Glasilo SZDL ptujskega okra:a — Uprava In jredni-štvo Ptuj. Lacko- va ul. 8. — Telefon 156, NB Ptuj štev 643-T-206 Stev. 12 — Letnik IX. Ptuj, 13. marca 1956 Urejuje uredniški odboi — Odgovorni jrednif' Jane2 Petrovit _ Ro laškemu paktu skupno s tujimi vele- silami. Arabski državniki so tudi opozorili na »nujnost osvobo- ditve vseh Arabcev tujega go- spostva«. Bližnji vzhod postaja torej vedno bolj politično ak- tivno področje. Glede bodoče politike na tem področju pa se posvetv" tudi ZAHODNE VELESILE ki obravnavajo predvsem vpra- šani" uvelfavl.ianja deklaracije o Palestini. ki je bila objav- ljena že v letu 1950 in s katero so bile zajamčene sedanje meje izraelske države pred arabsko nevarnost.io, Z bližnjim sovjetskim obiskom v Veliki Britaniji se znova bu- dijo upanja na ponovno oživi- tev ŽENEVSKEGA DUHA ki ga .je rodila prva in poko- pala druga ženevska lanskolet- na konferenca »velikih« oziro- ma njihovih namestnikov. Prav tako si obetajo od trenutne na- vzočnosti sovjetskih državnikov v Londonu občasni razorožitve- ni konferenci znatna poroštva za njen uspeh. Dsssf let Mimmm in prosvef- mm fzoliraževania mm ljudi v četrtek. 15. t. m. so se na | letni skupščini sveta »Svo- bod« in pax>sv©tnih društev zbrali pirosvetnj delavci iz ptujskega okraja ter pregle- dali uspehe prosvetnega in kulturnega udejstvovanja v minulih letih. Skupščina je bila v znamenju 10. obletnice osvoboditve in 10-letnice kul- turnega in prosvetnega iz- obraževanja ljud.skih množic, katero so opravljala prosvet- na društva v povojnem raz- dobju. O doseženih uspehih poročal predsednik sveta »Svo- bod« in prosvetnih druStev tov. Stane Stanič, v nadalj- njem razgovoru pa so udele- ženci s.kvipščine obširno raz- pravljali o vsebini dela pro- svetnih društev ter sprejeli smernice za bodoče delo. V desetih letih po vojni se je prosvetno delo močno raa;giba lo. Po raznih oblikah delovanji so prosvetna društva koncp dosegla širšo dejavnost ia tu' ustrezno kvaliteto svojega del: Danes imamo v ptojsikem okri ju 39 prosvetnih dtruštev v vs^ večjih središčih in ta društ' imajo 110 raznih seibcij. V dn štva so vštete tudi 4 »Svobode v Ptuju, Ormožu, Kidričeve in Maj^perku. »Svobode« so I le in so nosilec naprednih i in mišljenja, saj združujejo v svojih vrstah predvsem d lavce, ositala pros\,^etna dru' pa bodo morala postati osrer" steber kulturnega ter izobrr valnega dela med delovr ljudmi na vasi in večina d štev je to vlogo tudi odigrr Vendar se pojavlja v delu pr^ petnih društev ndkaj slabosti, katere bo treba v bodoče teme- (Nadaljevanje z 2. strani) Kmetijsko gospodarstvo v Zavrču je izrabilo lepe dneve pred snegom in zrigolalo lep del posestva v Hrastovcu za nov vinograd Organizacija Zveze borcev v preteklem letu v mali dvorani OK ZKS Ptuj so v soboto, 17. t m., delegati osnovnih organizacij Zveze bor- cev narodnoosvobodilne vojne pregledali delo svojih organiza- cij in njih okrajnega odbora v preteklem letu. Cg upoštevamo, da je šteti iTied osnovne naloge organizacij Zveze borcev nadaljnjo izgrad- njo socialističnih! družbenih od- nosov, skrb za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega te- rorja, zbiranje zgodovinsl<:ega materiala iz časov NOB, skrb za izvenarmadno vzgojo ter pri- zadevanje za učvrstitev organi- zacije, je treba priznati, da so organizacije ZB v ptujskem okraju nekatere teh nalog v preteklem letu izvrševale dokaj uspešno, v drugih pa zopet za- ostajajo. Skrb za otroke padlih borcev Nedvomno sc organizacije po- svetile največjo pozornost skrbi za otroke i>adlih borcev. Nad njimi je bedela tudi posebna komisija okrajnega odbora, ki je v tesnem sodelovanju z ob- činskimi odbori skrbela za nji- hovo šolanje. Vseh takih otrok je 132. Od teh jih 84 obiskuje nižjo gimnazijo, ostali pa raz- lične druge šole. Osnovno šolo pa obisliuje še 62 otrok padlih borcev. V lanskem letu je bilo potro- šenih za štipendiranje vseh teh otrok nad 4 in po! milijona di- narjev. Šolski uspehi otrok pad- lih borcev so zelo dobri, saj je bilo ob prvem polletju pozitiv- no ocenjenih 91 odstotkov. S tem so dokazali, da pravilno ce- nijo .skrb naše družbe in pose- bej organizacije ZB za njihovo šolanje. Poleg skrbi za šolanje pa so organizrcije ZB skrbele tudi za zdravje in razvedrilo otrok padlih borcev s tem, da so or- ganizirale počitniška letovanja, ki se jih je udeležilo 143 otrok. Bili sta dve stalni koloniji v Rovinju in v Brežicah, poleg te- ga so bili štirje otroci na Silu, pet jih je bilo v Avstriji in eden v Angliji. Zbiranje zgodovinskega gradiva Drugo, čemer so posvečale or- ganizacije največjo pozornost, je bilo zbiranje zgodovinskega gradiva. V tem pogledu se je odlikovala zlasti oi-ganizacija v Središču, ki pripravlja otvoritev krajevnega muzeja, dalje orga- nizacije v Gorišnici, Markovcih, Cirkulanah in v Makolah. Cen- ter zbiranja podatkov iz obdob- ja NOB pa vsekakor predstav- lja oddelek NOB ptujskega mu- zeja, ki je pod vodstvom in z izredno prizadevnostjo tov. Roj- čeve zbral izredno mnogo tega materiala, ki bo, ko bo dokonč- no urejen, razstavljen v treh sobah. S tem v zvezi je treba omeniti pripravljanje materi- ala za zgodovinsko čitanko, ki bo izdana za področje severo- vzhodne Slovenije. Največjo aktivnost pa so po- ka2:ale organizacije v lanskem letu pri pripravah za postavlja- nje spomenikov, za urejevanje grobišč in za odkrivanje spo- minskih plošč. Tako je sedaj v ptujskem okrajnem področju že nekaj lepih spomenikov žrtvam NOB: v Cirkulanah, v Središču. Makolah, v železniških delav- nicah Ptuj, v Stogovcih, spo- minske plošče pa na vrsti hiš, zadružnih domov, na šolah in drugih zgradbah, ki so po- membne iz časov NOB. V preteklem letu je organizi- ral občinski odbor ZB NOV Ptuj prekoj) gstankov heroja Lacka in njegovih tovarišev ter uredil zanje grobnico. To je gotovo bi- la ena najpomembnejših in največjih političnih manifesta- cij, kar jih je doživel Ptuj po osvoboditvi. Odkrivanje spomenikov Pri odkrivanju spomenikov in spominskih plošč ter urejanju grobišč pa organizacije še niso končale svojega dela. To je po- sebno važno predvsem za Ptuj, ki še vedno nima spomenika heroju Jožetu Lacku. Spomenik je sicer skoraj že izgotovljen in je predvidena da bo odkrit ob letošnjem praznovanju 22. juli- ja. Ni pa še rešeno vpra.šanje kje bo stal. Občinska organiza- cija ZB NOV pa pripravlja letos veliko zborovanje bivših inter- nirancev na gradu Bori, kar bo povezano z odkritjem spomin- ske plošče in ureditvijo krajev- nega muzeja. Posebno obliko ohranjanja partizanskih tradicij pomci^ uvedba občinskih praznikov. Toda vse občine tega še niso uvedle. V nekaterih krajih, kjer so občinski praznik že praznovali, so se v glavnem omejili na obujanje spominov iz časov NOB ter temu primer- no prikrojili tudi program. Ven- dar je smisel praznovanja ob- činskega praznika mnogo širši. Občinski praznik bi naj poleg čuvanja tradicij partizanske borbe bil tudi manifestacija da- našnjih prizadevanj in uspehov, ker je borba za socializem sa- mo logična posledica NOB. Organizacije ZB so vložile premalo skrbi izvenarmadni vzgoji. Posamezni člani so sicer sodelovali pri raznih tečajih in drugih akcijah, kot celota pa so pokazale premalo iniciative v tem pogledu. Žene zadružnice se uveljavljajo tudi "V na^še^m okraju Vse premalo si priznamo, da v veliki meri prispeva tudi na- ša kmečka žena k narodnemu dohodku. Prav posebej je^ treba misliti na ženo kmetico, Ici pre- vzema večkrat tudi najtežja bremena v kmetijstvu. Naša kmečka žena je še vedno prva delavka na polju, v hlevu, na vrtu, istočasno pa tudi gospo- dinja in vzgojiteljica. Mar ni to le prevelika obremenitev zanjo? Ona sicer ni vajena tožiti, v svojih zahtevah je zelo skrom- na, vse njeno delo je skoraj ti-* lio junaštvo za družino in dom ter boljšo bodočnost njenih otrok. Prav to nam nalaga še večjo dolžnost, da ji priskočimo v pomoč s tem, da ji poskuša- mo čimprej zmanjšati njeno področje dela in to v meje nje- ne fizične zmogljivosti ter jo pritegnemo k javnemu sodelo- vanju na družbeno političnem in zdravstvenem področju. Kmetijstva si brez kmečkih žena in deklet ne moremo za- misliti, toda malo jih je med njimi zadružnic — članic kme- tijskih zadrug, ki bi se udej- stvovale v polnem življenju. Vzrok, zakaj jih ni več, se kaže v tem, da žene v preteklosti ni- so uživale za javno delo poseb- ne veljave, ki jo zaslužijo že po svojem deležu v kmetijstvu. Danes je naše gospodarstvo in kmetijstvo marsikje povsem drugačno, zato je tudi nujno, da spremene naše kmečke žene v takih krajih dosedanje navade ter vlogo v svojem delu. Več besede morajo imeti v širšem sodelovanju v gospodarstvu in gospodinjstvu. Taka organizacij- ska oblika, ki bo združevala že- ne kmetice ter jih povezovala v področju gospodarstva in gospo- dinjstva je zveza žena zadruž- nic. Zveza zadružnic je organiza- cija, ki je v našem okraju sicer novejšega datuma, vendar ima že dosedaj pri svojem delu kar lepe uspehe. V lanskem letu je organizirala in izvedla central- ni tečaj za konserviranje sadja in zelenjave, katerega se je ude- ležilo 17 žena, k; so potem to delo nadaljevale v domačih krajih. Pozneje je bil še drugi tečaj za konserviranje mesnin z istim smotrom kot prvi. Med tem časom je bilo tudi več go- spodinjskih predavanj. V lan- skem letu je bilo preko te or- ganizacije organiziranih nekaj vzornih vrtov, in sicer v krajih Makole, Zetale in Središče, kar se bo letos nadaljevalo. 2ene zadružnice so v letošnjem letu izvedle tudi nekaj gospodinj- skih tečajev. Trenutno so v krajih Muretinci, Grajena in Desternik taki tečaji. V letošnjem letu so si posta- vile žene zadružnice še vse večje naloge. V gospodarskena področju bodo sčasoma prevze- le v svoj delokrog tudi drobne gospodarske panoge, kot so to prašičereja, perutninarstvo in vrtnarstvo; seveda bodo v mali meri tudi skrbele za široko pro- svetljevanje žena na vaseh s poudarkom na gospodinjstvu. V okviru te organizacije in s takš- nim delom se bodo tudi naše kmečke žene in' dekleta uvelja- vile v . zadružni organizaciji, prav tako pa tudi kot zavedne državljanke z vsemi pravicami tudi v ostalih podro&jih. Ta oblika dela je prva pot, ki vodi kmečke žene-zadružnice med tiste družbene delavce, ki sode- lujejo in odločajo v javnem življenju na vaseh. Levji delež odpade pri seda- njem delu žena-zadružnic na Okrajno zadružno zvezo, ki je z velikim razumevanjem vso to delo podpirala moralno in naa- terialno. YZ Mladina ptujske občine pred proslavo desete obletnice mladinskih brigad v torek, 20. marca, se je se- stal štab za proslavo desete ob- letnice mladinskih delovnih bri- gad, ki je formiran za področje ptujske občine. Štab je razpravljal o izvedbi proslav, ki bodo v času od 1. do zaključno 9. aprila Na področju ptujske občine bodo v osnovnih mladinskih or- ganizacijah svečane ptroslave, ki jih bodo obiskali člani štaba, in mladini pripovedovali o ve- likih dneh, ko je mlada gene- racija gradila proge in bila težki boj za izgradnjo velikih gigantov petletke. Mladina se v organizacijah na proslave že pripravlja, med najboljšimi pa je mla<Šna na Tumišču. V za- četku aprila bo ptujska mladi- na na> čelu brigadirjev obiskala gradilišče Pesnice in Domavo, Icjer so bile leta 1946/47 mla- dinske brigade na regulaciji Pesnice. V času proslav bodo razna športna tekmovanja, šahovski dvoboj, strelske tekme za naziv tekmovalca X. obletnice, cross X. obletnice in še vrsta drugih prireditev. Devetega aprila pa bo svečana akademija v Ptuju. V počastitev X. obletnice bo Ptu.iski tednik objavil slike iz delovnih akcij, razne spomine brigadirjev in pa celoten pre- gled sodelovanja mladine na akcijah. Ob zaključku seje štaba so člani živahno obujali spomine rsa dni, ki so jih preživeli v bratski republiki Bosni na gra- diliščih. Člani štaba so sklenili, da bodo ob X. obletnici formi- rali »Klub brigadirjev«, ki bo v svoje članstvo zbral čim širši krog brigadirjev. Klub bo zbral celoten material o sodelovanju mladine v brigadah, razne do- kumente, zastave, odlikovanja ter vsako leto ob dnevu brigad pripravljal proslave, razstave in seznanjal javnost o de!u mla- dine, na drugi strani na bo po- svetil veliko skrb taborniški organizaciji -n dmgim važnim vprašanjem. i. s. Letošnjo letalsko sezono na ptujskem letališču so začeli modelarji v nedeljo, 18. t. m., je bilo na letališču ptujskega Aerokluba consko tekmovanje modelarjev iz Slov, Gradca, Celja, Murske Sobote in Ptuja z modeli A2 in brzci, ki se je končalo z zmago treh Celjanov, Slovenjegrajča- na in dveh Ptujčanov v splošno zadovoljstvo Aerokluba Ptuj kot prireditel.ja in vseh tekmoval- cev in gledalcev. Zmagovalci so prejeli lepe nagrade, ki jih je pripravil Aeroklub Ptuj. Za tekmovanje je bilo prigla- šenih 25 modelov A2 in brzcev, svoje modele pa so prinesli tu- di modelarji, ki se niso prigla- sili za tekmovanje. Čeprav je bilo oblačno, mrzlo in vetrovno vreme, ni motilo tekmovalcev niti gledalcev, ki so z zanima- njem spremljali vsak model posebej, njegovo konstrukcijo in letenje, ter jim je bilo nepri- jetno gledati, ko je nekaj mo- delčkov odletelo do oblakov in ko se je ta ali oni razbil... Popoldne po 16. uri so bili ob- javljeni rezultati tekmovanja. Prvo mesto je zasedel Celjan Dominik Gregel s svojim mode- lom A2 v 5 poletih s 712 toč- kami, drugo mesto Celjan An- ton Mernik z modeloi-n A2 (površina 32—34 dem-, najmanj- ša teža 408 gr) s 699 točkami, tretje mesto Anton Lipovšek iz iz Celja z A2 in 593 točkami, četrto mesto Milan Trop iz Ptu- ja z modelom A2 — 555 točka- mi, peto mesto Miro Kostanje- vec iz Ptuja, model A2 s 527 točkami, šesto mesto Franc Ku- hetoik iz Slovenjega Gradca s svojim brzcem brzine 82 km in modelom A2 s 518 točkami. Tajnik Aerokluba tov. Zmauc je razdelil nagrade in čestital vsem tekmovalcem, se jim za- hvalil za tolikšno udeležbo ter jim želel tudi na bodočih t^- movanjih ter pri bodočih mo- delarskih prizadevanjih mnogo uspehov. Tekmovalci ob objavi rezultatov Zanimiv model AZ iz Celja 3. Ptuj, 23. marca 1956 Wm\ let kultnrnega in prosvet- mm izobraževanja naših ljudi (Nadaljevanje s 1. strani) I Ijito izkoreniniti. Vse delo dru- ^ štev je večidel omejeno na ^ osebna prizadevanja poedincev, ^ ki se ukvarjajo po lastnih na- gibih s kulturnim udeistvova- njcra v naših vaseh. Zato ni čudno, da se pri prosvetnih društvih opaža * I PREMALO SKRBI ZA 1 IZOBRAŽEVALNO DELO ^ MED KMEČKIMI LJUDMI, ] čeprav je to osnovna naloga 1 vsega pirosvetnega dela. To de- s lo opravlja sistematično samo < »Svoboda« v Ptuju in deloma i tudi v Kidričevem. Ptujska ' »Svoboda« je priredila ciklus 1 rednih predavanj, katera ob- 1 iskuje 80 delavcev, namerava pa i prirediti tudi nekaj strokovnih { tečajev. Pričakovati je, da bodo « temu zgledu sledile tudi ostale s »Svotoode«. Vse drugače pa je i z izobraževanjem kmečkega ljudstva. To dolžnost je pre- vzela Okrajna zadružna zveza, ki s sodelovanjem podružnice društva kmetijskih inženirjev in tehnikov prireja predavanja j za podeželje. V lanslkem letu je ^ bilo prirejenih 1200 predavanj, ^ katera je poslušalo 80.000 ljudi. . To je vsekakor lep uspeh, ven- . dar je žalostno, da je izobraže- ^ valno delo na vaseh ostalo ne- : kaifco izven prosvetnih društev in ga je treba voditi iz Ptuja. Zraven teh predavanj bi pro- svetna društva na vaseh vseeno lahko imela izobraževalne sek- cije, katerih prvenstvena nalo- ga bi bila skrbeti za poljudna predavanja, ki zanimajo naše kmete in katere bi širile na vaseh tisk ter dobro strokovno in leposlovno knjigo. V KNJIŽNICAH IMAMO 24.792 KNJIG ~ vendar je povsod čutiti pomanj- l'^\e sodobnih leposlovnih in strokovnih knjig, ki bi kmečke ljudi kulturno in strokovno iz- obraževale. V okraju dela 45 knjižnic s povprečno 115 do 250 knjigami, kar je v primerjavi s številom prebivalstva prav malo. Razen tega imajo knjiž- nice 2893 knjig, za katere ni povpraševEinja. Večidel so ljud- je prebrali že vse knjige v kra- jevni knjižnici in ne kažejo več zanimanja zanje. Nujno bi bilo narediti zamenjavo med posa- meznimi knjiHnicami tako, da bi bralci prišli do novega čtiva. Okrajni odbor Ijudiske prosvete je minulo leto v knjižni akciji nabavil knjig v vrednosti čez milijon in pol dinarjev in vsiaka knjižnica je dobila povprečno 40 do 60 novih knjig. V bodoče bi morali vprašanju krajevnih knjižic posvečati več pozornosti nove občine in družbene organi- zacije ter pričeti nabavljati knjige iz lastnih sredstev. V tem pogledu čaka prosvetna društva odgovorno delo. ZELO RAZGIBANA DRAMSKA IN GLASBENA DEJAVNOST je značilna za vsa prosvetna društva v ptujskem okraju, saj ni društva, ki ne bi imelo dramske sekcije. Ljudski odri v našem okraju imajo že svojo tradicijo, zato je igralska de- javnost takoj po osvoboditvi pritegnila tak krog sodelavcev, da skoraj ni odra, ki ne bi bil vsako nedeljo zaseden. Število predstav i>o vojni je velikansiko, vendar s vsebinsko platjo iger ne moremo biti povsem zado- voljni. Nekoliko je tudi krivo pomanjkanje dobrih oderskih (M, večkrat pa je občutiti v dramskem udejstvovanju tudi nazadnjaške težnje in okuis po- sameznikov. Tudi stanje odrov in odrskih pripomočkov je ve- činoma slabo. V okraju imamo 6 zadružnih domov v nedogra- jenem stanju, kateri večidel ni- majo lu^ejenih odrov in skrajni čas je, da se ti domovi dokon- čajo in izročijo svojemu name- nu. Ker je naš človek zelo do- vzeten za lepo p>e9em, je tudi glasbeno udejstvovanje precejš- no. V okraju imamo 8 moških, 13 mešanih, 1 ženski in 6 mla- dinskih zborov. Vsi zbori zdru- žujejo 608 pevcev. Največje te- žave pri delu zborov je po- manjkanje sposobnih pevovodij. Precej nerazveseljiva je ugoto- vitev, da mladi učitelji v šoli niso dobili nobene glasbene vzgoje, kar se pn glasbeni de- javnosti v naših društvih moč- no opaža. Kljub temu pa so obstoječi pevski zbori v pretek- losti dosegU lepe uspehe in pri- znanja na raznih okrajnih, re- publiških in zveznih glasbenih prireditvah. Slabše od pevskih zborov je razvita instrumental- na miJT^iVa. Vseh 6 godb na pi- hala r>'m^ ■^•''^ nnrn.^^a^?, ]"o vre- me. Razne skrbi Podlehnlčanov Letošnje zime bo po vsem so- deč konec. V Halozah so jo ljud- je različno preživljali. Kjer so imeli dovolj drv, jih ni ogro- žala, drugače pa je bilo pri dru- žinah, kjer so morali varčevati z gorivom. Do prihodnje zime bo ostalo dovolj časa, da bo vsaj do nje na občini in tudi drugje rešeno vprašanje suhljadi po gozdovih pod državno upravo, brez katere si marsikdo v Ha- lozah težko pomaga do zimske- ga kuriva. Nedvomno bodo na občini Videm razumeli in upo- števali ta predlog haloških dru- žin, ki nimajo svojih gozdov in bodo uredili na piris.tojnem me- stu, da bo tudi to vprašanje ugodno rešeno. Akcija za razširitev električ- nega omrežja v tem delu Ha- loz, proti Stanošini in Gornje- mu Zaklu ter proti Kozmincem je zastala. Redko naseljen kraj je težje elektrificirati kot vasi. Interesenti morajo v teh krajih tudi več prispevati v materialu, delu in denarju. Zlasti glede slednjega so nastopile resne te- žave in upamo, da bo Okrajcii svet za gospodarstvo, če mu bo le mogoče, priskočil na p>omoč s primemo dotacijo, brez katere bo težko priti dalje. Tukaj ljudje veliko diskuti- rajo o novih taksah za vprežno živino, voze in drugo in razmiš- ljajo, kako bodo mogli ustvariti tudi ta sredstva, ki jih bo treba odvesti občini. Prav bi bilo, da bi o tem razmišljali tudi odbor- niki Kmetijske zadruge Podleh- ruk, ki se bodo morali pobrigati Ea primeren kredit in poskrbeti za možnost raznih uslug, ki so jih doslej delali zasebniki. Tudi tukaj je veliko ljudi, ki nimajo lastne vprežne živine, ki si sa- mi ne morejo orati, zato bi jih težko zadelo, če bi breme novih taks sedaj nosili oni s poviša- njem cene raznim uslugam za- sebnikov. Tudi vprašanje plemenskih bikov postaja vedno resnejše in tudi iz te težave bo morala te kraje prej ali slej rešiti Kme- tijska zadruga, ker je težko ver- jetno, da bo kateri od tukajš- niih posestnikov lahko kupil in vzdrževal prvovrstnega pleme- njaka. Po vsem se vidi da odpadajo vedno večje skrbi na Kmetijsko zadrugo in da bo ta morala te probleme resno reševati in najti vse možnosti, pa tudi z lastnimi sredstvi in s krediti širiti svojo dejavnost na področja, kjer se kažejo največje potrebe. -Ko- $oie in občine dobijo 215 knjig Zgodovinski oddelek CK ZKS Ljubljana je poklonil brezplač- no šolskim ustanovam in obči- nam ptujskega okirajr 215 izvo- dov knjig iz socialističnega gi- banja v Sloveniji med let; 1869 do 1920. Šolske ustanove in ob- čine bodo te knjige prejele v aprilu, ko jih bo razdelilo taj- ništvo za prosveto in kulturo OLO Ptuj. IZ STOPEMC Na pobudo OZZ Ptuj, KZ Stoperce in ob sodelovanju or- ganizacije ljudske mladine, se je tvd?:aj organiziral krožek mladih kmetovalcev, ki je pri tukajšnji mladini naletel na širši odmev. Prijavilo se je kar 20 mladincev, ki bodo večina vsi bodoči gospodarji. Dvakrat tedensko prihajajo z mstlimi izjemami skoraj vsi na preda- vanja. Tu se močno zanimajo za metode naprednega gospo- darjenja, kakor tudi, za dvig kmetijske proizvodnje, ki je predpogoj za izboljšanje živ- ljenjske ravni kmečkega pre- bivalstva. S posebnim navdu- šenjem poslušajo predavanja kmetijskih strokovnjakov iz OZZ, ki si prizadevajo čim jasneje razložiti najbolj pereča vprašanja našega kmetijstva. Šola jim pa nudi prostor, kjer se sestajajo. Zadruga je dala klubu tudi na razpolago zemljišče, na ka- terem bodo delali razne skupne poizkuse različnih kultur. Tudi na svojih domovih bo vsak član kluba delal več poizkusov. Rezultate bo potem primerjal z ostalimi člani. Na tak način si bo nmožil dragocene i2:kuš- nje iz naprednega gospodarje- nja. Vsi člani so si tudi naro- čili vestnik SVV. Upravni odbor KZ je odobril znatna finančna sredstva, ki jih bo klub uporabljal za na- bavo umetnih gnojil, za razne poučne izlete in nakup kme- tijsko strokovnih knjig. Vsi se tudi dobro zavedajo, kako jim bo koristil klub. Za- vedajo se tega, da jim prinaša znanje, gosijodarski razvoj vasi itd., zato se bodo še z večjo vnemo lotili dobro začetega dela. Konec februarja t. 1. so se v Stopercah sestali člani zadru- ge, ki so skupno s strokovnjaki OZZ proučevali možnosti za napredek kmetijstva na tem področju. V ta namen so tudi izdelali triletni plan dela za- druge. Tu so zajete najbolj važne panoge kmetijstva, kot je živinoreja in sadjarstvo, ki dajeta zraven gozda glavni vir dohodkov vsakega kmeta. Zra- ven tega še pride do neke me- re v poštev vinogradništvo in poljedelstvo. 2^ vse te panoge kmetijstva je izdelan plan dela, ki bi ga naj uresničili v naslednjih 3 letih. Živinoreja zasluži več pc^or- nosti. Skoraj vsa živina je ix>d- hranjena, ker ne dobi niti osnovne krme, ki jo rabi za svojo rast, kaj šele. da bi do- bila krmo za svojo proizvod- njo. Treba bo tudi selekcioni- rati živino, saj imamo same križance, brez prave pasme. Zboljšati bo treba tudi travni- ke, zasejati več detelje in osta- lih krmskih rastlin. Predvide- va se zgraditev več silosov in gnojničnih jam. Nabavili bodo še plemenske bike in telice. Za sadjarstvo bodo bolj skr- beli, da bo več škropljenja, či- ščenja in gnojenja, kakor tudi obnove starih in zasaditve no- vih strjenih sadovnjakov. Isto velja tudi za vinogradništvo. V prihodnjih 3 letih bo zadruga nabavila še več kmetijskih strojev, razne brane, osipalni- ke in okopalnike, rovačev za krompir, sadne škropilnice, slamoreznico, motor, kosilnico in podobno. Na tak način in s strokovno izobrazbo kmeta bo- mo lahko dosegli znatno pove- čanje proizvodnje in s tem tudi omogočili lepše in znosnejše življenje samemu sebi kakor tudi skupnosti. T. T. Sadjarji in vinogradniki! Sedaj je zadnji čas za obre- zovanje sadnega drevja. Od- stranite vse suhe in pregoste veje v kroni. Postrgajte mah in lišaje po vseh debelejših vejah in po steblu. Gladko ob deblu odrežite vse poganjke med dre- vesno krono in zemljo, pa tudi ddvje grmičke, ki rastejo tik zemlje ali iz korenin drevesa. Ne opustite škropljenja sad- nega drevja z rumesanom ali kreosanom proti ameriškemu kaparju. Škropiva je dovolj na razpolago in cena škropivu je letos nižja kot je bila lani. S pravilnim škropljenjem drevje očuvste in zopet bomo imeli sadno letino. Škropljenje je letos posebno važno za vse kraje, kjer priča- kujemo sadno letino. Za lepo sadje dobite lepe denarce, če ni okuženo (pikčasto). Prav sedaj je veliko p>ovpraševanje po le- pih jabolkah in cena je lepa. Na žalost jabolk nimamo, zato jih ne bomo prodali. Skrbimo že sedaj, da bo pri- delano sadje letos lepo, brez madežev, pa ga bomo lahko prodali. Vinogradniki, bodite oprezni pri rezi trte. Nekatere sorte trt na posameznih legah so močno zmrznile. Nekih splošnih navo- dil ni mogoče dati. Na splošno obrežite trto bolj na rodnost kot v normalni rezi, ker ne ve- mo, koliko očes je zmrznjenih in iz njih ne bo grozda. Praktični vinogradnik tako preizkuša pozebo, da enostavno z 02t"im no''m razpolovi 0'co na rozgi. Ce je pierezano oko ze- lene barve, pomeni, da glavno oko ni pozeblo, da bo redno od- gnalo in nastavilo grozd. Ako je^ prerezano oko rumene barve, torej pozeblo, bodo odgnala si- cer stranska očesca (2). Reznik ali šparon bo verjetno zelen po vsej dolžini, ne bo pa grozdja. Da se ognemo škodi, Id jo je povzročila ostra zima, narežimo reznik na štiri očesca, šparon pa na 10 do 14 očes. Pletev oziroma mandanje j>a lahko popravi na- pake močne rezi ali pa z dodat- nim gnojenjem pomagate trti, da bo vzdržala večjo rodnost. Za letos priporočamo izjemno močnejšo rez na večjo rodnost za dobro trgatev. F. N. 18. marca t. 1. je bila v Jur- šincih konferenca občinskega odbora Rdečega križa. Zbralo se je 35 delegatov in 11 vaških od- borov RK. Predsednik tov. Pignar Janez je poročal o delu RK na sploš- no, o ixxirobnem delu pa je P>o- ročala tajnica in blaga^n^ č.arka obč. odb. RK tov. Osterc Marija. Živahna razprava se je dotak- nila predvsem načina razdelje- vanja paketov na vaških sestan- kih. Govorila je tudi tajnica okr. odb. RK v Ptuju tovarišica Kranjčeva o nalogah RK v mi- ru in vojni. Dejala je, da je na- loga RK v miru zdravstveno prosvetljevanje ljudstva, ker le zdrav in močan rod lahko ko- risti socialistični domovini. Or- ganizacija RK skrbi tudi za pro- stovoljno krvodajalstvo, pospe- šuje borbo proti al.koholizmu in se bori za male asanadje. Tov. Rakuiševa, referent za zaščito mater in otrok pri Svetu za zdravstvo OLO Ptuj pa je raz- ložila, da je zaradi nerazume- vanja in kljubovanja umrlji- vost otrok v Slovenskih goricah za 13 odst. večja kakor v Halo- zah. Mnogo govora je bilo tudi o šolskih mlečnih kuhinjah, po- sebno o kuhinji na Polenšaku, kjer Se dogajajo nepravilnosti. Novi odbor s tov. Pignarjem na čelu šteje 15 člano\\ Za taj- nika je bil izvoljen tov. Brein- holc Jo-^e. za blagajnika p? tov. Marija Osterc. P. J. Pri Tomažu razpravlla^o o novih taksali in drugih vprašan ih Pri Tomažu je bil 18. t. m. se- stanek SZDL ob udeležbi nad 200 članov. Sklican je bil na pobudo vaškega odbora SZDL, da bi seznanil članstvo z davč- no politiko v letu 1956. O tem je govoril navzočim sekretar občinskega odbora SZDL tov. Ivo Raj h iz Ormoža. Prisotni so se zelo zanimali za predpise v zvezi s taksami za vozove, konje, vole. hibridne trte. pse in drago. Tov. Rajh je vse po domače raztolmačil in pojasnil, da se bodo tudi tako zbrana sredstva preko KZ ste- kala nazaj v kmeti-stvo. Zelo nevoijni pa so prišli na sesta- nek Martin Bec iz Sejanec, Martin Hebar iz Male vasi in Janez Rihtar iz Zagorja in ©o motih sestanek, dokler jih na- vzoči niso pomirili. Upravnik KZ Tomaž je govo- ril navzočim o kreditih, ki jih dajeta Zadružna hranilnica in posojilnica v Ptuju in podruž- nica Narodne banke članom KZ za nabavo umetnih gnojil, ce- menta, raznega orodja in drugo. Ljudje so bili s takim r!OJas.nje- vanjem zadov^oljni in ■'im je bi- lo prav, da je orj?aniTaciia SZDL sklicala sestanek, ki je bil že potrebcr z^Hnje nove uredbe. Ptui, 23. marca 1956 _3 Potrčevi „Krefli** na odru ptujskega gledališča Februarja so minila že štiri leta, odkar so bili >'Krefli«, zad- nje delo trilogije o Kreftih, pr- vič uprizorjeni v ljubljanski Drami. V teh štirih letih je to delo zaživelo že na marsikate- rem odru in prav je, dvakrat prav, da bodo Krefli spregovo- rili tudi na deskah ptujskega gledališča. Prav ptujsko gleda- lišče je najbolj poklicano, da ponese Potrčevo umetnino med ljudi, iz katerih srede je zrasla. Ivan Potrč, avtor »Kreftov«, je naš krajan in prav gotovo eden izmed najmočnejših naših sodobnih književnikov. Rodil se je v Stukih pri Ptuju. V Ptuju je obiskoval gimnazijo in začel s prvimi literarnimi poskusi. Z dramatiko se je pričel ukvarjati šele po smrti svoje matere. Kakor pravi sam, je bi- la materina smrt eden izmed povodov, da je začel misliti na dramsko oblikovanje Kreftov. Njegovo doživetje na zapuščin- ski razpravi, domači dogodki in temeljit študij podobnih pro- blemov na kmetih so rodili »Kreflovo kmetijo«, prvi del tri- logije o Kreftih. Drugi del trilogije »Lacko in Krefli« je obsodba grunta, ki je držal ljudi doma, da niso šli v borbo. Kmet še vedno tiči v objemu svojega grunta, pa mu borba zastavlja še druga vpra- šanja v rešitev. Teh vprašanj naroda v borbi se kmet tudi kot gruntar ne more izogniti, ker je v najboli prijateljskih vezeh z Lackom. Drama Krefta v dru- gem delu trilogije je v tem, da veruje v Lacka-revolucionarja, četudi je oportunističen kmet- gruntar, ki odpove, ko se mu zmaje grunt pod nogami Tretja drama »Krefli«, ki jo boste gledali v ptujskem gleda- lišču, obravnava vprašanje kmeta gruntarja v sodobni stvarnosti na vasi. Konflikt je v realističnem prikazu naše vasi, ki doživlja revolucijo ob prene- katerih napačnih prijemih lju- di, novih Kantorjev, izrabljajo- čih oblast, da gredo preko kme- ta, medtem ko se poštenjaki povlečejo nazaj Na neki način izraža drama vero v našega kmeta, ki dela, ob problemu, ki ga nanj zastavlja čas po Leni- novih besedah: »Silno težka stvar je za kmeta pot v socia- lizacijo, zato ga je treba pre- pričevati, prepričevati in še prepričevati.« »Ob želji, da bi pokazal so- dobne konflikte našega življe- nja na vasi,« pravi Potrč sam, »se mi je porajala moja oblika kmečke drame. Temelje mojih dram je iskati v resničnosti do- gajanja in v dramatskem pre- oblikovanju resničnih oseb. Dasi sem poznal Cankarjeve in Krležine dramske like, preden sem začel pisati svoje drame, so mi bili liki mojih dram moj osebni problem, problem opazo- valca, oblikovalca in drama- tika.« Splošno mnenje kritike je, da so »Krefli« umetniško najbolj dozorelo delo in da se visoko dviga nad njegovim prejšnjim dramatskim ustvarjanjem. S »Krefli« nam je Ivan Potrč prvi ustvaril moderno sloven- sko dramo. V njej se ne bori več samo proti gruntu, tudi ne samo za ekonomske pridobitve revolucije, bori se predvsem za človeka. Čudovito zveni v ustih stare- rega, trmastega Krefla replika: »Brez pravih ljudi ne bo bolj- ših časov, za boljše čase morajo biti tudi ljudje,« Kdor pozna kmeta in njegovo psiho, mora ob Potrčevih »Kre- flih« ugotoviti, da je izvrsten psiholog in da zna zajemati či- sto studenčnico iz globokega vodnjaka strasti, teh na prvi pogled tako trdih in nedostop- nih ljudi. Avtor pa postane ob njih ves krhek, topel, intimen, ves globoko človeški. Človek bi si želel, da bi Kre- fli in vsi ostali liki naše dra- me spregovorili na odru v na- rečju ptujske okolice. Delo bi s tem brez dvoma še bolj pristno zaživelo. Zal pa smo morali to mikavno misel, zaradi objektiv- nih težav, opustiti. Kljub temu pa je Potrčeva beseda izredno klena in sočna, dialog živ in svojski, karakterji plastično izoblikovani in atmo- sfera tipično potrčevska. J. G. O DELU IN PROBLEMIH LJUDSKIH KNIIŽNIC Svet Svobod in prosvetnih društev v ptujskem okraju je priredil v dneh 3., 4. in 5. mar- ca t. 1. s sodelovanjem Studij- ske knjižnice v Ptuju knjižni- čarski tečaj za ljudske knjižni- čarje. Tečaja se je udeležilo 20 knjižničarjev, od teh je bilo 11 udeležencev raznih poklicev, 7 učiteljev in 2 dijalca. Namen tečaja je bil, da seznani ljudske knjižničarje z nalogami in de- lom ljudskih knjižnic. Pri te- čaju so sodelovali s predavanji tov. Mara Šlajpah, bibliotekar NUK, Kovač Andrej, bibliote- kar Studijske knjižnice v Ptuju, prof. Arhar Ivo, upravnik Mest- ne knjižnice in Vavpotič Nežka. Tečaj je odprl v soboto, 3 mar- ca, ob 9. uri, v Mestni knjižnici predsednik SPK OLO Ptuj to- variš Ivo Kranjčič. Tov. Slaj- pahova je obravnavala v uvod- ni temi »Ljudske knjižnice pri nas in v svetu« nastanek in razvoj ljudskih knjižnic v svetu in pri nas. Predavateljica je prikazala knjižničarstvo pred- vsem v ekonomsko razvitih državah ter obravnavala kon- Icretne naloge pri nas, ki naj bi začeto delo izboljšale, da bi Icnjižnice pri nas postale osred- nje izobraževalne ustanove. Iz predavanja smo lahko posneli, da imajo knjižnice v razvitih državah, kakor v Ameriki, An- gliji, na Švedskem, Danskem in tako dalje večji procent stro- kovnega čtiva in le manjši pro- cent leposlovja. Naše ljudske knjižnice imajo med knjigami le prav majhen procent stro- kovnih del. Širjenju strokovne- ga čtiva bomo morali posvečati več pažnje in bodo morala tudi naša založništva v tem oziru več prispevati. V soboto popoldne je bila splošna razprava o stanju ljud- skih knjižnic v ptujskem okra- ju. Pri razpravi so sodelovali tov. Šiajpahova, Krajnčič, Pere, Stanič in pisec tega poročila Čeprav niso bile zastopane vse knjižnice okraja, ker je bilo od 44 knjižničarjev navzočih le 20, se je dalo iz poročil sklepati, da se borijo vse ljudske knjižnice z več ali manj enakimi težava- mi. Knjižnice tožijo, da imajo premalo knjig. Knjižni fond je povprečno 100 do 900 knjig ra- zen v Ormožu, Majšperku in Ptuju, Ormož ir Majšperk ima- ta okrog 1500, ptujska Mestna knjižnica pa nad 5000 knjig. Nekatere knjižnice imajo med knjigami mnogo zastarelih. Le malo knjižnic ima svoje poslov- ne prostore. Večina je v šolah, nekaj jih je v zasebnih stano- vanjih. Oprema knjižnic je v splošnem v slabem stanju. Upravni organi so LPD, SZDL, LMS, KZ šole, gospodarska dru- štva. Nekatere knjižnice, ki so v sklopu prosvetnih društev, to- žijo, da so glede proračuna za- postavljene, ker posvečajo dru- štva večjo pažnjo dramatiki in petju in jih tudi denarno bolj podpirajo. Cas izposojevanja knjig je v posameznih knjižni- cah različen. Prav malo knjiž- nic posluje dnevno, večina jih je odprta samo v nedeljo, ne- katere poslujejc dvakrat, neka- tere pa samo v zimskem času. Iz razprave bi se dalo zaključiti sledeče: želja po čitanju je po- vsod velika. Vsaka knjižnica ima svoj določen večji ali manjši krog stalnih izposoje- valcev, vendar število bralcev ni v pravem razmerju do šte- vila prebivalcev knjižničnega območja. Ljudska knjižnica bo morala prevzeti vlogo izobraže- valnega dela med delavci in kmečliim prebivalstvom. Ljud- ske Icnjižnice bi morale zato po- stati samostojne ustanove. Ob- čine in krajevni faktorji bi mo- rali najti za ljudske knjižnice primerne prostore in jih tudi lepo opremiti. Pri vseh knjižni- cah bi se morali formirati knjižnični sveti kot organi družbenega upravljanja. Sveti bi morali skrbeti za vsestranski napredek knjižnic. Knjižničar- jem je bilo priporočeno, da predložijo občinam predračune izdatkov za leto 1956, Občine seveda s svojimi sredstvi ne bodo mogle kriti vseh potreb knjižnic in bo zato potrebno zbirati sredstva pri občanih. Ljudska prosveta je prispevala pri lanski knjižni akciji 411 ti- soč dinarjev. Ljudske knjižnice so dobile brezplačno nad 1800 knjig. Svet za prosveto in kul- turo OLO predvideva letos po- seben fond, iz katerega bo čr- pal sredstva za pomoč novo ustanovljenim knjižnicam. Mno- go je še vasi brez knjižnic. Naša skrb naj bi torej bila, da utrdimo in izboljšamo delo v obstoječih knjižnicah in usta- navljamo nove, kjer so dani pogoji. Vse ljudske knjižnice moramo povezati z okrajnim knjižničnim centrom v Ptuju. V nedeljo je tov. Ivo Arhar obravnaval dve temi, in sicer »O knjigah in o slovenski knji- ževnosti nekdaj in danes« ter »O predvojni in današnji za- ložniški dejavnosti.« Tov, An- drej Kovač je obravnaval nalo- ge knjižničarja in njegovo delo v knjižnici, v ponedeljek so imeli tečajniki praktične vaje. Podrobneje so se seznanili z ureditvijo in poslovanjem knjiž- nice. Na tem prvem, lahko bi rekli strokovnem knjižničar- skem tečaju so torej udeleženci dobili jasnejši vpogled v naloge ljudskih knjižnic in širše so se seznanili s strokovnim delom Tečaj je v vsakem pogledu uspel. Republiško posvetovanje, ki sta ga 17. marca priredila v Ljubljani Društvo bibliotekar- jev in Zveza društev prijateljev mladine LRS, je obravnavalo ustanavljanje pionirskih oziro- ma mladinskih knjižnic v vseh večjih centrih. Ta potreba se je pokazala zaradi tega, ker je pri vseh ljudskih knjižnicah 80 do 90 odst. izposojevalcev knjig mladina. Na posvetovanju je bilo izraženo mnenje, da bi šolske knjižnice nabavljale v glavnem le obvezno čtivo, ki služi izpopolnitvi šolskega po- uka, samostojne pionirske knjižnice in pionirski oddelki pri ljudskih knjižnicah pa naj bi skrbeli za poučno in stro- kovno ter zabavno čtivo. Knjiž- ničarji teh oddelkov naj bi bili pedagoško razgledane osebe, ki bi znale rrilade bralce tudi pe- dagoško voditi. Učitelj stvo čaka tu lepa naloga Mnogo se v zad- njem času govori o prostem pristopu bralca knjigam. Bral- cu se pri takem načinu bolj približa čtivo, ki si ga lahko po mili volji in po lastnem pre- udarku izbira. Vse kaže, da bomo opustili poslovanje s pulta. Tudi letošnji občni zbor Dru- štva bibliotekarjev Slovenije 18, marca v Ljubljani je obrav- naval široko problematiko ljud- skega knjižničarstva. Soglasno je podprl akcijo odbora, da se tudi v Sloveniji ustanovi biblio- tečni center. V Srbiji deluje bi- bliotečni center že tretje letp. Tak center bi povezoval našo široko mrežo ljudskih knjižnic. O koristnosti okrajnih ift re- publiških bibliotečnih centrov ni treba posebej govoriti. Mar- sikaj, kar je bilo zamujenega, bi se hitro popravilo. Drago Hasl Igio „fii mak" Prosvetno društvo v Markov- cih je sprejelo na občnem zboru več sklepov, ki jih sedaj ures- ničuje. Tako je knjižničarka tov. Frančiška Rebov po sklepu obč- nega zbora združila novovaško (280 knjig) in markovsko (48 knjig) knjižnico in jo uredila. Zahvaliti se moramo Okrajnemu odboopu Ljudske prosvete za - do- delitev 101 knjige za knjižnici v Novi vasi in Markovcih, Knjižnica poseduie danes 429 izvodov knjig. Pri urejanju knjižnice so pridno pomagale učenke Kmetijsko gospodarske šole. Knjižnica posluje vsako nedeljo dopoldne v prostoru Prosvetne dvoran^..in neliaterj, vačani prav pridno segajo po kn.1igah. V nedeljo 18. marca 1956 nas je igralska skupina Prosvetnega društva prav prijetno iznenadila z dramo »Via mala«, prirejeno po istoimenskem romanu J. Knittla. Igralci so se vživeli v pretresljivo in napoto vsebino igre in odigrali svoje vloge iz- redno dobro. Zlasti so bili pre- pričljivi tovariši: Jaka Plohi kot Niklaus, Dana Feguš kot Silveli, Jelka Soba kot Hana, Barbara Miško kot Lavričeva mati, Ljud- mila Kafol kot gospa Richenau, mati mladega preiskovalnega sodnika, ki ga je igral Roman Premzel. Dasi se je ta prvič kre- tal po odrskih deskah in je bila vloga za igralca-začetnika zelo zahtevna, jo je po^dnl prav ne- prisiljeno in prepričljivo. Prav je, da so pritegnili tudi k sode- lovanju nekaj igralcev iz vrst mladine: Slavico Rožmarin, Konrada Horvata in Staniča So- lina, ki so, čeprav z majhnimi vlogami, pripomogli k celotne- mu uspehu. Želeti bi bilo, naj se v bodoče v večji meri vežba- jo in izk?žeio mladi igralski ta- lenti iz vrst domačinov, da bo tako tudi na tem polju viden trajen us^peh kutlurnega dela z mladino. Udeležba s strani občinstva nas pa čedalje bolj prepričuje, da so v Markovcih ženske mno- go bolj zainteresirane za čcng kulture in izobrazbe kot so to moški (navzočih je bilo ena če- trtina mošicih, dočim je bilo tri- četrtine žensk). Tišina v dvorani, zbranost in zainteresiranost gledalcev je dokazala, da so razumeli vsebi- no in se poglobili v pretresljivo duiševno borbo glavnih junaJcov drame. Le nekaj mladih fantov je s svojim neumestnim sme- hom ob najbolj tragičnem delu drame dokazalo, da umsko in čustveno težki vsebi ni niso do- rasli in prav tako, da še niso dosegli kulturne stopnje pov- prečnega podeželskega človeka. Takih prireditev pa si ljudstvo želi več. Dobro bi bilo, da jo ponove. Skoda bi bilo vloženega truda za samo enkratno uprizo- ritev. Dnevni spored za nedeljo, 25. marca 1956 6,00—7,00 Prijetno ned^ijsko jutro vaun želijo naši priljubljea; ansambli in solisti — vmes ob d,05—6,10 Poiročila in vremen^jia napoved. 7,00 Napoved Časa. jmjrocila, vreflienska napoved in objava dnevnega sporeda. 7,15 Reklame. 7,30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7,35 Veltki zabavni orkestri igrajo. 8,00 O športu In .športnikih: Armada in šport v tujih deželah. 8,15 ,,Nedeljski pozdrav" — sforcd slovenskih narodnih pesmi. 9,00 Otroška predstava: Konji- ček Grbavček (ruska pravljica v priredbi Mateja Rodeta. 9,30 Glasbeni intermez- zo. 10.00 Družinski pof;ovori. 10,10 Ne- deljski simfonični koncert: Hector Ber- lioz: Korzar, uveftura; Wolfgan!; Amadeus Mozart: Koncert za vioUno in orkester v G-duru — Aleksander Borodin: Po- lovski rlesi iz opere ,,Knez Igor". 11,00 Oddaja za Beneške Slovence. 11,20 Opol- danski glasbeni spored — I. del. 12,00 ■ Pogovor s poslušalci. 12,10 Opoldanski glasben: spored — 11. del. 13,00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled dnevnega sporeda. 13.15 Zabav- na glasba, vmes reklaoie. 13,30 za našo vas. 14,15 Lahka glasba. 15,00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objave. 15,15 želeli ste — poslušajte! 16,30 Dušan Kralj: ka Gorenjskem je fletno (reportaža). 17,00 Popoldanski orkestralni spored. 18,00 Radijska igra Fred von Hoerschelmann: Timbuktu (po- novitev). 19,00 Radijski dnevnik. 19,.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20,00 VeOerni operni koncert. 21,00 Kulturni razgledi. 21,15 Revija plesnih in za- bavnih melodij. 22,00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za nasledn-i dan. 22.15—23 00 Nočni koncert — Stjepan Šulek: 2. kla- sični koncert; Danilo švara: Tretja sim- fonija. 22.15—23,00 UKV program: Ples- na glasba. 23,00—24,00 Oddaja za tu- jino — na valp 327,1 m (Prenos iz zp-fba). Odkar je občina Lešje zdru- žila bivše manjše občine je po- stalo življenje tu vse drugačno. Pravkar je minula doba občnih zborov, ki pa še niso povsem zaključeni. Tako so se zbirali zadnje tedne delegati iz vseh petih bivših občin in polagali obračune svojega dela. Občne zbore so imeli občioski odbor SZDL, obč. odbor ZK, RKS, »Svoboda«, Planinsko društvo, »Partizan« in gasilci. Na vseh zborih je bilo zelo živahno, saj so razgovori zaiemali vse pestro družabno življenje vseh organi- zacij. Tudi tečaj RK za žensko mla- dino je končal svoje delo. Prav slovesno so pa letos na- še žene proslavile svoj praznik 8. marec. V dvorani tovarne vol- nenih izdelkov se je zbralo nad 150 žena, med nj:mi mnogo de- lavk, kmetic in uradnic. Tudi naše učiteljice so se povezale z delovnimi ženami in so jim pripravile kratko akademijo s šolsko mladino. Po sporedu je zaigral majšperski »Jazz«, ki je razgibal veselo družbo, ki je bila tudi pogoščena. Vesele in razigrane so se naše mamice vrnile na svoje domove. Gospodinfski teca] v Maišperku Tudi kmečka dekleta v Maj- šperku so si zaželela gospodinj- skega znanja. Prišle so v šolo in prosile učitelj stvo, da bi or- ganiziralo gospodinjski tečaj za kmečka dekleta. Nastali so raz- ni problemi, ki jih je bilo treba rešiti prej, preden se je tečaj začel. Preskrbeti je bilo treba prostore, posodo, kurivo in dru- go. Tudi te nevšečnosti smo kaj hitro premagali, začel se je te- čaj, ki ga je prav pridno obisko- valo 16 kmečkih deklet. Dasi so imele nekatere 6 km daleč, niso zgubile poguma, ustrašile se niso hudega mraza niti visokega snega, dnevno so prihajale ter si pridobivale znanje. Tečaj je vodila z vso požrtvo- valnostjo zaslužna tov. Preda- nova, ki je vzgojila na tem po- lju že mnogo deklet, ki so da- nes dobre gospodinje. Tudi osta- lo učiteljstvo je priskočilo na pomoč, domači zdravnik dr. M. Pen pa je s svojimi zanimivimi predavanji podal dekletom mno- go koristnih napotkov glede zdravja ter tako pripomogel k še večjemu uspehu. Tudi občina s predsednikom tov. Kolenkom na čelu j6 poka- zala, da zna ceniti delo na tem polju ter je podprla tečajnice finančno in materialno. Prav tako je priskočila na pomoč tudi KZ, ki je nabavila nekaj najpo- trebnejše posode ter tečaj tudi denarno podprla. Dekleta, ki so vztrajala do konca, so odnesla mnogo korist- nega znanja iz gospodinjstva, živiloznanstva, kuhanju in kro- jenja, državoznanstva ter ostalih predmetov, ki jim bodo prav go- tovo kot bodočim naprednim go- spodinjam pri nadaljnji izobraz- bi pripomogli, da bodo postale nositeljice napredne misli, kul- ture in higiene na naši vasi- sODOBNJ ttOMAN IVAN POTRČ (63) Ko racivc pod koklo U^ste zlezli v zadrugo ... Koga boste takrat metali iz hramov? Ha- ha-ha ...« Buljil je v gostovanjce, ki so se nabrali okoli njega in ga gledali, ko da čakajo na hudo uro. Strafela pa, ko da je šele zdaj zagledal — mene. Strašno in na glas se je zarezal, da mi je kri zdrevenela. Potem je dva- krat zakrilil in dvakrat povedal: »Ha-ha. tudi ti s svojim ha- remom — s svojo babjo kompa- nijo, si zrel za zadrugo!« Znova se je divje zakrohotal. Nikamor nisem pogledal, tudi slišal nisem nič okoli sebe. Sa- mo tega se še spominjam, da sem ga pahnil od sebe ter da se je naenkrat, ko bi bil klada, zavalil proti peči in pod klop. Imelo me je, da bi ga pohodil — in ne vem, ne vem. zakaj potem tega nisem storil — eh. do kraja bi ga moral pohoditi! — toda pred sabo sem zagledal Tuniko, bila je vsa prestrašena, in lahko da samo zavoljo nje tega nisem storil. Ozrl sem se okoli, zagledal, kako zdaj vsi mene gledajo, kaj ee bo zgodilo. Vse je bilo pre- plašeno. Icakor so itui^o ni samo gostovanje!, če nastane tepež — potem pa se spominjam šele tega, kako sem se znašel zunaj v grabi pod hramom, ka- ko je poškripaval sneg pod mano, pod stopinjami, in kako sem podrgetaval. Zaslišal sem klicanje: »Južek. Južek! Kam bežiš? Ne bodi no smešen ... Pridi no, plesala bi...!« — Glas je bil Tunikin, a se nisem ustavil. Potem sta muzikanta vrezala glasno in okroglo, da bi zbrisala, kar se je na gostiji poonegavilo. Maričina svatov- ščina se je nadaljevala; ni me več potrebovla. Odšel sem, — sneg je poškri- paval, vse je bilo zamegleno, po drevju se je naredilo ivje, da se je vejevje povešalo. Po- tem sem se znenada zavedel, da stojim, da se prestopicavam. Stal sem pod kamenščnicami. Ozrl sem se po vejah, drevo sem spoznal po rogovili, in iz- nenada mi je postalo tesno, da bi Se zjokal. Pognal sem se naprej po cel- cu. Nič več se nisem zmenil, kod hodim, samo proč. proč od gostovanj cev, od hrama me je gnalo. Vzpel sem se po celcu prek njiv in prek klanca, prišel gem do hoste — taka tihoča je bila okoli mene, ko da je drevje okamenelo — in se pognal po gazi. Tako sem potem hodil, poslu.šal lastno hojo, cvileče po- škripavanje, pokanje drevja... in znova hojo ... dokler potem tudi harmonike nisem več sli- šal. V tej in takšni tihoči sem znova zagledal kamenščine, ko da bi ne bilo noči in ne zime in ko bi ne bil sredi hoste. Bilo je sončno večerko. češnje so bile bele in napete, pri hramu ne- kje so zabijali tesarji. Tunikine prsi. trde in drobne ko ka- menščnice, so zdrsnile po meni, da mi je bilo še zdaj ob spo- minu nanje tesno. Znova sem postaval po naših njivah aH pod orehom, med jelšami pri jarku, gledal tja prek na Tople- kovo in mislil na Timiko, na nevesto ter na domačijo, kjer bi lahko s Tuniko živela. Sedel sem in ves začutil, kako mi je postalo toplo pri duši. taka sladka tesnoba me je vsega ob- jela ... — ko sem se znenada zavedal, da sedim na zasneže- nem deblu ob zvoženi gazi in da drgetam od mraza. Nikjer ni bilo več kamenščic. ko da bi jih hladna sapa odnesla ter jih zamrznila. Okoli in okoli mene je bila hosta. vsa v srežju, in tak mraz je bil, da je pokalo, da je pod nogami poškripavalo. Strafela, Toplečka, Hana in mati, vsak s svojo pametjo za- voljo domačije, vse se mi je zamešalo pred očmi, v meni pa je bilo tesneje in tesneje, da 'sem mislil, da mi bo prsi stis- nilo. Zazdelo se mi je, ko da bi mi kri ledenela po nogah in na- prej po telesu, da .., da sem za- čel poskakovati po gazi, dokler se nisem zavedel da tečem; sa- mo eno bi rad. da ne bi zmrz- nil, da bi pritekel iz hoste ... Sredi takšnega divjega teka in grozne želje, da bi kam prišel, samo do kakšne žive duše ... in ko mi je bilo, ko da bi be- žal pred grozo v sanjah, sem znenada, ko sem potegnil glavo izza privihanega ovratnika, za- gledal svetlobo, majhno štiri- oglato okno. Obstal sem in se zagledal v tisto svetlobo, dokler se nisem zavedal, da stojim pred Zatlerjevo kočo. Dolgo dolgo mi ni šlo v glavo, kako sem zablodil do nje — koča je stala na drugi strani hoste. v Lisič- njaku. In ko sem tako stal, ko nisem vedel, ali bi se obrnil ali bi poklical ljudi, so se odprle dveri. v njih pa sem zagledal v luči Zatlarico. Odpirala je bo- ječe in se zagledovala v temo, vsa zgrbljena, ko da bi se ba- la, da bo edaj zdaj katera pri- letela čez njen hrbet. »Tina?« je potiho in boječe povpraševala. »Tina? Jezus, kod hodiš? V takih strahih sem ...« »Zlatarca, jaz sem,« Ženska se je zdrznila in pre- nehala z jadikovanjem. Se bolj je stegnila vrat ter nov-praše- vala: »Kdo pa je? »Jaz — Hedlov! Južek ,..« »Jezus, resnica!« je vzklikni- la. »Jezus, kaj nisi na gostiji? Jezus, pa ne da bi se našemu kaj zgodilo? Jezus, nikar, niče- sar hudega ne pravi ...!« »Zatlarju?« sem povprašal in rekel: »Nič ga nisem videl.« Priškripal sem bliže, v luč, ki je padala iz koče, ko znenada ženska vzklikne: »Jezus, kakšen pa si? V sa- mem suknjiču? Saj boš zmrznil! stopi no v kočo, za božjo vo- ljo... !« Tako sem potem — eh, tudi to v svojo nesrečo! — stopil v kočo in ze zatem še dolgo tresel v nji pri na pol topli peči, pre- den sem se do kraja ogrel. Pri mizi, pod lampo je sedela muti- ca, Zatlarčina deklina, in šivala. Vedel sem, da je mutasta, zato ji tudi nisem želel dobrega ve- čera. Zatlarca je sedla nazaj za stroj —bila je šivilja — ter ga z roko, zatem z nogami pogna- la. Grel sem se ter se oziral po koči, po obeh ženskah in po ši- vanju; po vsem tesnem prosto- ru ga je bilo na kupe. naiposled pa sem obstal z očmi na muta- sti deklinci. Se vedno sem bil mrzel in zadihan: toda čim da- lje so mi bile oči na dekleto- vem šivanju, na prstih, ki so vtikali iglo in potegovali nit, tem manj sem mislil na svojo nesrečo — deklinčdna nesreča — bila je že celo dekle — je bolj in bolj lezla vame. ko da bi mi šlo znenada za lastnega otroka. Kar tesno mi je bilo, če sem jo tako gledal in se spom- nil pri tem na Zatlarja, na tega nesrečnega pijanca, ki je dal otroku v zibeli žganja, da se ne bi drlo — otrok pa je ostal za navek mutast, deklinca ni nikoli spregovorila. »Koliko let pa ima?« »Let?« Ženska je zašila rob in povedala: »Aprila bo v tri- najstem.« »Kakšna škoda, kako lepa deklinca!« sem zavzdihnil. »Jezus, da je resnica!« je po- kimala Zatlarca. Nekaj časa vsa oba molčala. »Koliko pa je bila stara,« sem povprašal, »ko se je to zgodilo?« Šivaj a se je ozrla. »Ko ji je dal žganje« »Jezus — ja,« je zastokala, ko da se je šele sedaj spomnila,« shoditi je hotela, a je potem, po tistem, v vsem zaostala ,..« Ženska s povedanim ni bila za- dovoljna. »E, ali zdaj je kar dobro, čisto se je popravila, tu- di zrasla je že zadosti za svoja leta«. — Ženska je znova ob- molknila — »samo mutasta je ostala.« S to mutico v duši sem po- tem odšel, ženska me ni mogla več zadržati, tudi s čajem ne, na katerega se je spomnila in ponudila, da bi mi ga skuha- la... S to mutico, z njeno ne- srečo v duši. sem prijel neka- ko srednočke pred Toplekov hram. (Konec prihodnjič) A. Ptuj. 23. marca 1956 Občni zbor Pro.?lf>vol.inej>E. ga- silnega dnuštv^a io bil bolj sla- bo obiskan, zato so se bivši čla- ni upravnega in nadzornega od- bora branili ponovno prevzeti ta me-^ta. Izgovarjali so se, da naj mladina prevzame te dolž- nosti. Mladinci pa «e niso ustrašili prevzeti društva v svoje roke. Prve dni se res niso i>reve6 znašli, vendar je po začetnih te- 'av'ali delo v duštvu steklo. Na občnem zboru so prevaeli vc4ike naloge glede strokovne usposobitve članstva, priprav nlede velike gasilske proslave v Mariboru, pa tudi glede prosla- ve 75-letnice društva. Poleg te- ga se bavi društvo s težavami !Tl©de svoje opreme in društve- nega avtomobila. Tečaja za izprašane gasilce .-e je udeležilo večje šftevilo dru- šfcvia. Vsi flo opravili iaspite z dobrim \jspehom. Tudi od!bar za proslavo 75-letnice je že prijel za delo. Se nekaj o ga^Jskem avtomo- biia. Stari odbor je pustil avto v mezavidnem stanju, z zlomlje- no osjo. pokvarjenim motor- jem in praznimi pneumatika- mi. Člani so se spravili k delu in v kratkeu času bo avto zopet v uporabnem stanju. Gasilskemu delu posvečata predsednik in poveljnik društva mnogo truda, t udi ostali člani so požrtvovalni razen nekaj izjem, kakor jih je najti tudi drugje. -čka. dve nesreči v stars.\h •rnil se je iz zdravi- usca in se doma ponesrečil Jožef Sesvender iz Starš se je 14. marca t. m. vrnil z zdravlje- nja pljuč v zdravilih na Po- horju in se oglasil v zadružni go.«?tilni v Staršah. kjer ae je le kratek čas zadržal. Na vstopnicah nrrd »»ostilno sip m^i i<» snodrs- nik), da je padel in si pri tem zlomil tilnik. Vsaka pomoč je bila zaman. Letošnji mednarodni praznik žena, 8. marec, smo proslavili s svečano akademijo. Nabito pol- na prosvetna dvorana je zado- voljna sledila izvajanjem cici- banov, pionirjev in mladink. Pod veščim vodstvom tov. Mo- horka sta nastopila gimnazijski mladinski pevski zbor in pev- ski zbor mladink. Po akademiji je priredila SZDL v krajevni hiši sprejem 20 borbenim že- nam in jih pogostila. Sprejemu so se pridružile mladinke, ki so uspešno zaklju- čile II, zdravstveno-vzgojni te- kdečega križa in gospodinj- .... kuharski tečaj, ki ga je uspešno vodila učiteljica, tov. Marija Lončarič. Tako so naše mladinke v družbi naprednih žena prebile nekaj prijetnih uric. Prav lepo napreduje tudi plesna šola naše mladine v gradu Statenberg, v i:ateri pri- dobivajo naši mladinci in mla- dinko poleg razvedrila pod .strokovnim vodstvom učitelja tov. Mohorka tudi splošno družbeno znanje. V nedeljo. 18. t. m., je prif«- dila v prosvetni dvorani v Ma- kolah svoj koncert godba na pi- hala iz Poljčan, ki je lepo uspel, le da je bila udeležba bolj skromna. Taki kulturni dogodki tudi v Makolah zaslužijo več pozornosti, kakor so je prebi- valci ob tej priložnosti pokazali. SKLICUJEM SE,IO občinskega Ljudskega odbora Ptuj aa četrtek, dne 29. mar<>a 1956, ob 15. uri. Pi-edsednilv občinsfeega ljudskega odbora Ptuj Janlco Vogrrinec, 1. r. MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ SoiMita, dne 24. marca, ob 19.30: Peppino de Filippo: »NI RES, PA LE VERJAMEM«, kome- cKja v treh dejanjih. Enajstič. Gostovanje v Ljutomeru (Dom teoCture). Abomna in izven. — Predprodaja vstopnic pri bla- setjni kina. Nedelja, dne 25. marca, ob 14.30: Peppano de FiUppo: »NI RES, PA LE ATOJAMEM«, kome- dija v treh dejanjih. Dvanaj- atič. Gostovanje v Križevcih fjci Ljutomeru (Zadružni dom). Izven. Četrtek. marca, ob 30. uri: Ivan Potrč: »KREFLI«, dra- ma v treh dejanjih. — Pre- miera. Režija in osntrtek sce- ne Jože Gale k. g., tehnično vodistvo in izdelava kulis: Jo- že Milkovič. Abonma: red pa-emiersfci in izven. ISedelia, 1. aprila, ob 15. urh Ivan Potrč: »KREFLl«, dra- ma T treh dejanjih. Prva re- priza. Izven. V Potrčevi dRHni »KREFLI«, fci •^s^y£sta^i snov dogajanja iz oisolice Ptuja OEiroma pisatelje- vega rojstnega kraja, nastopajo: Danijel Suginan v vlogi Jure Krefla, Adcflf Anderle !kot nje- gov starejši sin Franček, Vera Videčnikova v vlogi Frančeko- ve žene Nano, Boris Kočevar kot Kreflov mlajši sin Ludvik, Anč- ka Bajgatova — dekla pri Kreflovih, Franjo Vičar — hla- pec Juzlek, Ijojze Matjašič v vlogi kočarja Gočla, Berta Uk- roaarjeva kot Tila, kočarka in Gočiovo dekle, in Franjo Gun- žer kot agrarec in preds^^-Viik Vrtaik. Požar v ptuiskem okraju POZAR PRI PniLERJEVIH V JIRSOVCIH Proti večeru 10. marca t. 1. je izbruhnil požar na gospodar- skfiin poslopju Franca Pihler iz Jiršovc 24, ki je uničil poslopje t«r vse kmetijsko orodje ter sitroje. Poslopje je bilo zgrajeno 1943. leta in je bilo dolgo nad 35 metrov. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje je bdlo za- varovano za 1,600.0(X) din, požar pa je povzročil nad 3,000.000 din škode. Požar je verjetno iz- bruhnil vsled tega, ker se je dimnik dotikal podstrešnega trasnovja na gospodarsikem po- slopju. POŽARNA NESREČA ZADELA TUDI DRUZINO BOZICKO IZ TRZCA Popoldne, 13. marca, je upe- pelil požar stanovanjsko hišo Jurija Božičke iz Tržca in po- vzročil nad 200.000 din Škode. Do I>ožara je moglo priti le po Icriv- di saj. ki so se vnele in za- žgale slamnato streho na liiši, ki j C bila takoj žiiev požara. GORELO JE TUDI V PLA- CARJU PRI KUKOVCEVIH V soboto, 17. marca t. L, po- poldne je izbruhnil požar na go- spodarskem poslopju Ignaca Ku- kovec iz Placarja 7 in je uničil ostrešje ter načel tudi del sta- novanjske zgradbe. Škode Je najmanj 350.000 din, ki bo le delno krita z zavarovalnino. Ka- ko je prišlo do požara bo do- gnala preiskava. Ivan Brumen iz Ptuja je pa- del po pločniku in si poškiodoval (iesno noga; Matilda Medved iz Gajev« 27 j€ padla z dpema otrt*oma, ki ju je intjela v na- mčju, v klet in si poSkodovala gSavo, nogi in desno stran te- lesa, en otrok je dobdl po3i.odbe VA glavi in notranje poškodbe, dcčlTO je ostal drugi otrok ne- poiskodovan; na Frarvca Pulka !?, Stogovc 25 se je podrl voz z lesoro in mu poškodoval desni- co; Jakob Anderlič iz Drakžla 5 je padel pri Veliki N<^elji med sitopanjem z vlaka in si pc^kodo- val desnico; Jože Štrukelj iz Zabukovice 137 je padel v Mo- škanjcih z motorjem in si po- skjodo\'^al glavo in hrbtenico: Janko Kajzersberger iz (jerečje vasi 11 je dobil poškodbe na desni nogi pri podiranju drevja; Marija Toplak iz Kukave 54 je padla na cesti in si po.^kodovala desnico. Imeno\'ani so bili oziroma so še na zdravljenju v ptujski bol- nišnici in jim želimo čimprejš- nje okrevan.je. Lepo je bilo na prireditvi zatrjujejo prebivalci z Ljuto- merske ceste in sosednjih nase- lij, ki spadajo v IV. teren. Nobena terenska proslava, se- ,~itanek ali prireditev SZDL v Ptuju še ni 23družila tolikega števila članov, kot nedavna pro- slava, ki jo jo organiziral odbor SZDL IV. terena v Ptuju ob mednarodnem prazniku borbe- nih žena. Kultumopnosvetni program, ki so ga izvedli prosvetni delavci IV. terena s sodelovanjem mla- dine, in družabni večer je bil v resnici svečan in prisrčen do- .§odek za vseh 2.^0 udeležencev. Velika udeležba je prav goto- vo odraz enotnosti članstva in pripadnosti svoji organizaciji. Vsem, ki so na tej proslavi in r>rireditvi sodelo\'ali in s svojo požrtvovalnostjo prispevali k družabnemu in tovariškemu raz- položenju, se odbor IV. terena zahvaljuje, izražajoč prepriča- nje, da bo udeležba pri izvrše- ^'9ri-u bodočih nalog prav takš- na in še večja. TOVARIŠ UREDNIK! Trubar bi se obrnil v grobu, me je spreletela misel, ko sem danes prečital objavo v izlož- beni omarici Kino podjetja Ptuj na Kvedrovem trgu, s katero podjetje sporoča, da bo v dolo- čenem času predvajalo »za mla- dinti izvanreden program film«, ki ima dva naslova, in sicer: »UGRABLJENI« (Otmičari) Po jezikovnem zakladu, ozi- roma zmedi v tej objavi, ki se do konca »prečisti« v srbohrva- ščino, lahko trdimo, da preva- jalec ali avtor te objave o pred- vajanju filma sam ne ve, kdo je koga ugrabil. Vidimo pa ta- koj, da mu je nekdo ugrabil čut za čisti jezik — ta ali oni ali pa za oba, če ga je ^loh kdaj imel. Kakor filmi, četudi niso rav- no »izvanredni program filmi«, tako tudi objave take in druge vrste lahko in nujno jezikovno vzgajajo mladino pa tudi ko- lektiv Kino podjetja, ki naj razen trgovske kalkulacije ra- zume tudi svoje kulturno po- slanstvo. Mimoidoči PREPREČUJMO POŽARE! Tako obiskanega sestanka že dolgo ni bilo v Cirkulanah. Ga- .'iilci so minulo nedeljo povabili prebivalce Gruškovca, Slatine, Paradiža in drugod, ter jih po- zvali k ustanavljanju gasilskih desetin na posameznih gričih. Preprečujmo požar! Bodimo pr- vi na požarišču! Borimo se smotrno proti rdečim zubljem in čuvajmo naše imetje! Ljudje so pravilno ocenili te pozive. Dobro vedo, da je le tako mo- goče v gričevnatem haloškcm sv^etu pravočasno omejiti po- žar. Tako lahko z dobro orga- nizacijo preprečimo škodo. Nato je bilo predavanje z diapozitivi. Šli smo po poteh IV. in V. ofenzive. Prav je ta- ko. Ne pozabljajmo, koliko smo žrtvovali za pridobitve NOB. Gledalci so videli tudi nekaj ^-ličic o prilagojevanju živili bitij okolici in o prirodni izbiri vrst. Kulturnoprosvetno in ga- silsko društvo sta storili korak naprej. Takšno in podobno so- d«^'^—razvoju n-^št K. Po neprevidnost! staršev fe prl'el 34etni sinček pod avto Popoldne 17. marca t. 1. sta prišla oče in mati triletnega > sinčka Ivančka Kostevška iz Tmič 44 v Starše na sedmino in sta prinesla Ivančika s seboj. Živahen otroik ni zdržal v hiši med odraslimi, zato si je šel pred hišo igrat z dven-ka drugi- ma starejšima otrokoma in je zašel tudi na bližnjo asfaltirano cesto Maribor-Ptuj. po kateri je velik avtomobilski in ostali pro- met. V času, ko je bil otrok brez varstva starej.^ih na levi strani ceste, je pripeljal iz ma- ribon-^ke smeri tovorni avto št. H 3045. ki ga je upravljal šofer Tone Vlahovič iz Kuršanca 85 pri Varaždinu. Ze ko je bil pred- nji del tovornjaka mio otroka, ki je bil DO izpovedi šoferja naj- manj 1 meter vstran od avto- mobila, se je Ivanček zagnal proti desni strani ceste in pod zadnje kolo avtomobila, ki ga je zmečkalo in Ivanček je oble- žal na mestu mrtev. Vsaka zdravniška intervencija in po- moč bi bila brezuspešna, ker je bilo malo telesce preveč po- škodo\-ano. Stai-.^a in vse ostale, ki so pritekli na kraj nesreče, je dogodek težko prizadel in ne- dvomno so vsaj v sebi priznali, da je puščanje zlasti malih otrok ob tako ]>rometni cesti brez nadzorstva odraslih veliko- Icrat usodno za njihovo življe- nje. Ljudska prosveta v Zavruu . Pred kratkim so imeli v Za vrču občni zbor IZUD. Ze precej časa je vladalo v tem društvu precejšnje mrtvilo. V društvo so .se vključili predvsem mladinci, ki imajo mnogo volje in veselja do de- la. Letos so uprizorili igro »Za- drega nad zadrego« in so do- segli precej dober uspeh. Na občnem zboru so med drugim sklenili, da bodo za 1. maj pripravili daljši kulturni program. Tudi ljudska knjižnica je na novo urejena, vodi jo zelo pri- zadevni mladinec Martin Prav- dič. Tako bodo Zavrčani imeli možnost, da .si isposojajo knji- ge, kakršne si želijo, .saj ima knjižnica ca. 400 leposlovnih, strokovnih, znanstvenih in mla- dinskih knjig. Ljudje imajo ve- liko zanimanje za Prešernovo družbo, saj se jih je včlanilo že nad 160. Tako je novoizvoljeni odbor že v začetku obstoja pokazal mnogo volje, dai pospeši pro- svetljevanje ljudi v kraju. K K MESTNI KINO PTUJ predva.iia v dneh od 23. do marca ameriški film »SCDNIK TIMBEVI.£N« — in v dneh od 27. d-o -9. marca -iugaslovan-rAi film »KONCERT«. Ptu.iski osmosolci priredijo MATURANTSKI PLES dne 7. aprila, ob 20. uri v Narodnem domu. Vljudno vablifni! PRIJATELJEM KEGLJAŠKEGA ŠPORTA Kegljaško športno druištvo ^^Drava« Ptuj obvešča člane in članice, da se bodo vršili vsi tre- ningi od 1. aprila 1956 dalje na novem dvosteznem kogljiču na stadionu društva >Drava'^ Ptuj. Slavnostna otvoritev novega kegljišča bo na dan delavskega praznika 1. maja 1956. Obvečamo tudi delavske 1«>- lekti\'e in sindikalne organiza- cije, da sprejemamo nove člane in članice, ki se naj grupirajo v skupinah po 10 do 12 članov. Te skupine bodo tvorile samo- stojne krožke, ki bodo nosile svoje ime. Posebej vabin^o mladino, da se vklju^čl v naše vr.ste! Umik pr"6d videva kegljanje vsak dan v tednu od 15. do 23. ure. Trening ene skupine traja po 3 ure. Prijave sprejemata: predsednik keglja^-lšega kluba tov. Jurij Zadravcc in tov. Mi- So Drobina, tajnik društva, za- posien v Pletami Ptuj. ODBOR ..OSTINSKO PODJETJE »BREG<^ PTUJ, Zadružni trg S. >. vla na {X)dlagi sklepa Delavskega sveta z dne 11. marca 1956 .»iledeče predmete; 1 PAR TEŽKIH KONJ Z OPREMO 9 VOZ (L.AHKIH IN TEŽKIH) 1 PLIG 1 BR.\NO državnemu ali zadružnemu podjetju do 31. marca 19.56. Po tem roku bodo navedena osnovna sredstva na razpolago tudi priv-atnikom. v sredo, 21. marca 1956 (za liter kilogram ali kos) Čebula 60. česen 120, lušč-en fižol 5n hren 100, krompir 15, neteršilj 60. rdeča pesa 35, red- kev 25, zelje 30, korenček 50. ohrovt 30. koruza 35, ošerica 35, wes 35, koruzna moka 35, aj- dova moka 60. koruzni zjdrob 130. prosen.a !--aša 80. .surovo ma- s\o 400, zaseka 300, mleko 28, smetana 130, ar 40 do 80. koko- ši 400. piščanci 400, jabolka 30. orehi 140, jajca 14, kisla repa 30, kislo zelje 50, radič 200, moto- vileč 200, ječmCTiOva kaša 180. Tudi v Pršetincih so se zbrali in pomenili člani SZDL o vseh perečih vprašanjih Sestanka SZDL v Pi^etincih pa se je 18. marca t. 1. udeleži- lo okrog 50 članov, ki jim je govoril sekretar tov. Ludvik Fi- lipič. O davčni politiki jim je pojasnil več vpra.šanj tov. Jože Romih. Na tem sestanku je bilo go- vora tudi o 22. juliju t 1., ko bo prejelo Gasil.s.ko društvo od or- ganizacije SZDL gasilski pra- por. Ta dan bodo v Pršetincih praznovali dan v.staje in doma- či praznik, Ici ga pripravljajo člani pripravljalnega odbora, zastopniki vseh množičnih orga- nizacij in drut:te\\ Po sestanku je bila še otvoritev v zvezi z elekterifikaciio 23 hiš. v katerih je zasvetila luč. Med temi je tudi gasilski dom. Mladinska organizacija Ivanjkovci Dram.sk! odsek ivanjkovske mladine pripravlja Ferdo Koza- kovo štiridejanko »Profesor Klepec«. Upamo da jim bo za uprizoritev te na razpolago ivanjkovska prosvetna dvorana z odrom, saj je res težko ver- jeti, da za februarsko mladin- sko prireditev v ivanjkovski dvorani ni bilo prostora. Kuharski tečaj, ki ga je pri- pravila mladinska organizacija z materialno pomočjo ZB NOV Ivanjkovci, obiskuje 18 mla- dink. Pod vodstvom tov. Marije Hrvacki dobro uspeva, končne rezultate pa bomo lahko ocenili na razstavi, ki bo ob zaključku tečaja. \ S, REGISTRACUA MOTORNIH VOZIL Tajništvo za notranje zadeve OLO P.uj obvešča vse lastnike motornih vozil, da bo redna let- na registracija motornih vozil od 2. do 7. aprila 1956 pred ga- ražami SAP v Ptuju v Rajspovi ulici. Pregled bo od 2. do 5. aiprila v Ptuju, 6. aprila v Ki- dričevem, 7. aprila pa v Ormo- žu. Motoma vozila, ki bodo pri- peljana k tehničnemu pregledu, morajo biti čista, primemo na- mazana ter opremljena z vsemi varnostnimi napravami. Lastni- ki naj pred registracijo plačajo predpisano takso ter pri pregle- du predložijo potrdilo. Motoma vozila, katerih last- niki ne bodo pripeljali na teh- nični pregled, se v javnem pro- metu ne bodo smela uporabljati. Evidenčne tablice teh voal je treba oddati do 3. aprila t. 1. pri Tajni št\aT za notranje zadeve OLO Ptuj. RAZGLAS Obveščamo vse svinjerejce, ki želijo dati cepiti svinje proti svinjsilci rdečici, da prijavijo cepljenje svinj na krajevnih uradih. Svinjerejci bivše Mestne občine pa na Občinskem ljud- skem odboru Ptuj. Cepljenje svinj se bo vršilo meseca aprila. Svinje se bodo cepile samo prijavljencem. Načelnik oddelita za gospodarstvo Frido K'ančnik. 1, r. OGLAS! TrgovSfko podjetje -»Tobak« v Ptuju sprejme v službo samo- stojnega računovodje bilancista z večletno prakso z nastopom 1. maja 1956. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opi- som dosedanje zaposlitve poslati na upravni odbor pK>djetja »To- bak« v Ptuju. MAMICE! Pošljite svoje cicibane k red- ni telovadbi, ki je odslej ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 15.15 v Mladiki. Ker bo apri- la akademija, jih pošiljajte redno. Vadi t^-v Izlakarjeva. TVD »Partizan« Ptuj OGLAS Avto-moto društvo v Ptuju lx> predvajalo vnrcstorih Mest- nega kina v Ptuju v nedeljo, 25. marca t. 1.. ob 9. in 13. uri film o proizvodnji a\'tomobilov tovarne ^>Mercedes«, dirkah, re- kordih in drugih vozni ah z av- tomobili. Vstoonina 20 din, za mladino 10. din. ^ A\'to-moto društvo Ptuj RAZGLAS 1) Obveščamo vse prebival- ce, ki so se prijavili za vrtove, da bomo vrtove delili po sle- dečem razporedu: 26. III. ob 8. uri na parceli pri tovarni Pirih; 26. III. ob 11. uri na parceli bivša last Strašila; 26. III. ob 12. uri na parceli Ob studenčnici; 26. III. ob 13. uri na parceli Ob mariborski cesti; 27. III. ob 8. uri na parceli bivša last Somerja na Bregu; 27. III. ob 12. uri na parceli Ob grajeni: 28. III. ■ ob 8 uri na parceli za v Kmetovalcem«; 28. III. ob 11. uri na parceli za garažami; 29. III. ob 8. uri na parceli pod bolnico; 29. III. ob 13. uri na parceli v Ljudskem vrtu; 30. III. ob 8. uri na parceli na birahi ob Dravi: 30. III, ob 11. uri na parceli na Vičavi. 2) Vsd interesenti, ki so imeli vrt v letu 1955 in so se na no- vo prijavili, naj pridejo ob do- ločenih dneh na svoje parcele. 3) Vsi tisti pa, ki še do sedaj niso imeli vrtov, naj pridejo ob določenih dneh na parcele, kjer bi radi imeli vrt. 4) Ostali, ki ne bi radi imeli vrtov na naštetih parcelah, naj pridejo 31 III. ob 8. uri na par- celo 7-a bloki. Interesenti, ki ne bodo prišli na dan delitve na parcele, vr- tov ne bodo mogli dobiti. Prav tako ne bodo mogli do- biti vrtov vsi oni, ki se niso prijavili na Obč. LO Ptuj do določenega roka, ne glede na to, če so vrt imeli ali ne. Načelnik oddelka za gospodarstvo Frido Klančnik OBJAVA Obveščamo vse davčne obvez- nike v območju občine Ptuj, da lahko vsak dan dobijo pri tukajšnjem uradu prijave za predpis taks — vprežnih vozil, delo\'ne živine, pse, proizvajal- nih sredstev in hibridno trto. Rok za vložitev prijav je 31. marec 1956. Prijave se bodo tudi lahko dobile pri krnjevnih uradih Hajdina, Starše, Graje- na, Rogoznica in Markovci. Uprava za dohodke Obč. ljudskega odbora Ptuj OBJAVA NAJDENIH PREDMETOV V shrambi Občinskega ljud- skega odbora v Ptuju se naha- jajo sledeči n;rdeni nrcdmeti: 1 moško kolo, modre barve, brez znamke, številka okvirja 1337937; 1 moško kolo, neznane zJiamke, št. 98472; 1 moško kolo, nepopolno, št. G 38374; 1 žensko kolo »Stadion«, št. 583371; 1 mo- ško kolo brez znamke, št. 80334; 1 moško kolo znamke »Junion«-. črne barve, št. 87470; 1 okvir moškega kolesa št. 2023696; 1 okvir moškega kolesa neznane znamke in številke; 1 moški dežni plašč, gumiran, sive bar- . ve; 3 denarnice, ena z manjšim zneskom gotovnie in dvema sli- kama, ostali dve brez vsebine; 1 bankovec za več i i znesek; 2 stari delavski aktovki. 1 nahrbt- nik z manjšo količino fižola in koruznega zdroba. Lastniki zgoraj navedenih stvari se pozivajo, da se zgla- sijo pri Občinsikem Ijudsikem odboru v Ptuju v svrho prevze- ma svo.je lastnine. Iz pisarne Oddelka za splošno upravo Občinski l.nid. odb. Ptuj PARCELO v Domavi - Mostju prodam. — Peteršič Pavel, Zrkovska cesta 85, Maribor. MOTOR BSA 350 ccm. brezhi- ben, prodam najboljšemu po- nudniku. Naslov v upravi. KRMO prodam. — Vprašajte v Orešju 8, Gecl. STAVBNO PARCELO na Tra- tah prodam. Naslov v upravi. HIŠO Z 80 AROV ZEMLJE v bližini Ptuja, stavbno parce- lo 10 arov pri Hajdinski po- staji, šivalni stroj »Neger« in radio aparat »Pliilips« pi-o- dam. Stanko Brodnjak, Dra- ženci 24, Hajdina. KOLARNICO, primemo za pre- zidavo v hišo, prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. Vprašati v upravi. 10 AROV PARCELE pri Haj- dinski postaji prodam. Vpra- šajte pri Erhatič, Breg, Ptuj. NASLA so se OCALA. Kdor jih je zgubil naj se zglasi pri Štefaniji Chrelver, Zrinj^o- Frankopanska 1 a, Ptuj. PRODAM VINOGRAD, sado- nosnik, travnik, gozd — aron- dirano 5.40 ha ter gospodarsko poslopje v občini Podlehnik. Naslov v upravi lista. V PTUJU NA ZADRUŽNEM TRGU (pri Obrtnih delavni- cah) sem izgubil 17. marca le- vo usnjeno rokavico. Najdite- lja prosim, da jo preti nagra- di odda v upravi »Ptujskega tednika«. Ob težiki izgubi moža in o.e*^^ FRANCA TOPA J. iz Apač se iskreno zahvaljujem vsem. ki So ga spremili na zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem vencev. Posebno zahvalo dolgujem sindikalni organizaciji Kidriče- vo za pomoč v najtežjih trenut- kih. Enaka zahvala gr^e Društvu upokojencev na Hajdini in Ga- sil-?ki četi Apače za vsestransko pomoč. Žalujoča /ena Pepca in sin Franc