DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
St. 17. V Ljubljani, četrtek 21. januarja 1926. Leto I.		
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20 — Din, po raznašaleih (zven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1’— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1‘— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3 — Din. Pri večjem številu objav popust.
K obtetnici Ljeninove smrti.
21. januarja 1924. 1. ise je blistko-vito razširila po visean svetu pretresljiva vest, da je človeštvo in proletarsko svetovno gibanje izgubilo enega svojih največ jih mož — Lje-nina. Ljenin spada meoporeceno med one duhove, ki jh priznava in spoštuje veis svet ibrez ozira na narodnost, vero ali politično prepričanje. Buržuazija vidi v Ljeninu moža, ki je pripomogel k 'zmagi de lavcev im kmetov proti gospodi na šestini- -zemeljske krogle. Proletari-jat pa vid] v Ljeninu glasnika in vodnika, ki je v življenju in v praksi pokazal, kako se mora voditi -borim za amago socijalizma.
Ne glede na to, ali pripada kdo od nas bolj desnemu ali (bolj levemu krilu proletarske fronte, čutimo in priznavamo vsi Ljeninovo veliko genijalnost, njegovo neustrašeno revolucijonarao voljo, železno dosledinost in -daJekovddnotet. Dellav-ci spoštujemo Ljenina. DeloVno f j ud .si vo sovjetske unije ga .spoštuje m ljubi, kor je ruskemu ljudstvu pomagal pri uresničenju ciljev, ki .1™ propagiral od mladih let.
ulavna Ljenii-novn .misel je -bila: impeirijalilstična vojna 1914.—18. je zaključila epoho mirnega, počasnega razvoja kapitalizma, razrednega miru in isocijalnih reform itn otvo-riJa dobo vedno hujše krize kapitalističnega. gospodarskega silste-mia, silovite konkurence med posameznimi grupami imperija! iistov. dobo besnega oboroževanja med sladkim govoričenjem o razorože-vanju, periodo poostrenega razrednega boja, več ali manj odkrite diktature buržuazije in sistematične ofenzive kapitala proti delavskemu razredu. Vise te neizogibne posledice kapitalizma — gospodarsko propadanje, vojne, politično reakcijo, vse toi More odpraviti le prolotari-jat s tem, da prevzame politično oblast v -svoje roke in zavestno pospeši vrts razvoj v smeri soeijali-zmn.
Mi vidimo, da ves povojni razvoj K v rope in drugega sveta v osnovi potrjuje to Ljeninovo politično koncepcijo. Potrjujejo .jo najnovejši dogodki v Franciji, Nemčiji in celo Angliji, kjer je' ostal kapitalizem doslej še najbolj trden.
Ljeni-n je izvedel to svojo koncepcijo tudi v praksi -na ozeml ju obširne Ruisije. Najbolj levi boljše-viki današnjega, čaisa, kakor n. pr. Z-in-ovjev sam, so bili takrat proti temu, da se polasti prohdarijat politične oblasti .v deželi, v kateri imajo večino -kmetje.
Ljenin je pa dejal: čista socija-1 Mična revolucija ni mogoča niti v Nemčiji; delavstvo se mora zvezati s kmeti, mora navezati slike z »zadnjo imperijsdiistično rezervo« — s kolonitjalnim-i -nairotIi — in s temi oivtv.niki bo spoisobno i-zvojevati f>('Jorilno zmago nad buržun-zijo.
• ,-deinin je veroval v maše. llstvar-iie'^" organizirane kadre najzaved-'-bega delavstva, še več: organi-mW 'j;10 poklicnih revolucijonarjev. 0,1 il vedno je propagiral idejo, da
tudi najbolj revolucijo-narni in najbolj disciplinirani kadri ne morejo zmagati, če nimajo za seboj množic. Krepil je avtoriteto -stranke, s tem da je izbiral najboljše elemente iz delavskega razreda za vodstvo stranke. To je 'bilo zanj jedko. Okrog tega jedra mora biti zbran kader zavednih socijalistov, ki vedo v vsakem momentu, kaj hočejo. Okrog tega jedra je pa zbiral široke množice delavcev, -kmetov in inteligence. V stranki je bil vedno proti ornim, iki so vedno kričali po večji in večji demoikraciji- v organizaciji im s tern razdirali organ i -zacijo samo. Prav -tako -se je odločno boril proti- onim, ki so hoteli odvajati stranko od množic.
Ljenin je bil torej predvsem ire-volucijomarni strateg, taktik in organizator.
Ljenin je bil pa tudi državnik. On je imeli prvi med vsemi socijali-sti to srečo, da je umrl 'sredi zmagovitega delavstva, v zmagoviti, svobodni delavsfko-kmočki republiki. ;Mi' ismo historični materijalis-ti in kot talki smo prepričani, da so rnatarijalni faktorji gomilna sila zgodovine. Toda tudi ideja, živi' ljudje so mogočna sila. Ljudje delajo zgodovino! — je rekel prvi historični materijalist Karl Marx. Tudi osebnost igra veliko vlogo v človeškem razvoju. Če najdejo veliki časi velike ljudi, spošofbne, osebno pogumne, poštene, -spretne voditelje, ti lahko1 močno pospešijo ves razvoj. Vladimir lljič Uljanov je bil nedvomno taka velika o-sehnošt. Zgodovinsko dejstvo je, da je predvsem njegova zasluga, da je pozval ruško delavstvo v nia, j ugodn e j š em momentu na barikade, da je znal o pravem čašu naskočiti in vreči carja in buržuazijo, razgnati kcnstitu-an-to in proglasiti nad Rusijo oblast delavskih, kmečkih in vojaških sov-jetov. V pravem čalsu se je znal tudi umikati: podpisati brest-litovski iin riški mir, uveteti takozvano novo ekonomsko politiko v Rusiji.
Mnogi so ga napačno razumeli, kar .se žal dogaja vsem velikim duhovom. Toda proletarijat bo prišel končno do -svojega cilja, preko vseh zmot in zablod1.
Združenje delavskih sil, upoista-va močnih enotnih strokovnih organizacij, ustvaritev močnega vodstva in kadra zavednih zaupnikov, koncentriranje mas proti glavnemu sovražniku — to so naloge vlseh resničnih in iskrenih revolucijonar-jev v Sloveniji. Svesti -si teh nalog se složno pridružujemo proislavi Lje-ni-novoga spomina ob drugi obletnic; njegove smrti.
RAZPRAVA PROTI ZANIBONIJU.
Rim, 21. jan. Rimska poročevalna agentura javlja, da bo skoro končana preiskava proti poslancu Zantboniju, ki je baje nameraval atentat na Mussolinija. Razprava se bo predvidoma vršila pred rimskim porotnim sodiščem in v istem času kot se bo vršila razprava proti Matteottijevim morilcem v Chietti.
Vojni proračun sprejet.
PREGANJANJE DELAVSTVA. — VLADNE INTRIGE.
Belgrad, 21. januarja 1925. Tekom zadnjih dveh dni je izvedel politični- odsek belgrajske policije številne aretacije belgrajskih delavcev. V lokalih strokovnih organizacij ne-zavisnih sindikatov je izvrširi policija najpreje preiskave, razmetala ves inventar, potem pa so aretirali na stotine belgrajskih delavcev. Aretacije se vrste v masah in najbolj čudno je, da se policija brani dati kako pojasnilo.
Umevno, da vlada med tukajšnjim delavstvom nepopisno ogorčenje in delavstvo pripravlja veliko protestno akcijo zoper nečuvena na-silstva in proti brezobzirni reakciji'.
Belgrad, 21. jan. Finančni odbor je sprejel brez bistvenih izprememb proračun vojnega ministra. Kakor Nijičič, je tudi vojni minister zatrjeval odboru, da je bil vojni proračun prvotno za 40 odstotkov višji in da je sedaj „res“ nizek proračun. Proračun ministrstva za vojno hi mornarico znaša 2 milijardi 415 milijonov dinarjev.
Vladne stranke, kakor tudi opozi-cijonalci so seveda besedičili o Lo-carnskem miroljubnem duhu, v isti sapi pa zatrjevali, da je predpogoj
države močna vojska. Zemljoradniki so zahtevali skrajšanje vojaškega roka, klerikalci so zahtevali slovenske fante iz Macedonije. Vse govoričenje pa je bilo namenjeno le stenografom, ne pa vojnemu ministru.
Belgrad, 21. jan. Politične zaku-lijsme in. zahrbtne borbe udarjajo na dan. V radikalnem (klubu - so 'konflikti na dnevnem redu in le vprašanje kratkega časa je, kedaj bo padel predsednik kluba. Živikovič.
O teh sporih je točno poučen tudi Pašie. Vodilni radikali trato žefle, da bi se Pasic vrnil takoj domov im preprečil preteči razkol v radikalnem 'klubu.
Naravno je tudi, da hočejo radikali vzdržati enotnost kluba s tem, da govore o Radičevi nevarnosti. Pričakovati je, da ibo prišlo v tern pogledu do skorajšnjega razčišče-nja. -Samostojni demokrati z vsem svojim aparatom podpirajo ‘boj proti Radičevcem, računajoč na to, da jih bodo radikali pritegnili potem v vladno kombinacijo. Pri tem se odigravajo že mnogokrat opazovane najgnše intrige in zakulisne borbe.
Vihar v ogrskem parlamentu.
Budimpešta, 21. jan. Ob naj več ji pozornosti cele politične javnosti se je vršila seija narodne skupščine. Skupščina je bila izredno burna, vendar pa ni biistvetno 'vplivala na predkret političnega položaja niti ni prinesla jasnosti v -zločinsko fal-sifikatonsko afero. — Mini-sfr-ški predsednik BetMen je mamreč dolse-gel, ,da jie le on mogel meritorno -govoriti o celi aiferi. Ker ga je opozicija, predvsem pa socijal Mična palrlamentaana frakcija neprestano motila in z burnimi protesti odklanjala njegova! izvajanja, je trajal Bethlemov govor nad tri ure.
Opozicija, je mogla dati dušika proti politični in državno-vojašlki aferi le z medklici in Isoe. poslanec Peyer je v desetih minutnih moiral utemeljiti svoj predlog, da 'se na prihodnji seji izvoli parlamentarna preiskovalna komisija.
STAVKA VSEUC1LIŠKIH DIJAKOV V ZAGREBU.
Zagreb, 21. jan. Z ozirom na odpust devetih viseučilišlkih profesorjev na zagrebškem vseučilišču je nastalo meri -dijaštvom mrzlično protestno gibanje. Na sestanku včeraj dopoldne so -dijaki 'sklonili stopiti v stavko, toda že glasovanja za skupni protest so se federalisti in frainkovci vzdržali, kar znači, da -se mnenja dijaštvn v tem vprašanju ne vjemajo. Obžalovati je, da v takem tirenutku, ko gre za tsvo-h°"lo 'znanolsti in. vede, niti med dijaštvom niti med političnimi strankami ni edinosti. Odpust profesorjev pomeni političen akt maščevanja; proti nezakonitemu odpustu
Ker pa iso glasovali za Pey ar jev predlog le isocijalilsti in meščanski radikali, je predlog propadel. — Za jutrišnjo sejo je vloženih 13 interpelacij, ki ise nanašajo na fatei-fikotorsko afero.
Budimpešta, 21. jan. Tekom včerajšnjega, dopoldneva so ise _ vršila pogajanja med vlado in opozicijo zaradi preiskovalne komisije, ki naj jo sestavijo parlamentarne stranke. Po posredovanju grofa Ap.pomyja so je dosegel kompromis v tej smeri, da -bo -preiskala ‘komisija sedaj le politično stran cele afere, po definitivni sestavi obtožnice pa 1k> dobila komisija vpogled' v vise kazenske .spise.
'Socrjjalni demokrati -se o tej rešitvi iše niiso izjavili. Po tem kompromisu bi izostala razprava o vloženih interpelacijah, ki se -nanašajo na falzifikatorsko afopori..
-----
bi morala nastopiti vetaMlbditiriiti javnost, ne glede -na ^oj'kVldbjtM. je zakrivil in zakaj,- kbr jOribjžlbčih nad svobodo olovčškh'(krilthlrri -n^uri o ivi.ui ".olici in Hodili KRIZA V FRANCOSKI; VLADI NEi IZOGIBNA.	-(w
Berlin, - 20. - jano Včeraj, .je,.finančni minister,,Doumet na. 5ejii.fbiančne©p odbora, ostro kritikpv^ spre^tp točke takpžvaue .kalup ,prefce;,^r^ vserp je; o$ual odboru,,^ inii ni jna-, go£q,;taKo;j.!Pfibaviti potrebnih, ^reji-,, štev,na podlagi slflpp(>V,(iPtedse^’iL odpora iu,por()peygL‘c,sta, proJe*ffc. rala proti kritiki te/'zagotavljala, (ja, je odbor do-volil ,'jujii.jj(rqe,-davkov. 3eja je bila silno mpčgg tet) je izppva poostrila rom in finančnim rna>ji?tr(ijpi;jj),;y[ii 0L>
V boj za Delavsko zbornico!
Delavci, vkup!
Sodrugi - pozor!
Povejte vsem volilcem, da so glasovnice, katere pošljejo po pošti kraje v n i m volilnim odborom, n e v e 1 javil e! Krajevni volilni odbori so upravičeni sprejemati glasovnice na dan 2. februarja od volilcev, ki bodo glasovnice osebno oddali.
Glasovnice, katere prejme Glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico pred 2. februarjem 1926, bodo neveljavne.
Vse volilce pozivamo, da oddajo glasovnice našim zaupnikom. Te glasovnice bodo predstavniki »Združene delavske strokovne zveze« osebno oddali glavnemu volilnemu odboru v času med 2. in 7. februarjem 1926.
Voli ni odbor Z1>SZ.
Delavci — delavke!
Ne pozabite, da se bliža ura odločitve. Bliža se trenotek, ko se bo odločevala usoda Del. zbornice in ž njo usoda našega strokovnega pokreta!
Klerikalci so nahujskali nezavedne služkinje, tla dvigajo zanje glasovnice. Tisoče proletarcev in proletark iz malih obratov in gospodinjstev še ni dvignilo glasovnic!
Zganite se! Nihče naj ne bo pasiven, vsak zaveden proletarec
mora voliti
Združeno strokovno zvezo! Zato vsi po glasovnice v volilno pisarno glavnega volilnega odbora, ki se nahaja v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev (nova palača) na Miklošičevi cesti v pritličju soba štev. 136. Uradne ure vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9—12 in od 3—8 ure zvečer.
Vstanite in borite se!
Borite sc, da boste zmagali!
Na volišče! Vsi skupno v boj za delavsko listo Združenih strokovnih organizacij! To naj bo bojno geslo slovenskega proletarijata v dneh velike akcije za našo delavsko skupščino!
Na bojno polje, v silno borbo vas kliče vaša proletarska dolžnost, da boste želi kar ste sejali!
Vkup! Pogumno naprej, vaša bo zmaga!
Vsi v boj!
Grožnje klerikalnih podjetnikov.
Včerajšnji »Slovenec« piše dobesedno sledeče:
»...Med socijaldemokrati v Litiji se s svojimi metodami najbolj odlikuje neki Rus. Svetujemo mu, naj bo lepo miren, ker drugače se ,mu zna prav lahko' zgoditi, da se ob priliki pošlje tja, od koder je doma!«
Kaj se to pravit — Da groze klerikalni kapitalisti z odpustitvijo iz službe vsakemu delavskemu zaupniku, ki se upa zoperstaviti klerikalni demagogiji. Ali ni to najhujši probisocijal-ni teror? Klerikalci, denuncijanti, de-mmcijanti, denuncijanti! Vse podle duše so denuncijantske!
Proti obratnim zaupnikom.
Včerajšnji »Slovenec« se pritožuje nad tem, da so v zagorski steklarni delili volilne kuverte obratni zaupniki. Klerikalci so seveda za to, da bi delil kuverte podjetnik Abel. Ker delavci vedo, da bi klerikalni podjetniki naj-rajše odpravili delavske obratne zaupnike, glasujejo povsod in tudi v Zagorju za listo ZDSZJ, ki bo podvzela takoj po teh volitvah najobsežnejšo akcijo za to, da se v vseh podjetjih izvedejo volitve obratnih zaupnikov, ki morajo postati poleg strokovnih organizacij največji zaščitniki delavstva.
Zopet protestirajo proti volji delavstva.
»Slovenec« si izmišlja neke nepravilnosti pri volitvah v Strojnih tovar-ah in livarnah v Ljubljani. Njemu se zdi namreč nepravilno to, da so kovinarji — stara avantgarda slovenskega proletari jata — glasovali v ogromni večini za svojo v neštetih bojih preizkušeno kovinarsko organizacijo. Klerikalci so upali, da jim bodo kovinarji nasedli, če bodo postavili mojstra v tovarni za kandidata. Toda tudi v tem so se uračunali. Vsi kovinarji so glasovali za ZDSZJ. Le mojstri:	Joger,
Sušnik, Kristan, Krušič, Teran, Bregant, Čegonja in Mostar so glasovali za škofovo listo, menda zato, da jim ne bo treba več stavkati.
Buržujske cvetke.
»Jutro«: Ne nasedajte volilnim sleparijam socijalpatrijotov! Hinavščina socijalpatrijotov! Nezaslišeno početje socijalistov in komunistov!
»Slovenec«:	Socijalisti	goljufajo,
terorizirajo in kratijo svobodo delavstvu! Delavstvo pokaži, da jih sovražiš. Proč s soeijalpatrijoti — krščansko delavstvo bo zmagalo!
»Del. kmetski list«: Socijalpatrijo-ti, agenti velesrbske buržuazije, so s pomočjo treh izdajalcev onemogočili samostojni nastop »revoluci jonarnega* dela proletarijata pri volitvah v Del. zbornico.
»Naprej«: Socijalisti in komunisti Kristan-Korunove žlahte hočejo delavstvo oropati! Mi smo pa 'soei.jaldemokrati. Hoch Bernot!
Ali ni to enotna fronta najboljših »prijateljev« delavskega pokreta1? Odgovor na te enotne napade te enotne buržujske fornte bo dal združeni pro-letarijat dne 2. februarja leta gospodovega 1926.
Kakšen volilni red bi hoteli?
Demokratarji, narodni špeeijalisti, klerikalci in kmetijci bi radi sledeč volilni red:
Glavni volilni odbor naj bi tvorili: komisar za socijalno skrb, zastopnik zveze industrijcev in policijski komisar. Glasovnice naj bi delili podjetniki tako, da bi dali knjižico vsakemu, ki ne bi hotel voliti podjetniške
liste. — Delavci bodo že poskrbeli, da v Delavsko zbornico ne pridejo gospodje, ki si žele tak volilni red.
Klerikalci terorizirajo služkinje.
Pred okrožnim uradom za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti so vedno na delu nahujskani klerikalni agenti, ki plašijo služkinje s peklom in z vsem, če ne bodo volile liste njihovih podjetnikov. Kako hujskajo služkinje, se vidi iz tega, da je prišlo v uradno pisarno iskat kuverte nekaj služkinj, ki so raztrgale uradne kuverte misleč, da so to »socijalpatrijot-ske« kuverte in da so se tiskale za Terseglavovo listo posebne kuverto črne barve.
Z Gorenjskega nam piše delavka, ki ima fanta, ki je bolj pod duhovniškim vplivom: Kaplan je rekel fantu, naj ne plačuje več hranarine za njenega otroka, če ne bo volila Terseglava.
čudne zveze.
Poslanec Kremžar je na nedeljskem shodu v Litiji govoril zbranemu delavstvu o socijalpatrijotih in odpadnikih komunizma. To sicer ni nič čudnega — saj je buržuj! Toda v rokah je imel »Delavsko kmetski list« in či-tal iz njega razne napade na sedanji strokovni pokret in hvalil Gustinčiča in njegovo »linijo«. Iz tega je pa tudi razvidno, da piše »DKL« tako, da pridejo njegovi članki in napadi prav poslancu najreakcijonarnejše stranke v Sloveniji, da agitira s pomočjo tega lista proti Združeni strokovni zvezi.
Na drugi strani pa je SLS seveda napravila »DKL« protiuslugo s tem, da je ugodila skromni želji »voditelja levičarjev« ter prinesla v svojem »llu-strovanem Slovencu« dve »posrečeni« karikaturi, ki odgovarjata popolnoma dosedanji pisavi »DKL«.
To direktno — obojestransko podpiranje teh »odrešenikov« proletarijata le potrjuje stari izrek:	»Gliha	vkup
štriha!«
Dokument nasilja demokratov in narodnih soei jaliniov.
Strokovna komisija ZiDSZJ je poslala na glavni volilni odfbor Delavske zbornice sledečo vlogo:
»V prilogi Vam pošiljam 79 glasovnic (s konsignacijo) delavstva kar-tonažne tovarne Bonač v Čopovi udici in Vam sporočam sledeče:
V soboto je poklicala neka uradnica Bonačeve tovare telefonično Strokovno komisijo in je povedala, da so prišle glasovnice za volitev v Dela-sko zbornico in je rekla, da naj takoj pride g. Kravos tja, da bo uredil zadevo z glasovnicami. Tudi je rekla, da ženjske ne vedo, zakaj gre. Dalje je povedala, da bo zvečer izplačevanje mezd in da bo pri tej priliki pustila podpisati glasovalne kuverte in jih obdržala.
Iz tega razgovora sem razvidel, da gre za neko manipulacijo z glasovnicami in sicer kakor je bilo sklepati iz imena g. Kravos-a, ki je tajnik Na-
rodno-soeijalne zveze, na korist »Neodvisne delavske stranke«.
Ker mi je znano, da je v Bonačevi tovarni znatno število delavstva, ki simpatizira z našo organizacijo in kandidatno listo, sem imel interes, da preprečim oddajo glasovalnih kuvert g'. Kravosu, zlasti ker sem opazil, da ima dotična, kii naj bi bila pobrala glasovnice že gotove instrukcije, ki se ne vjemajo z volilno svobodo.
Zato sem poslal v Bonačevo tovarno dva zaupnika. Eden je opazoval početje med delavkami, ki so odhajale iz tovarne, drugi zaupnik pa se je podal v pisarno in je tam videl, da so delavke prejemale plače in da so poleg tega bile siljene, da so podpisovale kuverte in to kljub protestu nekaterih delavk. Večje število kuvert, ki jih delavke niso hotele podpisati, pa delavkam sploh ni bilo izročenih.
Vse te kuverte, deloma z glasovnicami, deloma brez glasovnic je dotična uradnica (izročila našemu zaupniku, o katerem je domnevala, da je zaupnik »Neodvisne delavske liste«.
Iz tega početja je razvidno, kako pristaši »Neodvisne delavske liste« izpolnjujejo tajno okrožnico na delodajalce (priobčena v »Delavcu« z dne 8 jan. 1926. štev. 2., ki jo prilagamo) in kako kršijo o pravilnih volitvah in volilno svobodo.
Predlagam glasovnice po priloženem seznamu proti potrdilu in prosim, da glavni odbor potrebno ukrene, da bodo tudi delavke Bonačeve kartonaž-ne tovarne v Čopovi ulici mogle izvršiti po svoji volji volitve v Delavsko zbornico. — Joža Golmajer, 1. r., tajnik Strokovne komisije za Slovenijo.«
Strašilo lazi po Sloveniji.
Strašilo lazi po Sloveniji... Strašilo vstajajoče delavske armade. Strašilo 14 umorjenih železničarjev lazi po .Jugoslovanski tiskarni. Strašilo 6 trboveljskih rudarjev preganja demokrate. Sam minister iz Belgrada naj bi po Pucljevi in Smodejevi želji prepodil to strašilo. Ne bo ga prepodil.
Pravijo...
Mi imamo vedno patent na cesarske patente.
Sodnija in kaznjenci baje rabijo novega uradnega zdravnika. Da bo predpisoval gorke in inrzle obkladke, da bo kuriral s postom želodce in s temnico očesne katarje. Zato so razpisali v „Uradnem listu“ to mesto, obljubili 5000 Din plače s primernimi dokladami, obenem pa zahtevali: zdravnik-kompetent mora biti rojen, mora imeti cepljene koze, poleg šolskih izpričeval pa mora poznati tudi cesarski patent iz 1854. leta.
Sedaj pa naj najde človek ta cesarski patent. Vsak narodnočuteči človek je vrgel v koš vse avstrijske spomine. Za kaznilniškega zdravnika na je še zmerom potreben cesarski patent.
Dva temeljna patenta torej le še držita: Priigelpatent in arestantov-ski patent.
Charles Dickens:
17
Božična pesem
v prozi.
„Sein to kdaj zahteval?"
„Z besedami? Ne. Nikoli."
„S čjm potem?V
„Ker si spremenil naravo, spremenil duha, si osvojil drugo pojmovanje življenja, si postavil drugo upanje in drug smoter svojemu dejanju; ker si zavrgel vse, kar je dajalo v tvojih očeh moji ljubezni! kako veljavo. Ce bi vsega tega med nama nikoli ni bilo," pravi dekle milo, a nlirno ga gledaje, „povej mi, bi me iskal in snubil sedaj? Ne, ne!"
On se proti svoji volji udaja resničnosti njene slutnje. Kljub temu de s težavo: „M;isliš, da ne?"
„Rada bi mislila drugače, če bi mogla," odgovori ona. Ko sem spoznala tako resnico, sam Bog ve, kako je silna in nepremagljiva. Cc bi bil ti danes, jutri ali včeraj prost, kako bi mogla zlasti jaz verjeti, da boš volil deklico brez dote — ti, ki tehtaš celo v trenotkih največje zaupljivosti z menoj — vse po dobičku! Ali če bi se za hip tako izneveril svojemu vodilnemu načelu in jo volil, ne bi vedela, da se boš tega še bridko kesal? Vem in te dane besede odvežem. Iz dna srca iz ljubezni do njega, ki si bil!"
On hoče govoriti, a ona nadaljuje obrnjena vstran.
„Morda te bo bolelo — spomin na to, kar se je zgodilo, me skoro navdaja s tem ugranjem — a le kratko in pozabil boš z veseljem ta spomin kakor nekoristne sanje, iz katerih si se na srečo prebudil. Da bi bil srečen v življenju, ki si ga izvolil!"
Pri tem se ločita.
„Duh!“ zastoče Scrooge, ,,Ne kaži mi več! Vedi me domov! Zakaj me mučiš?"
„Še ena senca!" veli duh.
..Nobene več!" zaječi Scrooge. „Nobene več! Nočem je videti. Ne kaži več!"
A neusmiljeni duh ga zgrabi z obema rokama in ga prisili opazovati, kar sc godi.
Sta priči drugemu prizoru, v sobi ne baš veliki, a mični in polni udobja. Ob peči sedi lepa, mlada deklica, tako podobna prejšnji, da jo zamenja Scrooge z njo, dokler ne opazi prejšnje, sedeče nasproti hčeri, zdaj ljubki gospe j. V sobi se razlega velik hrup in šum: zakaj tu je otrok, da jih Scrooge v svoji razburjenosti ne more prešteti: a niso podobni v pesmi slavljeni čredi, ne miruje jih štirideset kakor eden, temveč vsak otrok razgraja za štirideset. Posledica so prava pobuna, a nihče se za to ne zmeni:	nasprotno,
mati in hčerka sc sami od srca smejeta in veselita. Poslednjo, ki jame kmalu posegati v igre, mladi tolovaji brez usmiljenaj oplenijo. Kaj bi dal.
da bi bil eden izmed njih, dasi ne bi bil mogel biti nikoli tako sirov, ne, nikoli! Ne bi za bogastvo vsega sveta razmrščil in raztrgal teh spletenih kodrov! In dragocenega čeveljčka, ne bi bil ga ugrabil — sam Bog me obvaruj — za življenje! Pomeriti ji v šali pas kakor ona drzna, mlada zalega, jaz tega ne bi bil mogel!
Zdajci se sliši trkanje in teinu sledi v sobi takšno prerivanje, da odnese njo s smehom na obrazu in z obleko v neredu proti vratom, središču poskakujoče in razgrajajoče drhali. V tem hipu vstopi oče v spremstvu moža, obloženega z božičnimi igračkami in darovi. Deca zaženejo k| ik in vik in navalijo na nezavarovanega nosača. J ,e~ zajo nanj po stotih kakor po lestvah, vderejo v žepe, oplenijo ga papirnatih zavitkov, obešajo se mu na ovratnico, grabijo krog vratu- bijeJo po hrbtu in pestijo noge v neugnani sli! Razlegajo se kriki strmenja in veselja, s katerimi sprejemajo razvitje vsakega zavitka. Raznese se f^tresljiva vest, da so zasačili dojenčka, k° sl.JL. c ."kljenče vtikalo v usta lutkovno iKoiv^o. in nmijo ga na sumu, da jo po vsej priliki že pogoltn i lesenega Purana, prilepljenega na lesen krožnik! bc večje je pomir enje, ko doženejo da je bil strah neute-leljen! Veselje, hvaležnost zanos: vse to je bilo   R/iUi novedano c se to. da
nieljen! Veselje,	v
nepopisno. Bodi povedano le se to, da s, naposled otroci in njihove radosti iz sobe p
so odšli
naposled otroci in njihove radosti iz sobe po stopnicah v najvišji del hiše, kjer so polegli in potihnili.
(Dalje prih.)
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Četrtek, 21. jan.: »Henrik IV.«, F, petek, 22. jan.: »Krpan mlajši«, D. Začetek ob 20. uri.
Opera:
Četrtek, 21. jan.: Zaprto, petek, 22. jan.: »Aida«, A. Začetek ob 19.30.
vno mnenje. Zla-pesta obeh govor-
Dnevne
»Obrt gospe Warrenove«. Dva dra-matska problema si tu gradita pot na odru. Prvi je soci jalni: gospa Warre-nova ne more živeti is poštenim delom, zato se udinja kot zvodnica.. Njeni hčeri, ki študira na vseučilišču, je to zo-perno. Tu se pojavi drugi problem: spior med materjo in hčerjo.. To je drama trpljenja. Mati trpi, ker išče sreče v življenju samem, hči trpi, iker ne ve, čemu bi živela in sploh čigava hči je. Dramatski prizori med materjo in hčerjo so ostro zarisani. Podrobna recenzija jutri.
Slovensko gledališče. Različno smatrajo gledališče:	nekaterim je
vzgajališče, drugim zabavišče, tretjim je gledališče svetišče Muz, ki naj nudi zgolj umetniško uživanje. Eni kot drugi gredo v ekstrem, eni kot drugi gre-še na stvari sami, ker hočejo gledališče priklopiti v monopol samo poedi-ne struje, ali celo samo poedinega stanu. Ne tako! Gledališče je nas vseh! Prav je, da kritika skrbno pazi na vse potankosti, ni pa prav, če je osebno pobarvana. Pa Slovenci smo pač taki: osebni do pretiranosti, izključujoči vse pomisleke, samo v politiki smo večni kompromisarji. [n tako je radi gledališča užaljena sedaj ena, sedaj druga struja, trpi pa gledališče, trpi javnost, pojmi kakšno naj bo faktično gledališče, pa ostajajo nedotakljivi, vsakdo se jim boji iz raznih vzrokov pogledati v obraz. Rekli smo že, da je gledališče za vse, to pa zato, ker za gledališče prispevamo vsi, ne samo oni, ki se mogoče stalno pečajo. Mi smo mnenja sicer, da naj gledališče ne uprizarja predstav, ki bi v nas yrt>ujala samo hipnotično ugodje, hočemo, da nam gledališče daje življenje v vseh svojih bojih, barvah in lepotah, predloženo v umetnosti. Umetnost je za nas tolikanj sveta, da vidimo v njej in hočemo od nje čustev, ki nas preprežejo tako močno in silno, da ne bomo ob umetnini padali v mračna razglabljanja o pomenu in ne-pomenu življenja, pač pa da bomo nezavedno, sugestivno vzljubljali življenje, njega dolžnosti in zahteve in v tem gledali namen in pomen življenja. Umetnina mora vse to umetniško vključevati, nakrpano in našemljeno tendenco odklanjamo. Takih umetnin je še dovolj na svetu in če jih nimamo Slovenci, ali če slovenskim dramatikom na pr. ni do takih, izposodimo si jih od drugod. Umetnost je občečloveška lastnina. Tako je v kratkem naše stališče na gledališču; smo za kritiko, ker kritike je potrebno, kritika pa pri nas posebej še zlasti kritike potrebna. Kar bo dobrega in kar je dobrega, bomo pozdravljali, kar bo slabega, bomo zavračali.
z njim vplival na ja sti značilna je bila g ni kov, da sta se Slovencem laskala, ne-glede na to, da sta demokratska in ra-dičevska stranka na jugu silno škodovali ugledu Slovencev s svojimi pam-fletskimi poročili po shodih in v časopisju. Tu nista ti dve stranki grešili nič manj kakor naša nekdaj revoluci-jonarna 'klerikalna stranka.
O Radičevem nastopu v Ljubljani ;ino že povedali svoje mnenje. Potrebno je pa tudi, da se nekoliko obregnemo ob Svetozarja Pribičeviča.
Pribičevič je za edinstvo države, pa je proti sporazumu, ki ga je napravil Radič s Pašičem. Pribičevič je za samoupravo, je pa tudi za teror, je za znižanje davkov, ni pa poudaril, da je proti velikim kreditom za militarizem, pravi, da je za reformo (kakšno, ni povedal!) socijalne zakonodaje, ipak je bil v vladi, ko se je sklepalo o omejitvi raznih socialnopolitičnih in dela vskovarstvenih ter zdravstvenih ustanov. Pribičevič ni bil za preganjanje učiteljev in uradništva, ampak le za njih — discipliniranje; sploh Pribičevič je hotel uvesti še hujšo diktaturo v državi, nego so jo zahtevali okosteneli radikali. Ta politika, ki ima svojo zgodovino se ne da mnogo opravičevati, zlasti ne zaraditega, ker mora vsak demokratičen politik zavojevati in uvesti edinstvenost di'žave, kolikor ta odgovarja dejanskim potrebam potem sporazuma, ki je nedvomno imel moralno podlago v političnih strankah. Toda Pribičevič je enako diktiral, kakor so diktirali radikali in diktira sedaj z njimi Radič. Zato trdimo, da so v naši državi prav zaradi te po-grešne politike, ki je dejansko diletantska, nastale današnje težke razmere, ki bi bile sicer že davno premagane ob resnobi politikov.
'Če razmotrivamo tukaj o politiki meščanskih strank v državi, nikakor nočemo reči, da se strinjamo z njo. O, ne! Dokazati le hočemo, da je politika meščanskih strank na celi črti p roti-delavska, strankarsko egoistična ter da je ta h konsolidaciji države, ki jo imajo vedno na jeziku,- malo prispevala, pač pa ves čas razvnemala gospodarske in plemenske strasti, zaradi katerih tudi delavski razred trpi.
Po svetu.
»Radnički pokret«. V Sarajevu sta izšli 1. in 2. številka »Radničkega po-kreta«, edine revije jugoslovanskega socijalističnega pokreta. List ima izredno bogato vsebino izpod peres znanih socijal. delavcev. Dragiše Lapče-viča »Borba« in »Radnički pokret«, Jo-ve Jakšiča »Pot do delavskega pokreta«, Živote Milajkoviča »Perspektive delavskega pokreta v Jugoslaviji«, Bogdana Krekiča »Logika razredne borbe«, dr. Živka Topaloviča »Naš finančni kapital« in dr. Alojzija Zona o statistiki delavstva sarajevske tovarne duhana. Bogata sta »Pregled« in »Beležke«. »Radnički pokret«, ki ga izdajajo Jova Jakšič. dr. Mojisije Zon in drugo vi v Sarajevu, se naroča pri društvu »Radnički dom«, Sarajevo, in stane na leto Din <50.—, posamezna številka pa Din 5.—. Revijo našemu delavstvu toplo priporočamo.
Cerkev je bila vedno srdita sovražnica eksperimentalne fizike, in to ne brez povoda. Fiziki so s svojimi poizkusi lahko tekmovali z duhovščino, kateri so bili pridržani »čudeži«. Vnel se je takoj spočetka oster boj, ki je segel celo do živali. L. 1601 je. bil v Lizboni sežgan neki človek, ki je zdresiral svojega konja.
Slavni zvczdoziianec Kopernik, ki je živel od 1473—-1543, je doživel tudi žalostno usodo, da se je vse obrnilo proti njegovemu »heli jocentričnemu sistemu«, to je teoriji, da se zemlja vrti okoli solnca. L. 1616 so postavili njegovo knjigo o omenjenem sistemu na indeks prepovedanih knjig. Zanimivo- je, da je kongregacija indeksa dovolila šele 1. 1822 tiskanje knjig, ki so pisale o kroženju zemlje okoli .solnca. Do tedaj se je za verne kristjane vrtelo solnce okoli zemlje. Zoper Kopernika je nastopil poleg papeža celo Luther, ki mu je očital, da je njegova teorija bedastoča. 'Svoje mnenje 'je utemeljil s tem, da je po sv. pismu Jozua ustavil solnce in ne zemlje.
Delavstvo zmaguje vsak dan sijaj-
nejše. Po tovarnah vseh krajev Slovenije zmaguje z absolutno večino glasov lista ZDSZJ. Delavstvo neustrašeno uveljavlja svojo voljo.
Kolikor očividnejši in sijajnejši je napredek delavskih glasov, toliko večji nemir in nervoznost nastaja v »Jutrovi« in katoliški deželi. Gospodje se tresejo in v strahu pred ljudsko sodbo protestirajo in protestirajo.
Ej, reakcijonarji, motili ste se, če ste mislili, da bo ostalo nekaznovano vse vaše sedemletno protidelavsko početje: Zaloška cesta, zakon o zaščiti države, obznana, 1. junij v Trbovljah, uvedba 3.4% davka na ročno delo, preganjanje delavskih zaupnikov itd. — Vse to bo maščevano! Ljudska sodba in obsodba bo strašna. S kakršno mero ste merili, s tako vam bo odmerjeno. Bojte se ljudske volje, trepetajte pred njo, protestirajte proti njej izognili se ji ne boste!
»Za milijone jim gre,« pravi včerajšnje »Jutro« v članku o volitvah v Dtil. zbornico. Vse to smo vedeli- že prej. Novo je samo to. »da priznava sedaj glasilo demokratov javno, da »jim -gre le za milijone.«
Javno vprašanje. Iz vrst grafičnih delavcev smo izvedeli, da je tehnični ravnatelj Narodne tiskarne g. Jezeršek baje zagrozil osebju Narodne tiskarne, da bo odpuščeno, ako ne voli »Neodvisne (?) Žerjavove liste«. Ker tem vestem ne moremo verjeti, pričakujemo tozadevnega pojasnila ali vsaj izjave, če je tehnični vodja dobil tako naročilo od — višje instance a la ....m e tutti ijuanti!
Zima je tudi Ljubljano zagrnila v nekako mračno življenje. V sredini mesta je življenje ponehalo, mladina se je umaknila s promenade, ljubljansko ženstvo se drži peči in le po opravkih bega čez ulice. Sneg je pobelil itak vedno blatne ljubljanske ceste, drdranje avtomobilov je zatonilo v snegu, prijetno pa pozvončkljavajo sani, v katerih se stiskajo premrle kmetice in skoro čez glavo zavite ljubljanske dame. Polne so pa ceste delavcev, ki odmetavajo sneg in ga odvažajo v Ljubljanico. Med njimi je dosti različnih obrazov, ki so pred zimo begali od Poneija do Pilata za službo. Zima jih je rešila. Vajeni sicer drugačnega dela, so spretni tudi v svojem novem poslu. Kruh je kruh — če ga ne nudi samo čebela, dober je tudi z lopate. Tivoli je pa živ in mlad, v njen gostoli kot poleti, kadar se ženijo vrabci. Mladina ne pozna mraza, ne čuti utrujenosti, grad mrgoli mladih sankačev »kontrabantarjev«, učitelji pa tarnajo, beležijo zamude, bogve, če bodo opravičene. Jaz bi jih opravičil, vsaj, da ne morejo reči tujci, da je Ljubljana zaspana. Je pač tako; so, ki kolnejo zimo, so, ki jo blagrujejo, ker jim daje vsakdanjega kruha — kar je tudi nekaj.
Iz sodiščnih razglasov. Piše nam prijatelj našega lista: Te dni sem se mudil na ljubljanskem sodišču. Čakanje sem preganjal s čitanjem razglasov na deski v pritličju. Tam sem bral med drugim, da se išče lastnik srebrnih žlic, ki ima vgravirano, da so last — hotela »Union« —. Potem se pozivajo imetniki depozitov, ki so že nad 30 let vloženi pri .tem sodišču. Ti depoziti (med drugim) so:
Kahn Marija od 13. febr. 83 -2K- p. Uranič Marija od 17. maja 83 = 6K- p, Slokar Ana od 28. febr. 86 = 9% p. Širok Jurij od 7. februarja 92 =3% p, Štefe Helena od	7.	febr.	92	= VA	p,
Košir Uršula od	7.	febr.	91	= 2	p.
Nature Andrej od	6.	febr.	91	= 'A	p.
Vsak od teh naj se	zglasi in uveljavlja
svoj depozit tekom 1 leta. 6 tednov in 3 dni. Bog ve, koliko štempelnov in taks bo treba za uveljavljenje depozita — pol pare. O, sv. Birokracij — nisi še umrl. Pravijo, da se je v SHS nov rodil...
/-(‘Uma garda ise je zbrala, ko zajcev sto je pokončala, iz kotla naliva ji mali točaj in srce ogreva vsem »Buddha« čaj!
75.
novice.
Popravek. ( V včerajšnjo notico »Zanimiva izjava«, ki smo jo objavili včeraj pod »Dnevnimi novicami« se nam je pomotoma vrinil odstavek, ki ne spada pod to notico. Dotična notica konča pri besedah: »Zato nam pričajo izjave v navedenih listih, in ker rešitev željno pričakujeta.« — Nadaljni, zadnji odstavek, ki spada pod dopise, tu odpade.
Zagonetna tatvina. Kuntar Zofija je kasirka v gostilni Koroški dom na Poljanski cesti. Dnevni izkupiček je navadno hranila v zaklenjeni omari v stanovanju gostilničarke. Prav tako je spravila 1100 Din dne 17. t. m. Drugo jutro je pa zapazila, da je omara odklenjena in da ji je zmanjkala navedena svota. V sobi sta spala sin in hčerka gostilničarke, in tudi v košaro sina je Pilo vlomljeno. Vendar je študentovskemu inventarju prizanesel. O zagonetni tatvini niso mogli dognati nič natančnejšega. Vsekakor je moral biti vlomilec in tat dobro verziran o vseh potankostih stanovanja in poučen o navadi kasirke.
Pošten tovariš. Ovčjak Peter iz Šmartnega pri Slovenjem Gradcu je bival s svojimi tovariši delavci v Selu. Bili so prijatelji med seboj in zaupali so si drug drugemu. Čez noč je pa izginil,- pošteno oskir-bil svoje tovariše. Pobral jim je več obleke, čevljev, srebrno uro, delavsko knjižico in raznih potrebščin v skupni vrednosti 2500 dinarjev.
Z Vodnikovega trga.- Zima je omeji Iti potrebe in nepotrebe' ljubljanskih gospodinj. Dominirajo mesarji, so pač pod streho, izredčilo se je pa število okoliških kmetic, Zato ni čudno, da, je povpraševanje po krompirju vedno večje, in da trnovske vrtnarice ne morejo ustrezati zahtevam po sala ti. Je pa trg kljub temu še dosti zaseden in kaže še vedno tipičnost proletarskega življenja, ki ise največ vrti okrog zo-Ijaric in reparic.
Radi številnih tatvin sta bila aretirana H. in njegova priležnica F. Živela sta precej udobno življenje, seveda na račun raznih »pridobnin«. Zlasti trgovina Švab je v to svrho dajala precej neprostovoljnih prispevkov. Oba se bosta mogla zagovarjati radi svojih čednih in nečednih dejanj.
Iz kronike poštnih tatvin. Iz pošiljke, ki jo je poslal dne 11. avgusta 1925 Petar S. Stefanovič iz Kosjeriča — Srbija sicer na naslov H. Suttner v Ljubljano, je bila ukradena nikelj-nasta Anker - remontoir ura, vredna 158 dinarjev.
Cigani so že od nekdaj proklet rod, ki se živi če ne od dela, pa od tatvine. Pri slednjem poslu niso dokaj zbirčni. Tudi kokoši se lotijo. Tako sta mimogrede ukradla iz kurnika Ivana Rav-ljana v Šoštanju dva cigana kar 4 kokoši, vredne 250 Din. Za prvo silo je že bilo.
Policijska kronika. Dne 20. januarja 1926 so bile izvedene sledeče aretacije: 1 radi tatvine, izsledovanje v policijskem dnevniku, 1 radi nedostojnega vedenja, prav tako zasledovano v policijskem dnevniku ter vložene sledeče ovadbe: 1 radi tat\'ine, 1 radi suma tatvine, 2 radi kaljenja nočnega miru in žaljenje straže, 1 radi pobega z doma, 2 radi pijanosti, 28 radi prekoračenja cestno policijskega reda, 3 radi prestopka obrtnega reda, 2 radi prekoračenja policijske ure.
širite »Del. Politiko«!
Šport
Gostovanja ruskih nogometašev po Evropi. Iz Rusije je dospelo nogometno izbirno moštvo, ki tekmuje z raznimi nogometnimi društvi. Je zelo dobro sestavljeno in igra sicer po starem si stemu, vendar se igra tako odlikuje, da so po tekmi, ki se je vršila v Parizu 1. januarja t. 1., hvalili igro celo meščanski listi. Prva igra se je vršila v Parizu proti moštvu francoske delavske športne federacije (Rdeče sp. Int.) z rezultatom 5:0 (1:0) za Ruse. Navzočih je bilo na tekmi 10—12.000 oseb. Druga tekma se bo vršila v Epina.vu proti izbirnemu moštvu pariškega okrožja. Mod teni so pa dobila pozive na tekme moštva, ki so včlanjena v Lueornski luterancijonali, in to nem-
Radič — Pribičevič v Ljubljani.
V nedeljo je bil v Ljubljani Svetozar Pribičevič, nekaj tednov prej pa Štefan Radič. Ta dva moža veljata v političnem življenju države precej. Oba njiju shoda, ki sta jih priredila v Ljubljani, ista bila jako dobro obiskana. To je dobro znamenje, kar dokazuje, da se Ljubljančani zanimajo za politiko, čeprav odobravajo dobre dovtipe vsakega politika, Petra ali Pavla. Tudi oba ta dva shoda so Ljubljančani obiskali strankarsko vsevprek in danes ti pripovedujejo kupe šal in zbadljivk obeh govornikov, če jih le hočeš poslušati. Nihče ti pa ne ve povedati, kakšno smer, kakšne probleme sta govornika razvijala v svojih govorih.
Pribičevič in Radič sta na teh sho-opravičevala svoje1 delovanji1 ter ^budala nasprotnike svoje politike,da 1 14 tem zbudila med jioslušalci interes zase, 'Pako dela vsak meščanski poli-'k. ki nima sigurnega programa, da hi
ška in švicarska. Društva so to sprejela in sicer po predpisih, sklenjenih na pariškem kongresu. Ti so za moštva Rdeče šp. Int. sledeči:	»Vzdržati se
morejo vsake politične agitacije, in gosti so izključno Nemške delavske telovadne in športne Zveze.«
Nemški delavski nogometaši na Saškem nameravajo prirediti o Bin-koštih nogometno tekmo z angleškim moštvom. Enako nameravajo odigrati v tem okrožju tudi tekme s Finsko in Ogrsko.
Težko atletično tekmo namerava prirediti Svobodna težkoatletična sekcija iz Kolna z alzaško-lotarinško zvezo, ki jo je že povabila. — Težkoatle-tični medmestni boj’ Saargemund Lorena — Gerskiler (Sansko okrožje) se je končalo z zmago onih iz Sargamiin-da. Revanžna tekma se vrši v februarju.
Celje.
Avtoriteta policije. Tatovi nimajo pred našo policijo nobenega rešpekta, ker se je že ponovno pripetila tatvina pisalnega stroja v vrednosti 4000 Din v poslopju policijskih uradov. Ne vemo, če so že tatu izsledili ali ne.
Pravijo, da bo prihodnje dni seja občinskega odbora celjskega. Torej vendar enkrat! Mislili smo že, da spi gospoda na magistratu spanje pravičnega. Menda je bila tudi pregrupacija N. B. temu kriva, da tako dolgo ni bilo seje. Prihodnja seja utegne biti zanimiva. O poteku bomo poročali.
»Slovenec« pravi v eni zadnjih številk, da bo stanovanjsko sodišče v kratkem pred skrajno težko nalogo. V času poslovanja stanovanjskega sodišča je bilo sklenjenih več poravnav, pri katerih so se najemniki zavezali, da bodo v mesecih od februarja do maja izpraznili dosedanja stanovanja in se preselili kam drugam. Kami vprašuje »Slovenec«. Vidite sedaj hinavce! Ali nismo mi vse to že takrat povedali, ko so bile volitve v Nar. skupščino. Takrat so vse stranke brez razlike obljubljale stanovanjskim najemnikom, da se bodo v 'bodočem parlamentu brigale za zaščito najemnikov. Če 'bi imeli socijalisti samo enega poslanca v parlamentu, bi po njih de-magoški mentaliteti trdili, da so socijalisti krivi tega skrajno slabega zakona. Do sedaj smo videli, da ste vsi enaki, ker so vse stranke obljubljale takšen stanovanjski zakon, da bodo najemniki po njem dobro zaščiteni. Videli smo v vladi razne spremembe, ni se pa spremenilo političnega siste-
ma. To kar je ena vlada sklenila, je druga potrdila. Pred očmi ste imeli samo revne hišne lastnike, katerim ste hoteli zboljšati njih hišno rentnino. Pa dobro, če se vam danes smilijo najemniki, ki ne bodo vedeli kam, ko bodo morali zapustiti svoje sedanje stanovanje, se še lahko najde izhod. Celjski vikar naj kot prvi pokaže svojo krščansko ljubezen do bližnjega. On nima družine, razpolaga pa z dvonadstropno hišo na Slomškovem trgu, naj jo da deložiranim strankam z nedolžnimi otročički na razpolago. Ravno tako naj napravijo drugi krščanski bogataši. Tudi demokrati lahko na ta način pokažejo, da imajo srce na pravem mestu in da smo mi demagogi in oni tisti, ki so res za revno ljudstvo. Če boste ta naš nasvet upoštevali, bodo sedaj, ko je katastrofa že pred vratini, reveži vsaj do neke mere potolaženi. Bojimo se pa, da bodo naši nasveti zaman.
Odmevi od zadnjega požara pri Kirbischu. Veliki požar na Ljubljanski cesti pri Kirbischu je izglectal, predno je nastopila požarna bramba v akcijo silno nevaren. Vsaka taka nesreča da povod na prostor prihitečemu občinstvu raznovrstnim kritikam. Vsak 1K-bic sodi po svojem. Med tem, ko je občinstvo delalo svoje opazke, je gasilno moštvo z največjo napornostjo delalo da se ogenj ni mogel širiti in je ostal v obsegu, kakor ga je gasilstvo dohitelo. Ljudje, ki o gasilstvu nimajo pojma, bi radi videli, da bi gasilci z vsemi razpoložljivimi sredstvi metali na gorečo n^aso vode, kolikor vse da. Noben od teh lajikov pa ne pomisli, da napravi voda lahko več škode, kakor pa sam požar, posebno pa na sezidanih poslopjih, v katerih se nahaja tudi pohištvo itd. Gasilec sicer ne zameri in tudi ne posluša nerazsodnih kritikov, pač pa ga mora jeziti, če čita v »Jutru« poročilo, ki se sklicuje na strokovnjaška mnenja, ki ne odgovarjajo resnici. Tako na primer ne zna tak strokovnjak razločevati parne brizgalne od motorne. Ravno takšni neodgovorni strokovnjaški kritiki so krivi, da gasilstvo nima vsega tega, kar bi bilo treba, da bi imelo. Naj 'bi ti kritik) enkrat pogledali v kakšnih prostorih mora po čelih dnevih prostovoljno moštvo po vsakem požaru delovati, da spravi orodje in vse drugo v tisto stanje, ki ga mora vsakokrat najti, ko jih kliče dolžnost. Vsak pameten opazovalec, pri zadnjem požaru in predvsem tudi lastnik, ki ga je nesreča zadela, bo priznal, da je bilo gasilstvo popolnoma na svojem meistu.
Hrastnik.
Ruše.
Nedeljski »Slovenec« je objavil dopis iz Trbovelj radi občinskih volitev V tem dopisu, ki je poln svete jeze radi skupnega nastopa delavstva, trdi neki vsevedež, da je tukajšnja »Svoboda« sestavila skrajno levičarsko listo za občinske volitve in s tem razbila enotno listo. Da je vse to od začetka do konca iz trte izvito, ni treba povdarjati. Pač pa hoče »Slovenčev« dopisnik našo »Svobodo« denuncirati, češ tamkaj se zbira komunistična mladina; oblast, vporabi zakon o Zaščiti države in razpusti »Svobodo«, kakor prejšnjo »Vesno« in mladina bo drvela za nami, kleriki. Pa se motite gospodje. Socijalistična mladina ostane revolucijonama in bo strla prej ali slej tudi črnega zmaja. Dokaz temu je dejstvo, da zapuščajo vrste črnuhov dosedaj zaslepljeni mladeniči in pib-bajajo v našo proletarsko »Svobodo«. »Svoboda« ni politično društvo, to naj si zapomnijo vsi, ki hočejo ‘biti denun-eijantje. Da se pa'enotna lista ne bo razbila, to 'bodo preskrbeli že v boju preizkušeni delavci, pa najsibodo iz skrajne leve ali iz zmerne desne. Klerikalci vedite, da se vaš poizkus ne bo posrečil.	Svobodaš.
Ptuj.
Muzejsko društvo v Ptuju smatra kot svojo najvažnejšo nalogo, širiti omiko in prosveto med vsemi sloji tu-kajšnega prebivalstva. V to svrho se je odločil odbor, da priredi v kratkem več poljudno znanstvenih predavanj, posebno o naši kulturni zgodovini, o življenju in navadah našega naroda, o umetnosti itd. Predavali bodo deloma člani odibora, deloma odličnejši strokovnjaki iz 'Ljubljane in Maribora. Vstopnina je skromna in služi le, da krije društvo gotove izdatke. Prvo predavanje se vrši dne 20. t. m. o'b 17.30. ,v Glasbeni Matici, Hrvatski trg. Predaval bo g. dr. A. Kolarič, vseuč. asistent iz Ljubljane o slovenskem jeziku in vzhodnoštajerskih narečjih. Dne
27. t. m. pa bo predaval istotam prof.
dr. Glaser iz Maribora o pesniku in mislecu Antonu Aškercu. Nadaljna predavanja bomo pravočasno objavili. Delavci naj ne zamude te prilike, ki se ji nudi za izobrazbo. Tudi zasluži Muzejsko društvo v Ptuju, da ga delavstvo izdatno podpira, ker je namen tega društva le širiti kulturo duha in srca n egi ode na razlike stanu, narodnosti itd.
Nisem se takoj oglasil po izidu našega dnevnika, ker sem bil mnenja, da to kar vam želim jaz povedati, vam želi na sto drugih Rušanov, med njimi bolj sposobni dopisniki. Ker se doslej ni drugi oglasil, naj velja moj dopis za pozdrav našega tako zaželje-nega dnevnika, o katerem imamo popolno prepričanje, da bo v stanu nam dajati informacije o našem dnevnem življenju. Upanja sem, da si bo proletarska javnost potom dnevnika tudi bolj izmenjavala misli, da tako skupno pridemo na končni cilj. Mi ruški delavci smo na svojih ramah mogli občutiti, da nas more le ena močna organizacija voditi do zboljšanja naših gmotnih razmer. Kakor ne moremo imeti vsak svoje organizacije, tako tudi ne more imeti vsak svojega glasila. Upam, da bo naš dnevnik ostal naš za desno in levo orijentiranega delavstva, ker bo v taki 'luči našel med nami najširšo zaslombo in ga v ta namen topleje pozdravljam z ostalim proletarijatom iz Ruš.	S.
Na dnevnem redu so sedaj pri nas volitve v Delavsko zbornico. Dne 17. t. m. smo sklicali sestanek pri Brejcu, da se za gotovo izvolitev naše liste boljše pripravimo. Za ta sestanek je vladalo splošno zanimanje, zlasti zaradi tega, ker bi imela poročati s. Makuc in s. Petejan. Toda sporočila sta, da ne moreta priti, ker sta že drugam odločena. Ker se je kljub slabemu vremenu zbralo nad 100 delavcev, je dal predsednik na znanje, da bo poročal o pomenu Delavske Zbornice in o naših razmerah naš s. Magdič, kar smo tudi soglasno odobiili. Za njim sta še v istem zmislu govorila s. s. H. in S. in drugi, na kar se je razvila splošna debata. Tudi »Svoboda« nam je pokazala lep napredek. Zapeli SO' nam par krasnih pesmi za kar smo* jim hvaležni. Tudi naša strokovna organizacija se prav pridno giblje. To seveda ni vsem prav, in nekateri skušajo z raznim podtikovanjem to gibanje zadrževati. Naš list »Delavsko* Politiko« moramo prav iskreno priporočati vsem tistimi, 'ki menijo, da
mora biti Delavska zbornica zatočišče delavstva, ne pa tovarniška kantina, razbijalnica, pretepalnica in pijanče-valnica, kakor bi to menda radi imeli takozvani »Unijonaši«. Vsi oni, ki mislimo z svojimi možgani, in imamo kaj razredne zavesti, smo pokazali že na naših sestankih da se bomo borili za sijajno zmago naše liste.
MALI OGLASI.
Službe.
Za Zagorje
in okolico išče uprava našega lista spretne raznašalce oz. kolporterje. Oglasiti se je pismeno na upravo »Delavske Politike" v Ljubljani. 23
Razno.
Kupim dobro, pristno belo in rdeče	49
vino
dolenjskih in štajerskih goric. Ponudbe pod »Vino" na upravo »Delavske Politike".
Sodavičarska naprava
se proda. Pisma pod »Soda-vičar na upravo lists. 46
Vinograd
z zidanico blizu proda Pisma pod . na upravo lista.
Litije se Zidanica" 48
Sode
od 1500 1 do 3000 Ponudbe pog „Sodi“
vo lista.
I kupim, na upra-76
BERITE)!
Lovro Kuhan Povesti.
Abditus: Predhodniki današnjega socijaliznia in komunizma.
Zadružni koledar za leto 1926.
»Pod lipo“, družinski mesečnik.
Marota ga: Zadružna založba v Ljubljani. Aleksandrova 5, i
m
m
Kupujte srečke državne razredne loterije pri
Zadružni banki v Ljubljani
aiehsonilrova cesto S.
Glavni dobitek Din l(900.000.-. Vsaka druga srečka zadene!
Cena: cela srečka Din 80*—, polovica srečke Din 40’—, četrtina srečke Din 20 —.
Naročilo potom dopisnice zadošča.
JPredLimo se zavaruješ
za življenje ali predno zavaruješ svojo hišo, pohištvo, svoje polje, svojo delavnico
vppašaj za, svet	«
»Splošno zavarovalno zadrugo" v Ljubljani
r. t. z o.	ALEKSANDROVA	CESTA	ŠTEV.	3	levo
ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. S levo
Glavni in odgovorni! urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. 1 isk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Za
tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.