Cvedaliki ia uprmvmiiki pro •Urit NfT 8, Uvadal« av.
OfftO® «f pubUc.tlon M8T Bo. UvradiU »v«. T«Upk«Mi U«r«<UL 4CM.
STE V.—NUMBER 191
BOJ P RISTA NIS-CNIH DELAVCEV i POSTAJA RESEN
ElfimL OKUPIRA
ANLlftKI RUDARJI ZA OSNE RAUfl ftTRAJK V PRID
irosv m sovjEToy.
srbi zahtevajo, da se italijani umaknejo 12 milj v tržaški okolici?
AN6LESKI DELAVSKI DELE6AT POBIJA LAŽI 0 RUSIJI
Leamington, Anglija, 9. jul. — Na abom rudarak* r.vi»«e jo h 11« vforaj »prejeth resolucija, ki poliva vae atrokovne organisacije v Angliji na generalno atavko, uko angleška vlada ne iapraani lrake in preneha salagati »ovratnike aovjetake Huaije a vojnim materi-jalom. Kn aam glaa je bil oddan proti reaoluciji, ki )>o predluAcua oatalim unijam prihodnji torek.
- akt Namčija ne sniia armade na 160,000 moč do 1. oktokra in M 100,000 noš v sledečih Mi mesecih
PROSVETA
GLASILO iLOVMKM HAB0PM POPrOHM JBPHjtB
LASTNINA SLOVENJ« NASO0N1 PODPOlNI JEDHOT1
C*r>* oglMo* pd dogovoru. Rokopisi M o« vrafrjo.
Naročnine"} Zelinjtn« driav« (i«»*n Chleago) In Canada M.OO aa ^to. 9 za pol leta in 11.00 m trt mmn; < h>ca*o M M M leto, II.TS aa H
* - $7.00. v	.
12.00
Ma, «0 tri miM«i, i« u
NmUv m *m. kar Um »tik • llitiai
"PROSVETA"
2067 Sa. UwaiaU Avaaaa. CkiaaSa, UUftafc.
THE ENLIGHTENMENT^
Organ of tka Slavaaie N.liaaal Sa—IN S>dHy.
Subtertption: UniUd State* (azcapt Chicago) and Canada M P« J—*i Chicago I6.&0, and foreign eountrias |T.00 p*|
CAS JE, DA LJUDSTVO PROTESTIRA NA RAZUMLJIV NAČIN.
Obe stari stranki se pripravljata, da se poslužita ki-nematografičnih gledališč za reklamo.
V Ameriki se že tako zlorabljajo preveč kinematografična gledališča v reklamne svrhe, zdaj pa grozi nova
reklamna kuga, ki je najhujša in ki mbra končno ljad* 0tkmont ^ _ v	0
stvu pristuditi kinematografična gledališča.	koliei ie živimo v večnih "vieah"
Ljudje, ki hodijd v kinematografična gledališča, ne,] in garamo *a žive in mrtve, da hodijo vanja, da gledajo neokusno reklamo in poslušajo še bolj neslane profesionalne govornike, ampak iščejo razvedrilo v dramah in komedijah, ki jih kažejo slike. Največ ljudi, ki pohajajo v tako gledališča, nima najmanj- Hko prečke posebno, še za dru.
DOPISI.
La laik, 111. — V četrtek dne 15. julija ob 7. zvečer ae vrli v proetorih Slov. nar. doma aeata-nek, katerega namen je reorganizirati «lov. aoee klub it. 4; JSft. Potrebno je, da postanemo aktiv* nejši na delavskem političnem polju, zato pa potrebujemo tudi akr tivne organiznrije. Vie stare eo-druge, člane neaktivnega kluba It. 4, kakor tudi vse tiste, ki ae zanimajo za soaiaNgtlino gibanje, vabim rta ta sestanek. Na dnevnem redu bo vpisovanje članoy, volitev odbora, diakuzlja, Hakrj poživiti agitacijo itd. — Venoel OMd.
Detroit, Mkh. — Opozarjam
vae rojakinje in poeetmo ia članke ženske podružnice JBZ v De-troithu, Mioh., da je bila nk||enje. no na zadnji rodni seji, da it vrni prihodnja aeja te organizacije meeeca septembra. Meseca julija In avguata se ne vriL Na to, opozarjam posebno one, ki ae niso u-deležile zadnje redne aeje. — IS pam, da bo sleherna čiaitfca te podružpice JKZ pripeljala na prihodnjo aejo kako uovo članico. — Tajnica
preživeti v Časti nežno« ne draginje. Delamo sleherni dan, 1 od*jzaslužek nikakof,ne odgo-varji obči draginji in plače ao ve-
šega poželjenja po vsiljivi reklami in ni pri volji darovati svojega časa za take reklamne neumnosti.
Profesijonalni političarji nočejo nič slišati o ljudski želji, ampak sodijo', da mora ljudstvo požirati neokusno reklamo za kandidate starih strank. Ljudstvo seveda ne plačuje zaradi tega vstopnine, da gleda tako reklamo, ampak da ima užitek od predstave.
Ce profesijonalni političarji nočejo uvaževati ljudske želje in hočejo za vsako ceno vsiliti ljudstvu svojo neokusno reklamo za svoje kandidate, tedaj bo ljudstvo zelo pametno ravnalo, če ne pohaja več v kinematografična gledališča, ko prično profesijonalni političarji s svojo reklamo za svoje kandidate. Ravnatelji in lastniki kine-matografičnih gledališč bodo ta migljej od strani obiskovalcev kinematografičnih gledališč ta&o dobro razumeli, da bo reklama kmalu izginila iz gledališč in ljudstvo^ bo imelo mir prod vsiljivostjo profesijonalnih političarjev starih strank. Kinematografična gledališča bodo pa služila namenu, zaradi katerega so bila ustanovljena.
žinske očete. V eni takajjtaji to* varni imajo poleg vseh dobrot ie po en ali dva dni neprostovoljnih počitnic ker ne morejo dobiti sn-rovega železa.
Ker toliko čitam o stoprocent-nem amerikanlzmu aem radoveden, kdo je pravzaprav stopro-eentni Amerikanec. Vedno premišljujem o tem toda do grtvega zaključka le ne morem pritii kdo je boljši, ali j p Deba in 0'Hare, ali Morgan, Rotfkefeller in Gary ali pa Palmer & Co., ki izdelajo "inžunkšne" in prepovedujejo delavcem stavko. Ker si ne meram delati sivih las a tem premišljevanjem sem raje šel posedati po
Profitarji in nazadnjaški podjetniki podi napačnim praporjsm! — Trgovske zbornice, podjetniške zveze in druge slične organizacije delavskih izkoriščevalcev so pričele s kampanjo za uničenje delavskih organizacij kri žem Združenih držav. Gospodje, ki bi radi za vsako ceno uničili delavske organizacije, ne nastopajo odprto, ampak se poahižujejo plašča, da prikrivajo svoj nečedni namen. Ta kampanja za uničenje delavskih strokovnih organizacij jadra pod napačno zastavo. Da delavstvo ne spozna, kam pes taco molf, so pokrili svojo kampanjo za odprto ali neorganizirano delavnico z gibanjem "za amerikanizacijo tujezemcev".
Samo v New>Yorku so gospodje obljubili na tisoče dolarjev za to kampanjo in nekateri so jih že tudi vplačali. Prispevki za to kampanjo pa prihajajo tudi iz drugih mest. Posledice te sgitacije se že občutijo. Tako so na pr. delavci na pacifični obali zdaj v defenzivi in ne več v ofenzivi. Podjetniki in delavski izkoriščevalci pravijo, da nadaljujejo z ofenzivo, dokler ne zlomijo delavske morale.
Ta kampanja nazadnjaških podjetnikov dokazuje jaano kot beli dan, kaj ima ameriško ljudstvo pričakovati, če bo Is nadalje hodilo čez drn in stm za profesionalnimi političarji starih političnih strank, ki niso drugega kot golo orodje nazadnjaških podjetnikov, finanč^ nikov in bankirjev. Denarni mogotci ao se odločili, da vzamejo delavstvu za vsako ceno vse, ksr si je delavstvo priborilo v teku desetletij.
Ali se gospodom bankirjem, finančnikom in podjetnikom poareči igra, ki jo igrajo?
Ce bodo delavci ostali zvesti svojim organizacijam, v katerih se uče prave amerikanizacije v smislu proglasa neodvisnosti revolucijonsmih očetov velike Ameriške republike, ne bodo nsčrti delavskih izkoriščevalcev nikdar uspeli.
Pravo amerikaniriranje tujezemakih delavcev ae vrši le v delavskih organizacijah, lepo ostružene fraze, ki jih pripovedujejo profesijonalni govorniki v službi velikega biznisa, pa nimajo drugega namena kot prealepiti javnost, da ne apozna temnih namenov denarnih magnatov.
Delavstvo ima ekonomako in politično moč. In če bo to moč pravilno izrabilo proti privatnim velebizniškim interesom, tedaj ostane nepremagljivo, pa magari če v Wall Streetu izdelajo vsaki dan sto nsčrtov za uničenje delavakih organizacij.
kričijo
se tolčejo na prša, čel, jaz sem narodnjak iti naprednjak prve vrste ,in take, ki ne kričijo ia' so tihi. Prvi ne delajo ntf, drttfi pa sistematično. Ker jaz ne Verujem v kričanje in trkanje na jpraa, ampak v dejanja, amatrZm jaz za stoprocentne Slovenec Ohe, ki delajo in ki so se ukazali e tem, da so darovali za revne otfrdke v stari domovini. Najlepša hvala vsem tem, ki ao prispevali po svojik močeh,—
Na društvenem polju pa napredujemo po polževo. Vzrok, neza-nimanje .za podporne organ izarei je. V resnici pa vpimo spanje pra vičnega. Čas je rojaki, da se zdramimo in korakamo s drugimi naselbinami po poti napredka, ker bliža ae Čaa izredno važen, in ako ostanemo tako, kot amo sedaj na* bo naiel nepripravljene. —
Slovenskih cvetk tudi pogreis-mo; če katero veseli, lahko pride
boriiču. Vea prostor, ki je odločen vojaškemu taborišču, je za-z gostim in viaokim drevjem, ki dela zelo prijetuo senco.
rekoč v krasen evetljičnjak in vspivajo razne vratne rože, razun mi" Te ao po vojaškem zakoniku prepovedane v,vojaških taboriščih, le tu pa tam ka-1pomoli glavo ekoti Železno o-Kiuju. ki obdaja vea prostor, ki je odmerjen vojaškemu taboriiča. Tako akrbi "ttnele Sam" sa avoje ' pečlarje", da bi ae med njimi ne razširila preveč tista včua bolezen, ki jo nekateri imenujejo ljub^sen; Ampak kljub vsej njegove j pazljivosti se v luninem svitu »vtihotapi marsikateri po-tjtfb skozi ograjo, akoravno je te vrste tihotapstvo tudi strogo pre povedano, kakor je prepovedano vtihotapi jati "ffhiakp" is hribov Zapedne Virginije. Da ae pa ne bom preveč poglobil v te vrste tihotapstva, je bolje da preldem k dragi zanimivosti namreč k ve Vericami Teh iivslic je vse polno po drevja in so nekaka igrača vo jakov ob proetem čaau. Te veveri ee so popolnoma krotke ia skačejo človeku raz drevja na ramo. Razumno* da je atrogo p repo veda no etorhi kaj žalega tem krotkim živalieam.—
To vojaško taborišče 'v "*Co-lumbua Barracks" je nekako središče za vojaško rekrutiranje. Tu jem pošiljajo novince & malega iz vseh držav Unije. Tukaj jih adravnftko preidejo preobloče jo ter po eno-alidVa tedenskem bivanju v tem taborišču jih pošljejo v različne dele sveta, kjer «naj o Zdr. države svojč vojaške garnizije, kamor si že vsak sam izbere* Oni vojaki, ki hočejo slu Žiti v inozemstvu prejemajo 20 odstotkov večjo plačo« Med vojaške garnizije v inozemstvu štejejo tudi garnizije v AJaski, Havajskem otočju, Filipinih in Guba.
V tem taboriščd je tudi vojaška godbona šola. V to šolo sprejme jo vsakogar, kdor je le fizično sposoben in da ima količkaj veselja ali pojma do godbe in da že zna igrati na kako godbeno orodje (inštrument), bodisi na.glaao-vir, gosli ali sploh podobno orodje. sprejmejo se tudi taki, ki nič ne znajo igrati na godbeno ofod-
naselbini, ako bi mogel najti sto- .	.	..	,
ph,centne Slovence. Dbbil Vsem &	^	do
jih dve vrsti: take, ki kriftlio in T D?evm po^k ni,dol?» odu tn
Pa. —.Pred odhodom v staro domovino pozdravljeni vrfe znance in prijatelje. — Drn fina KMek ia Zavrinik ter Toni frank —
Oolumbuz Baraoka, O. — O delavskih razmerah ne morem poro-čatl, ker mi nlao znane razmere med tukajšnjim delavstvom. O mestu samem pa te lahko poro-čem.—
Mesto Colnmtms je glavno mesto drŽave Oltio in ima po zadnjem ljudskem štetju okrog 2^0-tinoč pr<4>ivalnev, wl katerih je nekaj nad ITtlaoč čmeev In nekaj nad SOtiaoč inozemeev. Izmed 1-nozemeev je največ Nemcev in I* talljanov; naiteli ao tudi nekaj nad thoč Avstrijcevki bodo pa v veliki večini najbrle Jugoslovani, kajti ti Imajo ie vedno ono bedasto navado, da se izjavljajo, de so "Avstrijci", akoravno dobro vedo, da ta narod sploh ne eksbtira na svetu. — Mesto samo leži v prijetnem kraju in je zelo snažno ter obdano okrog In okrog od krasnih parkov. Industriji je ie precej dobro razvita v tem mentu.—
"Columbus Barraeks«' je voja-ska rezervacija, ki pokriva okrog 70 akrov zemlje U l%hko rečem, da Je najbrie največji kras eele-na meeta in je bolj podobna kakemu parku kot pa vo
do pet ur na dan; ob sobotah in nedeljah je vsakdo proat. Slovenski mladeniči, ako imate vefcelje ae izučiti v godbi, se vam nudi le na prilika. Vsakdo se lahko vpiše za ono ali tri leta. kakor že hoče. Za vse druge bolj natančne podatke in podrobnosti «a lahko obrnete na me in vam bom drage volje pojaanil. Jac sem edini Slovenec tukaj; pač pa je precejšnje itevi lo Cehov. Kdor že sna igrati na kak inštrument, zahaja k poduku le toliko čaaa, da izpopolni svoje r nanje, nakar ga uvrstijo v god bo alMiamor ai je že izvolil Godbenik tretjega razreda dobiva aedaj 43 dolarjev meeečne plače. Novin^i-začetniki morajo hoditi v šolo 'od pol-do onega leta; od vi* no je, kako se kak uči in kako ve selje ima do godbe. — Loaia Zgo-afe 7th Oonpaar Band, Columbus Barraoka, 0. —
-„ >
ŽBLMNIto MAOlfATJ® KOdf.
TtOLUtAJO BUDmtJi.^
, i Nadaljevanje s 1. strani.) ške družbe ao pa uživale gotove predpravice, ki so jih njim pode-lile železniške družbe na eden Ali drug način. To ae je izvedla s po-močjo poslovnih knjig, tako da je finance premogovniške družbe in železniške drulbo upravljala »ko-raj ena oneba. Železniška drulba je laatovaia zadolžniec, je pol^ri-le izgubo, je dovolila potrObnTka-pital, aH je pa na drug način po. magaia premogovniški družbi finančno z nizkimi obrestmi, ali pa sploh ai zahtevala obresti.
Tako Lauek v dvanajstih toč kah utemeljuje s stvarno heeedo zekaj ee mezde rudarjev aizke, ce ne za trdi premog pa vieoke. Noe-govi zaključki govore jaano kot beli dan, da proti temu polipu, ki iva konmmente in rudafje, nI druge pomoči, kot da ae naeio-nalizirajo ieletuice ia rudniki .
Številke, ki jih navaja Uuck a ozirom na proflt, so tako vieoke. da ae človeku kar zavrti v glavi, ko jih čita» kljub temu pa izjavlja profltarska banda, da ne more po-vlšati mezde radarjem. Če ne po-viša ceno trdemu premogu.
Kedaj ae hode ameriškemu ljsd-stvu odprle oči, da izvoli v kon-greš može, ki se izrečejo za nari-onalizaeijo ielezaie in rudnikov. Ali prihaja ta čm ie letošnjo je-
(Nadaljevanje a 1. glavni
Toda velika meata so v velikem koatraatu a proaperitato, ki vlada na deželi. Vaak kmetaki delavec ima koe svojega polja in prideluje Ivoj živež, kSr potrebuje zase, do-čim proda preoetanek v mestih po določenih cenah. Zemljiških posestnikov ni več; zemlja /e last nlna država .toda obdelovalci ne plačujejo nobene najemnine. Ta okupacija zemlje lahko porodi pri vatno posest, ako duk kooperira rtja, aocializma, komunizma imenujte to kakor hočete—ne Oplodi Življafrja vaščanoV. Motnost je tudi, da prilfc do spora med vaiča ni in prebivulči v mestO^ kadar prenehajo zunanje vojne in če so|*q rekli, da angleška vlada m ni
bolj ne utrdi notranja sloga med poljedelskimi in industrijalniini delavci. Ampak aovjetska republika ima dober vzgojevalni program za vzgojo komunistov na kmetih ia bodočnost je njihova*
Organizacija sa obrano zdrsvjf je naravnoet Čudežna. Hilsifa je silno trpela vafcd kolere, logarja, oeepnio, inflnonce in drugih bolezni., Vojna yodno prinese kužne bolezni ia Rnaija jih je ksoia pol no mero. Toda boljševiki so se vrgli a herknlnim naporom v boj proti boleanim, dasiravno niso imeli mila ne medicinskih pripo močkov vsled blokade. Povsod amo videli plakate, ki opozarjajo ljudi, ds »ta aaaga in »veži zrak velike vaŽnofljti za zdravje. Opo mini te vrste ae tiskajo v miljon komadih. "Uš je volik sovražnik socializma," amo čitalj na več krajih. Na vaaki železniški posta
in
ji je na razpolago vroča voda na vlakih in pomikih ja priprava za gorko kopelj. Boljševiška vla da je zgradila vejiko Število zdra višč za jatične in druge bolnike zavode za neozdravljive rapjertce in onemogle atare ljudi ter za si rot& Dva miljopa šolakih otrok dobivš brezplkčno hrano, obleko in stanovanj^ od vlade.
Obiskali amo atanišča avnih strokovnih unij, ki imajo obaežne prostore in številna uradniška oeobja. V vseh pisarnah imajo p aalae stroje, telefon in drugo moderno opremo. Unije imajo poseb ne statiatično štabe, lri ae zelo tru dljo z načrti za izboljšanje položaja na podlagi dosedanjih izku ienj. Strokovne unije v Rusiji imajo veliko Večjo nalogo, kot pa one na Angleškem. Buske unije so pravzaprav del vlade in upravljajo vse industrije. Strokotnie unije aklepajo separatno in kolektivno delovnih urah, vsotah dela čez čas H v sporazumu z drugimi vladni mi drpartmenti določajo delavake mezde. Del mezde je režija kruha in drugih živ«, ki jih atrokovne unije dele med delavce, V krajih kjer ja teiko dobiti dovolj živili dežele v meata, eo unije organizirale kooperativno nakupovanje potrebščin ,katere niso podvržene raiiji. Strokovna unije tudi odlo ftajo o vsotah produkta a ozirom na apoeotaoet fizične produkt i v noati; priznavajo namreč, da po petih letih vojne, blokade in radi izrabljenih strojev ter pomahj kanja, surovega materijala delavc ne morejo imeti več kot polovico ali eno tretjino normalne produk tcvnoati.
Poleg vsega tega ao atrokovne Snije v Ruaiji odgovorne za orua niaacijo izobhmbe in zabave. Ve lika operna gledališča ao odprta proktarijatu na etežaj ia unije akrbe, da njUiovi Člani dobe vrtop niee po zmernih cenah. Ruski delavee danee nlHvm godbo, dnmo n drago umetnosti v taki meri kakršni ni mefel niti sanjati v stari Rueijh
Sporazumno t drugimi oddelki se unijei pečajo tudi z oskriK) stanovanj za delavee. V Moskvi je boljševiška vlada podrla veliko itevilo starih in amazanih leaenih bajt, ^ katerih ao prej atanovali delavci, in palače bivših bogati nov m plemiče v so danee lia raz PoUgo onim, ki ao prej bivali a bajtah. Vaak delaven v mmiih Ima svoj dom. Vlada selo skrbi, da so Menovanja sanitarna. V Ve-likih hišah stanuje po več drulin, ki imajo ločite sobe za spanje In imetje, te* skupno jedilnieo. Ob-o vol takih hii in *či dar ao krame in imenitno oektbbon* Vae te hiše so Ust-oina sovjetev ia na njik vidiš na "T« je vaša laatnina Akrbi. da ne he zanemarjena " Zdi se, ae stanovalci ravnajo po tem Inavodilu.
Sovjetska vlada je odpravil,! smrtno kazen v zadnjem febran ju, toda meeeca maja, ko j«. S v bližini Moskve več eksplozij jI požarov, ki ae pripisujejo poj; »kita špijonom, je bila zopet ru stavljena. Boljševiki ne taje di niso poalužili skrajnih aredn3 proti intrigantom, Oni pravijo ! Toliko čaaa, dokler .bo ve< j, jj sveta v zaroti proti nam, 4kx1o \t.\ Ijale izjemne naredbe proii kon/ t ra revolucionar jem in ageutog bele garde, ki ao v alužbi zunanji sovražnikov Ruaije. Ne frozabtoj
obkoljeni z vojno in niliimmo revolucijo z vsemi »rei stvi, ki ao nam na razpolago. Ji Bkstraotdi na ma komisija stoji j nad zakoni, toda člam komisije a nam rekli, da ima vsak ebtoienJ pravico zagovora. -
Naša delegacija je obiskala t J di angleške ujetnike v taborju u' interniranoe. Sovjetski zastopnik
v enem slučaju ravnala z ujetij sovražniki tekom vojne tako libjj ralno kakor ravnajo oni % ujetniki v Ruaiji.
Rusko ljudstvo v splošnem T(t ruje, da zavezniki podpirajo Pa.] Ijake v vojni proti Rusiji. Prejeli smo več peticij od delavcev v to. varnaih, ki so naa prosili, da «' naj potegnemo pri zaveznikih u odpravo blokade in intervenciji ter za mir z Rusijo. Poljaka ofe* živa je povzročila, da tudi najbolj zagrizeni nasprotniki sovjetor podpirajo sovjetsko vlado. Velik del prebivalca na deželi ni ko-! nrontetičen, medtem ko v meutft ^evladuje^o komunisti; ampik kmetij ia ostali protikomunisti io edini v sklepu, da ne bodo oviriH sovjetske vlade toMko časa, do. kler traja poljska ofenziva.
Voditelji vserueke soeialdemo. kratične stranke (menjševiki) in mnogi "nevtralni intelektualciH, katere smo obiskali, »o nam rekli: "Dajte nam zunanji mir in mi bomo skitbeli za notranji mir." |
Moje ofrebno. mnenje je, da i Ruaiji aami nji več nevarnosti <i vilneyfojne. Prepričan sem, da r par letih bo Rusija — z majhni-mi spremembami sovjetske forai — prva, velika delavska držav« na svetu.

so
Vojna med Irci in Angleži.
Dublin, Irska. — Dne 7. t. a angleške Čete zasedle deMt glavnih cest, ki vodijo v Dublin, Oeste aO zaprte e pregrajami ii bodeče žice in vsakdo, ki hoče t mesto, je ustavljen jn preiskan. Iz drugih irskih mest tudi poroto-jo, da bo-vojaška čete zaprle cott. Domneva se, da m angleške oblasti izvedele, da nameravajo sin-fajnovci preniestiti ujetega *** rala Lucasa in zaraditega so voji-ki zaatraiili ceste.
Okrajni svet v Dublinu je odredil, da angleške davčne oblasti n« smejo več dobiti nobenih podit' kov, knjig in drugih dokumentot glkle davkov. Vae informacije* M »e tičejo pobiriuija davkov, prej* ma MDail Eiraehn,', (Irski republikanski parlament). Trgovci f Corku so dobili navodilo; da m smejo plačati dohodninskega d«»• ka angleškim oblaktem. " IPoldlaj na jrižnl inj zapsdni strani Irske je zelo rčaerl vsled suspendiranja Železniškega prone-ta. v mnogih mestih' je nvedrM živežna režija vsled pomanjkanji žiVil.
Angleži is vadno bombardirajo turško poddjs.
Carigrad, 8. jul. — Angleški drednatka "Ironduke" je veerij bombardirala postojanke turških nacionalističnih čet v hribih, ki * oddaljeni 15 milj od Beikosa m bregu Afarmorskega morja. J^ redne turške čete so se včerij približale Boaporju in oddale ve* strelov na britake vojaike barske na evropski strani dlžinč.
Dunaja importira)« 9000 kahs-rlo v Ameriko.
Dunaj. 8. jut — Dunsjski lidi I prinrt&l Atflas. ds v Hiiesi« dobi alužbč 2000 dunajskih kuhi lic. Listi pojasnjujejo, da ameriška vlsds ne bo branils izsdjrt-kam vstops r Ameriko.
so
*ova jahtnimi v ftaalji
London. — Iz Moskve javljaj* a je Mla pravkar dovriena Železnica Kama-Orenburg. ki
Urale a Sibfrijo. Bol-^ smatrajo to delo, ki je bilo no s mnogimi težavami, sa uepeh.
PKOSVBTA
hSTAREGA KRAJA
Najceneje In naJhHr
aaMJanJ« denarja f »Url kraj, M »torija laka (draft).
VSE Wm M FOTUBNO Ji TOt
Mi vmm poMjaroe lak In vi pa aaaal paHJila j Ijanru. In on pa kadar U lah dobi, gra •©< da aaji-htnja VranibU«, bank« ia taai
čaka ladajamo na tee valja baaka v Jag< Poliljame denar tudi potem fiTboeejavno. Nala c»na je vddnu najnitje. PetfVame dana« tudi v dometi ae aa aleaa nllalea ata raa aa vsa hranilnice V Japsdei dobimo aa vaa vloftno kajilaiae v krataaai I Prodajamo parolirodne batka aa vaa ffja. petalfcoai prsskrbimo vao potna ttseae m no. Vam preskrbimo sorodnik« It starega I Amatika, ta» opravljamo vas notarsko ao«
JOHN MEMETH, president.
Ntw Yer1tffc Y.
Grki vseli Braao. -
London, 9. jul. — Iz Smirne poročajo, da SO grifce Čete vzele Bruno, važno turško mesto v Anato-liji, 50 milj jnžno od Carigrada. V bitki sa posest Bruse je obležalo 1500 Turkov mrtvih in ranjenih« 5000 Turkov je pa pobegnilo. Grki ae hvalijo, da so razbili tnr-iko vatažko armado, ki jp Štela 20,000 mož.
Pet novih "revolucij" v Mehiki
Meiieo City, Mehika.—Pet generalov je pričelo novo vstajo proti provizorični vladi in vsak general jo vodi zase. Vlada ae tolaži, da je število vntasev majhno in de bodo vladne čete lahko potlačile vaeh pet "eevolueij."
Estonija je dobila Valk.
Kopenhagen. — Razsodišče, ki ima urediti vprašanje meje med Estonijo in Leteko, je razsodilo, da Estonija dobi mesto Valk. Letaki zunanji minister je takoj re-zigniral vsled te ramodbe.
Nemiri na Reki
Rim. — Poročevalec "Epoce" javlja z Reke,. da je d'Annunzio ukazal aretirati štiri priataše znanega protianeksiata Zanelle, ki je bil zadnji teden napaden v X"tu in pri katerem ao našli dokument, iz katerega aklepajo, do je Zanel-la hotel organizirati vstajo proti d'Anmmziju. Aretirani so:.Bla-žič, Žagar, Terftič in Moretti. ,
ioMavskk stbanke se
MNOŽI.

pošta vsakega vladnega uradnika pregledana v vojnem času po vojaku. Rypina je bil sam nastav-ljen. v tem biroju in izjavlja, da je bilo med pismi pregledano tudi "pismo Breekenridge Longa, tretjega državnega podtajnika.
"Odprl sem pisma, kajti ljudje, ki so mi ukazali* da naj to atorim, so imeli bajonete na svojih ramah," je rekel Rypius.
"NS NOSITE ZAKLADOV ZA SVOJIM PASOM . .
Ralon Rouge, La. — M. B. Oot-ton, finančni tajnik kristjanake cerkve, je poneveril $126 cerkvenega denarja. Sodišče ga je obsodilo na jetniško kazen od enega do pet let:
I Urbana, 111. — »Profesor E. C. Haye«, ki predava socijologijo na illinoiski univerzi, je izjavil qa svojem predavanju, da je živa potreba tretje meščanske stranke. Dejal je, da dežela potrebuje napredek. Konzervntivci ae preveč brigajo za svoje interese, radikal-ci so pa preradikalnn za to je po njegovem mnenju na mestu, da se ustanovi tretja meščanska stranka. ki pojde z duhom časa naprej.
Ghloago, IU. — Dne 10. julija prične" konvencija tretje meščan-ske stranke, ki jo je sklical komi-tej oaem in štiridesetih. V Chicagu so ae sestali tudi prijatelji direktnega zemljiščnega davka, ki naj plačuje od vrednosti zemljišča. Tudi tf nameravajo obdržavati svojo konvencijo.
Prohibicijonisti upajo, da Bry-an sprejme kandidaturo prohibi-cijonište stranke. Najbrž pa Bry-an nI tako neumen, kot mislijo prohibicijonisti. Če bi Bryan mislil postati kandidat prohibicijo-niške stranke, bi ne čakal do le-
tos,*s«pelt-kM»tt-^dWaturo že.
preje sprejel.
(Delavski stranki, ki prideta resno v po^ev pri jesenskih, volitvah, sta samo dve: socialistična stranka in delavska stranka. Iz poročil, ki prihajajo iz raznih krajev Združenih držav, je »poznati, da bodo v mnogih kongresnih volilnih okrajih delali kompromise, da vržejo kandidate starih nazadnjaških atrank. O takih kompromisih je bilo poročano iz Minne-sote in Wisconsina, kjer upajo, da združeni napredni elementi porazijo reakcijo.
Lawrenoe, Masa. — V štirih to varnah volnenega trusta — Ame-I rican Woolen kflmpanije — je bilo odpuščenih 14,000 delavcev, ker so tovarne zaprli za nedoločen čaa. V drugih krajih obratujejo tovarne a polovičnim delay-nim časom, velebizni&ko čaaoplaje pa še zmirom kriči kar t jevendan: "Delavci, produeirajte in produ-eirajte, če hočete, da ae odpravi
draginja!"
Kako ae odpravlja draginja, dokanuje ravnanje volnenega tru ata, ki je pobaaal zadnjega leta skoraj 300-odstotni profit o<l suk na. ki ao ga izdelale pridne delavske roke, zdaj pa Mipira tovar nc. rta
bo ložje trgal delavske mc
zde.
CESTHOŽELEZNIfiKI USLUŽBENCI 80 tf&BJBLI PO-v VUDBO.
Anrora, IU. — CeatnoželezniŠki
uslužbenci, zaposleni pri Aurb-ra» KI gin in Chicago železniški družbi, so sprejeli kompanijako ponudbo. Za sprejem ponudbe je bilo oddanih 303, proti pa 88 glasov. Po novi pogodbi »e mezda poviša največ za 27 odstotkov,
Pozor!
Velika skupina naših rojakov se kode vrnila v domovino pod pokroviteljstvom in v spremstvu posebnega vodje.
t k. ' * '
Lastnik jugoslovanske banke, Henry C. Zaro, bode v kratkem poslal v domovino veliko skupino naših rojakov, kateri bodo potovali v spremstvu in zaščiti posebnega vodnika, kateri jih bode spremljal St New Yorka v Evropo.. Njegova dolžnost bode; da skrbi takom potovanja za njihovo prtljago in dp vsf potnike banke Hanrv
Znamenje (Julij. 1-20) CŽUO	glede __~ , r " ostaviio ameriško obalo dO tedaj, dp pridejo oni do kraja.
P	J3E1	Vsakdor, ki želi potovati s to skupinjo potnikov, naj
na DOtece na ta aa«. rononte ^^ p{Se j^ogiovaniketnu bankirju Henry C. Zaro.
na poteče na U dan. Ponovite jo plavotasno, da
pnainsSftb'''	estav
ljen, ker ni bS p&SM. Ako Ju vai H»t pktaa Msm

nico stari in dot! naslov.
Naši zastopniki to vsi dni-
d f 1 i i,. ■-! ' tajniki tn drugi xn-
atopnilrf, pri njih lahko pla-
čate naročnino.
Vsled draginje papiftrja
smo povišali naročnino, od
1. julija, t L naprej.
Naročnina sa celo loto je 90.00 in za pol leta pa $2.50. Člani 3. N. F. J. plačajo sa pol leta $1.90 in sa celo leto $330.
Za Evropo slane sa pol le-ta H06l sa vso loto pa *M. Tednik sune sa Evropo
$1.70.
OPREMLJANJE
V AMERIKO.
Posebni zastopnik nate banke je že odpotoval v Evropo, kjer bode storil vse potrebno, da dovede Vaše sorodnike in znance v Ameriko. Ves denar, katerega pošljete Vašim ljudem v stari kraj, bode on izplAčaval. Radi tega naj vsi oni, kateri žeje, da prideio niihovi swjci v Ameriko in ki žete njfa poslati denar tako, da slednjega sigurno in v najkrajšem Času dobe, naj se zaupno obrnejo do našega državno pooblaščenega bankirja Henry C. Zaro.
POŠILJANJE DENARJA V STARI KRAJ.
i
DržaVtto pooblaščeni bankir Henry C. Zaro pošilj denar v staro domovino po brzojavu in po pošti po najnižjem dnevnem kurzu in pod jamstvom.
MENJANJE DENARJA.
s V naši banki je vedno v zalogi velika količina vsakovrstnega denarja v zlatu, srebru in papirju, katerega ja dobiti po najnižjej ceni.
JS	UBERTV BONOI.
Ti bondi se pri nas .kupujejo
Naročnino lahko tvdf eafttf boljše cene. Mi jih tudi sprejemamo,
UPRAVNISTVO 'PROSVETA', 2057 S. Lawndale Ava^l Chicago, I1L
mehiški dblavoi poslali
ULTIMAT DELODAJALCEM
Mehiko, Meh. — Osem tiso/1 projcev in tkalcev, ki delajo v 23 tovarnah je poslalo tovarnarjem ultimat, v katerem ao delavci za grozili a atavho, 6e tovsrnarjif priznajo njih zahtev.
Zahteve ao: Nastavljenje odpu-ft^enih delavcev, odprava vladnega razaoditfa aa uravnavanje »porov In uatanovitev novega rasao-ditf* v katerem bodo tudi dHav-ci zastopani
vojka otkzuka.
Chicago, Dl. — Htanlejr R.vpii.« jiaffcoT oa minneaotaki univerzi in vodja tretje me^anake stran ke, katere .konvencija prt** "0-t m . je rekel, da ao bile ^nmrl rana celo phraia Wilaonovega ka-bineta PO izjavi Bfpinaa je biU
llrtAKTA IZ TISTA V TOKK STANE SAMO $90.00
Najmanjša avota, kar računajo agcntjrf »e karto iz Trata do VeW Yorka jc $88.00. Oe ho^ote d<i»)a-viti svojo rodbino ali prijatelje iz staro ga kraja v AmerMto, ol»ralte ae za pojasnilo in potrebne listine
MATIJA StBVDSft
notar aa Ameriko kraj.
M27 Bntler St., PMsMurgh, Fa.
Prihranil vam t»o denar. — On jc za narod, narod je za njega.—
naj za par
niške listka. "	"
PREDUJMI.
Državno pooblaščeni blnkir Henry C. Zaro pomaga tudi našim rojakom pri izplačevanju njihovih terjatev, kakor tudi pri iztirjanju njihove plače.
HH	POTNE LISTINE.
Pri nas je nastavljen poseben uradnik, katerega dol-
Sst je pomagati vsem v stari krai se vračajočim potni-» pri nabavi potrebnih potnih listin in dovoljenj. To se izvrši hitro in brezplačno.
Pridite ali pišite za vse, kar potrebujete.
UNRY C ZARO, bankir
Ceeper Sqnare, >rd Ave., Cerser I NEW TORK ČRT.
stari
in
javni
domovino
Pofttl|»*io
staro
denar
v
kraje
denar
polijemo
na
lahko
Sedaj
in
Kumunako
Srbijo, Bolgarsko
in
tudi
polil jamo
Nadalje
pred
vojoo
da
kot
In
tnfno
hitro
STATE
KASPAR
Iivrluje todao, vestno in najosneje vsa pravne la notarske udava. 1 —i
Prodaja "lllkarte" n vsa parobrodns dralbe po isvlrnih oenah ln Vam samors urediti ne potrebno, da dobite tvojoe is dara domovina v Ameriko.
Kdor ftoli potovati v itari kraj, itort najbolj«, da ai TAKOJ nana prostor, ker a tem si prihrani nepotrebnega dakanja ln itroikov. Za sedaj samorsU dobiti prostore na sledečih ladjah:
vaw YOSK—TasTi
" 10. jaUja * « *'*,••••••» • «».•• it«*»»*«••«•• «S
Jalija • • • •»i»»*• • • •«• t• • •»tr• • • •
"rnnsn>njrr vzlsov ar. jsujs................
NSW T0SK—KAVSSi
"LA savoil" 9. jsllja.............................its.oo
••la lonsanrb" 10. jsujs......................... ts.«o
"la to0sai**" IS. JsMia . . ...................... 7s.50
110.00
Sa vaa nadaljna pojasnila s« obrnite osebno ali pismeno na itaro in prisnanja vredno trrdko
EMIL KISS
133 Second Ave., vspl A tt., NEW YORK, N. Y.

Kupnje, prodaja in metvjujs denar po najnllji dnevni borsni osni • "
Ali Prebavite Kar Zavžite?
Podporna Jodista.

lah*iklT. JwU* l»OV v Mhvi lllteate.
GLAVNI STAN. SaST-SS SO. LAWNDALk AVS«. CHICACO, ILLINOIS.
Isvrševalni odbor. *	*
js oaaotia« m
m. osim««, i
ZACAUNO

oaaotia« Aaw a,w. a« iss, orm, am m Mi.....ml
im Kmkm,. Oh asa, oas«\ Miš, m nam ima/
Nadsorni odbor.
lastr Wisrt* sa« j«*, bhs, iasv a no a,
Tiskovni odbor.
P.kU,	I |.i„ . .,« k IkM ~ -
M	ruiflH,
Združitventodbor.
ra KOŠKOM IK • m 4M. SIM U. Cr«wl«S A^, JsU TrUkU 9m IS$, Uvtmm, P«. JObm Ovw. SSS naf^rMS.
j«, sms, ust a sa. iu ri it mi oms. Mwt iMbvM. 1SS4 U. KmJm CklMM ia
VRHOVNI ZDKAVNIK« Dr. P. J. K«m, SSOS St. Ctalr A^cR** OSW
oooovohni uaaoNiK ^oevsni-i r. trm*
~ VSA riSMA. M M MMls* iuMb^ ,t!Tia
a N. p. j, aaav.ee is. uw+h Am. oims n.
a n. r. j«
ai. asnHni UMS m MI	M
Bi.
itMlk M mml ssllM
A v a«, Ck Usis, lil.
VS% ksf H v M
vttanovljsna 18M—drlsvno nadsorovana)
pošilja denar hitro, saneiljivp ln pod Jamstvom na vm kraje po najniijl dnevnt kuranl oeni ln Je saa prvih bank, ki ja dosegi* ispkUHlo vaeh VaMh pošUjstov v stari domovinni. — Isdaja bančna nakasnioe, (Drafta) in po-Ulja hranilna vloga na vaa aanealjivt denarna savode v domovini
i i
Sprejema hranilna vloge, pladnja 4% obresti ter ispla-finje vloga bres odpovedi.
W. F. Severa Co.™'!^
Ne kar savlite, ampak kar prebavite, je blagodajno valemu sistsns^"
Dober, zdrav tek in pravilno delovanje probavnih organov bo rezultat, če vzamete
Esorka
Severov
Dobro za ljudi, ki se ne morejo gi-batiN Zelo priporočljivo za slsbotne in nežne osebe. Pravilna tonika sa ostarele ljudi.
Cene 75c in 3c davka, ali $1.50 in 6c davka.
Pri lekarjih ali pilite na
PROSTETA
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
KATOLIŠKI 8AM06TAH HA
TELOVO.
Vtihotapi jen )e orožja ix Bavarske
r Inomost.
"Veftszcitung" v Inoinoetu po-roi'M, da je prav med procesijo Heftujega telesa. v kateri j« bil tudi /nani deielni svetnik dr. Hleidle kot bogu vdan p^dsiltijak. ki S4nlrlujr za reakeijonarni preobrat v Avstriji, pridrvelo več bavarskih vojaških avtomobilov po uliei proti mostu, ki jih je naročil poboftni svetnik. Htraža uatavi avtomobil**, ker ji■ sla mimo pro-eesija. Ko jje minila procesija, s« jc odpeljal en avtomobil dalje pr 'i i I nt-rnitalu, drugi pa so /ilirjili po mostu proti 'blagoslovljenemu" * samostanu Wlften, kjer ito zapeljali na dvorišče.
Bavarski vojaški avtomobili so bili z vrhoma obMeni z vaakovr-atnim morilnim orožjem; puškami. itttiiiieijo in ročnimi granatami. Streljivo je daroval eden iz-rned dr. lleimovili ljudi v imenu prestolonasledniks Iluprehta sa ljudske aloje ns Tirolskem, ki ne priznavajo n«onarhisnia.
Gospod Jr. Hteidle jo v procesiji pač prosil svojega boga. da bi dar spravili v monarliističui arzena I v samostanu NVilteti in molil pa tudi vaa k dan, ds bi prišla ura ko Ik> mogel darovati evinee Ti-roleem. ki se ne morejo sprijazniti z mislijo o malem nemškem kraljestvu.
' Dalje poroča liati Ponoči od fi. na ft, junija je prišel enako oblo-leti avtomobil v lmat. Kazloženih je bilo pet na jat strojnic, puške, revolverji in prlpedsjoča m uniči-ja. To orožje so apravili večinoma pri knezu VValehu, kar ta ni mo-gel skriti je akril njegov tovariš Olienvurtzer. Orožje je iz zaloge nemške državne hrambe.
Na vprašanje koliko pušk je bilo razdeljenih med kmete, je odgovoril deželni »glavar Heliraffl nedavno na ahodu v Neustiftu v Stubajaki dolini. Povsem odkrito je povedal, da je doslej razdeljenih MVUOO pušk z munleijo in mnogo strojuie v deželi.
Da. da revolueijonarji, ki pravijo, da je vaška oblast od bogu!
Bosanski kmetje zapuščajo klerikalno stranko. Za razpoloženje med Isiaanskimi kmeti, dosedanjimi pristaši klerikalne "bosanske težaeke stranke" v tioanl, je zna čilno. da trumoma zapuščajo to stranko. Krajevna organizaeija te klerikalne atrauke v Tomajeveu v llosnl je vodatvu stranke v Sarajevu že aporočlla izstop iz stratlke, ker je klerikalna st rinila v vladi tuiatopila zoper pravi čno rešitev agrarne reforme (ao |>er {i <i. in 7.) Zgledu te orKaniza H je I »od o sledile še druge. Kleri kalci sol a tem, da so nsNtopili zo per interese mallih najemuiškili kimtov v liosni, ki naj bi dobili zemljišes, izgubili med iMisanski-tni kmeti ves ugled.
Zaradi ropa na 18 let obsojen.
Pri zadnji porotni razpravi je bi letni brezposelni mizarski pomočnik Jože (lorjane iz Roine doline olmojen zaradi budiHlflstvii topa mi IM let tedtke ječe. Ko j« dne l.Y januarja t. 1. zvečer gore lo gnMpodarako poslopje posestni ks Janeza Trobee na < 'rm m vrhu pri Polhovem gradeu, je nk«»l i )»olu 10. zvečer stopil v pol ure od tam oddaljeno hišo Janeza Trob t a \ vojaško oblečen, s puško o-I »orožen visok človek ter r. namer-jeno puško za vpil nad starko Je-ro Tnrliee: "Denar ali smrt", starka mu je izročila 14,tNM) K; tJorjane rop taji ln dokazuje, da le I»ll modni večer na stanovanju vpokojenega železničarja Kueler-j n Tri priče: Antonija in Amalija Potočnik ter Martina Kusler potrdijo pod prisego, da je bil Oorjane dne 15. junarja v Istem času pri Kuelrrju, na k«r se do-l»r»» opominjajo na nkolno*t, ker ,ie Antonija tisto popoldne kupila 'Večerni list" in drugi dve priči tieli na to, da gn je čitala nn Kue. lerjevem stanovanju. — 1'ričs Je-is Troliee pa nasproti tem izpo-ved h« m z vso gotovostjo zatrjuje, da je lili tlorjsne oni ropsr. Ns •»tal je napet in aeasacionalen tre-not.k. IMavni pravdni k Trena
n% na ukaz predaednika porote
odvedli vse tri priče pred preiskovalnega soduika. Porotniki so krivilo ropa soglasno potrdili. 8
tem proeesom ao bile porotne razprave zaključene. O vestnostni porotnikov se bo pisalo. Vršili so svojo dolžnost v zadovoljstvo me-rodajnih krogov. Zanimiva jc sta-t»stika sodb. Ta porota ni poznala sentimentalnosti, ob vsem zasedanju je bila le ena oprostilna sodba.
Podržavljanje trgovske šole v
Ljubljani Hivsi deželni odbor krsujski je ustanovil leta 1#0H Slovensko trgovsko fiolo v Ljub-Ijsni. ki je dmegsla v začetku deški oddelek in Zadružno šolo ter je leta 1913 toliko razširilo, da m* ji je priklopil tudi posebni dekliški oddelek.' Absolvent je in absolventinje šole so dokazali v svojih praktičnih poklieih, da dosega šola docela svoj namen. V tekočem iolskettl letu obsega šola razredov z 260 učenci in učenkami. ftolo je vzdrževala dežela Kranjska. Ker je prešla uprava bivše dežele Kranjake v državno upravo, je prevzela država z bud-getnim letom 11120—21 tudi Slo-vensko trgovsko šolo v Ljubljani v svojo upravo ter jo je izpre-menils v Državno dvoruzredno trg. šolo. Pridržala je vse done-daIIje učiteljske moči in je izročila vodstvo dosedsnjemu ravnate-Iju Jos. (lokalu.
Pomanjkanje kruha na Boki.— Keks. 15. Na Reki je nastala v zadnjih dneh kriza rudi dobave iruha. Peki so numreč napovedali radi povišanja plač stavko, Italijansko časopisje hoče to popolnoma gospodarsko vprašanje iz-rsbiti v avoje namene. Italijansko časopisje piše, da so temu krivi jugimlovanski pekovski pomočniki, ki menda zahtevajo 5-urni delavnik in dnevno plačo 15 ir. Italijanski tiak hoče na ta na čin upravičiti pomanjkanje, ki ne obstojs samo na Reki, temveč ne IK»javila po vsej Italiji. '
Z dežele. Citam "Naprej", ali njem pogrešam večkrat matpai-kaj, kar 4>i se moralo povedati na ši javnosti. N. pr. veriženje in tU hotapstvo je razvito po debeli. A kje? V fcireh, na Črnem vrhu, v
Horjulu, na Vrhniki itd. Ako pogledamo: kakšen in čigav, duh vlada oziroma jc doelej vladal v gori imenovanih krajih, zvemo.
da je bil to klerikalni duh, ds ao v teh občinah bili gospodarji vedno klerikalci. Ako beremo: Antonija Suštersič iz Vrhnike jo bila obsojena na MO K kazni in en 4an zapora. Marija LenaAftf z lil a t ne Brezoviee ua 100 kron in en dan zapora ali Jožefa Turk z Vrhnike na 10.000 K globe in en mesee. zapora ali Marija Kavčič Vrhnike na 3000 K globe in teden zapora ali Matovž Govekar iz Hvare pri Žireh na 500 K gloln- in en meeec zapora itd. itd. — ne-pregledna vrata jih je — vemo, da so to samo klerikalne volilke in klerikalni volilei. Kskšne morale so ae morali ti ljudje leta in leta učiti iu'kakšen pouk so morali vsprejemati od avojih kl« ri kalnih učiteljev, kažejo te strahovite kazni. . . Vlomimo drug slučaj: Uršula Robežnik. žena I-vana KobeŽnika, odličnega prvaka klerikalne stranke z Viča, je bila te dni obaojena radi prodaje zaplenjene moke na en mesee dni zapora in na 2000 K gUrfie. Klerikalno-pobožna žena — kje je njena morala ? —ali pa; trgovec Leben iz Polhovega Gradca, -r iz občine, kjer ni pri nobeni volitvi nriben drug dolil glasu kot le klerikalci j? P»il <»bso jen na en teden dni zapora in 100 K kazni, ker je dražil petrolej. 431: Josip Suligoj iz klerikalne, g$ Preserja je bil obsojen, zA radi odvijanja cen na lOOMt'||znV na teden dni zapora. . . O, sadovi pobožne klerikalne vzgoje, kako sramotni ate! — In "Slovenec" si upa še pisati kaj sramotnega o poAteni aocijalno #mo-krataki atrankif Ljudje ~ glejte in strmite I
Pomanjkanje časopisnega i papirja na Hrvaškem. Hrvatsko časopisje Že dolgo čssa trpi n* pomanjkanju papirja. Nekateri listi izhajajo skoro vsak dan V druga'
čni obliki, __
MALI
..........e.........................
POTOP. 5SSSS
eeeeeetiimee##eeoesoee<
(Nadaljevanje.)
, Ko le dospel Kmitic v Belo, jc mialil aamo na to« da bi ga ne spoznali častniki, ki so sližili Rad živilu ter sedaj prestopili k Sapiehi in ga rszseka-
l( s sabljami, predno bi imel čas zaklicali: "Gospod, reši me!" Tako so še sovražili njegovo ime
na Litvi.
Psi1 pa mu jc alužila v tolažbo okoliščina, da se je med tem zelo izpremenil. Pred vaem drugim je zelo shujšal; vrhu tega pa je imel narlicu brazgotino od. Bogoslavove krogi je; konočno pa je noiil sedaj dovolj dolgo brado ter ai vihal brke kviSku, valed česar je bil dokaj podofonejši kakemu Angležu, kakor pa poljsketmi.plemiču.
'A/ko le takoj ne nastanefcrup proti meni' po prvi bitki me bodo že drugače sodili", si je mialil Kmitie, ko je jezdil v Belo. Bil je že mrak, ko je drapet tjekaj. Takoj je prosil za vstop k vojvodi, kateri ga je milostljivo sprejel kot nositelja kraljevega pisma .
"Pošiljamo vam naJtaga najzvestejšega služabnika," jc pisal kralj, "tcaterega imenujemo sedaj od lasa oblege Čeustohnve velikega Hektor^ ro lu kateri nam je rešil življenje ob času našega prehoda čez gore. Prosim vas, vzemite ga pod svo je posebiA) pokroviteljstvo ter ga hranite vsa»kih razžaljenj. Njegovo pravo ime nam ne znano, kakor tudi vzroki, ki ao ga prisilili služiti pod tu-
Bim imenom; radi tega ga uifrča ne sme dolžiti ka (drŠnHikoli apetek."
'A čemu .dužite pod tujim iipenom?" ga vpraša vojvoda.	.
K "fthdi teAVljttirfntn razbojnik ter pod pra
ISm AM/V*M tt<. MAiktlJtlM »lik lkl Mni i «»/v in L/vn ' '
Vojvoda mu je verjel, a to tem raje, kt»r jj potrjevalo kraljevo pismo resnico njegovih Sicer ps je bil vojvoda tako vesel njegovega prj.1 hoda, da bi bil pritianil celo največjega svojen sovražnika v tem hipu na svoje srce. Zlasti sojj razveselile v pismu nsslednje kraljeve besede: ■
'Ne glede na to, da bi litovska tmlava [KJ smrti vojvoda vilenakega imela biti po obi#3 oddana ujegovemu zakonitemu nasledniku samo na zboru, vendar izročamo v sedanjih nenavadni okoliščinah, ne da bi ae izneverili tem običaje«! radi blagra poljske ljudovlade in radi vaših 24. alug, to Imlavo vam, svojemu udanemu alužubak ku, in upamo, ako nam Bog da doživeti mir, dj
ne izreče na bodočem dboru niti jeden glas
"f
\iui imenom ne morem nabirati vojakov. " "Toda čcitiii Tntarje?"
ste'jiti nabirali, ko pa imate žo
"Ker ne škoduje večja moč,"
"A čemu se imenujete razbojnika!"
"Ker vstopam pod vaše zapovedništvo in vaši* varstvo, torej vain tudi razodenem vse, kakor lastnemu očetu. Pravo moje ime je: Kmitic.
Vojvoda »c umakne za par korakov.
"Kateri je obljubil Bogoslavu, vjeti kralja ter mu ga bodisi živega ali mrtvega spraviti v roko?"
Xa to vprašanje pove Kmjtic vojvodi vse, kako je bilo in kaj je Bogosfeva/itRpotilo, da je raz-
JO rij*'! I	izmišljotino.
vora proti naši želji iu naše ravnanje najde odej brenje v očeh vae drage nam ljudovlade."!
Sapieha je zaataviP, kakor ao govorili svoji suknjo ter prodal poslednjo srebrno žlico, k^ pomeni, da ni shiŽil dompvini radi ugodnozti ali »•luve. Toda»etelo najnesefciČnejši človek rad vidi, de se cenijo njegove zasluge ter se mu poplafo. jo s hvaležnoatojo. Radi tega hc mu je zasvetilo 04 veselja lice in Sapieha je bil pripravljen, iifinfcjj za kralja vse, kar mu jc le mogoče.
"Ker pa sem po kraljevi volji postal sedij hetman". je dejal Kmitiču, "torej spadil aedaj pod mojo sodho in tudi najdeš v«, stvo. Sedaj imamo tukaj črnovojnike, valed (Vur utegne kmalu nastati truAč; ra<ii tega ti narobe, ne zahajaj jim pred oči» dokler jas,ne SzpreRAvo rim z vojaki ter te ne očiatim Bogoalavovega brekovanja." %
Kmitic zahvali priarčno vojvodo ter jam: takoj govoriti o Anici Krasenaki, katero je pripiv' ljal s seboj v Belo: Ker je bil hetman dobre v«. I je, torej zakliče veselo:
"Kaj čuden človesk je ta Zamojtfki! On tam h sestro za ozidjem 'kakor pri Bogu za pe?jo, pa ai misli, da tamore vsakdo . jega kontuša ter se grttti k/ikor Jaz sem spoznal rod Podbijetov, kajti bili no sorodniki Brestovških, Brestovski pa orjaško imetje in das^ je potihnila vojna a septeo-trijotami za trenutek, vendar se oni še nahajaji v tem kraju. . . Splošno znano pa je, kako stoji] sedaj stvar s aodnijami. Kdo ae bo sedaj Irijoti za trenutek, vendar se oni še nahajaj« pobrinil za deklico? On je res, povsem znorel. Jaz imam tu na vratu Bogoalava, 01 stvo ter ae ukvarjam z babami."
"To ni baiba, marveč višnja", odvrne Krni tie. "Sicer pa je meni vsejedno! Zepovcdali so 'jn odpeljati in jaz sem jo odpeljal ; zapovedali ji oddati in jaz jo zdravo oddam."
CIM*HM MnrtbMMiu
Premogarje potrebujemo
Odprli amo nov preuiogorov z visokim premogom in izvratno u-rejenim delovnim atanjem. Vedno dovolj železniških voz na razpolago, prilika za prialutiti dobro plačo. Rudnik je prav v bližini Auburna, III., aieer pa lahko sta-nujete tudi v Springfieldu, Ohat-liani ali pa v Auburn, III. IUlnoi-ški železniški vozni siatem> ki ae vstavi vprav blizo rudnika. Stalno delo za več let. Priglasite hc na; Psnther (5n<ek Mineš, Springfield, III., ali ps direktno v rudniku.
POTBBBUJBMO
M RS A IU K ln iznčeno delavec te stroke sa delo v kleti iu pri kloba sah ter navadne delavec. Oglasite se pri:
310 N. Oreen Street
AOAR PB0VI8I01I 00.
P9TBBBUJBM0
25 pnslajaleev delnic. Pišite na R. W. Hmlm.n, Weat Neurten, Pa.
PRCS1DENT WlLSON
odpluje 27. julijn in viame vse naboje od tvrdke
. STRUKEL A HORAK,
Europcan Tre d ing tod En-potrt Company,
99 Ninth A ve., Now York.
VSI ZABOJI, KI JIH DOBIMO DO 25. JULIJA BODO ODPOSLANI S TEM PARNIKOM.
tskoj predlaga* da se tri priče An- Cet^ ,4cj°d1 j™** tomja Potočnik, 14 letim Amalija	1000 funtov.
Potočnik in atara Martina Kue POSUTE TAKOJ SVOJIM,
lU^p^avr^.7^ KI POTREBUJEJO VASO
ga pru-evanja. Partdki so na to'	POMOČ.
Ravno ona prilika, ki ste jo čakali! Da si kupite zemljišče (lot) v rastočem mestu Leavitttsburg, Ohio, kjer so nove gumijeve tovarne, nove jeklene tovarne, prilika, da pastane eno velikih industrijalnih mest v držiavi Ohio.
•	•» .. V	„ .	• -
1	•	'	,	" ' • • V ' f ' :
OB TI VELIKI RAZPRODAJI VAM NUDI
Mr. William Felder od The Trumbull Realty & Development Co., velik s prostim vstopom piknik in zabavo na zemljišču te družbe v
M	•	' •	»
LEAVmSBURGU V NEDELJO, DNE 18. JULIJA, 1920
Posebni vlak bode peljal iz P. & L. postaje, Pittabuiih, Pa., ob 11:00 uri dopoldne (nov čas)
ali 10:00 uri (stari čas).	„
* , , i
•. %
Jedila, pijača in godba vsem prosto. Ako je kteri od vauh prijateljev pri volj i iti z vami, vzemite ga seboj.
Akoiite pripravljeni pomagati samem sebi, tedaj gotovo se odločite da greste pogledat ta piknik m se nedvomno kupite eno loto v tem novem okraju mesta, ki ima vse polno znamenj, da bode nov A kron ali pa drug Gary. Obe ti dve mesti pred par leti so še bili kar je Leavittaburg danes. Glejte kakim »ti danes, kako je industrija razvila obe mesti.
Da pa bomo tofno vedeli za število ljudi, ki bodo prišli tja. ac vas uljudno proai, da izpolnite ta priloženi kupon in ga nam pošljte po pošti takoj na naslov:
THE TRUMBULL REALTV & DEVELOPMENT CO.
3t0 Ualm Ink Mg. MTTSIIMI, M.
Mr. WUU*m F«Ud«r. Trawb«ll R*«ity	Ce.
310 U.U« Bmmk MU«., Piito^rfh. Ps.
v	dn* t«, julija.
raOSTO vloinjo in pa PIKNIK v UavltUburg, OWo.
Ime ..... .........•
IHica s Mesto .
SvboJ pripeljem., ........prijatelja.
*M'" ............... * jir. jupu iar