XIX - 86 - 1998 RJ~ VOGtA VI SRAKOPER Lanius senator in CRNOCELI SRAKOPER L. minor WOODCHAT SHRIKE and LESSER GREY SHRIKE - At the same place where a W oodchat Shrike was seen on 9th May 1997 at Ljubljansko barje, a Lesser Grey Shrike was perching on 24th May 1997 Prav neverjetno je, kakšna naključja se ornitologom včasih pripetijo na terenu. Eno takšnih naključij se je dogodilo v maju 1997 na Ljubljanskem barju pri Igu, natančneje pri mostu čez reko Iščico (9 / 46/ J4) . 9.5.1997 so na Ljubljanskem barju potekale vsakoletne terenske vaje za študente biologije. Teh vaj sem se ude- ležil tudi sam in takoj po mojem prihodu mi je Andrej Bibič, ki je vodil vaje, oznanil neko ornitološko posebnost, katere identi- tete mi še ni hotel razkriti. Po mrzličnem preiskovanju terena se mi je naposled le prikazal skrivnostni ptič. Bil je odrasel samec rjavoglavega srakoperja, ki se je ne meneč se za veliko gručo ljudi sprele- taval in sedal po bližnjem grmovju in drevju. Tako nas je navdajal z upanjem o možnosti gnezdenja. Naslednji dan sem z novico seznanil tudi Boruta Rubiniča, ki si je šel zanimivost v naslednjih dneh tudi ogledat. Toda čakalo ga je presenečenje, namesto rja- voglavega je na istem mestu čepel črnočeli srakoper. Kaj takega se danda- nes lahko le redkokdaj pripeti. Z opazovanjem črnočelega srakoperja je zadeva postala še bolj zanimiva, zato sem se odločil, da si bom taisti teren še enkrat ogledal. Vendar o srakoperjih ni bilo več ne duha ne sluha in tako so se vse optimistične želje o možnem gnezdenju enega ali drugega srakoperja žal razblini- le. Al Vrezec, Pražakova 11, 1000 Ljub- ljana ŠKRLATEC Carpodacus erythrin us COMMON ROSEFINCH - Male with tood in its bill on 29th June 1997 at Duplek on Dravsko polje V okviru Mladinskega raziskovalnega tabora Hoče 97' v organizaciji DPPVN sta sodelovali tudi dve ornitološki skupini. Ena ACROCEPHALUS od skupin, ki jo je vodil podpisani, je 29.6. 1997 obiskala tudi gramoznico Duplek, kjer si je ogledala gnezdišče breguljke Riparia riparia. Na dveh večjih vodnih površinah, ki sta nastali z globinskim izkopom gramoza, ni bilo videti nobene ptice. Svoje so verjetno pripomogli še posamezni zgodnji kopalci in ribiči, ki so že zavzemali svoje položaje. Udeleženci skupine so zato svojo pozornost usmerili na breguljke. Po nekajminutnem opazovanju teh ptic sem zaslišal nežno petje, ki je prihajalo iz smeri bližnje kmetije. Odpravil sem se v tisto smer in brez posebnega truda na manjšem vrbovem grmu tik ob kmečkem vrtu opazil svatovsko obarva- nega pojočega škrlatca. Ko sem se mu poskušal še nekoliko približati, se je dvignil in odletel prek gramoznice proti Dravi. Vendar ne za dolgo, saj je bil že čez nekaj minut ponovno skoraj na istem mestu. Tokrat si je za svoje pevsko mesto izbral kar mlado češnjo, ki je rasla na vrtu tik ob hiši. Ker mi je bilo njegovo vedenje na moč sumljivo, sem se nekoliko umaknil in ga opazoval z nekoliko večje razdalje. Trud se je izplačal, kajti kmalu sem videl, kako je odletel v gosto grmovje, od tam pa s hrano v kljunu v povsem drug9 smer. Ni bilo dvoma, da hrani mladiče. Zal se je v tistem času močno povečala tudi frekven- ca obiskovalcev, tako da se škrlatec ni več vrnil na svoje staro mesto. Sem ga pa tisti dan še enkrat slišal, pel je na vrbi, ki raste med gramoznico in reko Dravo. Gramoznico Duplek, s katero upravlja Gradis Maribor, bomo našli med reko Dravo in lokalno cesto Zg. Duplek - Sp. Duplek v poplavnem pasu reke. Vegeta- cija gramoznice in okolice je tipična za loko (vrba, dob, črna jelša). Glede na podatke iz Ornitološkega atlasa Slovenije Le to prvo potrjeno gnezdenje te ptice za Stajersko. Milan Vogrin, Hotinjska c. 108, 2312 Orehova vas 25