki po ulicah manevrirali.
— Ponočna vožnja. Fijakar J. P. je danes ponoči postavil svoj vprežen voz na Figabirtovo dvorišče in je šel v gostilno se krepčat. Mej tem pa je prišel neki hudo-mušnež na dvorišče, se vsedel na kozla in pognal konja naprej v mesto. Fijakar je ves prestrašen letal po mestu in popraševal po mitnicah, če so kaj videli njegov voz in konja. Hudomušnež se je vozil mej tem po mestu in podil konja kolikor se je le dalo. Ves zasopihan in preplašen je bil konj, ko je spet prišel na Figabirtovo dvorišče, kjer so nepoklicanega ponočnega voznika pošteno v roke vzeli.
— Tatvine. Mariji Potočnikovi, hišni posestnici na sv. Petra cesti št. 5 so bili ukradeni srebrni noži, žlice in vilice s črkami M. J. — Krojaški vajenec Jožef Šker-janec je ukradel svojemu mojstru Matiji Koširju v Hilšerjevih ulicah št. 1 hranilnično knjižico in vzdignil na njo 30 kron. Denar je skril, hranilnično knjižico pa dal nazaj na prostor, kjer jo je vzel. Matija Košir je takoj, ko je opazil tatvino, imel sum na vajenca Škerjanca, in ko ga je zaradi tega prijel, mu je ta takoj tatvino priznal.
— Z rešilnim vozom so pripeljali z južnega kolodvora v deželno bolnico dimnikarskega pomočnika Franceta Kovšco, ki je pri ometanju dimnika v Planinici pri Škofji Loki padel iz dimnika na tla in se hudo poškodoval.
— Nezgoda. Mestna uboga Frančiška Mlakar je danes dopoludne prišla pod fija-karski voz. Šla je Čez cesto, in ker je gluha, hi slišala, da se bliža voz, in da fijakar kliče, naj se izogne. Konj jo je podrl na tla. Poškodovala se je na obrazu. Fijakar je vozil počasi _
* Nesreče v rudo- in premogokopih.
Od 1. 1890—99 se je primerilo v Avstriji 13 velikih nesreč v jamah. Pri teh nesrečah se je ponesrečilo 805 delavcev, 800 je bilo ubitih, le 5 je ostalo invalidnih. Mrtvi delavci so ostavili 538 vdov in 1263 sirot. Največ nezgod se je pripetilo v Marijini jami v Pribramu, v Lariscbovem premogokopu v Karvinu, v Wilczekovih premogokopih v Pol. Ostravi in v Friderikovi jami v Vojniku.
* Rodbina slovanožrca dr. Koliska na Dunaju, ki je postal herostratsko slaven s svojim šolskim predlogom, da smejo biti na Dunaju samo nemške javne šole, je rodom češka Koliskov oče je bil rojen v Opočni poleg Novega Mesta na Metuji. Bil je kakor ded mlinar. Koliskov oče živi sedaj na Dunaju s svojim sinom, ki mora ž njim govoriti češki, ker oče — češki mlinar — ne zna nemški. Taki so ti slovanski Jani carji!
* Škandali med rimskimi romarji. Pri zadnji slavnosti sv. Petra je bila seveda ogromna gnječa. Zategadelj so se sprli nemški in francoski romarji v cerkvi ter skušali najprej drug drugega prekositi z glasnejšim molenjem, petjem, sikanjem in žvižganjem. Končno so se začeli psovati ter se ruvati. Najhujši so bili baje francoski duhovniki, ki so se vedli kakor pravi pretepači. Katolik dr Filip Gaupp poroča svoje doživljaje v .Beri. Tageblatu", da so Francozi zmerjali Nemce z luterani ter se vedli skrajno škandalozno.
* Učitelj pozval nadzornika na dvoboj. VSzegedinu je inspiciral nedavno šolski nadzornik Julij Tergina ondotno višjo dekliško šolo. Profesor Koloman Sidlovits je izpraševal učenke. Ena izmed njih ni znala odgovora na neko vprašanje, zato je poklical iz nižjega razreda neko učenko, ki je znala odgovoriti ter s tem učenko višjega razreda osramotila. Šolski nadzornik je grajal to metodo ter učitelju prepovedal postopati tako. Zato je učitelj pozval nadzornika na dvoboj.
* Častilci vraga. V okolici nekdanje prestolioe asirske drŽave živi narodič Jezi-dov, ki sicer veruje v milost in modrost božjo, a vendar Časti tudi vraga. Po jezidski
par Daije v prilogi, -m
▼eri je hodit lep, veličasten, duhovit in močan, kakorften je bil pred svojim pad cem. Vsakega oktobra časte* hudiča vsako deseto noč. Takrat prihajajo iz najdaljoejiih krajev vsi verniki na neki hrib, kjer je baje brezdno, ki vodi v podzemsko cesar stvo. Opolnoči mečejo v to brezdno razne darove ter prepevajo razne pobožne pesmi Hudičevega imena ne izgovarjajo, nego mu rekajo ,nas veliki kralj".
* Tretji kongres poljskih zgodovinarjev se je začel v Krekovem v ponedeljek. Udeležilo se ga je tudi več čeSkih zgodovinarjev. Predsednikom je bil izvoljen Miha Bobrzcjuski.
* ZvISanje poštnih pristojbin in trgovci. Trgovski gremij v Gradcu je sklenil proti povišanju poštnih pristojbin protest na trgovinsko ministrstvo. Ta protest se dopošlje vsem trgovskim gremijem v pod pis. Vloga dokazuje, da rabi trgovinsko mi nistrstvo za preuredbo pošt na deželi 4 mi lijone, sa nadomestitev dostavnin 500.000 kron; s povišanjem poštnine, dopisnic, pri poročenih pisem, pisem za inozemstvo, poštnih nakaznic, poštnih pošUjatov itd. pa bodo dohodki narasti i za 9 milijonov. Potemtakem bo ostalo fiskusu po od računu 4,500000 kron še 4,600.000 kron. Že doslej pa je nosila pošta 8,860.000 kron na leto, tako da bo znašal sedaj čisti dohodek vsled povišanja poštnine 12,600.000 kron, za letos pa celo 16,000000 kron. Graška trgovska zbornica dokazuje, da ima občinstvo, zlasti pa trgovstvo od nepotrebnega povišanja poštnih pristojbin veliko škodo, in stavi sledeče predloge: vpelje naj se za tuzem stvo dopisnica po 4 vinarje, poštnina za lokalna pisma in za tuzemstvo določenih zalepk naj se zniža na 6 vinarjev, zniža naj se cena poštnih tiskovin na normalno višino.
* Poljubljaj previdno I V Parizu se je vršila nedavno zanimiva pravda. Pred sodnika sta prišla eleganten gospod in še elegantnejSa lepa gospa. Gospod pa je imel višnjevkastorudeč nos in vse polno izpu-; ščajev po obrazu. Ta gospod je pravil, da ga je prisotna gospa povabila v gledališču ▼ svojo loža Med predstavo sta se umaknila v ozadje lože in tam je eosood poljubil lepo gospo na dekoltirani hrbet. Že drugi dan ga je začel srbeti in mu otekati nos, potem pa se mu je izpuščalo po vsem obrazu, tako da je nekdaj lepi gospod danes prav komično grd. Gospa je povedala, da je rabila za tisto predstavo prvič neko lepoiik), katero je bilo, kar se je izkazalo šele pozneje, sestavljeno iz strupenih kemikalij. Gospa je imela škodo od tega lepo-tila le na laseh. Sodnik je obsodil neprisotnega liferanta lepotila na odškodnino 2600 frankov ter mu prepovedal prodajati kemično nepreiakana lepotila.
* Poldrugi milijon za dvajset konj so stržili nedavno na dražbi konj pokojnega westminiterskega vojvode v Londona. Najvišja cena 420i)00 gold. se je plačala za 41etnega žrebca, ostali konji so bili razprodani po 40000—92 000 gtd.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj   9. junija.   Češka obstrukcija je zmagala. Poskus, jo zadušiti z nasilstvom, se je izjalovil, in je vsled tega Kor-ber ob 1. uri ponoči zaključil zasedanje drž. zbora. Mej sejo, v kateri so se do pol 6. ure čitale samo interpelacije, se je levica dogovorila s Poljaki in s klerikalci, da se v tej seji začne   boj   zoper ob stru kočijo. Vsled tega je Fuchs rekel, da hoče zaključiti sejo, da tako pretrga čitanje interpelacij, na kar je Zallmger predlagal naj se seja nadaljuje, toda ne po dnevnem redu, nego naj se začne razprava o obrtni noveli Fuchs je bil koj zadovoljen. Krama' mu je dokazal, da je to nezakonito, ker se morajo najprej prečitati vas interpelacije, in se mora, ako le jeden poslanec ugovarja, držati zbornica dnevnega reda. Hof i ca je ožigosal aavratnost nameravanega postopanja in dejal, da ne bo miru,  dokler ne »pride policija, Ako se poskusi z najvišjega mesta sankcionirana obstrukcija ailoma zadužiti. Kot se ^rjchs ni ndal, začeli so Cehi hrupno obstrukcijo. Bfeznovskv
je dal znamenje, na kar so Cehi začeli po pultih razbijati, kar se je dalo. Čehi so si vloge razdelili tako, da so le jedni razgrajali, drugi pa počivali. Cela stvar je bila s humorjem vprizorjena. Formanek je z nekim železom tolkel po pultu, Doležal je sedem pultov popolnoma razbil Tolklo se je v taktu, vrneš pa so nekateri poslanci igrali na razne instrumente. Rataj je prinesel iz bralne sobe več držal za časnike in tolkel ž njimi toliko časa, da jih je razbil V tem je bil Sehnal prinesel trobentic in piščalk Nemci so kar bežali, ko se je začelo troben-tanje in piskanje. Javvorski je čital neki ilustrovani list in grdo gledal na Čehe. Šilenv je prinesel iz restavracijske kuhinje dva plehasta pokrova in delal ž njima strahovit Sum, Doležal pa je neutrudno sukal veliko ropotačo. Pferscheju so poslali Čehi „častno piščalko". Lu-eger je prišel „instrumente" od blizu pogledat, a Čehi so mu priredili tak „ofreht", da jo je hitro odkuril. Šilenv je pozneje privlekel še velik plehast lonec in bobnal po njem z dvema žlicama Tudi zapeli so Čehi večkrat Peli so najprej avstrijsko himno, in sicer na način, ki se na Kranjskem imenuje „drajšponar". Breznovsky je na glavniku „čez jemal". Peli so potem ,Kje dom je moj', ,,Hej Slovani" in več fantovskih. Ko se je ob 9. zvečer Korber k cesarju v Schon-brun, so Čehi nakrat utihnili Pradeje začel zvoniti in poslanci so z vseh strani hiteli v zbornico. Ko so bili zbrani, so Čehi zopet načeli koncerto-vatl Ob 10. uri se je vrnil Korber in sklical ministrski svet Mej tem se je na galerijah zbralo vse polno občinstva, zlasti mnogo dam Nemci so postali nervozni, ker so videli, da ne morejo ničesar opraviti. Antisemit Kletzenbauer je nakrat napadel Čeha Dostala. Ta bi bil dal Kletzenbauerju zaušnico, da tega niso preprečili drugi poslanci. Nastal je velikanski hrušč, ki se je pa kmalu polegel Proti 1. uri ponoči je Korber vstopil v zbornico.
Čehi so ga sprejeli z žvižganjem. Ves bled in tresoč se kakor/oifea, je ivor-
ber stopil k svojemu sedežu in naznanil, da po cesarjevem naročilu zaključuje zasedanje. Poslanci so se razšli v največji razburjenosti.
Dunaj 9. junija. Uradni list prijavlja lastnoročno pismo cesarjevo, s katerim se zaključuje zasedanje drž. zbora.
Dunaj 9. junija. Danes imajo skoro vsi klubi seje. Češki klub in nova zveza, v kateri so jugoslovanski poslanci, češki konservativni veleposestniki m centrom, izdasta zvečer posebni izjavi V poljskem klubu so danes Ja-worskemu močno pretili, češ, da je na svojo roko sklenil zvezo z levico.
Dunaj 9. junija. Vlada je Čehom in levičarjem namignila, da začne najprej nova pogajanja, potem se šele even-tuvalno odloči za razpust poslanske zbornice.
Dana] 9. junija. Levičarji trde, da niso ničesar vedeli o vladnem sklepu, zaključiti zasedanje.
Dunaj 9. junija. Nemški listi izjavljajo, da smatrajo levičarski klubi postopanje prezidenta Fuchsa, vsled katerega se je začela včeraj hrupna obstrukcija, za nekorektno.
Dunaj 9. junija Češki poslanci so danes n^-Tn^mK predsedstvu, da plačajo vso škodo, kar so jo provzročili. „Instrumenti" se prod ado v narodne namene. Šilenvjev veliki boben, ki je veljal 6 gold, ae pelje v Praga Največ instrumentov sta znesli soprogi poslancev Hemricha in Šilenvja
Dunaj 9. junija „Neue Freie Presse" napada vlado, da je pri prvem naskoku cehov se udala in s tem blamirala tiste stranke, ki so hotele proti Čehom iti v boj.
Darila
Upravniitvu natega lieta s o poslali: Za družbo ev. Cirile In Metode: Gospod Alojsij Jer al a, gostilničar v Medvodah is nabiralnika v svoji gostilni 6 K 80 vin. — O. med. Brn. Dereani 0 K, nabranih na ialetu v Gostingu mej hrvatskimii m slovenskimi akademiki o priliki 96 letnice akad. društva .Hrvatska". — Skupaj 14 K 80 vin. — Živeli rodoljubni darovalci!
Fotograflčnl aparati za diletanfe. Priporočamo vsem, ki ae zanimajo aa fotografijo, ta zanimajo« fiport, ki se ga vsakdo lahko nauči, od 1. 1864. obstoječo specialno hifio fotografi finih potrebščin firme A. MOLL, c. in kr. dvorni dobavitelj, DUNAJ, Tuchlauben 9, ter da pregledajo njen ilustrovani cenik, ki se na željo pošilja brezplačno.
» (11-4)
„Psakuil vse, »fealržl najbolji«—.
Vsakdo posna ta pregovor, a kako redko se ravna
Čo njem! Ker sicer bi ne bilo mogoče, da se to-kim družinam le nepoznane prednosti in vrline, katere daje kavi Kathreiner - Kneippova sladna kava, ako se jo primeša k navadni bobovi kavi. Izkušnja je dokazala v neStevilnih slučajih, da se mora le na ta način pripravljati najboljša, najiz-vratnejsa kava, ki ima izboren okus, in ki pripomore k zdravja. Nobena gospodinja naj se več ne obotavlja, ako Se ni poskusila te najcenejše in te v stoti80čerih rodbinah udomačene kave; stori naj to na korist svoje gospodinjske blagajne in na korist svojih domačih.
Zahvala.
Ginjena po nepričakovano krasnem sprejemu, katerega so mi priredili bratje Srbi povodom mojega gostovanja v Narodnem gledališču v kraljevem Belemgradu, smatram za svojo dolžnost, da se zahvalim javno za vse p re ljubezni ve dokaze naklonjenosti in simpatije. V prvi vrsti se zahvaljujem preblagorodnemu gospodu dr. Petroviču, intendantu Narodnega gledališča, ter g. režiserja Din ulovidu, g. kapelniku Pokorni j a in prvemu reditelja g. Milošu Cvet i c-u za vse velike usluge, s katerimi so mi pripomogli do sijajnih uspehov na bratski beligrajski pozornici. Dalje se zahvaljujem velecenjenemu časopisju in gospodom kritikom za izredno laskava priznanja mojega skromnega znanja, ter vsemu beligrajskemu preprijaznemu občinstvu, ki me je odlikovalo s toli ogromnim p o setom, z najiskrenejSimi ovacijami in burnim pozdravljanjem. Od srca izrekam svojo najglobočjo zahvalo za poklonjene mi vence s trakovi, Šopke in najrazličnejše dragocene darove. Posebej se pa končno zahvaljujem velespostovani velikoSolski mladini za prekrasno liro s trobojnico.
Dnevi, ki sem jih prebila v Belemgradu, mi ostanejo neizbrisni in nikdar ne pozabim prekrasnega sprejema, katerega so mi priredili bratje Srbi kot zastopnici slovenskega gledališča v Ljubljani.
Zato kličem vsem skupaj: Hvala Vam! — in če možno: Do skorajšnjega svidenja! V Ljubljani, dne 8. junija 1900. (1141)
Irma Polakova.
DunađsOcsi borza .
dne 9. junija 1900.
Skopni državni dolg v notah .... 98 —
Skkpni državni dolg v srebra .... 97 85
avetrfiska zlata renta....... 116 25
Avstrijska kronska renta •*/•   .... 97 10
Ogrska zlata renta 4'/........ 116 25
Ogrska kronska renta 4*/,..... 9110
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1752 —
Kreditne delnice......... 707 25
London vista.......... 242-20
Nemfiki dr2. bankovc sa 100 mark .  . 118 40
tO mark............ 23 68
BO frankov........... 19 27
italijanski bankovci........ 90 55
C. kr. cekini........... 1133
Meteorologično poročilo.
VIMns nad morjem toaim. Sraftajt mini ttah 7M-0 mm
Juni	UH U|W Eovanja	metra v mm.
8.	9.aveCer	7343
9	7. zjutraj	7372
■	& popoL	737-2
i*
Vetrovi
16 7 brezvetr.
15 8 al. svzhod 21*4 I si. jug
Nebo
dež
oblačno obiačno
Srednja včerajšnja temperatura 16-4', nor-169».
Ivan Sesek, magistratni svetnik, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Vida, Vladimir in Vera ter vseh sorodnikov pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Franja Sesek roj. Rekar
danes ob 11. uri predpoludne v starosti 37 let, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bode v ponedeljek dne 11. junija t. 1. ob 6 uri po-poludne iz hiSe št. 34 na sv. Petra cesti.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Št. Peterski cerkvi.
Pokojnica bodi priporočena v blag spomin' (1149)
V Ljubljani, 9. junija 1900.
alkalicna kislina
najboljša zdravilna in osvežujoča pijača, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja,
in jo priporočajo najodličnejši zdravniki kot bistveno p>ođ.pira.l3a.o sredstvo pri Kar-lovovarških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za nadaljno zdravljenje. (36—4)
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
(Compagnon) za razširjenje zelo ugodnega in dobrega, že več let obstoječega podjetja se sprejme takoj. Potrebni kapital 900 do 1300 gld. (1118-2) Ponudbe pod naslovom: »Družbenik zelo ugodno" poste restante Ljubljana.
*i    t      1" /-i~^:..^t-.-
Bridko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naš predragi pooče, brat, strijc, gospod
posestnik in mesar
danes, v petek ob 10. uri dopoludne nagloma v Gl. letu svoje dobe preminol v Ljubljani.
Truplo predragega ranjcega prepelje zavod g. Doberleta iz ljubljanske mrtvašnice v nedeljo, dne 10. junija okoli 6. ure popoludne na pokopališče v Planino.
Svete maše zadušnice darovale se bodo v župni cerkvi v Planini.
Nepozabni pokojnik bodi priporočen v molitev in blag spomin.
Planina, dne 8. junija 1900.
(1141)
Žalujoči ostali.
i   ±   ± ±
„THE MUTUAL"
zavarovalna dražba za življenje v New-Yorkn.
Police bo pe preteka 2 let nezpodbljalne ln po preteka 3 let
nezapadljive. lasNse »t^vilke sUanee mm let« 189* t
Denarno stanje..................., 1,369.676,693 29 kron.
Zavezanosti na neon lastnikov polic............ 1,150168,487-79 ,
Prebitek na račun lastnikov polic............~    219.408,206 50 kron.
Zavarovalno stanje, v&tevsi telesne rente.......... 4,796.609,175 81 „
Dohodki leta 1898 ................... 299.660,000— .
Bar Rezerve premij avstrijskih zavarovancev zsložene so v avstrijski zlati renti pri
o. kr. mlnfsterialnem plačilnem uradu na Dunaj«. IVetne dlTlđanoe. W polici zajamčena posojila ln odkupi v gotovini.
Pojasnila, prospekte i. t. d. daje (1921—17)
generalne zastopstvo za ________________
>        v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14, II. nadstr.
KSU I I «7S1CPI »ti
Zdravilišče v vlaokllt Alpali.
(AOO m)
Južno lirolnko.
Arzenasti, železnati zdravilni vrelci priznano Izbornega uspeha proti krvnim, živčnim in ženskim jboleznim. Levico-arzenasta voda se dobi v vseh lekarnah ^641—6)
Imeniten zdraviliški zavod Z. vrste.
(Po leti in po zimi odprt.)
Krasna lega, milo podnebje, najmodernejši komfort, zdravljenje s pitjem in kopanjem, druž-binske in Športne zabave.
Železniška postaja Valsuganske železnice jedno uro od Tridenta. Direktna zveza z brzo-vlaki na vse strani in od vseh strani. Prospekte itd. pri potovalnih pisarnah in v ravnateljski pisarni v Charlottenburgu (Berlinerstrasse 33) in v Levico (južno Tirolsko).
Brzojavna adresa: Polly, Levico.
«1 PollyaPolacsek
glavni ravnatelj.
V nedeljo, dne 10. junija t. I.
V«3lilz:i
OSCBPt
na prostornem senčnatem vrtu
pri Traunu na Glincah.
Svira godba c. in kr. pešpolka štev. 27.
Začetek ob 5. uri. # Vstopnina 10 kr.
Otroci presti.
Točilo se bode sveže Koslerjevo marčno pivo, najboljša dolenjska, istrijanska in štajerska vina, postreglo pa z gorkimi in mrzlimi jedili, kakor tudi s svežimi raki po nizki ceni.
K mnogobrojni udeležbi vabi z velespoštovanjem
(1147) Janko Traun.
ggjjr Pri neugodnem vremenu preloži se koncert na prihodnjo nedeljo. "W
Odda se
»ajlina nrndaialnica
c mešanim blagom vsled družinskih razmer v zelo prometnem kraju pri želez-nični postaji 3 do 4 ure od Ljubljane. Več pove upravništvo „Slov. Naroda." (1128-1)
Trgovski pomoćnik
veSč manufakturne in špecerijske stroke, želi s 1. julijem t. I. spremeniti službo. Najraje bi Šel na deželo. = Ponudbe pod „Spremena" na upravništvo „Slov. Nar.°.
(1119-2)
Proda se
mlin z žaf?o v prav dobrem stanu in osem oralov travnikov v lepem kraju ob državni cesti, eno uro od želez, postaje.
Več pove notar Raknc na Brdu, pošta Lukovica. (H40—i)
Že 36 let z najboljšim uspehom poslujoča
gostilna z vrtom
ležeča v sredini mesta je zaradi starosti posestnikov iz proste roke na prodaj z vso gostilniško opravo in tudi ves fundus instruktus. (1135—1)
Več se izve pri lastniku Ivanu Viiklt'-ii v Karlovcu na Hrvatskem.
Stanovanja.
Za avgust se oddajo:
2 stanovanji z 2 sobama in kuhinjo 2   „   m 1 sobo  » »
za takoj pa: (ii46-i)
1 stanovanje z 1 sobo in kuhinjo.
Več se izve na Poljanski cesti št. 60.
je na prodaj iz proste roke v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgu št. 6.
V hiši je prav dobro poslujoča gostilna na zelo lepem prostoru nasproti cerkvenih vrat.  Cena je primerna. (1054—3)
Uradno d.O"voljei3.a.
(1134)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
pi*ipoi*o^a 1'raiirozinjo s pravilnim izgovarjanjem, letnimi spričevali in skromnimi zahtevami; kuhariro (Čehinjo) z 21etnim spričevalom, ki gre fctidi za vse; navadno Im»ho k večjim otrokom; retltio IiIhiiio za Ljubljano, urno in snažno z letnimi spričevali; plačilno natakarico za večje podjetje, izredno spretno, ki nadomesti vsacega plačilnega natakarja itd. I^c'e s«b nujno: Itorijaž k posameznemu gospodu v Gorico; liltarirn v zdravilišče; vee drklrt zh raznom i-Mtna tlela.
Prim.
(1133-2)
DR- E. SLAJHER
ne ordinira od 10. junija do konca julija.
_Titravi lisce
TOPLICE
na Kranjskem
dolenjske železnice postaja Straža.
Akratoterma 33—38° C, pitno in kopalno zdravljenje, izredno vpljivajoče pri protinu, reumi, laeliia** in nem raljpiji. kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni nasinl, posebne kopeli in barske kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralne in družbinske sobe. Zdravo podnebje. — Gozdnata okolica. — Dobre in cenene restavracije.
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Prospekti in razjasnila brez stroškov pri
(803—3) kopališkem ravnateljstvu.
ee—ee—ecee
9 - - *
eeeeeeaa^eaeeaoo«
•
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Fsrlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilustro-(110) vasi ceniki zastonj. (22)
»eeeeeeeseeeeeeeeaeeet
Dobro izurjena <ii38-i)
prodajalka
spretna v trgovini z mešanim blagom in v knjigovodstvu, se sprejme pri
Otonu VVolflingu na Bledu.
V kavarni „Valvazor"
se dobiva vsak dan sveži
Istotam se oddajo nastopni časopisi:
„Tagespost", „ Slovenec '*, „Agramer Tagblatt", ,,MegendorferM, „Fliegende Biatter", „Interessantes Blatt", „Dom in Svet", „Nada", „Lustige Biatter", ..Simpli-cissimus", „Flori", „Pschutt", „Cari-caturen". (1120-2;
9 Garantirano naravna in S £      najboljšo vrste q
• istrijanska in  •  * •
• #  ♦ visanska vina g
g    (t. i. „Lissa Blutwein ) q
^ priporoča  od   56   litrov  naprej ffe
f (HM-«    C. Zalaznik •
g ir :e=-u.1J\3. (S=-1sl). ^
•eeeeeeeeeeeeeee
Zajamčeno iz pristnega vina
izdeluje (434-8)
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu.
Dobiva se v vseh boljših špecerijskih in
uciirvaicoii■ 11 wUajui..:.aii.
Styria- m kolesa
so po vsakovrstnih cenah vedno v zalogi!
Ne samo najelegantnejše in najdražje, nego tudi najprostejše in najcenejše (427—14)
Styria-kolo
se odlikuje po izborni konstrukciji, solidni izdelavi in lahnem teku.
9Styriaft-Fahrrad-Werke
Joti. Puch & Gomp., Gradec.
Zastopnik: trgovec s kolesi y    j ubijani.
Čvrsta deklica
poštenih starišev, lepega vedenja, olikana, katera bi imela veselje učiti se. vezanja šopkov, vencev in drugih reči se takoj sprejme v trgovino
(H48;      l. Wider
Ljubljana, Šelenburgove ulice.
RONCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana od prvih medicinskih avtoritet pri
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (945—5)
Kopališče Roncegno
l1 i ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopelj, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterap ja, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena od vetrov, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, lawn-tennis. Senčnata izprehajališča, zanimivi izleli. Sezona maj —oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu.
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-Nsw-York.
Prihodnje odplutbe:
14. junija Maasdam    2*30 popoldne. 21. junija Potsdam     7 00 dopoldne. 28. junija Statendam   2-00 popoldne. 5. julija Spaarndam 6*30 dopoldne. Novi parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton.j    (696—10) Cene v prvi kajiti od 288 K naprej 1 iz prista-drugi kajiti od 204 K j nišča
III. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10 ;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti In prav olikati) (112—24) ter se dobi za predplačilo 1 ari d. SO kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in iUsto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
Kdor hoče imeti gotovost da dobi dobro in čisto čokolado, naj kupi
CHOCOLAT SUCHARD.
Ta staropreizkušena, najbolje renomirana marka je skrbno pripravljena, zajamčeno čista in na vsem svetu priljubljena. (213—20) Dobiva se povsod na prodaj.
UST Pod Trančo št. 2. -ga
^   % Q priporoča
l^V^d. Soklič.
»• ttS- 'Z ■»? oou«jj. pod J£0
vilnato blago
največja fzber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča 24
Alojzij Persche
kof ijo Št. 22, poleg mestne hiše. mmsmmuuuuMHUHmsmm
»aaeaeaaaaaea
I
ntm mMMMaMMMAmMaMmm
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 24
d1. At.
i   Josip Reich *
4 likanje sukna, barvanja in > < kemična spiralnica ► \  Poljanski nasip — Ozke ulica št, 4 £
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča t
4 24 deIa-- Z
j      Poatreiba todna. — Cene nl&ke. r
Fran Detter
LJUBLJANA, Stavi trg st. 1.
24 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne elamoreznlce in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njib izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Avgust Rspič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
(v Trnove m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
l«T sode "fts4J
po iiajniijili rrnah. 24 Kupnje in prodaja staro vinsko posodo.
24
Ign. Fasching-a vdove
* ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) (
priporoča svojo bogato zalogo
Štedilnik ognji66
najprlprostejsih kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklada a pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila ea hitro iirrše.
0
Lesovna stroka.
Za veliko trgovino v Trefu za izvažanje lasovja ae išče izurjen in zanealjiv
strokovnjak
kot nakupovalec in prejemalec za Dolenjsko.
Več se izve pri upravniStvn .Slov. Naroda". (1H7—2)
Ivan Kordik
v Ljubljani, Prešernove ulice 10-14
priporoča slavnemu občinstvu
mast za rujave čevlje
takoimenovano        atnr - C?*-«««*«44,
-rujavo in belo; posebno pa belo, ki je jako izvrstna za konserviranje v usnja, potem vse vrate poletnih iurne, (udi palice za aro m pode in deeke po najnižji ceni, na debelo in drobno. (900—6)
L. LnsGP m za mrisis. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--=— som, zuljom itrf. itH.--.	
	Glavna zaloga: L. Schwenk-ova lekarna Dunaj-Meidling-. ^ LDser-jey-°Ss Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (485—14'
Ako si hočete sa malo denarja prirediti krepčmlno in
Etterte? sadni sok
in gotovo bodete jako »adovoljni. Is Btter-jevega sad-nega soka narejeno sadno vino je prujnbljeno v tisočih pijačo, treba da poskusite VM     ■ ■ ■ rodbin in pridobiva od dne do dne več prijateljev.
10 Etrov sadnega soka, ki s vodo pomešani vskipe, d* 110 do 140 litrov sadnega vina. Liter te izborne pijace stane okolu pet krajcarjev.
B*s»*>-aml«sj* sa LJubljana Ima Adalf Mefrlaa, 0v. Petra eeata rit. 44. (1068-4) ifiltt KTTKlI« ssttssM^sslmMasas sasa aalc (HobeBKoUeni).
Elegantno
stanovanje
obstoječe iz 5 lepih velikih sob in z vsemi pripadajočimi prostori na Rimski cesti štev. 10 v I. nadstropji se odda z mesecem avgustom.
Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12. ure dopoludne. (1051—8)
Klimatisko zdravilišče in prvo odlikovano morsko kopališče
Kraljevtca-Portore
v Hrvatskem Primorju.
Jako romantična lega. Krasna šetališča ob morski obali. Udobna privatna stanovanja. Lekarna, pošta, brzojav in telefon v mestu. Komunikacija z Reko in Opatijo štirikrat na dan. Parobrodarska zveza z vsem Primorjem. Zdravniške nasvete daje dr. M. Košić, občinski in kopališki zdravnik.
(1059-3) Ravnateljstvo.
Zahtevajte zares najboljši cigaretni papir in najboljše zavitke sveta
Vsak list z zlatim tiskom.   Se ne zamasti.   Ne ugasne.   Ne škoduje zdravju. (1109-2)
G-lava.a zaloga Jprl
Jos. Petriču. Ljubljana.
in
c. in kr. dvorni dobavitelj (996 -4)
A. Hofbauer-ja nečak
trgovina z rečnimi in morskimi ribami «3*5 Dunaj, II. 3, Fischmarkt.
Ji
T
1 i
1
i
2£
Vincenc Camernik
kamnoseški mojster v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne).
Izborna zaloga grobnih spomenikov
iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Naprava kompletnih rodbinskih rakev
i 1
1
tu ln na deželi. (1014-5)
Raznovrstna      to strogo spsua.aj©6a. popra-Trilev-
Priznano solidna ln toena postrežba.
---- ---^
SsS3sfi
I #
i
S
J
0«0000000000000000000000«H»0000000
I   Josip Sirca v Žalcu J
* tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor J
I „Puch", „Meteor", „VVaffen", „Slavia" *
«potem drugih raznovrstnih z novimi In a najnovejšimi Iznajdbami opremljenih, garantiranih koles.
Cena od 80 gld. naprej.
liRstna peiiratvljatliilcau
Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin. (850-7)
Toena ln hulautna postrežba.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Cen6 se proda
lepa, nova vila
v Kranju.
Natančneje poizve se pri (1097—3)
Jožefu Fuso v Kranju.
s 4 sobami in s 3 sobami z udobnimi pri-tik linami  me   oddajo  na termin 1. avgu§ia t. 1.
na Marije Terezije cesti in Novi ulici
v L in III. nadstropji. — Več se izve pri hišniku v Šubičevi ulici št. 3. (755-9)
od 1. junija 1900.
			•	
717	1161	40«		709 j
7»o	115*	409	6**	7£ j
725	1168	41*	546	714 1
733	1206	422	553	722 1
743	1216	433		732
76«	1238	445		744 1
8»»	12*»	457		757
8»»	12*5	501	6»6	801
8av	12"	513	61:	821 ,
8sa	101	5"		8~
»45	1"	530		841
867	126	f>«o		8*9
908	135	550		
917	1**	55»		9"
928	166	6ii		
9"	2is	627		
1006	235			
IO'«	2*7	701		
10-12	301	71S		1
1206 I 12«8 .
isp 12™
1227 1239 !
12~ j 12" 1
1~ i
1"
127 134
1** !
lS3 2" j
2" j
2J5 1 2v? 377 -
Ljubljane (juž. kol.)
Ljubljana (drž. kol.)
Vižmarje.......>*».
Medvode.......
Škofja Loka.....
Krauj.........
Sv. JoSt <postaj hI.) . Poduart-Kropa . . . Otoče (postajal.). . . Radovljica (postajal.)
Lesce-Bled......
Žerovnica ......
Javornik .......
Jesenice.......
Dovje.........
Kranjska Gora . . . Radeče-Bela Peć . .   i i Trbiž......... %
515 512 50» 502 453 4*7 423 422 4T2 405 3" 3«
336
3™
32» 3~
9*4 232 214
	*		
; 7*6	820	1116	438
742	8H	1113	435
1 741	8U	11»!	430
784	go7	1104	423
, 723	768	1055	412
711	745	10*3	35»
6™	732	1031	3*6
653	725	1026	338
6*3		1016	328
637		lOio	321
627		959	310
621		953	3°*
6"		9*°	245
6°*		933	237
. 622		927	231
		910	213
		8»2	163
1 *		8*1	1«
1 •		825	123
851 848 8« 836 827
82
801 753
743
735
734
7?8
6*5
651
6*a 62"
606 5m
53»
Xjju.Tolja.ua. — Straža — Toplice.
654 706 716 733 738 74« 764 807 818 832
8*1 8««
85» 907 921
927 940
IO00 10U
1032
106 11« 127 13* 1*9 167 205 218 229 2*3 252 257 310 318 333 338 351 411 435 443
j}55 70«
7jJ 724 738 746
761 804 815
82»
838 8*3 856
904
918
92* 937
957
IZ
I
v
i
Ljubljane (juž. žel.) Ljubljana (dol. žel.)
Lavrica.......
Škofljica.......
Šmarje-Sap.....
Grosupje......
Žalna (postajal.)  . . .
Višnja Gora..... y
Zatičina.......
Št. Vid pri Zatifiini(p.) Radohova Vas .... Št. Lorencn. K. p. . .
Velika Loka.....
Trebnje.......
Mirna Peč . . .
•v Novo Mesto . . iz
v   Straža-Toplice.
821
8"
769
753
739
729
717
704
65* 640 630 625
612
605
553
5ii
532
511
232 222
2io
204 160 140 128 116 105 1251 12*1 123« 1223 1216
120*
1156 11*3 1123 U00 10*3
8J8 838 826 830 806 757 747 734 724 710 700 656 6*3 635 623
6j*
603
6*"
5n
453
758
812 823
836 8*8 907 923 9*8
955
209 223 233 2*7 259 318 334 359 406
801
816 836 839
8"
910
926 9Š8
Grosuplja.....
Predole (postajal.)
Čušperk ......
Dobre Polje . . . . Velike Lašice . . .
Ortenek......
Ribnica.......
Srednja Vas . . . . Kočevje......
723 709 703
6*9
638 622
60*
538 531
134
120 113 100 12*9 1233 1216 11*9 11*2
732 718
7H
658 6*7 631 613 5*7
5*0
728
7*i
7*4
805 813 823 828
8*2
205 218 221 2*2 250
300 305 319
650
704 707
728
737
748 763
807
1025 103J 10*1 1102 1109 1118 1133 113*7
iz Ljubljane (drž. kol.) v
I Tavčarjevdvor(post) >f.
Črnuče (postajal.)   . i
Trzin.........
Domžale....... I
Jarše-Mengiš .... I
y Homec (postajal.) . . %
v  Kamnik....... iz
6*9	1106	610
636	1053	557
632	10*9	563
613	1029	533
60«	1022	526
552	1012	516
5*š	1006	508
530	953	455
96»
9*5 937
9*7
910 900
853
8*0
* Vozijo samo ob nedeljah in praznikih.
Nočni čas od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj (6™ do 5^) označen je s tem, da so podčrtane Številke minut.
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
"D-u.rs.a.3 X. Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko in Koroško
Gradec, XJa.llliaii»g-nsse 1.
Po poročilu c. kr. „Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da al Je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje Izrekel ter ime-__noval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.__
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1899 9,933.054*88 kron.
Tm. 1899 se Je na. podlagi 1225 smrtnih ■ lučaj o v Izplačalo" 378*992-22 kron. Od 1. 1890—
1900 ae Je Izplačalo 2,714.425-24 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov ia pobotnice za premije plača dražba.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5°/0 obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij.
Če je polica radi neplaćanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teka jednega leta ob veljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (747-9)
Glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Stari trg št. 28.
Zastopniki ae iščejo za vse kraje na Kranjskem in na svoje ponudbe pošljejo gorenji agentura.
Meblovani sobi
in sicer ena verja z razgledom na Vodnikov trg in ena manj«« z razgledom v Študentov-8ke ulice, obe s posebnim vhodom, se oddasta takoj vMka posebej. — Več se izve v ŠtudeiitovnUlht ulicah  it. *, II. nadstr.
Kufekejeva moka za otroke
Iod avstro - pa psKl h - - ne ms ki n lrd>w avrori ref prip najbolja mnajceneki hrana za zdrave In na črevih bolne oh-oke Popiva s« v laiRapnarh; droguarljah ranv h>
pi.poročen a
_olnr   r *
vannl §, R. kufeke dunai vi/2
Št. 125 Pr.
Razpis službe.
(1144
Pri mestnej elektrarni je vsled sklepa redne javne seje občinskega sveta z dne 1. t. m. popolniti na novo ustanovljeno začasno službo
knjigovodskega asistenta
s prejemki VI. činovnega razreda, to je z letno plačo 1350 kron, z dejalnostno priklado 300 kron in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 150 kron.
Od prosilcev za to službo se zahteva v smislu določil § 8. službene pragmatike dokazilo o vspešno dovršenej nižjej gimnaziji ali pa nižjej realki in pa o uspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva.
Prednost se pa pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo aH višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim uspehom.
S potrebnimi dokazili opremljene prošnje za zgoraj omenjeno službo je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata najpozneje
do 21. junija, t« 1.
Zakasnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
l^estril :ttTLSigrIstra/t ljUL"bl]a,n.3ls:i,
dne 7. junija 1900.
-&f| Založena 1847. |š«r -jžfl Založena 1847
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani 23
Zaloga in pisarna- Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave. za salone, žimnate modro ce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Ysa luksus-piva izpodrine
najbolje renomirano
dvojno vležano in granatno pivo
iz delniške pivovarne v Budjevicah
ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pri stavkom „za izborno pivo".
Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago.
Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a V2 litra po
konkurenčnih cenah.
Dalje (589—19)
glavno ^a^topstvo
I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina
Vinko Majdiča v Kranju.
Anton Ditrich v Ljubljani
Telefon št. 109.   Marije Terezije cesta št. 2.   Telefon it. 109
Kopališče in Kneippovo zdravilišče
Kamnik na Kranjskem via Ljubljana.
V neposrednji bližini mesta Kamnik. (Železniška postaja, poštni in brzojavni urad) v podnožji 2660 metrov visokih Kamniških planin ležeče; krasni sprehodi in smrekovi gozdi; elegantno zdraviliško poslopja z velikimi verandami, plavalni basin, pokrito šetališče, prostor za lawn-tenn s, ribarski in lovski šport. Stanovanja za rodbine so po ceni v zdravilniškem poslopji in v 4 vilah, ki so vse zvezane po nasadih zdraviliškega parka. Vestno individuelno zdravljenje v vodozdravnam zavodu pod vodstvom znanega dunajskega zdravnika dr. VVacken-roiterja, ki deluje že veC let v kamniškem kopališču, a je letos v družbi z izvežbanim restav-raterjem, gosp. Friedlom prevzel zdravilišče Kamnik na Kranjskem v lastno režijo. — Skupna cena za zdravljenje, stanovanje in hrano okolu 3 gld. na dan.
iftf    Prospekte pošilja brezplačno administracija.  ~*Sj (843— 5)
St. 61/pr.
(1131)
Pri deželni blagajnici kranjski je izpraznjena
služba blagajnika, event. služba kontrolorja
z užitki III, oziroma IV. plačilnega razreda, veljavnega za deželne uradnike. Prosilci za jedno teh služeb vlože naj svoje pravilno podprte prošnje
do 1. julija t. 1.
pri podpisanem deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 6. junija 1900.
§6^pr Vinska trgovina.
« «
Naznanilo.
3
Spoštovanemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril na Gliiicala
ovino z vinom na debelo J
*
g zja uiuu(juuLujua  iiaiuvua   pupuiuoa  oa  £j   iooui  opuobuvaujcui 4Qr"
S     (1071—2) Anton   Kvas, *
J£ vinotriec, Ljubljana-Glince. 7
& kjer oddajam raznovrstna pristna naravna vina po primernih cenah .B^sssrBln*«žba točna i treelna*
>0
•»M
O O
Pi
o 3
l-H
ce
A
o
X
o
A n
h O
8
Restavrant Hotftl SllŠak Kavarna
Obed po 1 kroni. — Večerja po 60 vin.
Poleg abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih za željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menu.
Izborna bela vina iz slavnoznanih kleti prev. grofa Nikole Podrin-skega v Zagrebu.
Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izberi liter po 1 K. 20 vin.
Dalmatinska najizbranejša vina v butiljah po vin 40, 60 in 1 K.
Opozarjajo se p n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kaštelanski Crljenak. Pristna Vodica iz Bakra, lastnega pridelka, po 2 K butiljka.
Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po 64 vin. liter.
(1098-2) Ravnateljstvo.
Elegantne sobe od K 1-20 naprej.
Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave.
Električno razsvetljen vrt. »linonii je in ii-Teiinis-*.
o-en
Ustanovljeno
Brata Eberl
1842.
I Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 23 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovili
barv v tubah za akad. slikarje.
■*4* Zaloga "#»• vsakovrstnih 6opl6ev sa pleakarje, all-karje In zidarje, itedUneg* mašila s* hrastova pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanja
sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu sa vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Mehanik
lian M
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In eeno.___23
* Vnanja naroČila se točno izvrše". ~*)Bj
erilo za gospode
najboljše blago in najnovejše
kravate
prodaja 33
s Alojzij Perschćs
škofijo, pole* mestne hi is.
8fS2
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv.Petra cesta št. 6 $
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in
dečke,   23|) jopic in plaščev ra za gospe, U
nepremočljivih havelokov itd.
Oblaka po mari se po
najnovejših nsorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje isgotovUajo.
Klobuke
najnovejši fazone
priporoča s»«» sstar.ad ceni
J. S. Benedikt"
1 LJubljana, Stari trg.
~ o
JI
n m
O c
CD
N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
r4* Styria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča.
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123—44)
Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati.       B^T  Ceniki poštnine prosti, -so
Spoštovanjem FrOllP    PllHoil urar
lldllU   UUUCll, na Velikem trgu nasproti rotovža.
Kamniku: Janko Pohlin.
CO<
Kreditna pisma za Pariz
ki se izdajajo za katerekoli svote in imajo bistveno to ugodnost, da se z njimi ne samo v Parizu, nego tudi v razstavinem prostoru lahko dvigne svote, se dobivajo pri
J. C. Mayer-ju
(867—7)
5
m
. banka in menjalnica v Ljubljani. |
<
V privatno bolnico „Leoninum" sprejemajo se vsi bolniki, razun bolnikov na umu in z akutnimi infekcijoznimi boleznimi.
V sanatoriju zdravijo p. n. gg. primariji: dr. K. Bleiweis vitez Trs teniški, dr. E. Bock, dr. V. Gregorič, dr. E. Šlajiner, dr. Alfred Valenta pl. Marchthurn, izmed katerih si izvoli bolnik zdravnika po svoji volji.
Za konzilijarija se pa lahko pokliče vsak drug
zdravnik.
Pojasnila glede sprejema daje podpisano vodstvo sanatorija. V Ljubljani, dne 9. junija 1900.
Primarij dr. V« Gregorič
(1137—1) Reseljeva cesta št. 5.
>
j* j« j*
j* 5*
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeti straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, evij, čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospora brizgalnic itd.
R. A. Smekai
Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci In ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
(391-22)
Z velespoštovanjem
Podružnica R. Jk.
v Zagrebu.
PEUGEOT-kolesa.
Samo novi 1900 modeli. Jedini zastopnik: =^=== (534-13) VIKTOR BOHINECp Ljubljana.
NB. V moji odsotnosti posreduje gospod Fran Čuden v Ljubljani.
H. SUTTNER
rcireir "v DKZzsimjvl* poleg: lelrstrrn.©
priporoča svojo izborno zalogo (1112—2)
IC ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga.
Cene nižje kakor povsod.
Srebrna, cilin. remt. ura za moSke od.....4 arlJ. Hit kr. naprej.
Srebrna, cilin. remt. ura za ženske od.....a §>■<>•       kr. „
Zlata, cilin. remt. ura za ženske od.....11 arlcl. —  kr. „
Srebrne verižic od.......... .     1 xrl«l. —  kr. „
Ceniki  na  zahtevo poštnine
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala santo (1139—1)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se CLkr. nriv. povsodl.
pnv.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- C* T,(3rr« «10T» J* ""^H
sti pazi naj se natančno na moje ime §0f       £ cruUlcUUU. -^gj
9f
C. kr. privilegirana |jpr občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu".
Istanovljena 1. 1S31.
Ustanovna glavnica K 10,500.000, vplačano K 3,150.000, družbino premoženje (jamstveni zaklad) koncem I. 1899 čez 162 milijonov kron.
P. n. občinstvu s tem uljudno naznanjamo, da smo jem-JLisasMJ.
zavarovanje proti tatinskemu ulomu
(Einbruchsdiebstahlversicherung).
Družba zavaruje proti nizki, vsakratnim razmeram primerjeni premiji pretnienlne, uštevši vsakovrstne denarne vrednosti proti tatinskemu ulomu in vsled tega nastalim poškodovanjem.
Osobito zavarovanja na pohištva so s posebnim ozirom na potovanja mej poletjem tako glede na neprebivatnost, kakor tudi da se oprava vzame seboj, jako praktično urejena.
V Trstu, dne 25. maja 1900. (1092—3)
Centralno ravnateljstvo c. kr. priv. občne zavarovalnice »Assicurazioni Generali" v Trstu,
Pojasnila daje najradovoljneje
za Kranjsko: y Ljubljani, Gradišče št. 4.
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih [oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 23
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
= urar = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor Audi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITovosti ▼ žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 23 Popravila s« Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno ln ceno.
23
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom
za spomladi in *» poletno sezono.
Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste.
Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk
z velespoštovanjem 23
Hugo IhL
Sutnenib ostankov vedno veliko v zalogi.
97
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo obrt iz Novih ulic
na Dunajsko cesto štev. 32.
Priporočam se v nadaljnjo naklonjenost ter zagotavljam povsem zadovoljivo atrokovnj adko delo.
Z velespoStovanjem
(1114—3)
imejitelj parnih žag, mestni tesarski mojster, zapriseženi izvedenec c. kr. deželnega sodišča ▼ Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 32.
hrsi.iiamka: Sidro. A A A A
LIN1MENT CAPSICICOHP.
iz Rlohter-Jeve lekarne v priznano   liborno, bolečine
Pragi tolažeče
mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. ae dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidro" iz Riehter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le  take steklenice kot pristne, ki
imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006-35)
f¥1
m
Glavna zaloga za Kranjsko: 'ffp^vlU^ MIHAEL KASTNER
[mS^je^VlJ^sveT83lX(niJr. v Ljubljani.
(573—24)
1 krepfrvalna pijača. Neprekošena zdravilna rada.\__
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest_(946—5)
Podkovski učenec
se vsprejme na dobrem mestu.
1142-1   Rudolf IVTiller,
Gradec, Kosakengasse štev. 7.
s 4 konjskimi stajami, prostorno kolnico, shrambo za krmo in sobo za kočijaža se da v najem s prvim avgustom. Kolnica se eventuvelno lahko porabi za skladišče blaga, ker leži transito.
Stanovanje za samca.
2 meblovani sobi z balkonom, predsobo, služniško sobo, posebnim vodovodom, električno razsvetljavo se odda s 1. avgustom ali tudi takoj.
Več se izve pri hišniku v Šubičevi
Ulici Št. 3. (962—5)
Najceneja in najsolidneja tvrdka ^ za nabavo koles (bicikijev)
kakor tudi vseh kolesarskih potrebščin.
CM
m oo
to
=>
Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana
priporoča svoj I*, asfaltni strešni lep in izolirske plošče, lesni cement, strešne lake (črne in rudeče), kotrane, asfalt, čolnsko in mazalno smolo, carbolineum, karbolne kisline, benzine, benzinske firneže, sajovine itd. (644-ii)
Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6.
c
3
o
00 to
Bodi lepo ali slabo Treme«-«)• vsak:o nedeljo in praznit KONCERT s PLESOM
v gostilni „pri Kankertu" v Spodnji Šiški št. 20.
Vstop prost. »«♦
K mnogobrojnem obisku uljudno vabi s spoštovanjem
(1111—2) hišni posestnik in krčmar.
Avstrijski Ph6nix'
na Dunaji.
Vplačana glavnica
K 6,000.000 -
Premijska in odškodninska reserva
K 2,500.000 —
Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim Škodam.
mmm————" ——.    , ....    I '<TV S**
C. kr. priv.
zavarovalna družbazaživljenje
^Avstrijski Phonis'
na Dunaji.
Vplačana glavnica . . .
Premijska in odškodninska reserva.......
Zavarovalno stanje . .
Premijski dohodki . . .
K    2,400.000 —
K 25,940.000 — K 112,000.000 — K 4,700.000-
Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent.
Providentia
i
občna zavarovalna družba
na Dunaji.
Ustanovna glavnica
K 5,000.000 — Uplačana glavnica
K 1,500,000 —
mm
Zavarovanje proti telesnim nezgodam, za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijelna podjetja.
i
i
Vrv iTV
Stalne nizke premije in točno kulantno odškodovanje.
Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, Kongresni trg 17
(novo uršulinsko poslopje).
(novo uršulinsko poslopje).
Isdajstslj in odgovorni uradnik: Josip Nolli.
laistnhm in tisk .Narodne Tiskamo".