Celje - skladišče
D-Per
III 19/1982
1119
920
177,10	COBISS •
ŠTEVILKA 10 — LETO II — OKTOBER 1982
GLASILO DELAVCEV SOZD MERX
Novim delegatom na pot
In potem vse tiho je bilo
Za ali proti deljenemu
delovnemu času
Namesto uvodnika
Kongresi, boni in mi
Še niso dobro izzvenele kritične besede delegatov na 10. kongresu sindikatov in mladih, ni se še posušilo črnilo na kongresnih sklepih, ko je bila javnost soočena z najnovejšimi, resnici na ljubo že dolgo pričakovanimi ukrepi zveznega izvršnega sveta.
Devalvacija dinarja, omejeni odhodi v tujino, zdesetkan uvoz blaga široke potrošnje, ki smo ga prinašali iz tujine, omejena poraba bencina. ..
Medtem ko so devalvacijo dinarja pozdravili vsi gospodarstveniki, ki načrtujejo gospodarjenje in proizvodnjo na resnični ekonomski osnovi in ne na monopoliziranju domačega tržišča, so začeli na glas jadikovati seveda oni, ki se navzlic obljubam nikakor niso hoteli soočati z izvozom, z zahtevami tujega tržišča. Vsi tisti, ki so doslej lepo živeli od uvoza tujih licenc in pameti ter surovin, doma pa na najvišji ravni mimo dogovorov uspevali izsiliti cene, ki so še kako spodbujale inflacijo.
Zanimiv je pojav, ki se je v zadnjih letih pri nas že prelevil v svojevrsten fenomen: bolj namreč, ko je kdo z »vrha« zagotavljal, da ni vzroka za to ali ono nakupovalno mrzlico, za ta ali oni ukrep, je občinstvo ravnalo prav nasprotno. Tako smo se čez noč znašli v čudnem položaju: s polic v trgovinah je izginila kava, izginili so pralni praški, iz dneva v dan smo zaradi izpraznjenih cistern zapirali vse več bencinskih črpalk...
Ljudje zunaj naših meja se smejejo in čudijo. »Nimate kave, nimate mesa, ne pralnih praškov, ne bencina in vendar vsi pijete kavo, jeste meso. vsi ste čisti in se vozite z avtomobili...« Manj posmeha je na oni strani meje zdaj, ko je omejen uvoz artiklov široke potrošnje, saj je na stotisoč občanov tudi na skrivaj nosilo čez mejo naš dinar, da bi ga tam zamenjali za bagatelo in še razvrednotili z nakupom blaga najslabše kvalitete. Zdaj so zagnali vik in krik, pretijo s sankcijami nenadoma sprašujejo po našem samoupravljanju, se sklicujejo na te ali one mednarodne sporazume, podrobneje so začeli prebirati celo našo ustavo.
V nečem imajo prav. In to v tistem, nanj vsem znanem in tako dolgo v prazno zvenečem dejstvu, da smo bili vedno »dobri kupci«, da z našim delom in ravnanjem nikakor nismo hoteli sprejeti ekonomske zakonitosti, da smo se iz leta v leto vse bolj navajali več trošiti, kot pa smo bili to zmožni, najemali kredite, potem kreditei za odplačevanje kreditov... Prav imajo tudi, toda to vemo mi bolj od njih, da smo narod hitre akcije. Da se hitro za nekaj navdušimo, čeprav zadeve nismo dobro domislili ali bili pripravljeni sprejeti tudi posledice. Tako je danes povsem na mestu vprašanje, če so vsi ti ukrepi resnično bili domišljeni, kaj bodo na koncu navrgli. Tu gre predvsem na celo vrsto administrativnih ukrepov, ki so, tudi to je znano, posledica razmer, kajti, kolikor slabši je gospodarski položaj v državi, vse močnejša postaja državna administracija.
Vsa leta dokazujemo in znova'potrjujemo, da smo sposobni sami rešiti svoje težave (verjeli ali ne, to nam priznavajo tudi tisti, ki so nas vedno pričakali z ognjem in žveplom), da samoupravljanje ni dogma temveč sistem, ki se razvija. Toda ob tem ostaja vprašanje, koliko in kakšni samoupravljala smo mi. Vsi, za tem ali onim strojem, v sindikatu ali partiji, na sestanku ali kongresu. Ko smo za strojem, v sindikatu ali partiji, na a sestanku ali kongresu ravno tako, kot občani pa povsem drugače in kličemo na pomoč prav tisto, tako opsovano državno administracijo, da naj napravi — red. Medtem pa v klet stolpnice ali kopalnico družbenega stanovanja vlačimo na stotine litrov bencina, na desetine kilogramov pralnega praška in polovnjake jedilnega olja!
Naš sozd ima v oskrbi občinstva izjemno odgovoren položaj. Ob vseh motnjah v oskrbi se moramo truditi in tako organizirati, da bomo brez še večjih zapletov sposobni omiliti krizne razmere v oskrbi v zdaj možnih razmerah. Po drugi strani smo tudi sami pred veliko preizkušnjo. Gospodarnost zahteva takšno reorganizacijo našega dela, ki bo ekonomičnejša, bolje organizirana. Ko govorimo o združevanju dela in sredstev, ne govorimo o nečem, kar je daleč od nas, takrat govorimo in glasujemo za akte, ki bodo v naše delo in in gospodarjenje vnesli tudi elemente, ki nam niso dragi; manj delovnih mest in več dela, zmanjševanje izmenskega dela, prehode pa nove delovne čase, na varčevanje z energijo. Gre za ekonomske krutosti, kr jih nihče ni voljan sam sprejeti.
Toda samo tako ne bomo dovolili, da do konca ne bi izzvenele kritične besede delegatov na kongresu partije, sindikatov in mladih, da se ne bo posušilo črnilo na kongresnih sklepih, da po tolikih letih ne bo treba čakati na odrešitev v obliki bonov, zdaj za bencin, zdaj za to ali ono najosnovnejšo potrebščino. Predvsem pa ne smemo dovoliti bohotenja administriranja, ki okostenelo, počasno in najpogosteje najmanj učinkovito sega na področje, ki je naša svetinja — samoupravljanje.
V teh dneh ste bili predlagani ali že izvoljeni za delegata delavskega sveta sozda Merx. Predlagal in izvolil vas je sodelavec, tovariš in prijatelj, v času, ki ne trpi več omahovanja, sprenevedanja in oportunizma.
Dolžnost sprejemate v obdobju, ko bolj kot kdajkoli prej ocenjujejo vaše ravnanje in obnašanje, ko se zavoljo kriznih gospodarskih razmer naš kolektiv preizkuša v lastni sposobnosti, organiziranosti in gospodarski upravičenosti.
Potrditi morate, da sozd Merx ni kakršnakoli združba, kot nekateri še vedno mislijo, ampak družba enakopravnih delavcev. To naj velja tudi za novoizvoljene ali predlagane člane delavske kontrole.
Družbenopolitične organizacije, delavski svet in kolegijski poslovodni organ sozda so pred meseci sprejeli in določili trdne roke za izvedbo najnujnejših, za dobro gospodarjenje prepotrebnih opravil.
Kaže, da so se posamezni nosilci teh nalog zaslepili in uspavali z leporečniškimi razpravami in pripravami na stabilizacijo, na kongres ter se le s težavo otresajo za-bubljenosti in okostenelega razmišljanja o sedanji stvarnosti. Mogoče bi jih predramil kakšen pogovor z delavsko kontrolo o tem, kaj so subjektivni in' kaj objektivni vzroki...
V teh dneh nam je vsakdanje skrbi in težave odrinila v ozadje pobuda, da bi naj delavci trgovine svoje delo organizirali v eni izmeni z deljenim delovnim časom.
Drži, da ne gre za novo zamisel, kakor tudi drži, da od zadnje tovrstne pobude pa do danes ni nihče ničesar ukrenil, da bi oživitev te ideje lahko bila čez noč izvedljiva. Na dlani je, da so porojevalci tovrstnih zamisli, žal so še do včeraj zagovarjali prav sedanjo organiziranost naše trgovine, v tej ihti za popravki deset in več let nakopičenih težav pozabili, kako reorganizacija trgovine ni isto kot ukinitev te ali one nerentabilne železniške ali letalske proge, dasi-ravno so na obeh koncih — ljudje.
V tej številki ne prezrite:

30 let Tkanine (stran 2,3)
Ljubljanska banka ponuja roko (stran 4)
Črna pika trgovcem (stran 5)
Od vajenca do direktorja (stran 6) Izobraževanje del kadrovske politike (stran 8) Od cehov do Merxa (stran 10)
CELJE '
Preraščanje
občinskih
meja
Vsem delavcem v delovni organizaciji Tkanina ob njeni 30. obletnici obstoja in delovanja najprej iskrene čestitke.
Praznovanje takšnega jubileja ni le dogodek za kolektiv, temveč tudi za širšo družbenopolitično skupnost in občino Celje. Takšna trditev izvira iz pomena in poslovnega programa vaše delovne organizacije. Saj ste bili vedno med nosilci tekstilne trgovske dejavnosti v naši občini. V zadnjem času je delovna organizacija prerasla občinske meje, s priključitvijo tozda Potrošnja v Zagorju in z vedno številnejšimi poslovnimi enotami v širšem prostoru ter z močno razširjeno grosistično prodajo.
Delovno organizacijo bogatijo doseženi uspehi, ki ste jih dosegli v tem času, Ti so dejansko odraz vašega dela in nanje ste lahko upravičeno ponosni.
Samo rast števila zaposlenih od 38 pred tridesetimi leti na 516, kolikor vas združuje delo danes, je zadosten dokaz, da ste ogromno napredovali.
Kmalu ste spoznali, da se ne morete razvijati v smer grosistične dejavnosti, to ste iz praktično enega skladišča s 720 kvadratnimi metri sedaj razširili na 8.670 kvadratnih metrov površin, temveč da je pomembna tudi maloprodaja, ki ste jo začeli razvijati in v okviru katere razpolagate s 34 prodajalnami, od klasičnih do sodobnih.
Tako uspešen razvoj se je še dopolnil v nadaljnjem povezovanju v sozdu Mera. S tem dokazujete, da sledite potrebam občanov in razvoju Celja ter seveda času, v katerem živimo in delamo. Z ostalimi članicami sozda predstavljate kvalitetno jedro v tekstilni dejavnosti. Vendar se ambicije kolektiva ne smejo zaključiti na tej stopnji razvoja. Potrebno bo iskati nove poti razvoja in samoupravnega organiziranja. Pomembno je, da ste tudi v vaši delovni organizaciji spoznali pravi pomen združevanja dela in sredstev v reprodukcijski verigi. Težiti morate k še racionalnejšim organizacijskim oblikam za ustvarjanje še večjega realnega dohodka, s tem pa tudi k še večji socialni varnosti vseh zaposlenih.
V sedanjem času, ko gospodarimo v težjih pogojih, bi bilo zgrešeno uspavati se na doseženem. Tudi ta trenutek, ko slavite pomemben jubilej v vašem okolju, izkoristite za' načrtovanje nadaljnjega razvoja, spodbujanje kvalitetnejšega, produktivnejšega dela, nadaljnje utrjevanje in poglabljanje samoupravljanja. Zahteve, ki jih terja današnji čas, so takšne, da ne smemo dopuščati slabega dela in neodgovornega ravnanja.
Rad bi izrazil priznanje kolektivu za dosedanje delo in ob tem, da ne pozabimo na še zahtevnejše naloge, ki nas čakajo, vam želim še veliko delovnih uspehov.
Edvard Stepišnik, predsednik skupščine občine Celje
Trideset let delovne organizacije Tkanina
Najuspešneje v zadnjem desetletju
Ko praznujemo 30. obletnico delovnega kolektiva Tkanina Celje, ne ugotavljamo le časovnega obstoja, to ni le trenutek, ob katerem dajemo zaslužnim članom in poslovnim partnerjem priznanja, temveč to zavezuje kolektiv, da objektivno oceni prehojeno razvojno pot in oceni uspešnost poslovanja. Je priložnost, da prikaže sedanjim rodovom in tistim, ki bodo nadaljevali, stopnjo razvitosti, materialno osnovo delovne organizacije oziroma nje dejavnosti, kot jo opravljajo v interesu potrošni-kbv in širše družbe.
Osnovana leta 1952 kot trgovinska organizacija s tekstilnim in galanterijskim blagom na veliko, takrat je štela 38 delavcev in razpolagala s 720 kvadratnimi metri skladiščnih kapacitet, se je delovna organizacija v prvih dvajsetih letih širila in rasla, predvsem s priključevanjem trgovinskih organizacij na drobno, v zadnjih, skoraj petnajstih letih, pa beležimo buren razvoj v širjenju grosistične ponudbe, ob nenehnih novogradnjah in povečevanju grosističnih skladiščnih kapacitet.
Delovno organizacijo sestavljajo tozdi Veleprodaja in Maloprodaja v Celju, njih delovna skupnost skupnih služb in tozd Potrošnja v Zagorju ob Savi, ki se je vključil v kolektiv s 1. januarjem 1976.
Danes razpolagamo s 8.670 kvadratnimi metri veleprodajnih poslovnih prostorov ter skupno s 34 prodajalnami, vključno z osrednjo blagovnico v Celju. Razen v Zagorju so vsi ostali prostori sodobno urejeni in moderno opremljeni. V maloprodaji smo v zadnjih letih dajali poudarek predvsem specializiranim trgovinam, v veleblagovnici smo opravili prestrukturiranje v smeri oblikovanja modne hiše, razširili ponudbo izdelkov za šport in rekreacijo, v veleprodaji pa zgradili najsodobnejšo razre-zovalnico talnih oblog v državi z novimi skladišči tekstilnih izdelkov za stanovanjski interier, vključno s posteljnino in volno.
Prodor v jugoslovanski prostor
V dosedanjem razvoju Tkanine izstopa dinamika hitrega večanja veleprodajnih skladišč. Površine so v zadnjih desetih letih od3.200 kvadratnih metrov porasle na 8.670 kvadratnih metrov. Tudi število maloprodajaln v celjski regiji se je, ne računajoč pri tem dvaindvajsetih prodajaln in gostinskih objektov tozd Potrošnja v Zagorju, dvignilo od treh na dvanajst. Tak razvoj je posledica širokih in uspešnih materialnih vlaganj vseh treh tozdov v trgovinske kapacitete, pri čemer ne kaže pozabiti, da je kolektiv z lastnimi sredstvi svoji delovni skupnosti skupnih služb, ta je poslovala v nemogočih pogojih na vrhu veleblagovnice, pridobil najsodobnejše prostore. V zadnjem desetletju se je število delavcev povečalo od 2 81 na 516 ljudi, kar predstavlja tudi v slovenskem prostoru velik trgovinski kolektiv na ravni delovne organizacije.
Zahvaljujoč takšnemu razvoju materialne osnove in skoncentriranosti ponudbe številnih vrst tekstilnega in galanterijskega blaga v dveh centralnih skladiščih na Teharski cesti in na Lavi je tozd Veleprodaja obseg svojega trženja v preteklih letih razširil v širši jugoslovanski prostor, predvsem v Zagreb in v tamkajšnjo regijo, v celotno Podravino, do vključno Baranje. Oba tozda Maloprodaje pa zadovoljujeta potrebe potrošnikov že v petih slovenskih občinah, v Celju, Titovem Velenju, v Šmarju pri Jelšah, Zagorju ob Savi in V Sevnici.
Delovna organizacija bo v letošnjem letu dosegla 1,85 milijarde veleprodajnega prometa in 900 milijard maloprodajnega prometa ter ustvarila dohodek v višini 240 milijonov dinarjev.
To smo dosegli ob nenehni skrbi in naporih celotnega kolektiva z uspešnim sodelovanjem z ogromnim številom proizvodnih organizacij v celi državi pa tudi v tujini. Za doseženim razvojem leže ogromni fizični in strokovni napori vodstvenih struktur tozdov in delovne organizacije ter njih strokovnih delavcev pa tudi zavestni napori vseh zaposlenih. Na svoji razvojni poti je kolektiv vselej realno ocenjeval obstoječe in razvojne možnosti gospodarjenja, dajal velik poudarek krepitvi finančnega položaja in vlogi lastne akumulacije, čeprav mnogokrat tudi z zavestnim zaostajanjem izplačevanja osebnih dohodkov.
V ospredju agresivno trženje
Ob taki naravnanosti ni čudno, da je bil dohodek na delavca v veleprodaji v letu 1981 za 31,1 odstotek višji kot v podskupini vseh slovenskih grosistov tekstila in v maloprodaji za 20,6 odstotka višji kot v povprečju vseh slovenskih blagovnic. Tudi doseženi čisti dohodek na delavca je bil v preteklem letu v veleprodaji za 22,3 odstotka, v maloprodaji pa za 15,3 odstotka višji od povprečnega slovenskega delavca v
teh podgrupacijah, da ne govorimo o akumulaciji v primerjavi s povprečnimi uporabljenimi po-slovnimi sredstvi, ki so bila lani za 64,8 odstotka v veleprodaji oziroma za 75,9 odstotka v maloprodaji višja kot v ustrezni podgrupaciji trgovine v SR Sloveniji.
V cilju širjenja obsega prodaje kot tudi pri zagotavljanju deficitarnih izdelkov tekstilnega in galanterijskega asortimenta kolek-* tiv v zadnjem času postavlja v ospredje agresivno trženje. Zaradi hitre dostave blaga na prodajna mesta nenehno posodabljamo svoj transportni park. V
Veleprodaji so z uspehom prav v zadnjem času na sodobnih strojih uvedli računalniško zasnovano fakturiranje, ki hkrati omogoča sočasno vodenje blagovnega knjigovodstva in vsakodnevno preverjanje zalog. Pri tem se je bistveno povečala produktivnost živega dela v režiji.
Tudi v obeh tozdih Maloprodaja nenehno usklajujejo in izpopolnjujejo organizacijo poslovanja in prodaje in vlagajo ogromne napore, da bi zagotovili socialno varnost svojim delavcem. V celotnem kolektivu smo letos še posebno zadovoljni ob prelomnih in nadpovprečnih rezultatih tozda Potrošnja v Zagorju, kjer so v času komaj nekajletne skupne poti s celjskimi delavci uspeli pridobiti dva večja prodajna lokala Minimarket v Potoški vasi ter novo prodajalno v Kisovcu, konec letošnjega novembra pa bodo dodali še novo samopostrežnico v središču mesta. Letošnji rezultati tega tozda hkrati pomenijo, da se ta kolektiv z rezultati gospodarjenja realno postavlja na lastne noge, pri čemer mu lastna akumulacija in bistveno izboljšani finančni položaj ^ že dajeta osnovo za hitrejši in zanesljivejši razvoj.
V hitrem razvoju v zadnjem desetletju nismo pozabili na druge interese in potrebe naših delovnih ljudi, saj smo hkrati uspešno reševali vprašanja stanovanjskega in družbenega
| 0

Blagovna hiša tozda Maloprodaja je ena najstarejših trgovskih hiš v Sloveniji z bogato predvojno trgovsko tradicijo

. * , ,
:
Strokovni kolegij DO Tkanina Celje
— ....
standarda. Ob nenehnem vlaganju sredstev sklada skupne porabe smo popolnomd obnovili svoj počitniški dom na otoku Krku, nabavili prikolice za letovanje, hkrati uspešno razvijali dejavnosti na področju športa, rekreacije, kulture, kjer uspehi niso izostali. Pri tem se aktivno vključujemo in sodelujemo z ostalimi delovnimi kolektivi v sozdu Mera, v velikem sistemu, ki smo ga proslavili konec leta 1980 in v okviru katerega združujemo interese in naloge skupnega pomena na zahtevnih področjih skupnega razvojnega programa, skupnih naložb, finančnega proslovanja in informacijskega sistema, vključno z oblikovanjem strategije in ciljev našega celotnega sistema.
Zahtevne razvojne naloge
Delovna organizacija Tkanina si tudi v bodoče v vseh svojih tozdih zastavlja ambiciozen razvoj, pri čemer se v dobršnji meri opiramo na lastna finančna sredstva, ki jih moramo prigosproda-riti, seveda pa tudi ob promoči v sozdu združenih sredstev. Določila samoupravnega sprorazuma o temeljih srednjeročnega plana delovne organizacije v tem srednjeročnem obdobju izhajajo iz večje medsebojne provezanosti tozdov v delovni organizaciji in sozdu na osnovi prihodkovnih odnosov. Tozd Maloprodaja v Celju si je na osnovi analiz razvojnih možnosti in objektivnih možnih pogojev gosprodarjenja zadal nalogo, da ob koncu srednjeročnega obdobja zgradi v Celiu novo blagovnico in to ob pomoči obeh celjskih sorodnih trgovinskih organizacij in soin-vestiranja blagovnice v Rogaški Slatini. Tozd v Zagorju mora najprej, vložiti znaten denar v obnovitev številnih maloprodajnih objektov, potem pa bodo uresničili gradnjo že dolgo načrtovane blagovnice v samem središču Zagorja. V tozdu Veleprodaja, kjer so konec maja 1981 postavili nova sodobna skladišča in razrezovalnico talnih oblog na Lavi, realno načrtujejo nadaljevanje gradnje grosističnih skladišč na tej novi lokaciji konec tega srednjeročnega obdobja, tako da bi ob zaključeni naložbi razpolagali z blizu 11.000 kvadratnimi metri skladiščnih in poslovnih prostorov na tem novem mestu in opustili oziroma predali dosedanja skladišča na Teharski cesti, ki jih pro urbanističnem načrtu že nekaj let ni mogoče širiti.
Takšni razvojni cilji in pričakovani še ostrejši pogoji gospodarjenja bodo zahtevali še večje napore in odrekanja celotnega kolektiva, a prepričani smo, da jih bo kolektiv — tako kot v preteklosti — tudi v bodoče uspešno obvladoval.
Prav je, da ob praznovanju letošnjega jubileja izrazimo priznanje in zahvalo vsem sedanjim in že upokojenim delavcem, se jim zahvalimo za trud in napore, ki so jih dali in jih še vlagajo v ekonomsko trdnost in napredek celotne delovne organizacije. Priznanje gre prav tako vsem družbenopolitičnim organizacijam v kolektivu in v širši družbeni skupnosti, ki so na svoj način promagali, vsem trgovinskim organizacijam na malo in individualnim kupcem, ki nenehno izkazujejo zaupanje našim poslovnim dejavnostim in delijo usodo z našim kolektivom, vsem dobaviteljem in drugim poslovnim partnerjem, ki so tudi mnogo pripomogli k ugledu delovne organizacije Tkanina Celje.
Ivo Brenčič, mg. oec., glavni direktor DO
Blagovna hiša tozda Maloprodaja. Notranjost hiše omogoča na samoizhiren način hitro in solidno postrežbo
Izložba — ogledalo trgovine
Ceri v preskrbi
Že poldrugo leto na tržišču primanjkuje blaga in to pomanjkanje je v zadnjem času še večje. Določene vrste blaga sicer so, a mnogo je tudi tako imenovanega kritičnega blaga, ki ga preprosto ni moč kupiti.
Proizvajalci nas že sedaj obveščajo, da dogovorjenih količin kritičnega blaga ne bodo mogli priskrbeti. Sem sodijo vse vrste moškega, ženskega in otroškega bombažnega perila, vse vrste nogavic, damast v metraži in konfekciji, inlet, svilene podloge. Zelo slabo kaže s talnimi oblogami na azbestni podlagi, primanjkuje repromateriala iz uvoza, s taftnimi talnimi oblogami, ker morajo proizvajalci pretežni del svoje proizvodnje izvažati. V galanterijskih blagovnih skupinah manjka britvic, toaletnega papirja, higienskih vložkov. V tekočem obdobju je zelo osiromašena ponudba kozmetike in parfumerije (šamponi, laki za lase, kolonjska voda), ker proizvajalci nimajo deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala po licenčnih pogodbah.
V veliki meri pomanjkanju botruje tudi potrošniška mrzlica
oziroma psihoza pri nakupih manjkajočih vrst blaga. Treba bo spremeniti potrošniško miselnost, kajti vsi se moramo zavedati .sedanje težke gospodarske situacije, v kateri je potrebno izvažati tudi za ceno pomanjkanja na domačem trgu.
Veliko težavo pri nakupu blaga nam povzroča sedaj tudi
Matjaž Regvart, vodja komerciale tozd Veleprodaja
ukrep o omejitvi porabe nafte in naftnih derivatov, kar omejuje potovanja, s tem pa bo še težje priti do kritičnega blaga. Osebni stiki s proizvajalci so namreč še vedno in vedno bolj učinkoviti kot nabava preko pošte ali telefona ter na podlagi zaključnic, ki so žal v določenih primerih gola formalnost in ne obveza.
Takšen položaj narekuje nakup blaga takrat, ko ga je dejansko moč dobiti in to v količinah, ki so včasih večje od planiranih. Ne moremo več kupovati blaga od danes do jutri. To povečuje zaloge in zmanjšuje likvidnost. Obveznosti do dobaviteljev poravnavamo v tekočem obdobju od 60 do 70 dni. Za poravnavo obveznosti primanjkljaj obratnih sredstev pokrivamo z najemanjem kratkoročnih kreditov po visoki obretni meri, kar povzroča še dodatne stroške.
Da bomo lahko obvladovali nastalo težko situacijo kar se da zadovoljivo, bomo morali s pametno strategijo nabave imeti zaloge trgovskega blaga na planirani višini. Le na ta način bomo prispevali k porastu ustvarjenega celotnega dohodka in ostanka čistega dohodka.
Matjaž Regvart
Predstavljamo tozd Potrošnja iz Zagorja
Vedro v jutrišnji dan
»Ples ob vodi« z modno revijo. 16. julija 1982 na bazenu pri hotelu Merx. Vsakoletne modne revije DO Tkanina Celje, tozda Maloprodaja privabljajo vedno mnogo ljudi
V tozdu Maloprodaja delovne organizacije Tkanina je tudi oddelek Propagande in aranžer-stva. Ekipo sestavljajo štirje delavci, a imajo v tozdu dokaj pomembno mesto. Skupino poznajo V Celju in v širši okolici kot ustvarjalno, delovno in komunikativno. Delavci se zavedamo svojega poslanstva, tega da delovni organizaciji nismo v breme, ampak s svojim delom predstavljamo ne le svojo domačo hišo, temveč tudi Celje, Slovenijo in Jugoslavijo. Od vsepovsod prihajajo številna priznanja in pohvale, ki nam jih izrekajo občani, delovne organizacije in družbenopolitične organizacije. Pred leti smo kot skupina prejeli nagrado Prešernovega sklada Kulturne skupnosti občine Celje.
S svojim delom smo veliko pripomogli, da je bilo Celje vedno, kadar so bile v mestu določene prireditve, lepo in okusno okrašeno. Tako so se gostje in domačini v mestu prijetno počutili.
V sami delovni organizaciji je naše delo predvsem v urejanju izložb v blagovni hiši in v poslovalnicah. Zadnje čase so izložbe sicer malo odrinjene, ker zaradi preoblilice dela štirje ljudje ne zmoremo vsega. Kup raznih akcij, modne revije, politične prilike so breme, zaradi katerega se kvaliteta dela, ki naj bi bila na prvem mestu, občutno slabša. Zavedamo se, da to ni prav in ne bi smelo biti tako, toda ni zastonj rek, da tistemu, ki dela, moraš dati še dodatno delo.
Lepo je delati v sredini, v kateri si ljudje zaupajo, spoštujejo drug drugega in se razumejo. Se posebej pa je lepo, če ti zaupa ves kolektiv. Ni pa prav, da ti zaupanje in pohvale delijo od zunaj, v
nam delo v bodoče prinese še boljše rezultate.
Zdravko Stopnik, aranžer tozda Maloprodaja
Trgovsko podjetje Potrošnja so v Zagorju ob Savi ustanovili aprila leta 1952. Samostojno je delovalo do konca 1975, leta, s prihodnjim letom pa so se vključili kot temeljna organizacija v delovno organizacijo Tkanina Celje.
V tozdu Potrošnja, ki je občinska preskrbovalna organizacija, prodajamo 68 odstotkov živil in 32 odstotkov ostalega blaga. To zvečuje našo odgovornost do občanov, saj moramo zagotavljati optimalno preskrbo in založenost naših prodajaln.
Osnova našega dela je trgovina z mešanim blagom po registriranih blagovnih skupinah, ob tem pa tudi stranska dejavnost. Opravljamo gostinske storitve, nudimo topla in mrzla jedila, brezalkoholne in alkoholne pijače in napitke, odkupujemo kmetijske pridelke od zasebnih proizvajalcev z namenom, da jih prodajamo v svojih prodajalnah
(to le v okviru določil predpisov v času odkupa), za druge organizacije in občane pa opravljamo tudi prevoze z lastnimi prevoznimi sredstvi.
Sedež našega tozda je v Zagorju, na Kidričevi cesti. V njem je zaposlenih 147 delavcev, od tega 82 odstotkov žensk in 18 odstotkov moških. Starostna struktura je zelo ugodna, saj je povprečna starost zaposlenih 32 let. Poslujemo v dvajsetih prodajalnah, kjer po obsegu prometa vidno mesto zavzemajo prodajalne Železnina, Market, Minimarket in Manufaktura. Te štiri ustvarjajo-56 odstotkov skupnega prometa in so tudi po akumulativnosti najbolj uspešne.
Težavni pogoji, v katerih delamo vse od ustanovitve, so v pretežni meri povezani s slabimi poslovnimi prostori. Kolektiv je zato pri povezovanju v delovno organizacijo Tkanina dobil določeno zagotovilo, da bomo uspeli
Ko skupne službe niso nebodigatreba
matični sredini pa si jih bolj malo' deležen. To je kaplja grenkega priokusa. Še posebej se to odraža pri nagrajevanju. Opažamo, da naše delo in trud bolj slabo cenijo in naše poslanstvo izgublja svoj pomen. Upam si trditi, da je v sedanjem času, v času težkih preizkušenj, vsako delo, ki je v redu opravljeno, korak bliže k stabilizaciji.
Na naših vratih v atelje pozdravi obiskovalca tudi napis: »Če hočemo — tudi zmoremo.« Malo sicer za šalo, precej tudi zares. Zares zato, ker ljubimo svoj poklic in ker smo in bomo še naprej opravljali svoje delo vestno in pošteno. Ob 30-letnici naše delovne organizacije pa želim, da
Iz določil zakona o združenem delu vemo, da delovne skupnosti v delovnih organizacijah ustanavljajo za opravljanje skupnih del, zlasti na področjih plana in analiz, knjigovodstva, statističnih evidenc, pravnih in splošnih zadev, administrativnih poslov in podobno. Takšna so tudi določila statutov delovnih skupnosti verjetno v vseh delovnih organizacijah. Malokje pa so uspeli iz delovne skupnosti napraviti kaj več kot servis za zgoraj omenjena opravila, ki se plačujejo po najrazličnejših ključih delitve stroškov na temeljne organizacije. Zaradi nedodelanih meril financiranja in neuveljavljenih načel svobodne menjave ostaja delovna skupnost v očeh delavcev tisti nebodigatreba, ki vedno nekaj zahteva, veliko stane in malo daje.
V Tkanini si od ustanovitve tozdov leta 1974 prizadevamo, da pri nas ne bi bilo tako. V delovni skupnosti opravljajo dela, ki imajo skupen pomen v tistem
obsegu, ko ta zagotavlja najbolj racionalno organiziranost, preprečuje podvajanje posameznih opravil in omogoča čim boljše izkoriščanje kadrovskega potenciala. Zaradi tega se obseg dela v delovni skupnosti spreminja tako, kot to narekujejo potrebe. Rešili smo tudi vprašanje financiranja. Vsaka naloga ima opredeljeno število izvajalcev po temeljnih organizacijah, na osnovi vrednotenja posameznih opravil v letnem gospodarskem načrtu pa izračunavamo tudi višino prispevka posameznega tozda. S tem zelo napornim izračunom smo dosegli visoko stopnjo medsebojnega zaupanja, ki je osnova za vsestransko dobro poslovno sodelovanje.
Delavci v delovni skupnosti se povezujejo z delavci temeljnih organizacij tudi pri družbenopolitičnem delu, ko se zaradi številčne majhnosti kolektiva dosega boljši rezultat, na primer v eni osnovnih organizacij ZSMS skupaj s tozdom Maloprodaja
oziroma tesno povezavo z osnovno organizacijo ZK v tozdu Veleprodaja. Sodelovanje osnovnih organizacij sindikata poteka preko konference na ravni delovne organizacije.
Najboljšo sliko o zavedanju medsebojne odvisnosti in o dobrem sodelovanju je prikazala nedavna akcija, ko je v času komercialnega sejma v tozdu Veleprodaja vsak izmed štiridesetih zaposlenih delavcev delovne skupnosti žrtvoval prosto popoldne in priskočil na pomoč pri odpremi blaga.
Ob jubileju naše delovne organizacije si želimo, da bi takšne odnose vzpostavili tudi na ravni sestavljene organizacije. Tudi tu naj bi bilo glavno vodilo racionalnost in jasnost medsebojnih povezav, kar bi pomembno prispevalo k večji produktivnosti tako delovne skupnosti kakor članic in s tem pripomoglo k premagovanju ekonomskih težav.
Rado Tržan
zgraditi v občini Zagorje prepotrebno blagovno hišo. Ne le člani kolektiva, ampak vsi občani pritiskajo in vse glasneje zahtevajo uresničitev zastavljenega programa.
Srednjeročni program sozda Mera Celje kaže, da bomo uspeli rešiti ta pereči problem, zato ob 30-letnici delovne organizacije in temeljne organizacije Potrošnja z optimizmom gledamo na naš bodoči razvoj.
Premostitev težav s poslovnimi prostori se obeta v skorajšnji otvoritvi nove samopostrežne trgovine v središču Zagorja. Zgradili smo jo z združenim denarjem interne banke sozda Mera, tozda Vino Šmartno ob Paki, Zavarovalnice Triglav — Revirske območne skupnosti Trbovlje, SGP Beton Zasavje — Zagorje in lastnim deležem. Ima 160 kvadratnih metrov prodajnih površin. Odpreti jo nameravamo v poslovno-stanovanjskem bloku SPO-82 ob prazniku Dneva republike in 30. obletnici delovne organizacije.
Poleg kratke predstavitve naše temeljne organizacije naj^ omenimo še aktivnost članov našega kolektiva izven rednega delovnega časa. Le-ti se vključujejo v razne oblike delovanja našega družbenopolitičnega sistema in v ostale interesne dejavnosti tako na ravni občine, delovne organizacije in sozda.
Skrbimo za izobraževanje ob d|lu, bodisi na strokovnem področju kot tudi na družbenopolitičnem.
?Naša stalna skrb je zagotavljanje družbenega standarda, ki ga skušamo reševati, kolikor je možno, preko stanovanjskih zadev. Kljub težavam, s katerimi se srečujemo, nam je uspelo, našim delavcem zagotoviti več stanovanj, posojila za individualno gradnjo pa tudi vsakoletno razdeljujemo. Za letovanje bomo kupili dve prikolici, delavci pa lahko letujejo še v Počitniškem domu delovne organizacije na otoku Krku v Šilu.
Ob 30. obletnici želi naša temeljna organizacija združenega dela vsem občanom občine Zagorje in našim kupcem k^r največ uspehov, zadovoljstva in tesnega sodelovanja.
Janez Pušnik, ing. org., direktor tozda Potrošnja
Tozd in njegova moč v sozdu
Minilo je žc skoraj dve leti, odkar smo se kot delovna organizacija Tkanina, znotraj nje pa tozd Maloprodaja, odločili za vstop v sozd Mera. Daljnosež-nost in upravičenost takšne odločitve je logična posledica razvoja socialističnega samoupravnega socializma, v katerem se mezdni delavci spreminjajo v svobodne proizvajalce in gospodarje sredstev za proizvodnjo.
Mislim, da je socialistično samoupravljanje prodrlo globoko v zavest slehernega delavca in je postalo materialna sila naše današnje družbe. Zakon o združenem delu, ki temelji na ustavi in sklepih X. kongresa ZKJ pa je te odnose še bolj podkrepil in naložil vsem delovnim ljudem, da ga dosledno in pošteno izvajamo v prakso. Tako omogoča najrazličnejše oblike samoupravne organiziranosti in ena od teh je tudi sedanja sestavljena organizacija, ki združuje delovne organizacije z enim ali več tozdi in enovite delovne organizacije. Neposredne samoupravljalske pravice delavcev v tozdih se bistveno razlikujejo od pravic tistih delavcev, ki so kot člani enovite delovne organizacije neposredni vezani na sozd.
Kaj mislim pri tem? Interesi delavcev v delovni organizaciji, kjer je več tozdov, so lahko zaradi specifičnosti tozdov tudi različni in ker tozdi samoupravno ne morejo delovati neposredno na sozd, so potrebni predhodni usklajevalni postopki, ki zahtevajo znatno več časa in pripravljenosti delavcev za dogovore in enotna stališča. Pri tem moram poudariti, da tu ne gre za nikakršno kratenje samoupravnih pravic. Ko se kot tozd pojavljamo pri razreševanju ali usklajevanju takšnih ali drugačnnih problemov, dostikrat naletimo na težave in to predvsem zaradi
Direktor tozd Maloprodaja inž. Alojz Forštnek
heterogenosti sozda. Globalni programi so tempirani tako, da vidi sozd svojo smotrno in učinkovito razvojno pot, ki zahteva od posameznih tozdov ali delovnih organizacij takšno ali drugačno odrekanje. Jasno nam je, da je razvoj lahko učinkovit le takrat, ko je dolgoročen, hiter in ekonomsko utemeljen, to pa je moč doseči le, če smo finančno močni in dohodkovno med sabo dobro povezani, kar pa ni vselej tako.
Takšen primer je tudi naš tozd Maloprodaja v delovni organizaciji Tkanina. Kot člani sozda nimamo svoje reprodukcijske ve-
rige, ki omogoča dohodkovno povezovanje, kljub temu pa naš tozd združuje kar precejšnja sredstva, obravnavana kot kreditni potencial, in nimamo nobenega vpliva na dohodek, ki bi se s temi sredstvi ustvarjal v proizvodnji ali prometu.
Osebno mislim, da bomo morali te odnose še doseči, kajti obratno bo prišlo do tega, da se bo obratno — poslovni potencial posameznim tozdom zmanjševal zaradi odliva sredstev v druge namene, kjer pa tozd nima več nobenega vpliva na njihovo učinkovitost. Temu vprašanju bomo morali posvetiti več časa in
poiskati takšne rešitve, kot jih določa zakon o združenem delu. Biti član sozda naj ne bi bila prisila, ampak volja, težiti k boljši socialni varnosti delavcev in hitrejšemu gospodarskemu razvoju.
Alojz Forštner
Opravičilo
Bralcem se opravičujemo, da so naše glasilo prejeli z zamudo. Do nje je prišlo zaradi pomanjkanja rotacijskega papirja.
Uredništvo
Z razgovora predstavnikov samoupravne delavske kontrole
Uresničevanje pravic in dolžnosti
Na razgovoru predstavnikov organa samoupravne delavske kontrole tozdov, enovitih delovnih organizacij, delovnih organizacij s tozdi in sozda, ki ga je skupaj z občinskim sindikalnim svetom Celje pripravil koordinacijski odbor sindikata sozda Mera, smo sprejeli vrsto pomembnih sklepov.
Sestanka, ki je bil sredi oktobra, se je od 56 organov samoupravne delavske kontrole, kolikor jih je izvoljenih v sozdu, udeležilo 31 predstavnikov. Svojo prisotnost so opravičili le iz organov samoupravne delavske kontrole delovne organizacije in njenih tozdov iz Kmetijske zadruge Laško in Reklame Celje.
Poleg družbenega pravobranilca samoupravljanja celjske
regije so bili na razgovoru še predsednik Kluba samouprav-ljalcev iz Celja, Janja Košar, predstavnica občinskega sindikalnega sveta Celje, Boris Ropoša, predsednik koordinacijskega odbora sindikata sozda Mera, in Ana Peperko, vodja kadrovske socialne službe sozda.
Na razgovoru so udeleženci poudarili nujo, da temeljito spregovorijo o delovanju organa samoupravne delavske kontrole v posamezni sredini, o njegovi učinkovitosti oziroma neučinkovitosti pri uresničevanju pravic in dolžnosti, ki jih temu organu narekuje zakon o združenem delu in posebni zakon o organu samoupravne delavske kontrole.
V razpravi so ugotovili, da so člani organa samoupravne delav-
ske kontrole v številnih primerih prepuščeni sami sebi in zatorej ne dovolj aktivni, da niso seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi, niti zadosti obveščeni o zadevah, ki so pomembne za njihovo delovanje.
Na osnovi teh ugotovitev so udeleženci razgovora sprejeli več zavezujočih zaključkov. Koordinacijski odbor sindikata sozda Mera bo dal pobudo vsem osnovnim organizacijam in konferencam sindikata, da morajo poskrbeti za to, naj člane organa samoupravne delavske kontrole v vseh organizacijah združenega dela redno obveščajo o vseh odločitvah, sklepih in stališčih, ki so pomembni za uresničevanje nalog samoupravne delavske kontrole (od samoupravnih.
izvršilnih do poslovodnih organov, strokovnih služb, odborov in komisij).
Kadrovsko socialna služba sozda bo v naslednjem letu organizirala enodnevne seminarje za vse člane organov samoupravne delavske kontrole po programu, ki ga bo dala v verifikacijo sindikalnim organizacijam.
Pravna služba sozda naj ugotovi, ali imajo v vseh organizacijah združenega dela sozda sprejet in z zakonom o organu samoupravne delavske kontrole usklajen samoupravni splošni akt o organu samoupravne delavske kontrole.
Udeleženci razgovora so izrazili željo, da bi se v enakem sestavu še večkrat srečali in izmenjali svoja mnenja, izkušnje.
Ljubljanska banka ponuja roko
Več naložb v kmetijstvo
Pred dnevi je vodstvo Ljubljanske banke — Poslovne banke v Celju sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so novinarje in urednike časopisov iz delovnih kolektivov seznanili z novimi oblikami varčevanja in gospodarjenja.
Predstavniki banke so prisotne seznanili z njihovim gospodarjenjem in poslovanjem ter ob tem posebej naglasili njihova načrtovanja. Vsa dejavnost bank se vključuje v napore za stabilnejše gospodarjenje, ki temelji na večji varčnosti in boljšem poslo-
vanju. Bodoče naloge banke so ob tem življenjsko vpete v tista načrtovanja, ki bodo zagotavljala več doma pridelane hrane, večji izvoz in pridobivanje energije.
Med pogovori je bilo izrečeno mnogo pohvalnih besed na račun varčevanja občanov, ki vse pogosteje v banko prihajajo z denarjem, in ga tam shranjujejo. To je v neki meri tudi odraz nove bančne politike, ki varčevalce stimulativnejše nagrajuje. Gre predvsem za nove, mnogo višje obrestne mere tistim varčeval-
cem, ki svoje prihranke shranjujejo v banki za daljše obdobje. Ti poleg večjih obresti dobijo tudi druge ugodnosti, kot so na primer novi prijemi kreditiranja in najemanja posojil.
Na tem srečanju je za nas posebej zanimiv tisti del razprav, kjer je bilo govora o novih naložbah v kmetijstvo in v spodbujanje izvoza. Ob dejstvu, da načrtovalci razvoja celjskega gospodarstva še danes niso uspeli pripraviti takšnih razvojnih programov, ki bi temeljili na resnični rentabilnosti s poudarkom na
izvoz, v banki ostaja več razpoložljivih sredstev za naložbe v kmetijstvo. Torej tudi za naše programe, ki v osnovi temeljijo na bistvu, da doma pridelamo in predelamo čim več hrane, da se aktivneje vključujemo v izvoz.
Ob tej bančni politiki se torej našemu sozdu, predvsem pa načrtovalcem bodočega razvoja našega sozda odpirajo še večje možnosti kot doslej, čeprav moramo resnici na ljubo priznati, da smo tudi doslej pri tej banki naleteli vedno na razumevanje.
Novinarji dopisniki slovenskih časopisov v Merxu. Vodstvo sozda je organiziralo tiskovno konferenco, na kateri so javnosti posredovali točne podatke o sedanjem in razvojnem programu sozda. Novinarje je najbolj zanimalo vprašanje oskrbe, Golt in smučanje na Kopah in Ribniškem Pohorju.
Novi NA-NA je lokal, kjer ni prostega sedeža. Kot kaže, so nosilci in načrtovalci bodočega razvoja našega gostinstva zadeli v črno s preureditvijo celjskega gostišča N A-N A. Staro, klasično gostišče so preuredili v samopostrežno restavracijo, kjer se zaradi bogatega izbora jedi in nizkih cen kar tare ljudi.
Predsednik slovenskih sindikatov o preskrbi in kmetijstvu. Pred dnevi je delovna skupina slovenskih sindikatov, vodil jo je Marjan Orožen, obiskala Savinjsko dolino. Predsednika Orožna je v pogovorih s predstavniki žalske občine in tamkajšnjih kolektivov najbolj zanimala proizvodnja v kmetijstvu, oskrba delovnih ljudi in tesnejše povezovanje sozda Hmezad z našim sozdom.
Tozd Veleprodaja-Lava —najmoderneje opremljen servis za rezanje in robljenje talnih oblog v Jugoslaviji
Kmetje —kooperanti na obisku v M Pl. Najboljši pridelovalci pšenice, ki so se vključiti v tržno proizvodnjo in svoje viške prodali nam, so bili gostje v M Pl. Po ogledu silosov in mlina je pri Ribiču stekel daljši pogovor o njihovih težavah in načrtovanjih za še večji pridelek zlatega zrnja. Po pogovoru so prejeli posebne diplome.
Oktober 1982
Stran 5
festnik
Trdnejše vezi in zaupanje
»Tovariši, če bi tako že vsaj pred desetletjem vrednotili in obravnavali kmeta, se naša družba ne bi soočala s tolikšnimi problemi v oskrbi in pridelovanju hrane,« je poudaril ostareli kmet, eden izmed tridesetih, ki so bili letos deležni posebnih priznanj za prodajo pšenice naši MPI.
Kaže, da je vodstvo naše mlinsko predelovalne industrije doumelo pomen in vrednost sodelovanja z združenimi kmeti in kooperanti, ki so se ponovno odločili za pridelovanje pšenice. Kajti letošnji, premalo načrtovan odkup zlatega zrnja od kmetov je presegel pričakovanja in nezaupanje.
Izmed več deset kmetov, ki so naši mlinsko predelovalni industriji prodali svoje tržne viške pšenice in krušnih žit, jih je vodstvo MPI nad trideset povabilo v goste, na ogled naših silosov, mlina in na pogovor. Rudi Kajt-ner, direktor MPI, in Tatjana Žolnir, direktorica tozda Mlin, pred temi redkimi gosti nista skrivala niti poslovnih niti težav naše družbe, ki je doumela, da je osnova za zaupanje našemu kmetu, ta ima v lasti več obdelovalne zemlje kot družba — čisti račun.
»Zbrali smo se predvsem za to, da nam vi poveste, če je prišlo do morebitnih napak, kaj menite o organizaciji odkupa, kako načrtujete v bodoče,« je z njemu dano prisrčnostjo R. Kajtner spodbudil goste k razpravi. In res. Kmetovalci so povedali marsikaj. Kako niso zadovoljni z neenotnimi cenami na našem trgu, kako cena koruze tuši ceno pšenice, da je premiranje neurejeno.
Povedali so, da z organizcijo odkupa in prevzema pšenice ni bilo težav, da pa bi se lahko izog-

nili morebitnim zastojem pri prevzemu z večjimi prikolicami, da bi namreč naložena ostala pred silosi, s prazno pa bi lahko namesto čakanja že odhiteli po ostalo zrnje. Priznali so, da jim ni čisto jasno, kako in kdo določa kvaliteto zrnja in kakšno zrnje mora biti, da je v najvišji kategoriji. Kaže, da so organizatorji tega srečanja pričakovali tovrstna vprašanja, zato so imeli pridelovalci pešnice na voljo tehnologa, ki jim je podrobno razložil, kako je s to rečjo.
Med najrazveseljivejše ugotovitve pa vsekakor sodi podatek, da je bila med gosti, pridelovalci pšenice, cela vrsta mladih kmetov. Tudi deklet. Torej gre za mlade gospodarje, ki se že zdaj trdneje navezujejo in odločajo za tržno proizvodnjo. Med njimi je bilo tudi nekaj očancev, ki so tudi tokrat budno spremljali pogovore in po vsej verjetnosti v mislih premlevali o časih, ko je bil tudi naš slovenski kmet odrinjen, celo zaničevan.
Kot je poudaril direktor MPI, izbor gostov ni bil vnaprej odrejen, tako so bili med kmeti takšni, ki so lani s pšenico zasejali le pol. in drugi, ki so imeli pod pšenico celih sedem hektarjev površin. Za sozd Merx in oskrbo prebivalstva, tako je bilo poudarjeno, je dragocen vsak kilogram zrnja. Zato tovrstna srečanja načrtujejo tudi v bodoče, kot tudi uresničitev nekaterih pobud, ki so jih dali kmetje. Gre predvsem za trajno dobro oskrbo s semenskim zrnjem in umetnimi gnojili, kot tudi za sprotno strokovno pomoč, ki še kako bistveno vpliva na kakovost in količino pridelka. Eden izmed gostov je namreč povedal svoj primer, ko
Namesto komentarja
Črna pika trgovcem
»Redno prebiram Novi tednik, posebej rad še rubriko Pisma. Naj opišem dogodek, ki ga ne bom pozabil. Kot 80-od-stotni invalid sem redno in polno zaposlen ves delovni čas. Prevažam se z invalidskim trokolesom na motorni pogon. Kot vsak drug človek moram tudi sam opraviti vrsto stvari v mestu.
Zato sem se tudi 28. septembra odpeljal po nakupih. Ob povratku po Kersnikovi ulici proti Lavi, kjer stanujem, mi je začel nenadoma nagajati motor. Po* skušal sem vse, kar znam, vendar mi motor ni hotel več vžgati. Ugotovil sem, da bom potreboval nove svečke. Na veliko začudenje se mi je za pomoč ponudilo zelo veliko zavednih ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati invalidu. Potiskali so moje trokolo na poti do blagovnice v Novi vasi, vendar tudi ob potiskanju motor ni vžgal. Prisrčna hvala vsem za pomoč in dober namen.
Ker sem že velikokrat nakupoval v Merxovi blagovnici v Novi vasi, vem, da tam prodajajo tudi motorna kolesa. Upal sem, da me bodo razumeli in da bom deležen pomoči. Ko sem prispel na oddelek, sem bil povsem pre-
Zahvala za sodelovanje
Iskreno se zahvaljujem vsem znanim m neznanim delavcem sozda Merx, ki so mi s svojimi sestavki, mislimi in kntiko pomagali sooblikovati zadnjih osem številk Vestnika Merx ki sem jih urejal v-času, ko je bila njihova urednica na porodm-
bk$?iskrenejša zahvala za tovariško pomoč gre uredniškemu odboru ter kolegom Večera, Dela, Ljubljanskega dnevnika ter Novega tednika, ki so s peresom pomagali držati raven, ki jo Vestnik Merx ima. Ob tem še pojasnilo: brezimno je sodelo-vala še Nada Kumer, sodelavka Radia Ljubljane, ter karikaturist PAN — alias Peter Kavalar, reporter Ljubljanskega dnevnika.
Janez Sever, novinar Delavske enotnosti
je malo pred zorenjem ugotovil, da mu je na večji površini pšenico napadla neznana bolezen. S pomočjo kmetijskega strokovnjaka so ugotovili, za kaj gre in pridelek — rešili.
Tokrat so bili gostje kolektiva MPI med pridelovalci pšenice s širšega celjskega območja Franc Verdel, Jože Dimeč, Jože Goš-nik, Slava Žnidar, Franc Ocepek, Franc Tanjšek, Ivan Žogan, Anton Lesnika, Emil Pinter, Jože Pospeh, Martin Ribič, Ivan Terglav, Andrej Vesenjak, Ignac Simončič, Bogdan Zgonc ter Martin Pevec. Praviloma dva pridelovalca iz vsake občine celjske regije.
Komu koristijo neresnice?
GRC Kop se nismo hoteli znebiti!
poten in utrujen. Prodajalca in prodajalko sem lepo prosil, če mi lahko pomagata s svečko za motor. Ura je bila 17 proč, a dobil sem odločen odgovor, da prodajajo le motorje, svečk pa ne. Skušal sem omehčati srce trgovcev, naj mi vsaj eno svečko prodajo ali pa mi jo posodijo, da pridem do doma, tam vzamem svojo novo svečko in jim jo vrnem do 19. ure. A nista mi zaupala in sta me brez vesti odpravila.
Ni mi preostalo drugega, kot da sem vzel pot pod noge in se sprijaznil s tem, da so odpovedali socialistična vzgoja, humanost in obzir. Lahko si mislite, kako se počuti 80-odstotni invalid, ki ponoči in v nevarni prometni gneči potiska 100 kilogramov težak invalidski voziček. Med vso potjo so ustavljali vozniki in mi želeli pomagati. A kaj, ko se avtomobilske svečke razlikujejo. Pogum pa mi je dalo, da niso bili vsi tako brez srca kot oba prodajalca v blagovnici, da so še ljudje, ki poznajo sočutje in čut odgovornosti socialističnim načelom. Nikomur ni lahko, če se znajde v stiski. Najtežje pa je invalidu, bolniku,« piše Rudolf Vouk iz Celja.
Z izločitvijo Gorsko rekreacijskega centra Kope iz kolektiva Lesne in priključitvijo k našemu sozdu je bilo javnosti posredovano več, milo rečeno tudi povsem izmišljenih poročil. Ta so najbolj prizadela kolektiv Lesne, ki je vrsto let sam nosil breme in po svojih močeh razvijal ta prelep turistični center. Kolektiv Lesne je do dogovorjenega roka
Silil
Peter Planinšec
opravil vsa obljubljena dela, tako da so Kope povsem pripravljene na zimsko smučarsko sezono.
1 To zimo bo smučarjem na voljo sedem žičnic, ki lahko na uro prepeljejo 5.930 smučarjev 4.800 metrov daleč, da se lahko ti smučajo na 60 hektarjih obsežnih smučišč. Naš sozd je na Kope že prepeljal bife-kontej-ner, ki bo smučarjem na smučišču nudil vroče napitke in manjše prigrizke. Urejena je tudi brunarica za vrtec na snegu, pripravljena igrišča. Žal letos še ni bilo mogoče povečati število ležišč, torej tega, na čemer Kope najbolj bolehajo.
»Ne vem, komu služijo različne izmišljotine, ki so bile v zvezi s Kopami posredovane javnosti. Naš kolektiv se Kop ni hotel znebiti, za izločitev iz naše delovne organizacije smo se odločili že pred leti, ko smo ugotovili, da
samo Lesna tega turističnega centra sama ne bo mogla naprej razvijati. Vrsto let smo iskali partnerja, ki bi prišel z dobrimi razvojnimi načrti, najdlje smo bili s. Kompasom, vendar je vsa zadeva propadla,« poudarja inženir Peter Planinšec, predsednik poslovodnega organa slovenjegraške Lesne.
Niti enemu članu Lesne ni vseeno, kaj bo s Kopami, saj je sleherni naš delavec poleg denarja vložil tudi ogromno prostovoljnega dela. Ko je sozd Mera prišel s svojimi načrti, smo * po skrbnih analizah ugotovili, da gre za zaupanja vreden kolektiv, ki ima za Kope dobre razvojne načrte. Poleg teh pa ima tudi dobre načrte za razvoj letnega in zimskega turizma ne samo na tem delu Pohorja, temveč tudi za Ribniško Pohorje in del koroške regije.
Kolektiv Lesne je dolga leta verjel v obljube, kako slovenskemu gospodarstvu in Slovencem ni vseeno, kaj se pri nas dogaja, kako bomo deležni finančne podpore, žal je ostalo le pri obljubah. Prav te obljube so bile vzrok, da imamo zdaj na našem območju na celo vrsto delovnih organizcij razdrobljeno gostinstvo, da imamo samo v Slovenj Gradcu kar šest turističnih delovnih organizacij, od katerih pa vsaj doslej ni bilo mnogo haska, saj ni niti ena med njimi organizirano privabljala gostov, ta naš lepi konec Slovenije ponujala svetu! Kolektiv Lesne je razvijal Kope, gostinci pa so brez vsake naložbe pobirali izkupiček. To je žalostna resnica, ki jo je naš delavec dobro poznal. Tudi po priključitvi Kop k Merx Lesna ostaja na Kopah prisotna. Po samoupravno dogovorjenih in sprejetih sporazumih bomo mi skrbeli za žičnice, komunala za cesto, predvsem pa bdeli nad tem, da na tem delu Pohorja ne bo prišlo do nesmotrnih ali škodljivih posegov v naravo. Iz vsega tega sledi, da zaupamo kolektivu Merxa in da smo prepričani, kako bodo Kope doživele tisti razvoj, ki smo ga že mi načrr tovali in ki ga zaslužijo.«
DELEGATOV POROČEVALEC
Tudi kmete v sindikate
Koordinacijski odbor sindikata sozda jeNia osmi seji sprejel sklep, da bo sklical posvete s predsedniki osnovnih organizacij sindikata v kmetijskih delovnih organizacijah ter predstavniki občinskih sindikalnih svetov občine Celje, Šentjur, Laško ter Slovenske Konjice. Na posvetu bi naj pretresli vprašanje vključevanja kmetov kooperantov v sindikat.
Izobraževanje delegatov
Devetdeset delegatov iz sozda je prijavljenih za trodnevne ' seminarje, ki so se začeli 20. oktobra. Seminarji so prvenstveno namenjeni izobraževanju predsednikov in namestnikov delegacij. Ostali člani bodo v tovrstno usposabljanje vključeni prihodnje leto.
Kritika vodstvu sozda
Na osmi seji koordinacijskega odbora sindikata sozda je bila izrečena kritika članom kolektivnega poslovodnega organa, ker se le-ti ne udeležujejo sej tega odbora.
V premislek pred volitvami
Kruta statistika dokazuje, da odgovornost delegatov v samoupravnih, tudi najvišjih telesih, ni na ravni zaupanja delavcev. Za primer vzemimo zadnjo, deseto sejo delavskega sveta sozda, na kateri so delegati med drugim razpravljali tudi o potrditvi letošnjega gospodarskega načrta, o realizaciji investicij- , skih vlaganj, o sprejemanju samoupravnih aktov, o volitvah, o razširitvi sozda in novih dejavnosti...
Seje delavskega sveta se iz teh ali onih razlogov niso udeležili: Mihael Pandel, tozd Prodaja Ravne; Emil Gregor, tozd Prodaja Slovenj Gradec; Alojz Soline, tozd Prehrana; Slavko Pintar, Tkanina —tozd Veleprodaja; Drago Janžič, Dravinjski dom, tozd Varnost; Jože Dimeč, KZ Celje in Marjan Kovač iz istega kolektiva; Ivanka Strojnik, tozd Gostinstvo Ravne; Tone Pokeržnik. tozd Gostinstvo Radlje; Anton Borlak, tozd Mlin; Slavko Vidmar, Turist Nazarje in Zlatko Prvšek iz DSSS sozda!
Zaskrbljujoča je tudi aktivnost sindikalnih aktivistov. Tako se, denimo, osme seje koordinacijskega odbora sindikata sozda niso udeležili tile člani: Milan Car iz Turista v Nazarjih, Eva Ci-grovski iz Košenjaka, Vlado DelevičizKZ Slovenske Konjice, Marjan Rojnik iz MPI, Jelka Sameč iz Zdravilišča v Dobrrfi, Jožica Veber iz Savinje v Mozirju, Jože Pekovšek iz KZ Celje ter Alojz Starina iz KZ Laško! Komentar o tem prepuščamo delavcem za prvo skupno sejo.
Med in mleko
Nepoučeni član našega sozda ne bo verjel, da v teh dneh, ko je tudi naš kolektiv izpostavljen težki preizkušnji, saj nas gospodarski položaj brez milosti sili, da končno v gospodarjenju priznamfo ekonomske zakonitosti, tudi v najvišjem samoupravnem organu — delavskem svetu sozda člani molče, z dviganjem rok sprejemajo vsa poročila, spremembe, sklepe in načrtovanja.
Sodeč po zapisniku zadnje seje delavskega sveta sozda, podpisal ga je predsednik, torej mu gre verjeti, naj bi se poleg poročevalcev, torej vodij služb ali dejavnosti v razpravi oglasili le Franc Čas iz tozda Prodaja Šoštanj (enkrat) v zvezi z oadaljno izgradnjo blagovnice Bevče, ki posluje z izgubo, ter Vitomir Dolinšek, podpredsednik KPO (petkrat) in Alojz' Forštner, predsednik PO (dvakrat)...
Novi roki za zamudnike
Delavski svet sozda je Blagovnemu centru, KZ Slovenske Konjice, KZ Celje, KK Šentjur in delavski skupnosti Interne banke, ki še niso sprejeli samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in osnovah za oblikovanje in delitev sredstev nadomestila in dodatke osebnih dohodkov, prejemkov in sredstev sklada skupne porabe in povračila stroškov, naročil, da to store do volitev v samoupravne organe sozda.
Odločno opozorilo
Delavski svet sozda je sprejel odločno opozorilo za vse članice, da dosledno in v rokih izvajajo njegove sklepe.
Zoper članice oziroma delovne organizacije, ki samoupravnih aktov ne bodo sprejele v določenih rokih, se bo ustrezno ukrepalo.
Novi samoupravni akti
Delavski svet sozda je ugotovil, da sta bila samoupravna akta o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd ter o spremembah in dopolnitvah statuta sozda sprejeta na predpisan način pri vseh članicah sozda in jih zato razglaša kot veljavna.
Seja delavskega sveta
Za deveti november je bila sklicana peta redna seja delavskega sveta skupnih služb sozda. Na njej so člani med drugim razpravljali o razpisu referenduma za sprejem pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z metodologijo; o razpisu volitev za delegate v delavski svet sozda; o določitvi predloga in sprejemu pravilnika o izobraževanju ter o cenah za prevoženi kilometer ter bencinskih bonih.
kaj piše jo drugi
Akcija »Imaš hišo, vrni stanovanje«
»Na občinskem komiteju ZK Prizrena so bili danes pogovori z drugo skupino članov ZK, ki imajo družbeno stanovanje in zasebno hišo, zgrajeno z družbenimi posojili. Kot je novinarje obvestil Skender Gashi, predsednik občinskega komiteja ZK Prizren, se je od dvajsetih povabljenih odzvalo osemnajst in vsi ti so akcijo »Imaš hišo, vrni družbeno stanovanje« podprli. Edinole Ružiča Mandušič, delavka okrožnega sodišča v Prizrenu, je izjavila, da ji stanovanje lahko odvzamejo samo s tožbo na sodišču.«
Prizrenska akcija »Imaš hišo,_vrni stanovanje« se uspešno nadaljuje. Do zdaj je bilo vrnjenih deset stanovanj, te dni pa bodo izročili ključe še od 20 stanovanj.
Strokovna komisija določa rok, v katerem mora vsakdo dokončati hišo in se izseliti iz družbenega stanovanja. Občinski svet Zveze sindikatov v Prizrenu je poslal pismo vsem delovnim organizacijam, v katerem zahteva, da le-te sestavijo sezname vseh članov svojega kolektiva, ki imajo družbeno stanovanje in zasebno hišo. Tako bo seznam, na katerem je sedaj 90 stanovanj, ki jih bo treba vrniti, kmalu precej daljši,« poroča J. M. v Borbi.
Presenečenje za lastnike traktorjev
V Večernjem listu smo prebrali:
»Najnovejši ukrep v zvezi z varčevanjem energije, še zlasti goriva, bo vsekakor presenetil tiste lastnike kmetijskih strojev (kombajnov in traktorjev), ki brez dovoljenja opravljajo storitve za druge kmetovalce. Namreč zdaj, ko je začela veljati omejitev porabe goriva za traktorje in kombajne, mehanizirani kmetje ne bodo več mogli zaslužiti po 30 tisoč dinarjev na dan.
Toliko so namreč zaslužili tisti, ki so zadnje dni z dvorednimi obiralniki sodelovali pri spravilu koruze.' Na dan so »počistili« skoraj šest hektarov, za vsak oral ali jutro (0,575 hektara) pa so zahtevali 4.000 dinarjev.
Kaže, da bodo najnovejši ukrepi pri zmanjševanju vse večjega prepada med mehaniziranimi in nemehaniziranimi kmeti v Vojvodini prišli nadvse prav.«
Zdravilo — javna objava imen
»Podatki kažejo, da so številne sarajevske delovne organizacije in posamezniki za stanarine, najemnine poslovnih prostorov, električno energijo, davke in ogrevanje dolini več kot 800 milijonov (novih!) dinarjev. Vse je bilo Zaman, dokler ni izvršni odbor mestne skupščine pred kratkim ob podpori delegatov sprejel sklep o objavi seznama vseh, ki so najmanj desetkrat pozabili, da je med drugim treba plačati tudi mesečno stanarino, davke...
V mestu je zavladala osuplost in presenečenje. Malokdo je verjel, da toliko uglednih meščanov ne plačuje tistega, kar bi morali, in da so med dolžniki najbogatejši Sarajevčani. Kmalu po objavi seznama so se manjkajoči milijoni začeli stekati v blagajne stanovanjskih podjetij, občinskih davčnih uradov itd. Sarajevsko akcijo so posnemali tudi v drugih naših mestih in občinah. Dolžnikom se zdaj pri plačevanju dolgov zelo mudi. Pri takih primerih je najbolje objaviti priimke in imena in problem bo rešen — tokrat se je izkazalo, da je to res.
Ali je bilo v Sarajevu res tako? Računalniki so »izbruhali« obsežen seznam dolžnikov — ime, priimek, naslov, vsoto, ki jo dolguje, skratka vse po vrsti. Seznam so potem dobili mestni organi, nazadnje pa novinarji. Hkrati so bili to tudi nekakšni filtri za odstranjevanje »vročih« imen, namreč uglednih družbenopolitičnih in javnih delavcev. Res je sicer, da jih je bilo samo nekaj deset, vendar je to povsem dovolj za dvom o objektivnosti seznama.
Pravijo, da so bila najpogostejša sita časopisna uredništva, kjer so — kdo ve zakaj — kar sami trebili sezname in največkrat objavljali imena neznanih občanov in znanih zasebnikov. Tako so novinarji črtali tudi imena svojih kolegov, prav tako dolžnikov, in s tem v marsičem razvrednotili to (sicer prepotrebno) akcijo«, piše Pavle Pavlovič v Vjesniku.
Nekaznovani kršitelji
Vojvodinski izvršni svet je odločil, da bodo v SAP Vojvodini za kilogram koruze plačevali po 10,30 dinarjev. Ta odlok se vse manj spoštuje. Koruzo kmetje prodajajo od 13 do 15 dinarjev kilogram. Ne samo odkupovalcem izven pokrajine, temveč tudi Vojvodincem, piše v Borbi B. Gulan.
Tako je te dni na trgih v Baču, Futogu, Bački Palanki, Odža-cih, Gajbori ... Koruza je še posebej aktualna te dni, ko se pospravlja s polj letošnja, katere pa živina noče jesti, ker so zrna še polna vlage. Zato živinorejci iščejo po kmetih lanskoletno koruzo, katere je (po nekaterih ocenah) pri zasebnikih še najmanj milijon ton. Koruza (lanska) odteka iz Vojvodine na vse konce Jugoslavije. Glavni tržni inšpektor Vojvodine Relja Štelkič je dopisniku Borbe povedal, da za take prekrške doslej sodnikom niso prijavili še nobenega kmeta, pa tudi zakonskih možnosti za kaznovanje zavoljo prodaje koruze nad dogovorjeno cen skoraj ni nobenih. Po pokrajinskem zakonu o prometu blaga in storitev so kazni za take prekrške predvidene samo, če se je kmet dogovoril za prodajo z eno delovno organizacijo, prodal pa je drugi. Če se kmet za prodajo, denimo koruze, ni dogovoril s nikomer, jo lahko proda komurkoli po svobodnih cenah.
Celjski kmetijski zadrugi ne gre vse po načrtih — skrb za zaščito kmetij
Manj govedi, telet in prašičev
»Kmetijska zadruga Celje je pri reji govejih pitancev v prvem polletju izpolnila le 34 odstotkov letnega načrta (namesto 1,6 milijona le 398,5 tisoč kilograma), pri teletih je odstotek še nižji (24 odstotkov), prašičev so vzredili le za dobro desetino predvidene teže. Pač pa so dosegli oziroma presegli letni načrt v prireji ovac in konjev (imajo jih 185 oziroma 115).
Podrobnejši podatki kažejo, da niso izpolnili načrtov tudi v piščanč-jereji in pridelavi mleka (37 oziroma 40 odstotkov), pšenica pa je dala 154 namesto 200 tisoč ton zrnja. Vse te številke, pravijo, velja zaradi ciklusa kmetijske proizvodnje jemati s pridržki, čeprav zlasti v prireji mesa in mleka na koncu najbrž ne bo kakšne bistvene razlike.
Kmetijsko proizvodnjo je spremljala vrsta že znanih težav, od pomanjkanja močnih krmil, koruze, beljakovinskih koncentratov do deviz, potrebnih za uvoz piščančje ikrme. Neurje s točo pa je povzročilo za 80 milijonov dinarjev škode.
V okviru sprejete zemljiške politike so se lotili kompleksnih melio-
racij Žepine, kjer so od 171 letos meliorirali 45 hektarov površin.
Nadaljevanje je odvisno tudi od bančnih posojil (nekaj denarja1 je zagotovila zveza vodnih skupnosti). Izsušili naj bi tudi 100 hektarov zemljišč v Zadobravi, kjer pa je kar 214 parcel 142 lastnikov. Letos bodo verjetno strnili parcele na Ivenskcm polju, kjer bi celotno zemljišče posejali s pšenico. Z majhnimi agro in hidromelioracijami bi vsako leto pridobili 25 hektarov površin. V Lokrovcu ustanavljajo' melioracijsko skupnost,« piše v Delu Drago Hribar in tudi navaja:
»Značilno je, da se je v zadnjih desetih letih število kmečkega prebivalstva v celjski občini zmanjšalo za polovico; s kmetijstvom se zdaj ukvarja le 4 odstotke prebivalstva (1735 aktivnih in 804 vzdrževanih kmetov). V občini so doslej zaščitili 386 kmetij, predlog o zaščiti 126 bo ta mesec obravnaval izvršni, svet. Slab je tudi odkup kmetijskih zemljišč (letos so jih odkupili le 9,3 hektara), stroški za odkup in preživninsko varstvo pa so dosegli 2,1 milijona dinarjev.«
Zamenjava osebnih izkaznic
Sekretariat za notranje zadeve občine Celje je s 1. septembrom lanskega leta na osnovi zakona o osebnih izkaznicah začel zamenjevati osebne izkaznice. Ker je zamenjava osebnih izkaznic obvezna, obveščamo vse delavce sozda Merx in njihove svojce, da za izdajo nove osebne izkaznice potrebujejo dve sliki v velikosti 3,5 x 3 centimetre, potrdilo o rojstvu, potrdilo o vpisu v državljansko knjigo in staro osebno izkaznico.
Delavec-občan, ki prebiva na območju občine Celje, se mora zaradi oddaje prstnega odtisa zglasiti sam na sedežu organa, to je v Narodnem domu v Celju, Trg svobode št. 9, soba št. 1, in prinesti s seboj, v kolikor ima, izpisek iz rojstne matične knjige (rojstni list), ali izpisek iz poročne matične knjige (poročni list) ter izpisek iz državljanske knjige (državljanski list).
V kolikor takih dokumentov zavezanec nima, potem jim tistim, ki so bili rojeni na območju občine
Zapustil nas je Vlado Podplatan
Globoko pretreseni smo sprejeli žalostno vest, da nas je nenadoma, sredi ustvarjalnosti, zapustil naš
dolgoletni sodelavec in dober tovariš Vlado Podplatan.
Preko dvajset let je vestno in marljivo opravljal dela in naloge trgovskega zastopnika v delovni organizaciji Merx in do nenadne smrti v delovni organizaciji Blagovni center. Pot ga je vodila širom naše domovine, po Sloveniji, na Hrvaško in v Srbijo. Nikoli ni počival.
Po njegovi smrti je nastala globoka vrzel. Njegove bogate izkušnje, odgovoren odnos do dela, prizadevnost, tovarištvo, bo težko nadomestiti.
Iskreno se ti, dragi Vlado, zahvaljujemo za tvoje dolgoletno aktivno sodelovanje. Ohranili te bomo v spominu kot dobrega sodelavca, dragega prijatelja, skrbnega moža in očeta.
Slava ti!
Delovna organizacija Blagovni center Celje
Pomenek z Dušanom Klančišarjem iz tozda Potrošnja Zagorje
Trgovci s športnimi lovorikami
v
Šport in rekreacija v Tkanini
Pred devetnajstimi leti se je danes 34-letni Dušan Klančišar odločil za poklic prodajalca, se zaposlil v takratnem Trgovskem podjetju Potrošnja v Zagorju ob Savi in stopil za prodajno mizo. Rad je imel svoj poklic, rad je vsakemu kupcu ustregel.
— Kje si se izučil za prodajalca?
»Učil sem se tri leta. Obiskoval sem šolo za blagovni promet v Ljubljani, prakso pa pridobil v naših poslovalnicah. Po končanem šolanju sem dobil delo v poslovalnici Pohištvo.«
— Po odsluženju vojaškega roka si se vrnil v delovno organi-
zacijo. Si se želel dodatno izobraževati?
»Ponudili so mi delo v poslovalnici Križišče. Takratni direktor Hinko Rus mi je svetoval, naj se vpišem na poslovodsko šolo. To mi je bilo po volji. Že prej sem razmišljal, da bi se učil naprej. Dveletno šolo za poslovodje sem uspešno končal in kot namestnik poslovodje že trinajsto leto poskušam ustreči s tehničnim blagom željam potrošnikov v poslovalnici Železnina. Kot vidite, delal sem v različnih naših poslovalnicah, od špecerijskih do tehničnih. Ni mi žal, nasprotno, spoznal sem razne vrste blaga.«
— Meniš, da je dovolj, če delavec na delovnem mestu dobro opravi svoje naloge ali mora biti aktiven tudi drugače?
»Človek se mora izpopolnjevati tudi zunaj delovnega mesta in to mu lahko pri delu le koristi.
Nekje je pač treba sodelovati. V naši delovni sredini je bila, denimo, športna dejavnost milo re-> čeno, pičla. Vrgel sem se* na delo in led je bil hitro prebit. Izvolili so me za referenta za šport in rekreacijo. V mladinski organizaciji in v sindikatu sem dobil vso podporo. Uspehi niso izostali. V okviru športnih tekmovanj ob prazniku dneva mladosti, organizira jih vsako leto občinska konferenca ZSMS, smo dosegli z mladinkami tri leta zapored prvo mesto in dobili v trajno last prehodni pokal, kar še ni uspelo nobeni drugi vrsti.
— Uspehi se niso zvrstili kar čez noč.
»Ni bilo lahko, mnogo truda smo vložili. Mladinke so morale nastopati v rokometu, šahu, namiznem tenisu, štafetnem teku, streljanju, orientacijskem pohodu in kegljanju. V isti sestavi vsa tri leta. V istem tekmovanju
nastopajo, tudi mladinci, ki v dobri konkurenci tudi posegajo po kakšnem najvišjem mestu. Mladinke so nastopale tudi v občinski rekreacijski ligi v rokometu, kjer so tudi osvojile prvo mesto. Mladinci smo sodelovali v vseh športnih panogah, in še sodelujemo, toda najbolj se ogrevamo za mali nogomet.
Ponosni smo na uspehe. Na tistega, ko smo v turnirju ob Dnevu mladosti, v maratonskem turnirju, od sobote, zjutraj do opoldne v nedeljo premagali vse-nasprotnike, trideset ekip iz Zasavja, Gorenjske, Dolenjske, Notranjske in Ljubljane.
Že peto leto nastopamo v občinski rekreacijski ligi v malem nogometu, kjer smo vedno med prvimi tremi. Nastopamo tudi v kegljanju in v streljanju, pozimi v smučanju.
Ni lahko organizirati in se udeleževati vseh teh tekmovanj,
kajti večina nas dela v prodajalnah z deljenim delovnim časom. A z dobro voljo in razumevanjem je te težave moč premostiti. In najti čas tudi za druge reči, ne nazadnje za družbenopolitično delo.«
— Kakšne napore vlagate ti in tvoji sodelavci, da bi čimbolj gospodarno in uspešno poslovali?
»Odkar sem se zaposlil v naši delovni organizaciji, se vseskozi borimo, da bi ustvarili večji dohodek. Toda Ob pomanjkanju prodajnih prostorov, izstrošenih prodajalnah nam je to le težko uspevalo. Danes nas pestijo še dodatne težave, a to nam ne jemlje volje, pripravljeni smo na težko gospodarsko situacijo, z njo pravzaprav živimo in mislim, da bomo pot, ki je pred nami, s polno angažiranostjo vseh nas v temeljni organizaciji, v delovni organizaciji in. v sozdu uspešno prehodili.«
V Tkanini je športno-rekreacij-sko življenje zelo zaživelo. To potrjuje vedno večje število sodelujočih članov kolektiva. Izvršilni odbor sindikata se vključuje v priprvo takšne rekreacije, ki se je lahko udeležijo vsi člani, tako mlajši kot starejši. Imamo redne ure kegljanja, plavanja v zimskem bazenu, pa tudi občasne
Mera, kjer smo sodelovali v osmih panogah s 45 sodelujočimi delavci naše delovne organizacije.Tudi nogometna ekipa je ponovno zaživela in se uspešno uvrstila iz pete v tretjo ligo na prvo mesto v letu 1982.
Letos praznuje naša kegljaška sekcija 10-letnico in omeniti
movanje v počastitev praznika republike za prehodni pokal.
Ker se bliža zima, se naši smučarji že začen jajo pripravljati na različna tekmovanja v slalomu, veleslalomu in v teku na smučeh.
Nedvomno lahko pričakujemo, da bomo v prihodnje pripra-
Celje oziroma občine, kjer danes prebivajo ali so stanovali njihovi starši ali so sami prebivali do leta 1948 v isti občini, ni treba priložiti na vpogled prej navedenih dokumentov. V nasprotnem primeru lahko zavezanec dobi potrebne dokumente v matičnem uradu na območju, kjer se je rodil, kjer so prebivali njegovi starši ali sam do 1948.
S tem pojasnilom želimo, da bi čim prej in čim lažje opravili zamenjavo osebne izkaznice.	v
Boris Ropoša
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljube mame Marije Matvoz se zahvaljujem vsem sodelavkam enote Trikotaža, Ravne na Koroškem, osnovni organizaciji sindikata tozda Prodaja Ravne, vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji podarili cvetje.
Slavica Gregor, hčerka z družino
Pomenek s Karlom Brajlihom
Od trgovskega pomočnika do direktorja
— Spominjam se, ko si kot mlad fant prišel na 'delo v našo delovno organizacijo. Kdaj je bilo to?
»Pri trgovskem podjetju Tkanina galanterija Celje sem se kot trgovski pomočnik zaposlil leta 1959. Delal sem v skladišču galanterije v Zidanškovi ulici. Moje prvo delo je bilo to. Star sem bil devetnajst let.«
— Kakšno delo si takrat opravljal?
»Sprejeli so me' na delovno mesto galanterijskega prodajalca na veliko. Pri tem je povedati, da smo morali poprijeti za vsako delo, od prevzerha, prodaje, pakiranja blaga, do čiščenja prostorov in dvorišča.«
— Kaj te je privedlo do tega, da si se strokovno izpopolnil, nadaljeval s šolanjem in študijem?
»Že kosem se učil za prodajalca, je v meni tlela želja po nadaljnjem šolanju. Ovirale so me gmotne težave. Ko sem se zaposlil in ekonomsko osamosvojil,
so se mi odprle možnosti. Leta 1959 sem se vpisal na gimnazijo, leta 1962 na VEKŠ v Mariboru in ga jeseni 1964 tudi končal.«
— Ob šolanju si vzporedno v delovni organizaciji dobival tudi strokovne naloge. Kako si napredoval?
»Ker sem delo v takratni galanteriji sorazmerno dobro poznal, sem po uspešno opravljeni diplomi prve stopnje nastopil delo referenta galanterije. S postavitvijo in aktiviranjem novih prodajnih skladišč na Teharski cesti leta 1969 sem postal namestnik direktorja komerciale in po njegovem odhodu v zasluženi pokoj direktor komerciale. Ko smo v delovni organizaciji oblikovali tozde, sem leta 1974 postal direktor tozda Veleprodaja.«
— Pristal si kot direktor tozda Veleprodaja. Koliko časa opravljaš to funkcijo?
»Funkcijo direktorja tozda opravljam že osem let. Ponosen sem na sodelavce, ki so v vseh teh letih s svojim delom pripomogli, da je naš tozd uspešno posloval in dosegal nadpovrečne rezultate.«
— Kolikšna je razlika med Brajlihom delavcem in Brajlihom direktorjem?
»Ne vem, v čem naj bi bila razlika. Smatram namreč, da smo vsi delavci v gospodarstvu, s to razliko, da opravljamo različna dela in naloge, pač glede na strokovno usposobljenost posameznika in zahtevnost delovnih nalog, ki jih nekdo izvaja.«
— Kakšno pomoč ti nudijo samoupravni organi tozda pri tvojih sedanjih odgovornih nalogah?
»Mislim, da je v teh letih samoupravni sistem pokazal velike prednosti in da kolektivi, kjer samoupravni organi dobro opravljajo svojo funkcijo, beležijo tudi dobre poslovne rezultate. Ne moremo pa kriviti samoupravnega sistema in njegovih organov za negativne pojave in odločitve, ki so bili sprejeti na osnovi predlogov strokovnih služb, če ti predlogi niso vsebovali vseh pozitivnih in negativnih elementov. Vse prevečkrat se v naši praksi namreč dogaja, da v samoupravnem sprejemanju prevlada nekakšno mnenje posameznika.«
— Če bi imel možnost v delovni organizaciji kaj spremeniti, na kaj bi najprej opozoril?
»V tozdu Veleprodaja smo v preteklih letih dosegali močan
porast prometa, zgradili smo nove skladiščne kapacitete, postavili in aktivirali novi servis za rezanje talnih oblog, ojačali ponudbo vseh vrst tekstila, tako da na prodajnih področjih Slovenije in Hrvaške dosegamo sloves solidnega poslovnega partnerja. Pri tem pa moramo temeljiti predvsem na ekonomskem računu in zagotoviti dolgoročno rentabilnost. Od sprememb na kratek rok ne moremo pričakovati žel jenega rezultata. Stremeti moramo za tem, da čimbolj zmanjšamo administrativni kader in s tem razbremenimo neposrednega proizvodnega delavca.«
— Kaj pričakuješ od sozda Merx, v katerega sestavi je tudi tozd Veleprodaja?
»Sozd Mera, kot še zelo mlada asociacija, je v tem zelo kratkem času dosegel zelo dobre rezultate, vendar osebno mislim, da se je tudi tod preveč razširila administracija. Ob vstopu v sozd smo se dogovorili, da bomo prvenstveno ojačali blagovne tokove znotraj sozda, česar pa za poslovno leto 1982 ne bi mogli trditi. Beležimo hitrejšo rast blagovnih pretokov na prodajnem področju izven sozda kot pa znotraj.«
,— Kaj bi še želel povedati svojim sodelavcem v tozdu?
»Smo v času stabilizacije, za katero smatram, da se bistveno razlikuje od ukrepov v preteklosti. Vsak posameznik in družba kot celota moramo oceniti svoje delo in dati svoj prispevek k zboljšanju gospodarskega položaja. Sodelavcem predlagam, da ocenijo svoje delo in skušajo s pozitivnimi predlogi pomagati pri iskanju najboljših poti, predvsem na način, ko ne bi preveč prizadeli življenjske ravni delavcev.«
— Delavski svet delovne organizacije te je predlagal za najvišje priznanje delovne organizacije. Dobil naj bi statuo zaslužnega člana. Kako sprejemaš to priznanje?
»Štejem si v posebno čast, da so me predlagali za tako visoko priznanje, vendar menim,' da uspehi, ki smo jih dosegli v preteklih letih, niso le zasluga posameznega delavca, ampak kolek- Prvo nedeljo v oktobru je kotiva kot celote, oziroma zasluga lesarski klub Mera Celje v do-vodstvenih delavcev, ki so s svo- poldanskem času organiziral jimi predlogi in doslednim izva- prvo dirko za pokal KK nasedem janjem sprejetih delovnih nalog kilometrov dolgi krožni progi pripomogli k doseženim rezulta- Zadobrova — Arclin — Lju-tom. Brez dvorna bi iz naše sre- bečna—Trnovlje—Zadobrova.
Start in cilj sta bila v Zadobrovi.
Na športnih igrah Trim 82 sozda Merx je sodelovalo 45 naših delavcev DO Tkanina
akcije, kot so rekreacijsko smučanje, tek na smučeh, trim hoja, kolesarjenje, množični pohodi v gore.
Poleg rekreacije se udeležujemo tudi sindikalnih prvenstev, tekstiliad, športnih iger sozda Mera in raznih internih tekmovanj. Vseh se je udeležilo preko 200 naših delavcev. Dosegli smo tudi nekaj zavidljivih uspehov. Naša ženska kegljaška ekipa je na vrhu lestvice zmagovalk v sindikalnem prvenstvu za leto 1982. Večji uspeh je že tretjič tretje mesto v športnih igrah sozda
velja njeno aktivnost in uspešnost. Začetek je bil težaven, ker smo se morali tedensko voziti v Žalec. To je trajalo devet let. Kljub oddaljenosti pa ni manjkalo dobre volje in veščine, redno so vadili in sodelovali na različnih tekmovanjih v celjski in žalski občini. Z izgradnjo osem-steznega kegljišča v Celju se je veliko spremenilo na bolje in dejavnost dobiva vse več privržencev. Sodelovanja z raznimi delovnimi organizacijami se kar vrstijo. V kegljanju organiziramo tudi tradicionalno interno tek-
dine lahko poiskali še druge.« Razgovor je vodil Z, Božičnik
Devetinštirideset
tekmovalcev
Člani — člani R (1963—1947)
L Peter Gams, 2. Vinko Ža-ganec, 3. Ivan Krobat.
Veterani A, B (1946—1937)
1. Edi Stepišnik, 2. Jože Kolar, 3. Edi Krajnc.
Kdo je Jože Kršlin, odslej naš sodelavec
V kolektivu smo ga sprejeli za svojega
Nastopiti so smeli samo člani kluba. Prijavilo se je 49 kolesarjev in kolesark, ki so bili razvrščeni v osem kategorij.
Rezultati: pionirji A (1968 — 1969)
L Damir Kitak, 2. Milan Žolnir, 3. Sandi Kovač.
S L septembrom smo v naši delovni organizaciji sprejeli v delovno razmerje Jožeta Kršlina, ki opravlja dela in naloge kontrolorja poslovanja.
Čeprav smo doslej zvečine predstavljali naše dolgoletne sodelavce, je prav, da tokrat in tudi v bodoče tako v delovni organi-
zaciji kot v sozdu začnemo spoznavati tudi ljudi, ki so sklenili z nami združevati delo in so tako rekoč novinci.
Jože Kršlin je simpatičen človek. Prvi stiki z njim so me privedli do odločitve, da ga predstavim še ostalim delavcem.
Rodil se je v Celju decembra leta 1942, v času, ki ni bil za nikogar, najmanj pa za otroka, prijeten. Vendar je od tega njegovega težkega otroštva ostal v njem duh, da ni večje"vrednote, kot je pošteno in dobro opravljeno delo. Že ha prvi pogled je videti, da postaja naš iskren sodelavec.
Jože je tudi očka. Ima sina, ki ga bo zagotovo vzgojil v dobrega,
skromnega, sebi podobnega človeka.
Njegova prejšnja zaposlitev, kot pravi sam, se je precej razlikovala od sedanje. S svojimi dvaindvajsetimi leti delovne dobe si je nabral marsikatero delovno izkušnjo, zato upa, da mu na tam delovnem mestu ne bo hudo, saj je delaven in rad sprejema novosti in spremembe.
Ko sem ga pobarala, kakšne vtise je zbral v teh prvih dneh, kakšne načrte in želje ima za vnaprej, mi je imel dosti povedati. Naslonil se je na mizo in njegove modre oči so nekajkrat švignile sem in tja. Priznal mi je, kako ga veseli, da so ga v kolektivu takoj sprejeli za svojega,
kako se je uspel sporazumeti z vsakim, s katerim je do sedaj karkorkoli imel opravka.
Temu se sploh ne čudim, saj si želi, da bi se ognili napakam v poslovanju, tako imenovanim blagajniškim viškom in manj-,kom. Želi si pač odnose, ki bi temeljili na prijateljstvu in medsebojnemu zaupanju. Malo preneha, razmisli in nato naprej odkrito razpreda svoje misli. Opozarja, kako delavci ne bi smeli pozabljati, da morajo biti do kupcev, četudi ti niso vedno takšni, kot bi si želeli, vselej pozorni, na svojih delovnih mestih vedno dosledni. Sam za svoje delo pa pravi, da se je treba zavedati, kako dobri rezultati ne
Pionirji B (1970—1971)
Samo Krajnc, 2. Aleš Če-
1
plak, 3. Tomaž Sterkuš.
Ženska enotna kategorija
L Marija Sterkuš, 2. Vera
morejo priti sami od sebe in zato stvari nikakor ni prepuščati golemu naključju.
Kot vsakemu zaposlenemu delavcu, ki ima tudi družino, mu bolj malo časa ostaja za razvedrilo in šport. Tisto malo, kar se Vrečko, 3.”Edita Gobec, tu in tam najde, zna izkoristiti.
Pozimi za smučanje, poleti za rekreacijo Nekdaj, pravi, je rad Mlajši mladinci (1966-1967) igral trobento; prepričam smo,
da mu še vedno kdaj pa kdaj 1. Jurij Škornik, 2. Dušan Ek-zaide v roke, saj je Jože tudi ve- selenski, 3. Matjaž Golob, seljak.
Želim mu, da bi v naši delovni starejši mladinci (1964 -organizaciji ostal in nam poma-1965) gal graditi dobre medsebojne
odnose.	I • Robert Rupnik, 2. Zoran
Zdenka Detiček Poteko, 3. Peter Mramor.
Veterani C, D, E, F (1936 in starejši)
L Franc Dolinšek, 2. Tone Mlinar, 3. Milka Debelak.
Pokal kluba je osvojil Peter Gams, ki je prevozil štiri kroge (28 kilometrov) v 43,30 minute, najhitrejši krog v 10,5 minute.
Vsi, ki se boste hoteli udeležiti kolesarske dirke za drugi pokal KK Mera Celje v letu 1983 se včlanite v klub. kar je zaenkrat edini pogoj za nastopanje v dirki.
Želeli bi tudi, da bi v prihodnjem letu nastopilo več tekmovalk in tekmovalcev iz sozda Mera, saj smo letos nastopili le štirje.
Istočasno obveščamo vse člane Kolesarskega kluba Mera Celje, da je vsako sredo od 19.30 do 21. ure - organizirana rekreacija na osnovni šoli Ivanke Uranjekove, poleg Gimnazije. Pričakujemo množično udeležbo.
Jože Kolar
vili še več trim akcij, ki naj bi vodile k skupnemu cilju, da bi se čimveč delovnih ljudi aktivno in redno rekreiralo.
Ob jubileju delovne organizacije Tkanina, ki praznuje letos 30-letnico, čestitamo vsem športnicam in športnikom v delovni organizaciji.
Stane Sopar, referent za šport in rekreacijo
Številni
nagci
Marsikdo še ne ve, da v Celju obstaja Društvo naturistov Venera. V njem je nič manj kot 280 članov. Vendar bi se le težko prebijali, si pridobivali nove člane, če nam ne bi v tolikšni meri pomagali v Hotelu na Dobrni. Tam nam dvakrat na mesec s popustom za člane nudijo savno in bazen.
Prirejamo številna* meddruštvena srečanja. Zadnje med njimi je bilo 23. in 24. oktobra. Člani Društva naturistov Venera smo organizirali tekmovanje v odbojki. Odzvali so se naturisti iz Kopra, Kranja, Zagreba, iz Beograda, pa tudi iz sosednje Avstrije. Tekmovali smo seveda na Dobrni, kjer so nam po končanem merjenju moči dali na razpolago bazen in savno. Zmagovalne ekipe in posameznike smo nagradili, nagrade pa so prispevali TDO Center Celje, Aero Celje in Tkanina Celje. Vsem se za darovana darila iskreno zahvaljujemo.
M. Potočnik
Zahvala
Sindikatu tozda Mera Laško, tovarišem na čelu sindikalne organizacije in sodelavcem se najtopleje zahvaljujem za Veliko prizadevnost in pripravljenost, da mi omogočijo brezplačen oddih na morju. To je bil v dvajsetih letih službovanja moj prvi oddih, prvi počitek. Tudi morje sem videla prvikrat. Še enkrat iskrena hvala za pomoč in pozornost, ki ste ju izkazali malemu človeku.
Mira Goluh, poslovalnica Šmohor, Rečica
Pravna posvetovalnica
ODGOVORI NA VPRAŠANJA
V našem glasilu smo že imeli rubriko, ki je bila namenjena odgovorom na vprašanja pravne narave. Pobudo zanjo ste nam dali vi. Vprašanja naslavljajte na uredništvo Vestnika, mi pa bomo poskrbeli za ustrezne odgovore, ki vam bodo pomagali pri razreševanju težav doma in na delu.
Dvakrat pomaga, kdor takoj pomaga.
Dodatek za pomoč in postrežbo
Vprašanje: Ali je podana zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 odstotkov, ki šteje za nepokretnost, katera daje zavarovancu pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, tudi pri izgubi obeh rok?
Odgovor: Do dodatka za pomoč in postrežbo so upravičeni tudi nepokretni zavarovanci, to je zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 odstotkov. Po sklepu o kriterijih za ugotavljanje zmanjšane možnosti premikanja za najmanj 70 odstotkov pa je taka zmanjšana zmožnost premikanja podana tudi pri zavarovancu z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin s krni, neprimernimi za aplikacijo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).
Varstveni dodatek za kmete — kooperante
Vprašanje: Priznana vam je pravica do starostne pokojnine kot kmetu — kooperantu. Odklonjeno pa vam je bilo priznanje pravice do varstvenega dodatka, čeprav izpolnjujete pogoje zanj, in sicer z utemeljitvijo, da upokojencem kmetom-koope-rantom ta pravica ne gre.
Odgovor: Zavrnitev priznanja pravice do varstvenega dodatka je pravilna in v skladu z izrečeno določbo 114. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, po kateri nimajo pravice do varstvenega dodatka tudi upokojeni zavarovanci iz 19. člena statuta, to je zavarovanci kmetje — kooperanti.
Denarno nadomestilo med brezposelnostjo
Vprašanje: Radi bi vedeli, koliko časa je upravičena do prejemanja denarnega nadomestila brezposelna oseba, ki ima 7 let delovne dobe.
Odgovor: Čas prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo je odvisen od časa, ki ga je oseba prebila na delu. Tako se izplačuje denarno nadomestilo osebi, ki ima nad pet do deset let dela — devet mesecev.
Vračunanje daril v dedni delež
Vprašanje: Ali in katera darila se vračunajo zakonitim dedičem v dedni delež in kako se določi vrednost teh daril?
Odgovor: Vsakemu zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika.
Le če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali pa v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to njegova volja, se darilo ne vračuna. Pri vračunavanju darila dediču v njegov dedni delež pa se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.
Dnevni odmor
Vprašanje: Spoznani ste za delovnega invalida druge stopnje, zmožnega za delo s skrajšanim delovnim časom. Ali ste upravičeni do odmora?
Odgovor: Delavci imajo pravico od odmora (ki traja največ 30 minut, oziroma če delajo v posebnih delovnih pogojih, največ eno uro), kadar delajo z nepretrganim polnim delovnim časom. Kot poln delovni čas pa se šteje tudi čas delovnih invalidov, če so zaposleni s tolikšnim časom, kot ustreza njihovi delovni zmožnosti.
Varstveni dodatek
Vprašanje: Od kdaj gre upravičencu pravica do varstvenega dodatka in ali gre res ta pravica le na upokojenčevo zahtevo?
Odgovor: Pravica do varstvenega dodatka gre upokojencu le na njegovo zahtevo, in sicer od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če vloži zahtevo za priznanje varstvenega dodatka v štirih mesecih od dneva vročitve ugotovitve ali sklepa o pravici do pokojnine. Če pa vloži upokojenec zahtevo po preteku omenjenega roka ali šele med uživanjem pokojnine izpolni pogoje za varstveni dodatek, mu gre pravica do varstvenega dodatka qd dneva izpolnitve pogojev, vendar največ šest mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
Zakonito dedovanje
Vprašanje: Zanima vas, kako bi dedovali materino zapuščino (hišo z nekaj zemlje) njen mož, trije njeni otroci in njen oče?
Odgovor: Če bi mati umrla, ne da bi napravila veljavno oporoko, in bo za njo nastopilo zakonito dedovanje, bodo njeno zapuščino dedovali kot zakoniti dediči njen mož, njeni otroci po enakih delih, torej vsak eno četrtino. Ker zapustnikovi potomci izključujejo od dedovanja zapustnikove starše, materin oče za njo ne bi dedoval.
Dedovanje tujih državljanov
Vprašanje: Ali lahko tuji državljani dedujejo nepremičnine v ^FR Jugoslaviji?
Odgovor: Po 2. odstavku 82. člena zakona o temeljnih last-ninsko-pravnih razmerjih imajo lahko tudi tuje fizične osebe na območju SFRJ ob vzajemnosti lastninsko pravico na zemljišču in stavbah, ki so jih podedovale, enako kot državljani SFRJ — če ne določa mednarodna pogodba drugače.
v________________________________________________/
Izobraževanje pod lupo
Z zakonom o usmerjenem izobraževanju, ki je pričel veljati 8. maja 1980, smo pridobili pravico in dolžnost načrtovati, organizirati in izvajati usmerjeno izobraževanje. Omenjeni zakon konkretizira naloge, s katerimi uresničujemo temeljni družbeni smoter usmerjenega izobraževanja, ki je v oblikovanju svobodnega, odgovornega, ustvarjalnega in vsestransko razvitega človeka v socialistični samoupravni družbi.
Že zakon o združenem delu je dal pomemben poudarek izobraževalni dejavnosti, saj v svojem 178. členu določa, da »ima delavec pravico in dolžnost, da nenehno izpopolnjuje svoje znanje, zmožnosti in delovne spretnosti, da bi čim uspešneje opravljal določena dela in izpolnjeval naloge«. V 179. členu zato zakon nalaga, da v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelimo pravice in obveznosti delavcev do izobraževanja in izpopolnjevanja glede na delovne potrebe.
Po zakonu o usmerjenem izobraževanju le to obsega tako vzgojo kot izobraževanje po osnovni šoli. To torej pomeni, da je usmerjeno izobraževanje izobraževanje za delo in samoupravljanje in da izhaja iz potreb dela in vsestranskega razvoja človekove osebnosti. Usmerjeno izobraževanje zatorej sloni na svobodni zamisli o permanentnem izobraževanju človeka, kar zahtevajo današnji nenehni razvoj in spremembe v proizvodnji, družbi in človekovem življenju.
Za uresničevanje te zamisli moramo prevzeti dvoje konkretnih vzgojno-izobraževalnih nalog. Moramo usposabljati delavce za delo in samoupravljanje ter izvajati proizvodno delo izi-roma delovno prakso v usmerjenem izobraževanju.
. Pri teh nalogah bodo imele osnovno nalogo predvsem kadrovske službe, ki jih je tudi zakon določil, da skrbijo za razvoj izobraževanja. Tako postaja vloga kadrovsko-izobraževalnih služb vedno bolj aktualna, obsežna in zahtevna. Njihova vloga ni več zgolj v skrbi za zagotavljanje tekoče kadrovske reprodukcije v združenem delu in vodenje kadrovske evidence, temveč se bistveno razširja in dopolnjuje z novimi dejavnostmi.
Sem sodi splet nalog. Izobraževanje kadrov ob delu, iz dela, usposabljanje in izpopolnjevanje, delovno-pravni vidiki urejanja mesebojnih odnosov v družbenem delu, skrb za strokovne podlage kadrovskim odločitvam samoupravnih in poslovodnih organov, delegatov in delegacij ter družbenopolitičnih organizacij, razvid del in nalog, motivacija in stimulacija kadrov, samoupravno komuniciranje in inovacijska dejavnost, družbeni standard, varstvo in zaščita, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita so najpomembnejše med njimi.
Dobro organizirati kadrovsko funkcijo
Ker z uvedbo usmerjenega izobraževanja postaja izobraževalna dejavnost ena bistvenih dejavnosti v spletu celovite kadrovske funkcije, bi morale organizacije združenega dela, kar velja tudi za članice sozda Merx, temu primerno organizirati kadrovsko funkcijo, tako da bi le ta postala nosilka strokovno operativnih nalog, ki so podlaga za delovanje sistema usmerjenega izobraževanja znotraj organizacij združenega dela.
Izhajajoč iz omenjenih dejstev in upoštevajoč vsebino samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd Mera ter vsebino samoupravnega sporazuma o temeljih plana sozda za obdobje 1981 do 1985, smo izvedli analizo organiziranosti kadrovske funkcije pri članicah sozda in na ravni sozda, s poudarkom na izobraževalni subfunkciji.
V sozdu Mera Celje je trenutno združenih osemnajst članic, od tega deset delovnih organizacij, ki imajo v svoji sestavi 37 temeljnih organizacij združenega dela, in osem delovnih organizacij, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij združenega dela. Članice sozda so ustanovile delovno skupnost skupnih služb sozda in interno banko sozda. Pri članicah sozda, delovni skupnosti skupnih služb sozda in interni banki je sklenilo delovno razmerje 5.850 delavcev, učne pogodbe 468 učencev in štipendijske pogodbe 214 učencev usmerjenega izobraževanja ter 64 študentov višjih in visokih šol.
Iz pregleda obstoječega stanja organiziranosti in strukture kadrovskih služb izhajajo naslednje ugotovitve. Med tistimi desetimi delovnimi organizacijami, kjer imajo v svoji sestavi temeljne organizacije, imajo v sedmih organizirano kadrovsko funkcijo, v treh pa predvidena dela s kadrovskega področja opravljajo v okviru splošne funkcije. Med osmimi delovnimi • organizacijami, kjer v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, imajo v dveh organizirano kadrovsko funkcijo, v dveh predvidena dela s kadrovskega področja opravljajo v okviru splošne funkcije, medtem ko v šestih delovnih organizacijah določena dela in naloge s kadrovskega področja občasno oprav-
ljajo in izvršujejo delavci poleg svojih rednih nalog, organiziranih v drugih poslovnih funkcijah.
Podatki kažejo, da so racionalno delitev dela na področju kadrovske funkcije izpeljali le pri polovici delovnih organizacij, zato v tistih delovnih organizacijah, kjer nimajo zadovoljivo izpeljane delitve dela, predvidene in potrebne haloge kadrovske funkcije opravljajo le delno ali pa sploh ne opravljajo.
Izobrazbena in poklicna struktura delavcev, ki opravljajo dela s področja kadrovske in splošne fukcije, nista ugodni, saj imajo od 54 delavcev le štirje visoko strokovno izobrazbo, devetnajst delavcev ima višjo strokovno izobrazbo, petindvajset ima srednjo strokovno izobrazbo, dva delavca imata poklicno šolo in štirje delavci imajo osnovno šolo.
V eni delovni organizaciji s tozdi se samo z izobraževalno dejavnostjo ukvarja en delavec, ki pa žal ima le osnovno šolo, v ostalih delovnih organizacijah pa delavci opravljajo poleg rednih nalog tudi naloge s področja izobraževalne dejavnosti, zato jih opravljajo več ali manj stihijsko.
Prepočasi do ključnih nalog
Analiza kaže, da se nekatere ključne naloge, kot so usmerjanje in razvoj kadrov, načrtovanje kadrov, raziskovanje kadrovskih potreb, kadrovske analize, sprejemanje izobraževalnih odločitev in njihovo spremljanje, motivacija in stimulacija kadrov, ne uresničujejo oziroma se prepočasi uresničujejo.
Obstoječe stanje organiziranosti kadrovskih služb v delovnih organizacijah — članicah sozda, in v delovni skupnosti skupnosti skupnih služb sozda zahteva pospešene napore za razvoj izobra-
ževalne dejavnosti. Ker ni niti v eni delovnih organizacij sozda, pa tudi ne v delovni skupnosti skupnih služb sozda razvita izobraževalna dejavnost, je nujno pristopiti k izdelavi projekta o organiziranju izobraževalne dejavnosti na ravni szda.
To nam nalagajo tudi odgovori članic na eno izmed vprašanj, ki smo ga med ostalimi zajeli v vprašalniku o organiziranosti kadrovske funkcije pri članicah sozda, in glasi: ali čutite potrebo po vzpostavitvi enotnega izobraževalnega sistema na ravni sozda? Vse članice sozda so izrazile potrebo in željo po ustanovitvi enotnega izobraževalnega sistema na ravni sozda, takega, ki bi v vse vrste in oblike izobraževalnega sistema enakovredno vključeval vse delavce, združene v sozdu.
Zakon o usmerjenem izobraževanju dopušča več oblik organiziranosti izobraževalnega sistema, vendar so zaenkrat naša razmišljanja usmerjena v dve obliki.
Ali ustanovitev izobraževalnega centra, ki bi bil, skladno z zakonom o usmerjenem izobraževanju in zakonom o združenem delu organiziran kot delovna skupnost v okviru sozda ali integracija Gostinske šole Celje, v okviru katere bi bila izobraževalna enota za izobraževanje delavcev, združenih v sozdu Mera.
Na to temo smo v mesecu oktobru organizirali posvet, na katerem smo se pogovorili o eni izmed možnih variant organiziranosti izobraževalne dejavnosti in katerega se je udeležil tudi Emil Rojc, sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje, ki nam je s svojim prispevkom pomagal, v danem trenutku, najti najboljšo rešitev organiziranosti izobraževalne dejavnosti na ravni sozda.
Ana Peperko
Po filmskem prazniku v Celju
Cez štirideset tisoč obiskovalcev
-	-X
STOPINJE V USTVARJALNOST
Te dni se je v Celju iztekla največja slovenska filmska prireditev, jubilejni, deseti Teden domačega filma, ki mesto ob Savinji že vrsto let spreminja v pravo filmsko žarišče. Gre za celovit pregled slovenske filmske ustvarjalnosti, od celovečernih filmov, kratkih in amaterskih filmog do filmov ajmlajših slovenskih filmskih ustvarjalcev, torej za kompleten prerez enot-letne slovenske filmske bere.
Teden domačega filma, ki je bil letos v Celju od 3. do 10. novembra, je globoko zrasel s Celjem in njegovim združenim delom. Iz leta v leto je več tistih, ki jih domači film privablja v kinematografe, takšnih pa je v Celju še posebej mnogo, k čemur je v. dobršni meri pripomogel prav Teden domačega filma.
Ta popularizacija domače slovenske in jugoslovanske filmske ustvarjalnosti pa je le eden od ciljev o organizatorjev osrednje slovenske filmske manifestacije.
Nič manj pomemben ni tisti del — razgovori o filmih, srečanja z ustvarjalci filmov — ki gradi mostove med peščico, ki filme delajo, in veliko množico tistih, ki filmska dela gledajo, shrejema-jo, odklanjajo, ne nazadnje pa
Z bogastvom narodnega izročila, mikom starih ljudskih šeg in navad so marsikaterega med nami babice in dedki ovijali v 'naši rani mladosti. Široko odprtih oči smo strmeli ob bajanjih, se stresali ob k rutostih in se sprostili ob pravičnem maščevanju, nasmejali pregovorom in starim šalam. Kolo vsakdanjika že tako blede spomine na neizčrpne izvore narodne modrosti, prvinske domišljije vse bolj briše in vprašanje je, če bomo mi našim vnukom znali še kdaj pričarati podobno razpoloženje. Kdor to še zmore ali pozna tiste, ki zmorejo, naj ne okleva in naj se odzove prošnji Inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, odkoder so na nas naslovili pričujoči dopis.
Prošnja za sodelovanje pri zbiranju slovenske pripovedne slovstvene folklore
V sekciji za ljudsko slovstvo pri Inštitutu za slovensko narodopisje (Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani je v pripravi zbirka slovenskega slovstvenega folklornega gradiva (bajke, pripovedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovori), pri kateri želimo dati prednost novemu terenskemu gradivu.
Prizadevamo si, da bi bila zbirka kolikor mogoče popolna, zato se z zaupanjem in prepričanjem, da naš klic ne bo zaman, obračamo tudi na cenjene bralce Vestnika, glasila delavcev sozda Mera, z naslednjo prošnjo:
— prosimo in vabimo vas, da bi bajke, pripovedke, pravljice,
tudi plačujejo. To podružbljanje filmske umetnosti, te oblike in poti so vredne najmanj toliko kot tako imenovane široke razprave delegatov o načrtih naše kinematografije.
smešnice, uganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v spominu iz mladih dni, zapisali in poslali na Inštitut za spodaj navedeni naslov. Veseli bomo, če se bo Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem inštitutu Obogatil z vašim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kulture — v tem primeru slovstvene dediščine. Vaše delo bomo ustrezno citirali in na primernem mestu poudarili — kadar bo do predvidene izdaje pač prišlo.
Pri tem je treba opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk in podobnega, saj te že imamo na razpolago in jih bomo vsekakor primerno upoštevali.
Druga možnost je ta, da nam sporočite naslove ljudi, za katere veste, da je z njimi ljudsko oziroma ustno oziroma folklorno izročilo še živo. Ob tej priložnosti bi jih poiskali sami in njihove pripovedi posneli na magnetofonski trak.
V vsakem primeru pa prosimo, da navedete natančen naslov pripovedovalca, njegove rojstne podatke, poklic in prav tako naslov in podatke zapisovalca ter kraj in datum zapisa oziroma pripovedovanja.
Zanesljivo pričakujemo vašo pošto in vas v tem upanju prav lepo pozdravljamo.
Marija Stanovnik, Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, 01000 Ljubljana, Novi trg .?
Franc Šetinc o TDF:
»Soočanje, dialog, medsebojno spoznavanje, socializa-nija filma kot pomembnega, predvsem pa enega najbolj množičnih medijev sedanjosti, ki jo omogoča Teden domačega filma, je tista kvaliteta, ki zagotavlja vse večjo po-družbljenost te dejavnosti in ki prispeva, četudi včasih z majhnimi koraki, dragocen delež v zgodovinskem procesu osvobajanja dela in človeka ... Ne le z materialno ali finančno pomočjo, temveč predvsem z odpiranjem vrat ustvarjalcem in filmskim delavcem v tovarniške obrate, delavcem neposrednim proizvajalcem pa v kinodvorane, je bistveno prispevalo, da je celjski teden danes tisto, kar se je pred desetimi leti morda zdelo kot utopija in težko uresničljiva želja majhnega števila zanesenjakov.«
V____________ J
Tedna domačega filma, ki ga organizira uredništvo Novega tednika in radia Celje v sodelovanju s celjskim kinopodjetjem, društvom slovenskih filmskih delavcev, Viba filmom in revijo Stop iz Ljubljane, celjsko in republiško zvezo kulturnih organizacij, Zavodom za šolstvo SR Slovenije, sekcijo za umetnostni jezik, slovensko gospodarsko zbornico, tozdom za kinematografijo, ob podpori kulturnih skupnosti in celjskega izvršnega sveta, pa ne bi bilo, če ga ne bi finančno v tako veliki meri podprle delovne organizacije iz Celja, regije pa tudi Slovenije. Mi, naš sozd, smo bili poleg Kovinotehne, SIPA iz Šempetra, Tekstilne tovarne Prebold letos med štirimi glavnimi sopokrovi-telji, pokroviteljstva nad posameznimi prireditvami v okviru tedna pa je prevzelo še nič manj kot šestindvajset delovnih organizacij, med njimi tudi tozd Maloprodaja Tkanine Celje.
Osem filmskih dni je za nami. Vrsta filmov premiernega sporeda, ki je letos govoril o preporodu slovenskega filma, saj smo videli kar šest novih celovečercev, sijajni mladinski filmi, v katerih smo, kot kaže, resnični
Sodelujmo pri zbiranju slovenske pripovedne slovstvene folklore
OHRANIMO NARODNO IZROČILO
mojstri, odlični dosežki v kratkem filmu, mojstrovine bosan-sko-hercegovske kinematografije. kup zunanjih premier, štiri posvetovanja o reproduktivni kinematografiji in družbenem vplivu nanjo, o erotiki na filmskem platnu, o filmsjem jeziku in o vprašanjih Vibe, tri razstave, srečanja s filmskimi ustvarjalci in ne nazadnje nadvse uspeli razgovori po projekcijah, s kakršnimi se lahko ponaša redkokatera ne le filmska prireditev, so za nami. Teden domačega filma je uspel, kot so uspeli tudi vsi dosedanji tedni. Več kot štirideset tisoč ljubiteljev domačega filma je polnilo dvorane, ki so v času prireditve v Celju že zdavnaj preozke za vse tiste, ki bi želeli v kino. Manifestacija je odmevala v vsakem delovnem okolju. V teh dneh v Celju ni bilo nc mladega nc starega, ki ne bi vedel, kaj se doga ja in ki ne bi bil prepričan, da Celjani v času svojega tedna počenjamo res nekaj pomembnega, nekaj, kar ima jasno začrtan cilj, pomen, vsebino in njeno naravnanost.
Odbor za kulturno dejavnost načrtuje izdajo literarne priloge. Zatorej pogumno ošilite peresa, obrišite prah s svojih zapiskov, zatrite strah in sram ter nam čimprej pošljite svoj prispevek.
Uredništvo
ROBERTA BUNJEVAC
Morilci srca
Saj se ne. bojim ljudi! Bojim se le njihovih besed, besed, ki so hladne kot led, varljive kot slepcev pogled, boleče in moreče, besed, ki ubijajo moje srce. In bojim se, da bodo nekega dne umorile moje nežno srce.
Sovražim rdeče
Prav je, da smo prevzeli pokroviteljstvo nad to pomembno prireditvijo in prav je tudi, da vsi naši delavci, povezani v sozdu, vedo, kako je eden njihovih sodelavcev tisti, ki je videz Celja spremenil v praznično podobo. Zdravko Božičnik iz Tkanine, član organizacijskega odbora Tedna domačega filma, že vsa leta skrbi, da Celje tudi na zunaj v času tedna odraža svoj filmski praznik.
Sonce zahaja in vse je temno, temno rdeče, galebi kričijo, da je vse še bolj grozeče.
Ah, kako sovražim rdeče in galebe kričeče in vse, kar je temno in boleče.
Želim si modrine in spokojne tišine, tišine, ki bi mi blažila bolečine.
In zrla bi v tvoje modre oči, da odpočila bi si svoje od rdeče luči.

Koncerti v Cankarjevem domu
Privlačna ponudba
Iz Cankarjevega doma, kulturnega in kongresnega centra v Ljubljani so nam sporočili, da je kljub abonmajem v letošnji koncertni sezoni še vedno dovolj vstopnic tudi za izven ljubljansko občinstvo, za tiste, ki želijo prisluhniti koncertom v veliki dvorani Cankarjevega doma.
Na voljo so rumeni, rdeči, modri in srebrni abonma, koncertni večeri simfonikov RTV Ljubljana in zborovski koncerti, ki jih pripravljajo skupaj s Slovensko pevsko zvezo.
Koncerti rumenega abonmaja se bodo zvrstili 7. januarja, ko bodo člani simfoničnega orkestra slovenske filharmonije pod taktirko Uroša Lajovica s solistom Richardom Goode zaigrali dela Mozarta, Rojka in Stravinskega, 11. februarja bo Milan Horvat dirigiral koncert I. Petriča in Mozartov Rekviem, 25. februarja bo znova na vrsti Mozart in ob njem Brahms, dirigiral bo Theo-dor Guschlbauer, solista Kosta-din Kirovin Mile Kosi. 25. marca bodo pod vodstvom Vasilija Sinajskega ob Mozartu zaigrali še dela Hidasa in Kodalyja, 15. aprila dela Osterca in Coplanda pod vodstvom Richarda Dufalla, solistki bosta Irena Grafenauer in Mara Graf, 6. maja bodo Mozartovim delom pridružili glasbo Kurza in Blacherja, dirigent Uroš Lajovic, solist Peter Damm, 27. maja pa bomo slišali Čajkovskega, Bartoka in Mozarta pod taktirko Hartmuta Haenchena.
V	rdečem abonmaju bo 19. novembra koncert, sestavljen iz del Jevtiča, Prokofjeva, Dvoraka z dirigentom Antonom Kolarjem, 27. decembra iz del Prokofjeva, Mozarta, Brahmsa pod vodstvom Boga Leskovica, 4. februarja iz del Poulenca, Prokofjeva z dirigentom Markom Munihom, 18. februarja iz del Šule-ka, Lipovška, Prokofjeva pod vodstvom Milana Horvata, 11. marca iz del Kreka, Prokofjeva in Beethovna z dirigentom Sta-nislavvom Wislockim, 8. aprila iz del Čajkovskega, Toradze in Prokofjeva pod taktirko Uroša Lajovica in 20. maja iz del Prokofjeva, Čajkovskega pod taktirko Viktorja Barasova.
V	modrem abonmaju lahko slišimo 14. januarja Beethovna, Wieniawskega, Debussyja in Ravela pod taktirko Michela Ta-bachnika, 4. marca Schuberta, Ravela, Respighija z dirigentom Miltiades Čaridis, 18. marca Ramovša, Berga, Debussyja in Ravela pod vodstvom Stanislavva Wislockega, 22. aprila Brittna, Ravela, Debussyja z dirigentom Emilom Simonom, 13. maja Ši-vica, Straussa, Debussyja in Ravela pod vodstvom Uroša Lajovica in 17. junija Dutilleuxa, Rahmaninova in Debussyja pod taktirko Moshe Atzmona.
V	srebrnem abonmaju se bodo zvrstila dela 22. novembra Beethovna, Francka, Svetlanova, Prokofjeva, Paganinija, De-bussyja in Wieniawskega, 23. decembra Chopina, Debussyja,
Prokofjeva, 10. januarja Bartoka, Schumanna, Perica, Chopina, 14. februarja Monteverdija, Mahlerja, Martina, 21. marca Bacha. Beethovna, Prokofjeva, Francka, 5. aprila Liszta, Ravela, Stravinskega, 18. aprila Bacha, Donizettija, Faurea, Joliveta, Ravela, Andriessena in 4. maja Geissleja, Schumanna, Bozze, Fingerja, Straussa in Dukasa.
V Čankarjevem domu pripravljajo tudi še osem večerov simfonikov RTV Ljubljana, 17. novembra bo drugi koncertni večer. Ravela, Mendelssohna, Škerjanca in Hindemitha bo dirigiral Kan — Koto, 15. decembra ho dirigent Štefan Marczyk vodil glasbo Lebiča, Gershvvina, Krausseja in Kilarja. 12. januarja bodo pod vodstvom Arnolda Katza zaigrali dela Hayd-na, Goloba in Berlioza, 23. februarja pod vodstvom Lotharja Zagroseka dela Stibilja, Schumanna in Bartoka. 13. aprila bodo na vrsti dela Ramovša, Haydna in Beethovna pod taktirko Marka Muniha, 11. maja Mahlerjeva simfonija z dirigentom Antonom Nanutom in 18. maja bo Vinko Globokar dirigiral tri svoja glasbena dela.
Za ljubitelje zborovske glasbe bo 11. decembra nastopil AKUD Branko Krsmanovič iz Beograda, dirigentka Darinka Matič-Marovič, 19. februarja bo nastopil AKUD Joža Vlahovič iz Zagreba, dirigent Emil Ciselo, n 19. marca Mešani pevski zbor Obala iz Kopra z dirigentom Mirkom Slosarjem.
Trgovska delovna organizacija
Veleblagovnica T
SOZD
mer/
CELJE
»TEKO«
mmimm
63000 Celje, Gubčeva 2
_______________________
VSE ZA MRZLE ZIMSKE DNI!
Pestra izbira ženske, moške in otroške konfekcije, perila, pletenin in obutve.
Stran 10
Oktober 1982 j
Od cehov do

V pričujoči številki smo pričeli v poduk in branje objavljati grobe povzetke zgodovine razvoja dejavnosti, s katerimi se naš sozd danes ukvarja.
Vedoželjnosti posameznikov smo prepustili izkušnje Rimljanov in stare trgovske poti, ki so se že od nekdaj križale na našem ozemlju, ter se zazrli za zidove prestolnice Celjskih grofov, v gospodarski utrip za časa vladavine Habsburžanov, v prelom našega stoletja, v čas med obema vojnama in ob koncu v tisto, z ničemer primerljivo obdobje, ki ga starejši sodelavci še dobro pomnijo, saj so bili vanj vtkani kot nosilci razvoja naše dejavnosti in sooblikovalci delavskega gibanja.
Za nekoga je naša namera morebiti truda nevredna, drugemu prijetno branje, mlajšim pa gotovo dragocen opomin, da nam nihče ni ničesar podaril in da nič ni nastalo samo po sebi.
Nov obrtni red
Stoletja trajajoča borba za osvoboditev posameznika in istotako dolgo obstoječe prizadevanje države za pridobitev odločujočega vpliva sta cehom polagoma spodkopala ugled in pravno moč. Tako se je zgodilo, da njihova odprava ni bila nič nepričakovanega in da naslednji razvoj obrti ni nekaj prejšnji dobi diametralno nasprotnega, ampak je kljub nekim razlikam njeno premočrtno nadaljevanje.
Formalno je odpravil stare cehe nov obrtni red, ki ga je vlada izdala leta 1859. Ta obrtni red razglaša vse obrti za osebne, nove realne ali celo reducirane obrti se vobče ne podeljujejo več, pač pa se pridobljene pravice čuvajo s tem, da' se obstoječe realne in reducirane obrti puščajo nedotaknjene. Novi obrtni red vrhu tega dela razliko med svobodno in koncesionirano obrtjo. Glede svobodne obrti velja pravilo, da jo je pač treba prijaviti, a nič več: viši jo lahko vsakdo, ki je po zakonu sposoben, da svoje življenje sam upravlja. Pri koncesioniranih obrtih pa
oblast sama odloča: oziraje se na javno korist in na svoje mnenje o prošnjiku. Novi obrtni red prinaša tudi nova obrtna združenja: obvezne obrtne zadruge za posamezne stroke, kar jim daje državni prisilni značaj.
Ali pravo življenje je temu obrtnemu redu dala šele novela, ki jo je državni zbor izdal leta 1883. Po tej noveli se obrti dele v tri skupine. Prvo skupino tvorijo proste obrti, pri katerih je zaradi njihovega izvrševanja poleg splošno privatnopravnih sposobnosti potrebna samo prijava. V drugi skupini so rokodelske obrti, pri katerih je ob prijavi treba doprinesti tudi dokaz o strokovni obrtni usposobljenosti. Tretjo skupino pa predstavljajo koncesionirape obrti, ki jih obrtna (politična) oblast po svoji uvidevnosti podeljuje ali odklanja.
Novela dopolnjuje obrtni red v važnih stvareh: odreja, da morejo vajenci obiskovati večerni in nedeljski pouk, in oživotvarja obrtne zadruge, iz katerih pa izloča tovarnarje.
Kriza
obrtniškega stanu
Nekdanja idiličnost, ko je imel obrtnik hišo in košček zemlje, je minila. Pri večini obrtnikov se pojavi nekaka proletarizacija. Četudi ne smemo dvomiti v verodostojnost poročil, ki pravijo, da je vladalo v Celju izza šestdesetih let preteklega stoletja obče blagostanje, vzbuja vendar pozornost dejstvo, da je ta ali oni ugledni mojster na stara leta zašel v bedo. Zlasti ob prelomu stoletja se je močno jela občutiti kriza obrtniškega stanu. Vzrok ji je bilo tudi napredovanje industrije, ki je na marsikaterem področju z mehaničnimi sredstvi skušala v veliki količini proizvajati predmete, katerih izdelava je dotlej pripadala obrti. Proti svoji davni posestrini se je deloma obrnila tudi trgovina, ki je v znatni meri postala zaveznica industrije.
Težnja po notranji okrepitvi in konkurenčni sposobnosti je privedla do tega, da so se posamezne obrti same jele okoriščati z novimi tehnološkimi pridobitvami: začele so uvajati strojni obrat. V Celju se je to zgodilo po začetku 20. stoletja.
Pekovska obrt je bila med tistimi, ki so imele za svoj napredek vseskozi ugodne pogoje: na-raš a j oče število prebivalstva in napredovanje mestnega načina življenja sta omogočala zaslužek večjemu številu pekov. Peki so v tem obdobju opravljali samo svojo obrt, le izjemoma je ta ali oni še točil žganje. Vrste pekovskih izdelkov se niso bistveno spremenile, pač pa so leta 1871 trije peki dobili pravico peči mandljeve kolače (mandolette).
Vzporedno z novimi pekarnami je mesto dobivalo nove slaščičarne.Novost za Celje so bile prodajalne sladoleda, o katerih imamo prvo poročilo iz
Narodna in obrtna zavest
Člani občeslovenskega obrtnega društva so z osebnim stikom in po shodih živo šrili narodno in obrtno zavest. Najpomembnejši shod je bil spodnještajerski obrtni shod, ki je bil v Čelju 27. maja leta 1912 in se ga je udeležilo 250 obrtnikov in delegatov.
Neznani avtor: Železniška postaja v Celju (1848). Nahajališče: Avstrijska nacionalna biblioteka na Dunaju. Napis: »Der Bahnhof von Cilli«. Signature ni.
Rodbinska trgovska tradicija
Posamezne celjske trgovine segajo globlje v preteklost kakor druge stroke obrti. Pri večini so se rodbine po nekaj desetletjih sicer menjale, toda podjetje je ostalo. Zapiski do leta 1918 ali še dalje ohranjenih trgovin nas vodijo do konca 18. stoletja, brez dvoma pa segajo nekatere še dalje nazaj.
Najdaljšo rodbinsko tradicijo, ki se je začela po francoskih vojnah v Žalcu in kmalu nadaljevala v Celju, so imeli Rakuschi, ki so od trgovanja z mešanim blagom prešli k železninarstvu. Njihova trgovina, ki se je nekaj časa označevala kot »trgovina Pri zlati kosi«, se je razvila v veletrgovino, ki je na osnovi cenika svoje blago tudi razpošiljala.
V manufakturni stroki je vidno ime Rudolfa Stermeckega, kmečkega sina z Bizeljskega. V predhodnici trgovskega doma, ki
ga je ustvaril Stermecki (na vogalu Prešernove in Stanetove ulice, današnja Tkanina), je bila' ena izmed najstarejših, stoletja nazaj segajočih trgovin v Celju. Pred njim je bila v hiši starejše oblike Zvezna tiskarna in papirna trgovina Dragotina Hribarja, ki sta prekinili prejšnjo trgovsko tradicijo. Stermecki je odprl v hiši trgovino, ko je Zvezna tiskarna po zaslugi Celjske posojilnice dobila nov dom v sedanji Kocbekovi ulici. To je bilo leta 1905. Trgovino je prijavil kot mešano. Ze leta 1908 je izdal prvi katalog z označbo: Jugoslovanska razpošiljalnica Rudolf Stermecki, Celje. Kasneje, med obema vojnama, je obstoječe poslopje razširil in dvignil ter mu pri tem dal današnjo zunanjo obliko. Že Stermecki je imel v trgovini okrog 100 uslužbencev.
leta 1879. Med drobnimi prodajalci sladkornih izdelkov srečujemo tudi Italijane, prav tako med še skromnejšimi kostanj ar-
ji-
Mesarska obrt je bila raznolika po svoji usodi in opravilu. Daljšo dobo se je ohranilo samo nekoliko mesarskih obrti, ki so svoje meso sekale deloma v mesnicah in deloma na stojnicah na Glavnem trgu. Velikega pomena za mesarsko obrt je bila zgraditev moderne (zdaj že porušene) mestne klavnice, ki je leta 1899 nastala v Zavodni; v njej je bilo klanje obvezno, meso je pa redno pregledoval veterinar.
Nekateri mesarji so bili hkrati prekajevalci; pridružujejo se jim pa klobasičarji, ki so že v sedemdesetih letih začeli prodajati svoje blago na ulici in sejmih.
Sredi devetdesetih let so nekateri mesarji dobili pravico prodajati divjačino, ali izvajali so jo le kratko dobo. Pač pa so ubožnejši sloji uživali konjsko meso, kajti po letu 1904 je bil v Celju redno po en konjski mesar, neko dobo pa celo dva.
Živahno družabno življenje
Hotelirstvo in gostilničarstvo se je na starih osnovah izpopolnjevalo. Izmed prejšnjih hotelov sta se ohranila dva, ki pa sta se modernizirala: Pri belem volu in Pri zamorcu. Zgradili so še dva, peti pravi hotel pa je Celje dobilo okrog leta 1867, hotel »Slon« na križišču sedanje Stanetove in Cankarjeve ulice. Šesti hotel Mesto Dunaj sega s svojimi začetki do leta 1877. Leta 1903 je prešel v posest nemškega Hranilnega in posojilnega društva. Po nastanku stare Jugoslavije ga je prevzela Hotelska družba in ga preimenovala v Evropo, ki je poleg hotela in restavracije obsegala tudi kavarno. Hotel Pošta in hotel Pri zamorcu sta zaradi svoje lege ob dohodu važnih prometnih cest postala nekaki postaji za kmečke vozove in kmečko prebivalstvo.
Bila pa je še cela vrsta gostinskih podjetij, ki so obstajala daljšo dobo, a jih danes ni več.
Gostilniška koncesija s pravico do prenočevanja je bila dodeljena tudi Narodnemu domu (1897) in Nemški hiši (1907).
Sicer že starejše, vendar zelo skromno kavarništvo se je v tej dobi, ko je družabno življenje postalo bolj razgibano, precej razvilo. Nekako v petdesetih letih je ustanovil kavarno v zoženem delu sedanje Prešernove ulice Karel Endres. Nekoliko pozneje ji je poleg magistrata sledila kavarna Gilli, ki se je imenovala tudi »La Cafe«.
Znatna je postala produkcija žganih pijač. Leta 1905 je bila razdeljena cela vrsta koncesij za proizvajanje alkohola na mrzli način. Postrežbi tujcev so služili tudi postreščki. V sedemdesetih letih je v mestu nastal prvi zavod postreščkov. Službo izvoščkov (fijakerjev) pa so redno opravljali hoteli sami. Pelletovo ekspedicijsko podjetje je nastalo šele proti koncu dobe.
Kmet — na čelu davkoplačevalcev
Leto 1848 je bila velika prelomnica v zgodovini našega naroda, tedaj še pretežno kmetijskega. Ukinitev podložništva je iz kmetov napravila prave državljane, čeprav je še preteklo precej let, preden so si pridobili vsaj večino pravic, ki pripadajo državljanom. Gospodarski položaj naših kmetov pa v novi — liberalni dobi nikakor ni bil lahek. Treba je bilo dvajset let plačevati odkupnino za ukinjene fevdalne dajatve in storitve. Tretjino je dala država, tretjino je odplačeval kmet sam. Sicer pa sta ga
obremenjevali tudi prva in druga tretjina, vsaj posredno, kajti kmet je bil tedaj najvažnejši davkoplačevalec.
Ker je bila država zadolžena in stalno v veliki stiski, so bili davki sorazmerno visoki. Za denar je bilo zelo težko, kmečki proizvodi niso imeli velike cene, sicer jih je bilo pa malo in naš kmet ni imel kaj prida prodati.
Domača potrošnja se je polagoma širila: prihajala sta v navado kava in sladkor, širila se je uporaba tobaka, petrolej je izpodrinil treske, obnavljati in
izboljšati je bilo treba hiše in gospodarska poslopja.
Zanimivo je, da so pri obnovi posvečali veliko pozornost vinarstvu in sadjarstvu. V celjskem okraju se je nahajalo največ tan-tovine in lipovščine, dobre vinske gorice so bile pri Črešnicah, Novi cerkvi, sv. Martinu (Šmartno v Rožni dolini), slabše v gališki župniji in tudi v okolici Celja, kjer so pod Starim gradom nekateri marljivi vinogradniki skušali zasaditi razne plemenite trse, vendar je zaradi bližnjih gora bilo zanje podnebje neugodno. Proti koncu stoletja se je v vinogradih pojavila trtna uš. V ožji celjski pokrajini se ni izplačala obnova vinogradov na ameriški podlagi. Kjer so jih ohranili, so zasadili samorodnico ali Izabelo. Ponekod so prešli k brajdam.
Trajnejši uspeh so imela prizadevanja v sadjarstvu. Po letu 1948 se je močno razvilo in oplemenitilo. Dotlej so bili kmetje najbolj navezani na necepljene hruške in jablane (lesnike in lesnjače), ki so jim dajale nekaj sadov za sadjevec, hruškovec in jabolčnik.
Za napredek sadjarstva so se močno brigale oblasti. Z najvišjih mest so prihajala navodila. Zasadili so več javnih drevesnic. Celjska je bila na Jožefovem hribu.
Rečemo lahko, da je skrb za dobro in številno sadje postala splošna. Zlasti potem, ko so vinogradi začeli pešati.
Do konca 19. stoletja so kmetje pridno gojili lan, ki jim je dajal vlakno za platmi, pozneje so ga začeli opuščati. Tudi sirk, potreben za izdelovanje metel, je izginil s kmečkih njiv.
V živinoreji so kmetje celjske okolice lepo napredovali. Priredili so več, nego je bilo potrebno za domače prebivalstvo.
Velikega pomena je bila| uvedba hmeljarstva, ki je Spodnji Savinjski dolini vtisnila svoj pečat in ji prinesla prilično blagostanje. Prvi je zasadil hmelj Franc Zuža, lastnik jamskih mer v Zabukovici in pivovarne v Žalcu. Hmelj se je kmalu pojavil tudi v neposredni mestni okolici. Gojili so ga v Čretu.
Kljub še vedno močni konzervativnosti so se kmetje polagoma oprijemali smotrnejšega načina obdelovanja zemlje. Okrog leta 1850 so namesto lesenega pluga začeli uporabljati železni plug, ki so ga označevali tudi kot oračo, če je imel rezilo na obeh straneh, enostranski plug jim je bil »drevo«. V začetku osemdesetih let so polagoma nehali mlatiti s cepci, kupovali so si mlatilnice, pa tudi čistilnice in slamoreznice ter mline za sadje. Vse stroje so sprva poganjali z rokami, kasneje z geplji, v katere so vpregali živino.
Velikega pomena za strokovno vzgojo kmečkega prebivalstva je bila nižja kmetijska šola v Šentjurju, ki jo je leta 1910 priboril celjski odvetnik in deželni poslanec dr. Juro Hrašo-
vec.
Korenine delavskega gibanja
Delavstvo je v skladu z družbeno gospodarskim razvojem postalo v celjski pokrajini pomemben dejavnik šele v zadnjih desetletjih te dobe, čeprav so mu pripadali tudi obrtniški uslužbenci in dninarji. Prvo delavsko društvo je v Celju nastalo okrog leta 1870. Bilo je na katoliški podlagi in je kmalu zaspalo, ker ni imelo delavskih voditeljev. Prvo socialistično delavsko društvo je nastalo v Celju leta 1873. Kako se je društvo v naslednjih letih razvijalo, ni znano. Vsekakor svobode ni bilo, kajti vlada je socialno-demokratska zborovanja prepovedala.
V tem času so se naši delavci seznanjali s socialističnimi idejami tudi v tujini. Gotovo je, da so tudi v Celje pretihotapili de-, lavske liste in razglase. Živahnejše in vidnejše je postajalo delovanje okrog leta 1890. Zahteva po osemurnem delavniku in praznovanju L maja kot delavskega praznika, ki ju je postavil delavski kongres v Parizu, je dobila močan odjek tudi pri nas. Na dnevni red je prišla zahteva po splošni in enaki volilni pravici. Tikala se je predvsem delavcev in je veljalo iti zanjo v borbo, saj
je poleg vsaj formalne državljanske enakosti obetala tudi materialno korist.
Veliko je pripomogel k razvoju delavskega gibanja na celjskem območju Rok Drofenik. Priredil in poslovenil je več brošur, v katerih je prišel do zaključka, da je bodočnost kmetov v socializmu in v tesni povezavi z delavci, ki postanejo močen čini-telj, ko se uveljavi splošna in enaka volilna pravica.
Prvič so se delavci udeležili volitev v splošno kurijo leta 1897.
Ko so na zboru slovenskih socialnih demokratov ustanovili Jugoslovansko socialno-demo-kratsko stranko, se je vanjo vključila tudi celjska okrajna organizacija za Spodnjo Štajersko. Prav v Celju je bila 20. septembra 1896 okrajna konferenca JSDS z namenom, da se okrepi stranka tudi na Štajerskem.
Viri: Povzetki so po delih prof. J. Orožna, A. Guba in drugih. Prihodnjič: Kako so pili, jedli, trgovali, kmetovali in iskali svojo pravico med obema vojnama, zametki in razvoj delavskega gibanja.
Stran 11
¥estnil(
Za razvedrilo
Z.	MEŠANEC. KRIŽANEC	JEZERO IN POKRAJINA V KANADI	VODNI VRTINEC	ČETRTI SKLON, TOŽILNIK	ZOLAJEV ROMAN	DOLGORE-PA PAPIGA	DELAVSKA ENOTNOST	FR. PISATELJ (CLAUDE, »ARIANA«)	PISATE- LJICA MIHELIČ	HRVAŠKI PETROL	KRAJ S TOPLICAMI PRI BREŽICAH	Z	PROTE- STANTSKI DUHOVNIK	IGRALEC	PARTIZANI	SESTAVIL: R. N.	OTO REISINGER	KMEČKO GOSPOD. POSLOPJE	ZAGREBŠKO LETALIŠČE
SOD. SLOV. SKLADATELJ												OTOK PRED KAR-LOBAGOM		-		KRAJ NA KOPRSKEM MESTO V ROMUNIJI			
ROMAN L. N. TOLSTOJA								*				SLIKA Z VODNIMI BARVAMI OS. ZAIMEK							
DEL GODALNEGA INSTRUMENTA							GR. ZEMLJEMEREC				«						NEON		
							MAJHEN OBLAK										VRTINČAST VIHAR		
TANTAL			ZAHRBTNO DEJANJE, SPLETKA					&		ČREVESNI KATAR									
			■ JADR. OTOČEK							MESTO V PODRAVINI									
OPERNI SPEV	•				ADAM BOHORIČ VITEZOVA »OBLEKA«			DALMAT. ŽEN. IME	OTON ŽUPANČIČ			JUŽNOAM. VELETOK							
									ČIN, POLOŽAJ			SLOV. SKLADATELJ							
SRBSKO MOS. IME						AM. FIZIK ONSAGER					SMILJAN ROZMAN			/ARUH OGNJ. PRI RIMU.				KOPNO V MORJU	MOČ. JAKOST
											REKA V ČRNI GORI			PISATELJ TAVČAR					
KRATKO- TRAJEN SPOJ						MESTO V S. ARABIJI							IVAN CANKAR			VOHALNI ORGAN			
						GLAVNI ŠTEVNIK							AM. FILM. DRUŽBA						
- /Tr KiHTfiL	-di H i{1 SItt j»| M ,	P -| w i - (H			►					-							GLASBENIK SOSS IRIDIJ			
	||Kl	v --	He H &	NAUK O ENERGIJI											MALIK			\	
T1:			~ -JilJr*'1 "	REKA, KI TEČE SKOZI VELENJE					TOP						ZGORNJA OKONČINA				
Paradižnik za predsednika
Ko se je izvedelo, da je kanadski premier Pierre Trudeau za svoje sinove na potovanju po Kanadi najel poseben, udobno opremljen vagon, so meščani na nekaj postajah, mimo katerih je vlak peljal, vagon obmetavali s paradižnikom in tako protestirali zoper takšno razsipavanje denarja davčnih zavezancev v času, ko Kanaiia preživlja ekonomske težave. Trudeau jim je na neki postaji pokazal gesto, ki je v tem, da dvigneš štiri prste, sredinec stegneš in mahaš z roko. Gesta ima univerzalen pomen, zaradi katerega v nekaterih državah lahko končaš v bolnišnici.
Seminar v seksu
Kalifornijska univerza je dala odpoved profesorju Barryju Singerju, strokovnjaku za seksologijo, ker je zahteval od univerzitetnega sveta, da mu v prihodnjem študijskem letu dovolijo, da bi imel v sklopu seminarja za svoj predmet »vesoljske vaje iz seksa« s študenti in študentkami kot »demonstratorji«. Singer je star 58 let.
Prva enciklopedija
Ali ste že slišali, da je prvo znano enciklopedijo sestavil Platonov nečak Spensipas v Atenah — in sicer okoli leta 370 pred našim štetjem.
Orjaški metulj
Ah veste, da meri razpon kril pri orjaškem avstralskem metulju prelcu Coscinocera hercules več kot 32 centimetrov, krilna ploskev pa meri okrog 300 kvadratnih centimetrov.
Zapuščino tretji ženi
Henry Fonda je vse svoje imetje zapustil svoji tretji ženi Shirlee. Otrokoma iz drugega zakona, Jane in Petru Fondi ni zapustil niti centa, kar je pojasnil v oporoki takole: »Ne njima ne svojim vnukom nisem zapustil ničesar, ker so finančno preskrbljeni. To poudarjam, da ne bi moje odločitve, da jim ničesar ne zapuščam, razumeli, kot da jih nisem ljubil.« Svoji polhčerki Amy Fonda Fishman, ki so jo sprejeli za svojo kot siroto pred 20 leti, je zapustil 200.000 dolarjev.
Ali ste že slišali...
Da je cigara zelo pomembna pri snubljenju deklet na Nizozemskem. Mladenič pozvoni na vratih hiše, v kateri živi dekle, ki mu ugaja. Prvega, ki mu odpre, poprosi za ogenj, da bi si prižgal cigaro. Na ta način pritegne pozornost staršev. Čez nekaj časa se vrne in znova pozvoni ter ponovi prošnjo. Staršem takoj postane jasno, zakaj prihaja in zapletejo se v pogovor. Čez nekaj dni snubec pride tretjič. Če staršem snubec ni pogodu, mu ne bodo odprli, če pa jim je, se bo prikazalo dekle z vžigalico v roki in mu prižgalo cigaro.
Bister princ
Princ Edward, najmlajši otrok britanske kraljice Elizabete II., ki so ga angleški listi čestokrat predstavljali kot »najbolj bistrega člana kraljevske družine«, je pred nedavnim delal sprejemni izpit za vpis na vseučilišče Cambridge in ga je komajda napravil (oziroma, komajda se je privlekel skozi); število osvojenih točk je pri njem pod povprečjem. Edino zgodovino je napravil z odličnim uspehom. Uradni predsednik Buckinghamske palače je odbil, da komentira to novico, ki so jo novinarji izvrtali še na nepojasnjen način.
Hitro staranje vina
Kot poročajo kitajski dnevniki, je tovarna radijskih naprav na Kitajskem izdelala aparaturo, ki z visokomi frekvencami, ultra vi-6-jolično barvo in ultra zvokom v dvanajstih minutah tako spremeni mlado vino, da dobi okus in vonj starega vina. S to napravo so dosegli v dvajsetih vinskih kleteh zelo dobre rezultate. Naprava, ki velja 15.000 dolarjev, pomeni pravo revolucijo, saj morajo povsod po svetu hraniti vino v velikanskih kleteh več let, dokler se v njem ne konča dolgotrajni kemični proces, ki mu da značilni vonj in okus.
V objem namesto v svobodo
Skupina kaznjencev v zaporih v Nashvilleu (ZDA) je pripravljala pobeg in gotovo bi jim bilo uspelo, če se ne bi dogodilo nekaj nepredvidnega. Na begu so se uspeli prebiti do ženskega dela zapora, stopili v celice in niso se mogli večjipreti strasti. Eden od treh čuvajev, ki so jih vzeli s seboj kot talce, je pobegnil, alarmiral stražo, ki je obvladala kaznjence. Za to je imela pravzaprav mnogo časa: ubegli
kaznjenci in kaznjenke so »imeli orgije« polni dve uri in so popolnoma pozabili bežati.
Z oporoko nad mesnice
Normal Bell, neupogljivi vegetarijanec iz Aucklanda na Novi Zelandiji, je v oporoki zapustil znatno vsoto dvema dnevnikoma, da bi nekaj let vsak mesec enkrat objavila tale kategorični oglas: »Zaprite vse mesnice.«
27.000 tort
Med oddajo »Kako pripraviti vašo prvo torto« na eni od angleških televizijskih mrež, je za nekaj minut zmanjkalo toka in gospodinje niso slišale vseh navodil, da bi lahko ustvarile svojo prvo torto. Ko se je napovedovalka spet pojavila na ekranu, je povedala: »Ker naše poslušalke zaradi prekinitve niso mogle do konca izdelati svojih pravih tort, naj nam pišejo in poslali jim bomo torto, pripravljeno po našem receptu.« Prav gotovo' niso pričakovali tako grozovitega zanimanja za nedokončane torte: razposlati so jih morali okoli 27.000 in sicer dokončanih.
Kača za volanom
Barry Hose, inženir iz Exetra v Angliji, ima izjemnega paznika v svojem avtomobilu — pitona Tino. Velika kača se najraje ovije okoli volana in zadrema, če skozi okno v Vozilo sije sonce. Brž ko Barry stopi iz vozila, zleze Tina na prvi sedež za volan in lastnik ne potrebuje nobenih alarmnih naprav, ker si boljšega paznika, kot je Tina, ne bi mogel niti misliti.
Babica pomagala boksarju
V	brazilskem mestu Belo Horizonte je med boksarskim dvobojem eden od boksarjev zgrmel pod točo nasprotnikovih udarcev na tla. Sodnik je začel šteti do deset, tedaj pa se je pojavila v ringu starejša gospa in položila z natančnim direktom sodnika na tla k onemoglemu borcu. Izkazalo se je, da gre za babico bok-serja, ki je zapadel v težave. Kot je pozneje izjavila, je upala, da bo dala s svojim posegom v ringu vnuku priložnost, da si opomore, preden bo sodnik izrekel usodno »deset«.
Plodna zakonca
Zakonca Murphy in Cedar Rapidsa (ZDA) sta prav gotovo prvaka v zakonski plodnosti: sedemindvajset mesecev po poroki se lahko pohvalita že s tremi pari dvojčkov.
Brez lažne skromnosti
V	nedavnem intervjuju je Ava
Gardner izjavila:	»Priznati
moram, brez sprenevedanja in lažne skromnosti, da sem še vedno prekrasna — seveda kot ženska pri 59.letih, ki rada pije.«
Z	•	; v----\
Rešitev križanke iz 9. številke Vestnika
Vodoravno:	ELEK-
TROENCEFALOGRAM, JEAN JACOUES ROUSSEAU, EK, AARE, TRTA, NAPAST, KAL, SODO, AIN, ORADEA,	TRE,
AGENOR, CEH, NEN, ONEK, KAS, POTOP, RADIAN, TORNADO, RUS, SOZD MERX, EN, SIENA, TORERO, TROBENTA, OV, ROG, MOLILNICA.
X__________________________
Z mulo na pogreb
Malo pred smrtjo je 91-letni Xavier Osuna, ki je veljal za posebneža, a je bil pri tem krepko bogat, prosil sorodnike, naj se po starem mehikanskem vaškem običaju udeležijo njegovega pogreba na mulah. Ko je starec umrl, so se skoraj vsi uprli, da bi izpolnili njegovo poslednjo voljo, češ da jim družabni položaj ne dovoljuje česa takega. Samo trinajstletni vnuk umrlega je jahal za krsto na muli. Nekaj dni pozneje so odprli Xavierovo oporoko. Določil je, da razdelijo njegovo premoženje, vredno več sto milijonov dinarjev, med tiste, ki so ga na zadnji poti po njegovi želji spremljali na muli. Tako je dobil vse bogastvo pobič, ostali »fini« sorodniki pa so se obrisali pod nosom.
Pozabil, da je poročen
Pred sodiščem v Atlanti se je znašel 96-letni Jackson Lang-ford, obtožen bigamije. Med razpravo se je pokazalo, da ni imel prav nobenega namena kršiti zakon, ki dovoljuje eno samo zakonsko ženo. Oprostili so ga z utemeljitvijo sodbe, »da je preprosto pozabil, da je že poročen.«
»Hitra« razlaga
Neki ameriški specialist za stike z javnostjo pravi: »Kadar vas na kakem zborovanju zaprosijo, da bi kaj povedali, ni nič slabega, če nimate kaj povedati; glavno je, da znate to razložiti v manj kot pol ure.«
- Ne joči, saj nisem poročen, prstan je od omitobškega inštituta!
Druge trim športne igre sozda Merx
V soboto, 16. oktobra, se je v meglenem jutru pred športno rekreacijskim centrom Golovec v Celju zbralo preko 650 športnikov in športnih delavcev iz petnajstih delovnih organizacij — članic sozda Merx iz Celja na drugih TRIM ŠPORTNIH IGRAH. Z veseljem je bilo pogledati pisano množico tekmovalcev, ki jih je družilo tovarištvo, prijateljstvo in medsebojno spoznavanje. Po jutranji razvrstitvi ekip in otvoritvenem pozdravu so se ekipe z vodji napotile na svoje tekmovalne prostore. Pridružilo se nam je prekrasno sončno vreme.
Vse discipline, z izjemo teka in predtekmovanj v malem nogometu, so se odvijale v prekrasnih objektih Golovca. Še posebej je potrebno pohvaliti pobudo organizacijskega odbora, ki je v letošnje igre vnesel novost pri teku in plavanju za dve starostni kategoriji, saj so se starejši športniki še posebej izkazali. Čeprav ni bilo prioritetnega značaja, da je potrebno zmagati, so tekmovanja spremljala bučna navijanja prisotnih gledalcev.
Kmalu so se že pojavili vpisani prvi rezultati in računanja ni bilo mogoče prekiniti, saj je vsak vodja upal na čimboljšo uvrstitev svojih ekip. Presenečenj kajpak ni bilo. Ponovno so lovoriko najboljših osvojili športniki in športnice iz delovne organizacije Blagovni center, saj so ekipno zbrali kar 98 točk pred drugouvrščenim Potrošnikom in 122 več kot tretjeuvrščena Tkanina. Seveda pa čestitamo prav vsem sodelujočim in pričakujemo, da se tudi v prihodnjem letu srečamo.
Rezultati:
Moški:
1.	Blagovni center	200
2.	MPI	137
3.	Potrošnik	129
3. Ds SS SOZD Mera	129
5.	Tkanina	117
6.	Dravinjski dom	99
7.	Hoteli Gostinstvo	57
8.	Teko	42
9.	Gostinsko podjetje	36
10.	Savinja Mozirje	36
11.	Zdravilišče Dobrna	25
12.	KK Šentjur	22
13.	KZ Slovenske Konjice 19
14.	KZ Laško	10
15.	Turist Nazarje	3
Ženske:
1.	Blagovni center	136
2.	Potrošnik	109
3.	Tkanina	97
4.	MPI	75
5.	DS SS SOZD Merx	63
6.	Teko	63
7.	Dravinjski dom	61
8.	Hoteli-gostinstvo	39
9.	Moda	39
10.	Savinja Mozirje	28
11.	Gostinsko podjetje	19
12.	KZ Laško	6
Končni vrstni red:
L Blagovni center	336
2.	Potrošnik	238
3.	Tkanina	214
4.	MPI	212
5.	DS SS SOZD Merx	192
6.	Dravinjski dom	160
7.	Teko	90
8.	Hoteli-gostinstvo	84
9.	Savinja Mozirje '	64
10.	Gostinsko podjetje	45
11.	Zdravilišče Dobrna	25
12.	KK Šentjur	22
13.	KZ Slovenske Konjice 19
14.	KZ Laško	16
15.	Turist Nazarje	3
Kegljanje:
Moški:
kegljev
1.	Zdravilišče Dobrna	797
2.	Blagovni center	758
3.	Hoteli-gostinstvo	750
4.	Tkanina	737
5.	Teko	702
. 6. KK Šentjur	684
7.	DS SS SOZD Merx	669
8.	Savinja Mozirje	655
9.	Potrošnik	645
10. MPI	635
Ženske:	, .
kegljev
1.	Tkanina	706
2.	Blagovni	center	631
3.	Hoteli-gostinstvo	574
4.	MPI	512
5.	Teko	485
6. DS SS SOZD Merk 474
7. Moda	456
8. Dravinjski dom	432
9. Potrošnik	392
10. Gostinsko podjetje	303
11. Gostinsko podjetje	572
12. Dravinjski dom	506
13. Turist Nazarje	
(3 tekm.)	486
14. KZ Laško (2 tekm.)	253
Streljanje:	
Moški:	
	krogov
1. Blagovni center	655
2. MPI	606
3. Potrošnik	580
4. Hoteli-gostinstvo	549
5.	Teko	541
6.	Dravinjski dom	482
7.	DS SS SOZD Mera	480
8.	Tkanina	419
9.	Gostinsko podjetje	380
Ženske:	•	krogov
1.	Blagovni center	518
2.	Potrošnik	455
3.	Teko	418
4.	DS SS SOZD Merx	412
5.	Moda	394
6.	Hoteli-gostinstvo	382
7.	Tkanina	322
8.	Dravinjski dom	298
9.	MPI	272
10.	Gostinsko podjetje	216
Namizni tenis:	
Moški:	
1. DS SS SOZD Mera	
2. Blagovni center	
3. Teko	
4. Hoteli-gostinstvo	
5. Tkanina	
6. MPI	
7. Potrošnik	
8. Dravinjski dom	
Ženske:	
1. Teko	
2. DS SS SOZD Mera	
3. Tkanina	
4. Potrošnik	
5. Blagovni center	
6. Moda	
7. Dravinjski dom	
8. MPI	
9. Hoteli-gostinstvo	
Šah:	
	točk
1. Dravinjski dom	25
2. Blagovni center	22,5
3. MPI	20
4. KK Šentjur	19,5
5. DS SS SOZD Mera	18,5
6. Potrošnik	11,5
7. Gostinsko podjetje	11
8. KZ Laško	9,5
9. Hoteli-gostinstvo	3,5
Plavanje:	
Moški nad 35 let:	
1. Blagovni center	3.20.3
2. Tkanina	3.21.8
3. Potrošnik	3.29.7
4. MPI (2 tekm.)	2.16.2
Ženske nad 35 let:	
1. Blagovni center	4.52.9
2. Potrošnik	5.36.7
3. MPI	5.42.2
Moški do 35 let:	
1. Blagovni center	2.11.3
2. Dravinjski dom	2.30.3
3. Potrošnik	2.40.1
4. Tkanina	2.41.4
5. MPI	2.45.0
6. Savinja Mozirje	
(3 tekm.)	1.52.0
7. Gostinsko podjetje	
(1 tekm.)	36.6
Ženske do 35 let:	
L Dravinjski dom	3.46.1
2. Potrošnik	3.46.7
3. Blagovni center	3.48.4
4. Teko	3.50.2
5. Tkanina	3.55.7
6. MPI	4.23.4
7. DS SS SOZD Mera	
(3 tekm.)	3.38.0
8. Savinja Mozirje	
(3 tekm.)	3.59.7
9. Hoteli-gostinstvo	
, (2 tekm.)	1.53.8
10. KZ Laško (1 tekm.)	46.4
Tek:	
Moški nad 35 let:	
1. DS SS SOZD Mera	15.03.9
2. Potrošnik	16.06.2
3. Tkanina	17.11.5
4. MPI (3 tekm.)	10.22.7
5. Blagovni center	
(3 tekm.)	11.31.3
Ženske nad 35 let:	
1. Blagovni center	9.42.4
2. Potrošnik	12.27.8
3. MPI (3 tekm.)	9.13.7
4. Tkanina (2 tekm.)	5.21.9
Vlečenje vrvi:
1.	MPI
2.	Blagovni center
3.	Tkanina
4.	Dravinjski dom
5.	Potrošnik
6.	DS SS SOZD Mera
7.	KZ Slovenske Konjice
Mali nogomet:
1.	bs SS SOZD Mera
2.	Dravinjski dom
3.	MPI
4.	Tkanina
5.	Hoteli-gostinstvo
6.	KZ Slovenske Konjice
7.	Blagovni center
8.	Savinja Mozirje
9.	Potrošnik
10. Gostinsko podjetje
Najboljši posamezniki: Kegljanje:
Moški:
kegljev
L Dobovičnik Edi,
Zdravilišče Dobrna	212
2.	Korošec Leopold,
Blagovni center	208
3.	Maček Maks,
DS SS SOZD Mera	206
Ženske:
kegljev
1.	Zimšek Zdenka,
Blagovni center	214
2.	Vrtačnik Majda,
Tkanina	209
3.	Bezgovšek Milena,
Tkanina	187
Streljanje:	
Moški:	
	krogov
1. Lamut Željko,	
Blagovni center	183
2. Plešelj Viktor,	
Blagovni center	170
3. Sisinger Slavko,	
MPI	168
Ženske:	krogov
1. Žibret Tatjana,	
Blagovni center	160
2. Novak Davorka,	
Blagovni center	140
3. Zimšek Zdenka,	
Blagovni center	135
3. Kralj Nada	135
Plavanje:	
Moški nad 35 let:	
1. Mlinarič Ljubo,	
Tkanina	34,7
2. Mele Stane,	
Potrošnik	37,2
3. Hriberšek Brane,	
Blagovni center	40,0
Moški do 35 let:	
1. Kmet Boris,	
Tkanina	29,7
2. Lojen Jani,	
Tkanina	30;5
3. Sabolčki Sandi,	
Blagovni center	31.3
Ženske nad 35 let:	
1. Korošak Milena,	
Potrošnik	49.7
2. Breznik Milka, MPI	1.00.1
3. Celestina Marica	1.01.0
Ženske do 35 let:	
L Muhovec Helena,	
Potrošnik	36.0
2. Rozman Snežka	40.0
3. Jan Blanka,	
Blagovni center	43.2
Tek:	
Moški nad 35 let:	
1. Vranič Mirko, MPI	3.21.0
2. Vovk Dani,	
DS SS SOZD Mera	3.22.6'
3. Petaver Jože,	
DS SS SOZD Mera	3.24.4
Moški do 35 let:	
L Markelj Stojan,	*
Savinja Mozirje	2.46.9
2. Ilovar Dušan,	
DS SS SOZD Mera	3.00.2
3. Kolar Edi, Potrošnik	3.00.9
Ženske nad 35 let:	
L Zorko Milena,	
Tkanina	2.24.4
2. Krampi Olga,	
Blagovni center	2.26.6
3. Jesenek Vlasta, MPI	2.31.8
Ženske do 35 let:	
1. Štraus Marija,	
■ Tkanina	1.41.2
2. Krajnc Darinka,	
Tkanina	1.55.1
3. Čuk Jelka,	
Tkanina	1.57.1
Zdenka Zimšek
Glasilo delavcev SOZD Mer\ Celje izdajajo delovne organizacije Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Lfaško, Kmetijska zadruga Slov. Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slov. Konjice, Moda Celje, Potrošnik Celje, Savinja Mozirje. Teko Celje. Tkanina Celje. Ciostinsko podjetje Celje, Hoteli in gostinstvo Celje, l urist Mozirje, Košenjak Dravograd. Zdravilišče Dobrna, Reklama Celje in delovna skupnost skupnih služb sozda. Naklada 7.200 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor s kolektivno odgovornostjo: Zdenka ZIMŠEK,
Karmen MAGVAR, Rado TERŽAN, Zdenka DETlCEK, Danica DOSEDLA, ^ Boris KMET, Mirjam BEVC, Fanika 1LIJAŠ. Tehnični urednik: Marjan IVANUŠ — DELO — TOZD Delavska enotnost. Naslov uredništva: SOZD Mere, Ul.
29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mere Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421—1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.