1 Leto XIII. [ Štev. 166 TELEFON* UREDNIŠTVA 25*6? U P B A V E 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, ponedeljek 24. julija 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po .pošli 14 din. dostavljen ua dom 16 din, tujina HO din Cena din 1*— | Tokio novo Monakovo? ^ 1« ■ | po japonskih vesteh vklonila iaponskim zahtevam in bo opustila nadaljnje podpiran e Kitaicev — Današnja Dodrobna pogajanja Pred uradnimi izsavami v Tokiu in Londonu — Angina si hoče ohraniti uradnimi izjavami v Tokiu in Londonu proste roke za Evropo 1OKIO, 24. julija. Besedilo načelnega sporazuma v japotisko-angleških pogajanjih za ureditev tiencinskega spora bo objavljeno danes istočasno v Tokiu in Lon donu. v Londonu bo podal Izjavo o sporazumu najbrže ministrski predsednik r' Chamberlain v parlamentu. Po tukajšnjih informacijah bo angleška vlada priznala sedanje vojno stanje na Kitajskem in upoštevala japonske ukrepe za var-n0st in red. Anglija bo opustila vse nadaljnje akcije, ki W bile škodljive Japon-in koristne Kitajcem. IZJAVAMA V TOKIU IN LON-, DONU k°NDON, 24. julija. Reuter. V zvezi z ri f ^"japonskim sporazumom bodo po loč nes v Londonu in Tokiu ustrezajta Uradne izlave- Posameznosti dose-s- e?,a sP°razuma so znane za enkrat >z japonskega vira. Na angleškem ^jn.dest« izjavljajo, da je treba na>v^' laponske vesti in komentarje z Chan! fezervo in počakati na današnjo b&rlainovo izjavo v parlamentu. tlenje »ašahi šimbuna« vj v ^ julija. »Ašahl Šimbun« prahom nV®2i s spomenico, ki sta jo v so-Sedai a isa,a ^rlta ln Braigle, da mora sJedk .8^a Izvršiti vse praktične na-OU-A ?* Ovirajo Iz doseženega spora-gai List dodaja, da bodo današnja po-vDrafJa. 0 podrobnostih tiencinskega dofr. ia. nu(Ma Angliji priložnost, da kftn, n^ra sv°i° resno dobro voljo. Te- se bo določilo tudi fot? Angli)e do sr®dnJ© kitajske vlade '“•tanovljene po Japoncih, op. ur.) Ako "•zna to vlado Japonska, bo morala sto-r‘ti isto tudi Anglija. SEDEM JAPONSKIH ZAHTEV TOKIO, 24. julija. Agencija Domej po- roča, da bo po pisanju japonskih listov stavila japonska vlada pri današnjih pogajanjih sledeče zahteve glede Tienclna: 1. izročitev štirih kitajskih morilcev; 2. izgon Japoncem nezabeljenih elementov, s katerimi Je preplavljena tieneinska koncesija in ogražajo mir in red; 3. preiskava o protijaponskih akcijah v koncesiji; 4. zamenjava kitajskih častnikov, ki so nasprotniki Japoncev; 5. izročitev denarja, ki je deponiran v kitajskih bankah v koncesiji. 6. sodelovanje Anglije pri cirkulaciji bankovcev federalne rezervne banke; 7. pravica do odškodniue Japoncem zaradi padca kitajskega denarja. USODNI TEDNI ZA KITAJCE. ČUNGKING, 24. julija. Med tukajšnjimi tujci prevladuje prepričanje, da bodo prihodnji trije tedni za Kitajce usodne važnosti. Rezultati tokijskih pogajanj dokazujejo, da je Anglija popolnoma sprejela japonsko stališče in gre sedaj dejansko za rešitev nastalega spora v škodo Kitajski. To novo stališče Anglije bi utegnilo Imeti teSke nasledke za ves Daljni vzhod, ker sta se tako Anglija kot Amerika doelej zadrževali kot prijateljici maršala čangkajška in Kitajske. Na podlagi dogodkov v Tokiu bo Anglija popolnoma izgubila simpatije, deležna. ki jih Je doslej bila DANAŠNJA POGAJANJA. TOKIO, 24. julija. Danes ob 9.20 (po japonskem času) so se pričela tu prva pogajanja o podrobnostih tiencinskega vprašanja. Uradni jezik pogajanj je japonščina. Z japonske strani so se udeležili pogajanj veleposlanik Kato, tiencinski generalni konzul Tamaka, general Muto in polkovnik Kavamura, z angleške pa veleposlanik Craigie, general Pigot, angleški generalni konzul v Tiencinu, major Herbert Mekrae in trije uradniki veleposlaništva v Tokiu. Pred pričetkom pogajanj je veleposlanik Craigie obiskal japonskega zunanjega ministra Arito ter se z njim sporazumel o posameznostih, kako naj se vodijo pogajanja. Prvi sestanek obeh delegacij je trajal dve url. Minister Kato je podal poročilo o stališču Japonske, veleposlanik Craigie je pa odgovoril v imenu Anglije v glavnih potezah. Pogajanja se bodo popoldne nadaljevala. VAŽNEJŠA JE EVROPA. LONDON, 24. julija. Na poučenem mestu se izjavlja, da zaenkrat še ne more biti govora o kaki angleški kapitulaciji pred Japonci. Na drugi strani je pa treba tudi upoštevati, da želi Anglija doseči na Daljnem vzhodu mir, da si ohrani proste roke v Evropi. Vprašanje Daljnega vzhoda se bodo končno rešila — In gotovo ne na škodo Anglije — ko bodo prej rešena ona v Evropi. oiž J Nevaren razdor v nacionalistični Španiji hS^lavni ,STe> pričeli GUE BAJE LONDON, 24. julija. Po zanesljivih podor iz *Pa,,iJ« J® Izbruhnil odkrit raz-arlii !?eti Franc°vJmi falangisti in mon-ki je zajel tudi samo vlado ln po-resno krizo, Dočim zahtevajo "arhlsti takojšnjo obnovitev monarhi-v'r\ eri «paj° dobiti sami vso oblast ln 8e fa,angisti temu odločno upirajo vinl aial° P1-1 ohranitvi republikanske o ne oblike. Na njihovi strani je tudi general Franco. Zatrjuje se, da je general _. f° de Liano že zapustil Španijo. Do-P ntk »Times« pa poroča, da je bil vče-*tii,are^ran R*neral Yague In da so nakan! V resni nemlri- Glavno vpra-; ■"“J«, s katerim se sedaj bavl general i NACIONALISTI, RAZDELJENI NA FALANG1STE IN MONAR-BOJ ZA NADOBLAST. — KRIZA V VLADI. — GENERAL JA- ARETIRAN. Franco, je vprašanje določitve novega ministrskega predsednika. Oostajati dve glavni kandidaturi: prvi kandidat je Se-rano Suner, sedanji notranji minister in Francov zet, drugi pa general grof Jordana, podpredsednik ministrskega sveta za časa državljanske vojne. Odločitev je otežena s tem, ker zastopata oba, čeprav sta najzvestejša sodelavca generala Franca, vsak svoje stališče. General Franco bi s svojo odločitvijo rad dokazal, da ni niti za falanglste niti za monarhiste. Tudi finančni minister Andres Amado In pravosodni minister grof Rodenzo nameravata odstopiti. Demanti iz Londona, Varšave in Berlina VSEH TREH PRESTOLNICAH URADNO ZANIKAJO VSE VESTI O TAJNIH POGAJANJIH IN O SPREMEMBI STALISCA DO GDANSKA. ^PNDON, 24. julija. Tu je bilo včeraj, in nadaljnje oboroževanje. Niti Chamber- ^javljeno, z ozirom na alarmantne vesti ” tajnih pogajanjih med Anglijo in Nem-Jl°> da angleški vladi ni znan nikak na-za sporazumevanje z nemško vlado 11 Za odobritev posojila ene mlijarde bilm šterlingov, ki naj bi ga baje do- 0 a Nemčija od Anglija pod pogojem, da svoje dosedanje politične metode lain niti Halifax ali kateri koli drugi an gleški minister ne vedo ničesar o kakem zadevnem načrtu, ki naj bi bil izročen nemškemu delegatu WohJthatu ob priliki njegovega obiska v Londonu pretekli teden. VVohlthatu je bilo nasprotno na nedvoumen način sporočeno angleško stališče, da se bo Anglija v bodoče brezpo- gojno uprla vsem nasiljem v Evropi In v polni meri izpolnila obljube, ki jih je dala Poljski, Romuniji in Grčiji. VARŠAVA, 24. julija. V zvezi z zadnjimi manevri v javnem mnenju, ki naj b? povzročilo zmedo pojmov, je izdalo poljsko zunanje ministrstvo izjavo, v kateri pravi: »Ugotavljamo še enkrat, da bo smatrala Poljska vsak poizkus za aneksijo Gdanska kot kršitev pravnega In političnega statuta. Poljska bo prisiljena po seči po obrambnih ukrepih. Stališče Poljske je jasno formulirala zadnja izjava maršala Rydz-Smyglega. To je bila zadnja beseda Poljske. Prečitajo naj si jo še enkrat vsi, ki še vedno mislijo, da se bo dala Poljska prevarati za Gdansk brez boja.« BERLIN, 24. julija. Na nemškem uradnem mestu Izjavljajo, da so z začudenjem sprejeli londonsko časnlško tolmačenje zadnje izjave zastopnika nemškega zunanjega ministrstva o Gdansku. Ta Izjava je le potrdila dosedanje nespremenljivo nemško stališče, da je Gdansk nemški In se mora zato vrnit! k Nemčiji. Morska kača moskovskih popajani MOSKVA, 24. julija. Včeraj je Ml v Kremlju nov sestanek med Molotovom In zastopniki Anglije ter Francije. O sestanku ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Zastopniki Francije in Anglije so takoj po sestanku v Kremlju sestavili poročilo za vladi v Londonu ln Parizu. Iz tega se sklepa, da sporazum še ni dosežen, a da pogajanja tudi niso razbita. ZOGU NA NORVEŠKEM. OSLO, 24. julija. Havas. Iz Stockholma sta prispela semkaj bivši albanski kralj Zogu in kraljica Geraldina. Zapiski Sir John Simon Notranji minister sir John Simon spada po splošni sodbi med-glavne ste bre, na katere se opira angleški min. predsednik Nevilie _ Chamberlain v ' svoji konserva- tivni sporazutnaški zunanji politfki. Tudi za časa lanske sudetsko krize, ki je vodila v Monakovo in letos v razkosanje Češkoslovaške, je stal sir J6hn Simon Chamberlainu krepko ob strani in postal posebno trn v peti mlajšim članom vlade, še bolj pa seveda vladnim in nevladnim opozicionalcem. Ti so že često poizkusili, da bi ga izločili iz vlade, toda Chamberlain se temu vpira z vsemi silami. Sir John Simon je bil rojen 28. februarja 1. 1873. Od 1. 1899 do 1. 1906. je bil odvetnik, nato se je pa posvetil politiki iu postal poslanec liberalne stranke. Od 1. 1910. da 1915. je zavzema! razne važne funkcije v ministrstvih, 1. 1915. je postal državni podtajnik v notranjem ministrstvu, 1. 1931. je ustanovil za časa Macdo-naldove vlade posebno frakcijo nacionalnih liberalcev in se poslej nagibal vedno bolj na konservativno stran. Še isto leto je postal zunanji minister in ostal do imenovanja Edena 1. 1930. Potem je postal notranji minister. Ozadja irskega terorizma „Daily Herald“ poroča, da se je angleški policiji posrečilo nedvoumno dognati, da podpira teroristične akcije IRA (irske revolucionarne vojske) neka tuja velesila, ki ji daje na razpolago vsa potrebna materialna sredstva. Zaradi tega se je vlada tudi odločila za nova polnomočja policiji in poostritev odredb proti terorizmu. Po novem zakonu, ki ga je poslanska zbornica odobrila, se obsoja tudi že samo članstvo pri IRA kot zločin. Hitlerjev osebni adjutant Kakor poročajo nemški listi, je imenoval Adolf Hitler za svojega novega osebnega adjutanta mornariškega kapetana Albrechta. Novi adjutant; je bil že doslej zvezni čas u k med kance-larjem iu admiralitelo in je imel pri Hitlerju velik vpliv. Z vso resnostjo se namreč zatrjuje, da je bil on tisti, ki ga je nagovoril, da je odpovedal obenem z nenapadalno pogodbo med Nemčijo iu Poljsko tudi pomorski sporazum med Nemčijo in Anglijo. Kapetan Albrecht je mnogo potoval, govori več jezikov in obvlada med drugim popolnoma tudi angleščino. Vloga Ironsidea v vojni „Kurjer Poranny“, poluradno glasilo poljske vlade, piše k obisku angleškega generala Ironsidea na Poljskem, da je njegova misija toliko večjega pomena, ker bo po vsej verjetnosti v primeru vojne vrhovni poveljnik angleške ekspedicijske armade, ki bo poslana na evropsko celino. Poznavanje vojaške moči Poljske bo zanj v tem primeru dragoceno, ker jo bo lahko po lastnem preudarku vračunal v svoje načrte. Angleški radio in srednja Evropa Na predlog poslanca Arthurja Hen-dersona pripravlja angleško poštno ministrstvo radiofonsko oddajo tedenskih političnih vesti v madžarščini, srbohrvaščini, romunščini in češčini. Maribor, 24. julija, čitatelj, ki čita vsak dan brzojavna poročila na prvih straneh domačih in tujih dnevnikov, si težko ustvari iz raznih nasprotujočih si vesti točno sodbo o mednarodnem položaju. Listi prejemajo svoja poročila iz različnih krajev in virov, ki so več ali manj vsa tendenčno pobarvana, bodisi da izvirajo iz totalitarnih ali iz demokratičnih držav. Čisto naravno je namreč, da prikazujejo n. pr. v Nemčiji vsak dogodek v mednarodni politiki drugače, kakor n. pr. v Franciji. Kar je pri enih belo, je pri drugih često črno, zato je vselej važen že kraj, od kod poročilo izvira. Mimo tega se stalno iz-preminja tudi razpoloženje, in vsako trenutno zatišje v kakem aktualnem sporu more nanadoma povzročiti tiho upanje na izboljšanje, ki ne bo samo trenutno. Nasprotno pa more vzbuditi vsaka poostritev močan porast pesimizma. Stopinja optimizma ali pesimizma se ravna zopet po kraju izvora kakega poročila- Dasi presojajo n. pr. v Parizu in Londonu ista dogodek več ali manj z istega zrelišča, je reakcija nanj vendarle različna. Različnost pa ustvarja tudi vprašanje, ali je sodba bila podana iz vladnih, opozicio-nalnrh ali nevtralnih krogov. Ako presodimo objektivno, z mirom hladnega računarja mednarodni politični položaj, kakršnega ustvarjajo vprašanja, ki so v zadnjih mesecih v ospredju, moremo tudi iz vse te obilice vedno se spreminjajočih vesti, mnenj m razpoloženj izluščiti sodbo, uporabljivo za daljše razdobje. Vzemimo za primer gdansko vprašanje, ki je trenutno najbolj aktualno. Ako ga presojamo po omenjenem načelu, moremo ugotoviti, da se od vsega začetka do danes ni v svojem bistvu prav nič spremenilo. Vsak dan se menjajoča optimistična in pesimistična poročila, taka, ki menijo da se ne d£ rešiti brez vojne in taka, ki verujejo v sporazumno ureditev, dejanskega stanja tega vprašanja nič ne menjajo. Nemčija se je postavila na stališče, da se mora Gdansk priključiti njej in da se bo prej ali slej tudi priključil; Poljska se je pa odločila, da te priključitve ne bo dopustila. Od dneva, ko sta bili ti stališči ugotovljeni, je položaj gdanskega vprašanja vedno enak, pa naj bodo v samem Gdansku nacionalni socialisti mirni ali ne, naj se oborožuje-jo aJi ne ,naj Forster in Zaske govorita ali ne itd. Barometer nemira ali miru, pesimizma ali optimizma, alarmov in zatišij kaže samo trenutna razpoloženja, ne pa stanja jedra problema, ki je od tega dviganja in padanja razpoloženjske igle neodvisno. Jedro problema je še nerešeno in bo vedno enako, dokler se bodisi v Nemčiji bodisi v Poljski ne odločijo ali za resignacijo ali za operacijo. Prav isto velja za vsa druga aktualna mednarodna vprašanja, kakor so itajijan-sko-francosko vprašanje Tunizije, Dži-butija in Sueza, vprašanje madžarsko-romunske revizije v Transilvaniji, vprašanje japonsko-anglešklh odnošajev itd. Nobeno teh vprašanj še ni rešeno in vsako pritiska stalno na mednarodne odno-šaje, pa naj se pritisk tudi včasih trenutno zmanjša ali poveča. Vsakdo pa se mora tudi zavedati, da se vsa ta vprašanja morajo nekoč in na neki način rešiti, kajti sama po sebi ne bodo nikoli izginila sveta, najmanj ne s časniškimi polemikami in po razpoloženju se spreminjajočimi optimističnimi ali pesimističnimi presojami. Zato so vsa ta vprašanja v svojih jedrih za svetovni mir stalno nevarna in morejo, ako se sporazumno ne rešijo, pri vesti prej ali slej do odprtih konfliktov, bilo že v bližnji bodočnosti ali Šele čez daljšo dobo. Kakor stoje stvari sedal, je pa upanje na sporazum minimalno, odnosno vsak dan manjše. To upanje zmanjšuje mimo drugega že samo dejstvo, da se vse nasproujoče sl države čedalje bolj oborožujejo, da so dan na dan bolj pri pravljene za napad in za obrambo in je zato dan na dan vsaka zase bolj prepriča na, da bi bil morda končni oboroženi obra čun zanjo še najugodnejši, ker bi vsa ta vprašanja rešil stoodstotno po njenih željah. Iz tega moremo zaključiti samo eno: da je mednarodni politični položaj stalno napet in da so eventualne od časa do čase ponavljajoče optimistične presoje le površinski znaki, nekako tako, kakor subjektivna razpoloženja nevarno bolne ga človeka, katerega bolezen še ni dose Preiskave o premoženju čeških politikov PO SKLEPU STRANKE NARODNEGA EDINSTVA BODO UGOTOVILI, OD KOD IZVIRA PREMOŽENJE BIVŠIH MINISTROV, POSLANCEV ITD. Domač« zap.SK> PRAGA, 24. julija. Češka stranka narodnega edinstva je sklenila, da naredi preiskavo, od kod bivšim politikom premoženje. Preiskali bodo dohodke vseh politikov med 22. oktobrom 1918. ter 1. julijem 1939. Vse osebe, za katere se bo dognalo, da so prišle nepoštenim potom do denarja pridejo pred sodišče. Preiskali bodo dohodke vseh bivših ministrov, poslancev, voditeljev in tajnikov strank, vodilnih osebnosti v državnih in občin- skih upravah ter vodilnih gospodarstvenikov. Vse te osebe so že dobile nalog, da predložijo spisek imetja in njegov vir. Te spiske bo proučevala posebna ttomi-sija 5 članov, ki jo bo imenoval predsed-nih Hacha. Odločitev te komisije bo brez priziva. Če se bo pri komu našlo preveč denarja, ga bo moral vrniti državi. Vlada bo prisilila bivše politike, da izpolnijo zahtevane spiske. Angleško posojilo Poljski DOSEŽEN JE KONČNI SPORAZUM, V KATEREM JE ANGLIJA SPREJELA VSE GLAVNE POLJSKE ZAHTEVE LONDON, 24. julija. Reuter. Diplomatski urednik »Flnanciel Times«-ov je ob priliki bivanja poljskega polkovnika Koca na Angleškem izvedel, da bo dala Velika Britanija Poljski kredit 8 milijonov luntov sterlingov za oboroževanje. Razen tega bo dobila Poljska še posojilo 5 mili- jonov funtov in 600 milijonov frankov od Anglije in Francije. Angleška vlada je kon čno pristala na to, da sme Poljska uporabiti del tega denarja tudi za nabave od drugod, in ne le iz Anglije. Posojilo je izrazito političnega, in ne trgovskega zna čaja. Položaj v Mandžuriji RUSKO POROČILO O MOČI JAPONSKIH IN MAND2URSKIH BOJNIH SIL. NOVI LETALSKI SPOPADI Z RUSI. 20.000 japonskimi častniki. Razen tega pa razpolagajo tudi s 15.000 ruskimi belogardisti. LONDON, 24. julija Agencija Domej poroča, da so nastali novi boji med mon golsko-sovjetskimi in mandžursko-japon-skimi letalskimi oddelki pri Buirnorskem jezeru. Japonci trdijo, da »so zbili« zopet 51 sovjetskih letal. LONDON, 24. julija. Po poročilu iz Vtai divostoka so imeli Japonci 1. julija letos v Mandžuriji 500 vojaških in 60 potniških letal na 150 letališčih. Na teh stalnih in zasilnih letališčih je mogoče namestiti 2000 do 2800 letal. Sedaj se grade še nova letališča v bližini ruskega primorja. Japonska vojska v Mandžuriji ima 15 divizij, mandžurska štele 90.000 mož z Franclja dob! novega zunanjega ministra? PARIZ, 24. julija. Socialistični dnevnik »Populalre« in nacionalistični tednik »Aux icoutes« pišeta, da bo verjetno te dni prišlo do izprememb v francoski vladi. Da-adier se še ni odločil za osebo novega zunanjega ministra. Kandidata sta sedanji finančni minister Paul Reynattd hi zunanji minister za kolonije George« Mandel. Mandel ima več izgledov. Listi pišejo, da bo zadnji vohunski škandal stal polo-: ta j dva aktivna ministra. Cortesi se vraža v Varšavo RIM, 24. julija. Havas. Državni tajnik kardinal Maglione je sprejel danes msgr. Cortesia, apostolskega nuncija v Varšavi, ki biva že več tednov v Rimu. Po avdienci se je nuncij takoj vrnil v Varšavo. Zatrjuje se, da nosi s seboj nove Instruk-cije papeža za posredovanje pri poljski vladi zaradi nemško-poljske napetosti. Požar v toledski nadškofi]! TOLEDO, 24. julija. Havas. V nadškofijski palači je nenadoma izbruhnil požar. Gasilci so morali v vsej naglici porušiti most, ki veže palačo s katedralo, da so tako rešili pred plameni starinsko cerkev. Gašenje je bilo zaradi pomanjkanja vode zelo otežkočeno. V 250 urah je krasna stavba pogorela do tal. Materialna škoda je ogromna; zgradba je bila ena najstarejših klasičnih del stare Španije. Sam nadškof je osebno vodil gašenje in je zapustil poslopje šele, ko je bilo jasno, da je vsaka rešitev zaman. Dragocena knjižnica z veliko zbirko starih litin in rokopisov, ki segajo še v prvo dobo krščanstva na Špan spem, so rešili. Arhitektom Je posebno žal za svečano zborovalno dvorano, ki je bila najgradocenejšl arhitektonski umotvor zgradbe. Sodijo da je požar nastal zaradi eksplozije kemikalij v kleti nadškofijske palače. ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA. MOSKVA, 24. julija. Agencija TASS javlja, da bo drugo zasedanje vrhovnega sveta ruskih komisarjev zvečer 25. julija v Kremlju. POARIE UMRL V PREISKAVO. PARIZ, 24. julija »Figaro« je izvedel, da je policijski uradnik Poarle, ki je bil pred 11 dnevi aretiran zaradi suma špionaže in je zadnje dneve ležal v bolnišnici, snoči umrl. Preiskava se bo vseeno nadaljevala. TEKME LETALSKIH MODELOV V LONDONU. BEOGRAD, 24. julija. V Londonu se je začelo mednarodno tekmovanje letalskih modelov za pokal kralja Petra II. Udeležene so s svojimi modeli Anglija, Francija, Nemčija, Jugoslavija, Belgija, Holandska in Švica. Jugoslavija je postavila dva letalska modela. DVE NOVI SVETNICI VATIKAN, 24 julija. Stefani. Danes dopoldne je papež prečital poslanico, s katero se proglašata za svetnici blažena Hema Galgani in Marija Peletieri, ustanoviteljici reda sester »Dobrega pastirja«. Usodna nesreča Pri gostilni Ker tič v Spodnjem jakobskem dolu v pesniški dolini se Je zaletel s kolesom v drevo 36 letni Ferdinand Kranjc. Udarec Je bil tako silen, da je Kranjc obležal na licu mesta mrtev. gla krize in zato še nihče ne more vedeti, ali se bo končala z ozdravitvijo ali s katastrofo. Na odločitev j$ mogoče sklepati samo po vrsti bolezni, ako vemo v koliko primerih se konča navadno z zmago ali porazom organizma. Trenutno moremo zato ugotoviti le to, da se čas odločilne krize mednarodnega položaja vidno približuje, a od obrata na višku te krize bo nazadnje odvisno, ali bo človeštvu ohranjen še mir, ali pa bo pahnjeno v novo vojno. *r* Kraitevtč Tom.s držati tudi v bodočnosti, ko ni Z strahu, da bi se črni dnevi vm Nam je edinstvo drago, posebnoj zdaj, ko so na dnevnem redu us vprašanja, ki se tičejo našega stanka.“ fe WL 2$. Mariborska napoved. Prevladovalo bo spremenljivo oblačno, malo vetreno in toplo vreme, temperatura bo ostala brez večjih izprememb. V soboto je bila naj večja toplota letos sploh, v popoldanskih urah se je dvignil toplomer do 35,6. Na sprotno pa je bila v nedeljo najvišja tem' peratura 19,4, danes zjutraj najnižja 12,2 opoldne pa 23,2. Snoči od sobote na :ie deljo je padlo za 3 mm dežia . Borza, Curih 24. julija. Beograd 10, Pariz 11.73K, London 20.74^, New York 443, Milan 23.30, Berlin 177.80, Praga 15.15, Sofija 5.40, Budimpešta 87.5, Bukarešta 3.25, Stališče nemških katoliko* ^ „Die Donau“, glasilo katolik' Nemcev v Jugoslaviji piše, da se y med nemško mladino začela ganda proti papešlvu, škofom in .fr hovščini in da sc ta propaganda i krat vrši z nedovoljenimi sr® Dejstvo je, da se iz Apalina širi n nemško opazovanje sveta, o čemer no priča nedavni govor vodje .0-ja, naperjen proti vsemu, kar j° * je liško. Zakaj bi ne bilo mogoče, v, dober Nemec pristaš novega^ sV nega nazora, pa obenem P0ŠteIUflna toličan?, se vprašuje list. P°n. ■ v „črna fronta" vstaja k obraJ*L vs' njej niso samo duhovniki, ogroženi katoličani," Novice Načrtna industrializacija naše države Problem industrializacije naše države postaja od dne do dne bolj pereč. Interesi vseh Jugoslovanov, posebno pa še nas Slovencev zahtevajo, da se čimprej pristopi k načrtnemu in pospešenemu izgrajevanju naše narodne industrije. Z rešitvijo tega vprašanja bi bili avtomatično rešeni tudi mnogi drugi problemi; n. pr. Omejila bi se brezposelnost in sezonsko izseljevanje, preprečil bi se izi.enadni beg industrije iz ene banovine v drugo itd. Ker vsi ti problemi še prav posebno v živo zadevajo nas Slovence, je naša dolžnost, da mi prvi iščemo in zahtevamo njih rešitev. Na vprašanje, zakaj se ni doslej industrializacija izvršila pri nas v večji meri, najlaže odgovorimo, če pregledamo faktorje, ki so nanjo neposredno ali posredno lahko -vplivali. Naj večji vpliv na našo državno industrijsko politiko je imel vsekakor domači veliki kapital. Toda le-ta še ni imel toli-_ finančne moči, da bi razvoj industrije ®ožel posebno pospešiti. Tujemu velekapitalu so se sicer vrata y našo državo po svetovni vojni na stekaj odprla, toda ta je večinoma izkoriščal I® -trenutne konjunkture v posameznih r^nogah zato tudi ni tvegal velikih “lve$ticij. Tako je bilo predvsem z mno-rmi 'industrijskimi podjetji v Sloveniji, ® ,s® baš v tem času sele na jug. Le v v«,*- Ujetjih je tuj kapital riskiral v«cje investicije. ^eleposestniški krogi so večkrat bili ~,-!ažtio razpoloženi napram mladi do- dar '- indlustriii 1,1 Posebno takrat, ka-gjm le bivala visoko carinsko zaščito, s kmer ^ seveda znatno prizadeti baš 2? 'ter so bili prisiljeni kupovati dra-o^afie industrijske izdelke. na e!avski krogi pa niso imeli doslej pri ben °a ^r^avno industrijsko politiko no-ali pa skoraj nobenega vpliva. so tega pa ne smern0 pozabiti, da Via/ v industrijski politiki države pre-U .°0vali vplivi samo nekaterih centra »eno nastrojenih krogov, tako da rnno--rajipe niso pri tem imele skoraj nobenega vpliva. • V teh dejstvih se jasno vidi, kje tiče Vzroki, da se ie doslej pri industrializaciji naše države malo pazilo na interese narodov te države. Hrvati so bili vedno v borbi proti taki gospodarski politiki. In vprav ta problem ie eden izmed najbolj važnih v kompleksu »hrvatskega vprašanja«. Slovenci pa fno iz oportunizma — ki nam ie v osta-^ Prinesel več škode kot koristi — J10 Gospodarsko politiko centralističnih danr ®rlrali aIi celo podpirali Toda se-pre 11 casi so za take strankarske račune danes gre za narodni obstoj. Stal *a hrez močne industrije bo po- da ni v stanju, da bi sam — brez pritegnitve raztresenih kapitalov srednjih slojev — znatno pospešil razvoj industrializacije. Največjo možnost združiti te nekoncentrirane kapitale bi imela baš država sama s svojim obsežnim bankarskim aparatom (z Narodno banko in Poštno hranilnico na čelu) in tako formirati sredstva za uspešno industrializacijo. Taka centralizacija kapitala bi seveda bila možna čele takrat, kadar bo ljudstvo ime- c Slovesnost nove maše je bila včeraj ‘v opatijski "cerkvi sv. Danijela v Celju. Ob veliki asistenci je pel novo mašo g, Darko Božič iz Celja, sin mestnega na-stavljenca. Pridigoval je* celjski opat g. Peter Jurak, c Sprememba vremena. V noči na ne-lo popolno zaupanje In vero, da se bo' dcli° * je nenadoma pooblačilo Pričelo i„ je deževati. Deževalo je tudi še včeraj denar res izkoristil za razvoj In napredek zjutraj Cela včerajšnja nedelja je bil mrk gospodarstva, ki bi vsem pokrajinam dr« ; in oblačen dan. žave enako koristil. Ce se bo pa delalo | c Umora osumljena sta bila po krivem takrv kot Hotlei — ko se večina Henaria 1 posestnica Rezarjeva in njen sin iz Lju- tako KOt oosaej ko se vecma denarja {,'ečne Pred nek(j leli ^ našU posestnika v državne banke izteka iz tzv. »prečan skih krajev«, nazaj v te kraje pa prihaja za finansiranje industrije in za druge potrebe komaj nekaj nad desetino kreditov — potem se pač ne smemo nadejati posebnih uspehov od takih akcij. Ramuh. Proslava koroških borcev Velika proslava koroških borcev, bo v nedeljo 30. julija v trgu Ljubno ob Savinji, ki je dalo lepo število dobrovoljcev, ki so v letih 1918. in 1919. odhiteli na našo severno mejo in na Koroško. Proslavo priredi Krajevna organizacija LKB Gornji grad po naslednjem sporedu: ob K10. uri sprejem gostov na mostu v Ljubnem, ob 10. uri sv. maša za padle in umrle tovariše, po službi božji velik manifesta-cijski zbor na Forštu, po zboru odkritje spominske plošče na Brunetovi hiši. — Opoldne skupni obedi v raznih gostilnah. Ob 14. uri pričetek velike narodne veselice na Forštu. Sodelujejo domači pevci in godbeno društvo Ljubno z godbeniki v gorenjskih narodnih nošah. Čisti dobiček proslave je namenjen najrevnejšim članom. Vabimo na to proslavo narodno občinstvo, posebej iz slovenske domovine. — Kdor še ni videl lepe Zgornje savinjske.^-. if «r •. doline, ima priliko napraviti ta dan izlet ^pcSJma^Lbit. Skoda znaša blizu !o v Ljubno in tako obenem podpreti naše. Rezarja iz Ljubečne mrtvega v nekem jarku pri Ljubečni. Vse je kazalo, da je Rezar postal žrtev nesreče. Pred kratkim so zlobni jeziki raznesli govorico, da sta Rezarja usmrtila njegova žena in sin in so oba zaprli. Sedaj pa se je izkazalo, da sta nedolžna in so oba zopet izpustili* c Huda avtomobilska nesreča se ]e zgodila ponoči na soboto na ovinku pri Petrovčah. Po cesti sta se pripeljala z avtomobilom šoferja Henrik B. in Vekoslav K., oba iz Maribora. Bila sta v Ljubljani. Na ovanku pa je tovorni avtomohil zadel v zidano ograjo mostička s tako močj9, da je vrglo z vso silo ob drevo. Šoferja bivše severne borce. Ugodne zveze z autobusi proti Celju in proti Ljubljani omogočajo vsakomur z malimi stroški priti v Ljubno. Kdor si želi zasiguratl obed naj to prijavi do 26. t m. Krajevni organizaciji LKB Gornji grad. — Na proslavo vabijo okusno izdelani lepaki z vojakom, ki ima čelado na glavi in gleda proti vojvodskemu prestolu. Na čeladi je vejica slovenske lipe, ovita s trobojnico in na njej celjski grb, kar pomeni, da so se baš Celjani in okoličani Celja udeležili osvobojevalnih bojev na severni meji. Delovni tabor v Lešah Delovni tabor »Bran-i-bora« v Lešah je pridno na delu in akademiki imajo prav tukaj lepo priliko spoznavati socialno sliko našega delavca iz Mežiške doline. Leše so malone izključno rudarsko naselje s propadlim rudnikom; človeku se venomer vsiljuje eno in isto vprašanje, kako žive te iz delovnega procesa izločene rudarske družine. Akademiki, ki zrejo v ta mrtvi svet z dovoljno resnobo, so že iztaknili tako in toliko gradivo, da moraš to ljudstvo, zlasti pa matere Imenovati umetnika v odpovedi in trpljenju. Žilav in odporen narod, ki ima zelo skromno zahtevo; Samo kos golega življe nja, a je kljub svojemu skrajno otežkoče-nemu življenju zdravo radoveden in uka-željen. Rad čuje dobro in Iskreno bese mladine, žen in deklet ter moških na nedeljskem predavanju Janka Furlana o za-drugarstvu. Lešani so napolnili veliko dvorano stare šole in z zanimanjem sledili poljudnim izvajanjem, slonečim na praktičnem življenju. Iz razgovora ž njimi je videti, da se jim pogled na današnji svet in njegovo ureditev vedno bolj bistri in da znajo že gledati v ono zakulisno življenje, kjer se koti njihovo zlo in gorjč. Kje so gospodje, ki se tako radi nazivajo ljudske svetovalce, zastopnike, voditelje, itd!? Kje so, da bi tem siromakom v njihovi skrajni odpovedi vsaj zasilno pomagali? — Beda ljudstvo uči, da se morajo in morajo zanesti le nase, na svoje vzajemno sklopljene moči in na iskrene svetovalce, ki rastejo iz mladine, katera misli in čuti ž popolnoma tisoč dinarjev. ; v* : c Koncert Trboveljskih slavčkov bo v nedeljo, 30. t m. ob priliki Celjske razstave. Koncert bo ob i0. dopoldne in ob 5. popoldne. c Ledja Koroških boroev, krajevna organizacija, v Celju, ponovno poziva svoje članstvo, da se V čim večjem številu ^udeleži, proslave- 20 letnice osvobodilnih bojev na Ljubnem v nedeljo, 30. t m. Iz .Celja vozi poseben avtobus. n Gangsterji zahtevajo 30 tisoč ?a otroka. Iz zaporov okrožnega sodišča v Za-ječaru sta pobegnila dva na več let obso* jena roparja in ubijalca Kosta Balaševič in Dušan Radosavljevič Oba nevarna razbojnika sta se te dni pojavila pri bogatem kmetu Vojinu Džurževiču, mu vs* premetala ter odnesla 800 din gotovine. Ker sta pa hotela še več denarja, sta odvedla s sabo kmetovega 12-letnega sina ter zagrozila kmetu, da ga bosta ubila, če ne položi v gotovem roku 19 tisoč din na naznačeno mesto. Kmet je to storil, na kar pa so razbojniki zahtevali še 10 tisoč dinarjev. Kmet si ni vedel več pomagati, ter je zadevo prijavil oblastem, ki so po rožnikih zasedle vso okolico. (jrž - >8rača v rokah ostalih industrijskih je~^edatija gospodarska politika države ..^azala le majhne uspehe pri izgrad- do; to se je jasno razbralo iz števila njimi. Pozdravljamo to plemenito delo! nji tV i * j ve industrije, kakršno potrebuje na-Ju • .-a-.a’ t. j. 15 milijonov prebivalcev D fos‘ayiie, kajti narodi Jugoslavije ne iet 0 samo * industrijska pod-t,ki prinašajo visoke dividende 'n len tlfeme’ tetnveč taka, ki prinašajo sta-' ‘n siguren zaslužek delovnemu ljud-troK 'n 80 v stanJu> da zadovoljijo po-7 narodnih plasti v miru in v vojni. ■ »jo bj jjj]a prva dednost vlade, da opu-' stare metode in izvede obširen načrt. Katerem se bo izvrševala razumna in-.TOrializacija vse naše države. Forsirati treba izgradnjo takih podjetij, ki Imajo e Rogoje za stalno in uspešno delo, ne r Podjetja, ki se grade vsled trenutne borTUre Poskrbeti -1«-treba tudi. da 5t(Vk- VSe državne ,n samoupravne pri-?°Jbine za posamezne industrijske pano* . y vseh banovinah sorazmerno iste in j no devizna politika za vse kraje dr* r?Xe enaka da ne hotno doživljali pe-u šnega bega industrij, podjetij iz ene v?m)v'tno v drugo, kajti taki pojavi po-cerio fflnogo pretresliajev in škode yltner»u narodnemu gospodarstvu, tiih industrializacija ie brez potfeb-: še!r c‘'n'tal°v nemogoča. Toda slabost na-tem ,domafeKa velekapitala ni samo v inte— ■ Se n'ec:ov' .interesi ne skladajo z o Gasilski praznik v Kranju je zelo lepo uspel. Na slavnostnem zborovanju gorenjega gasilstva je govoril tudi minister Snoj. o Avto s petimi potniki v Jarku. Pri Paki v bližini Slovenjgradca je. zavozil s ceste in se prevrgel v jarek osebni avto Franca B. K sreči pa se ni nobeden od potnikov poškodoval, le na avtu je malenkostna škoda. 0 Vlojn v Selnici ob Dravi. Pri trgovcu Francu Lorbeku z Vurmata pri Selnici ob Dravi je bilo pred kratkim vlomljeno. Tatovi so odnesli 980 din gotovine in za 1300 din vrednosti različnega blaga. Orožniki so kmalu zajeli dva 14 do 15 let stara fantiča, ki sta veseljačila in na Široko razmevavala denar. Oba mlada fantalina sta tatvino priznala. o Velik požar v Prekmurju. V šulincih v Prekmurju je silen požar do tal uničil dve stanovanjski hiši, več gospodarskih poslopij in drugih objektov. Skoda je ogromna, ker pos'o?ja niso bila zavarovana. C«ff« c Stavka pekovskih pomočnikov v Celju traja dalje. Stavka okrog 40 pomočnikov. V pekovskih delavnicah de.ajo mojstri in vajenci. Te dni bodo po mestu pobirali prispevke za stavkujoče. Upati je, da bo stavka kmalu končana m da bodo pekovski pomočniki dosegli svoje s socialnega stališča popolnoma utemeljene pravice. Med stavkujočimi vlada 'epa disciplina. * c Tradicionalno proSfenje je bilo včeraj pri Sv, Ani na Teharju. Topiči so daleč naokrog oznanjali slavnostni dpi. Kakor znano je pred stoletji baš na to nedeljo preoblečen ko. Tehars Za ceno uplemenltbe Teharčanov so fantje Ulrika zopet izpustili. Grof Ulrik je dal Te-harčanom od celjskih treh zvezd dve zvezdi, kateri slavno preteklost Teharčanov še danes oznanjata na cerkvi sv. Stefana na Teharju. Prihodnjo nedeljo bo proščenje pri Sv. Ani za tujce. c Javna mestna knjižnica v Celju bo od torka 25. t. m. dalje zopet redno poslovala. i m i Previden kosec.,, Spominu narodnega borca Poteklo je pet let, odkar Je smrt I imenu prosvetnega društva „Brazda‘* ugrabila slovenskemu narodu borca in delavca za pravice delovnega ljudstva in naroda dr. Janžela Novaka. Da se oddolži spominu velikega pokojnika je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet v Notranjih goricah v nedeljo 23. t. m., na njegovem grobu spominsko proslavo, katere so se udeležili številni kmetski ppkretaši in njegovi prijatelji. Ob 9. uri dopoldne se je brala v cerkvi sv. maša zadušni-ca, nakar pa so odSli vsi zastopniki kmetskih in ostalih organizacij na njegov grob, kjer so položili številne vence in šopke, ki naj bodo zunanji dokaz vsem, da misel dr. Janžeta Novaka še vedno živi z nami in da njegov duh še vedno drami vse k novemu in še vztrajnejšemu delu za ljudski blagor in narodni napredek. Zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet g. Jože Blaž se je spomnil nevcnljivih zaslug velikega pokojnika za vse kmetsko gibanje, kateremu je pokojnik žrtvoval največje svojih zmožnosti in sposobnosti. V spominskem govoru je opisal njegovo borbo . 1 1 « . I ' unnnrl >fl nfill nastala; legenda o „Mlinarjevem Janezu-Jj , , slovenski narod, zlasti še ko se e ta dan n« Teharju, kukor pravil “ u. , j člnvok-i V resi širokih mas, temveč tudi v tem, legenda, pojavil celjski grof Ulrik v berača kmetskega m delavskega Človeka. V je g. Josip Udovič poudaril, da bodo društvo in vsi, ki se bore v kmetsko-delavškem gibanju izpolnili njegovo oporoko, da bo zagotovljena kmetskemu in delavskemu domu lepša bodočnost in blagostanje, ki je predpogoj za kulturo in napredek. Za.ljubljansko Okrožje kmetskih fantov in deklet je spregovoril g. Ivan Dovč, zatrjujoč, da bo kmetska mladina zvesto sledila duhu dr. Janžeta Novaka in branila svobodno slovensko zemljo, za katero je pokojnik žrtvoval vse svoje sile-Grqb so obstopili kmetski fantje in dekleta in izročili krasne naravne šop* ke rož, trave in klasja, ki naj bodo tiha oddolžitev kmetske mladine za njegovo borbo in delo. Prijatelji in znanci ter zastopniki kmetskega gibanja so sc razšli z groba z živo vero v veliko pokojnikovo misel in delo. Njegov spomin pa bo živel v srcih vseh, ki sp poznali njega in njegovo delo, ki je neprecenljivo in kateremu se ni mogoče oddolžiti drugače, kakor da misli in delo, ki sta priča njegovega duha in veličine, ponesemo v sleherno slovensko liišol Maribor Ljudski pesniki novih narodnih pesmi Josip Udovič Doba, ko je slovenskemu narodu da jalo samo preprosto kmetsko ljudstvo pesem, je že daleč za nami. Danes nam je ostal na to dobo spomin in pesem, ki odmeva po slovenski zemlji. Slovenska narodna pesem, ki je med vsemi Slovenci deležna največjega priznanja, je pro izvod tiste dobe, ko je bil slovenski kmet edini nosilec vse naše kulture. Z nastopom moderne dobe, je kulturna delavnost in proizvodnja kmetskega ljudstva do cela prenehala. Mdetem ko se je ljudska pesem ohranila, za kar se mora zahvaliti svoji visoki vrednosti, so se druge kul turne vrednote kmetskega ljudstva med njim samim skoraj popolnoma pozabile. Mislim predvsem na ples in druge narodne običaje, ki so imeli nekateri večjo, drugi manjšo vrednost. Našo narodno pesem so nam dali ne sporno kmetje sami. Iz njihovega življenja in trpljenja je izšla pesem, ki nam je še vedno, čeprav je stara, najbolj pri srcu. Koliko bogastva se skriva v teh pesmih; koliko volje in hrepenenja je v njih, da jih ne more preiti nihče, ki hoče poznati našo narodno kulturo. Da bi vedeli imena teh pesnikov, bi mnogi izmed njih bili deležni vse tiste časti, ki pripada samo pesnikom. Dasi je narodna pesem preprosta kot so bili preprosti njeni pesniki in bogata kot je bogata samo nepokvarjena ljudska duša, je vendar v njej toliko umetnosti kot je ne najdemo nikjer drugje. Ko razmišlja tako človek o narodnih pesmih, se mu nehote zastavi vprašanje, kako da ni danes kmetsko ljudstvo kulturno proizvajalno v taki meri kot je bilo prej. Iskati vzroke in tudi krivce je malo pretežko. Gotovo,pa je, da je potujčeval-na šola preteklega stoletja in plitva neprava kulturna vzgoja ljudstva, ki je ime-, la za cilj vse prej kot pa kulturo, mnogo pripomogla, da se je ubila med ljudstvom proizvajalna sila kulturnih vrednot in da se je pričelo podcenjevati njegovo kulturno zmožnost. Poleg tega je sprejelo naše ljudstvo mnoge pesmi naših pesnikov, ki so mu bjle blizu, so mu ugajale ter tako pona-rodnele. Taki primeri so znani vsem in zato jih ni potreba navajati. Važnejše in za nas mnogo pomembnejše je vprašanje, ali se lahko narodna pesem, ki 'bi prišla iz podeželja samega po- živi. Odgovor je lahek in pritrdilen. Kot vedno, tako še tudi danes živi med kmetskim ljudstvom mnogo pesniških talentov, ki se žallbog ne odkrijejo, ker zato nihče ne skrbi. Kmetskemu človeku, se v današnji dobi, ko nastopa polno najrazličnejših pesnikov skoro onemogoča dostop na Parnas; kajti le vse prevečkrat se danes tepemo mesto vsebine pesmi za njeno obliko. To gledanje na pesništvo ne ostane prikrito kmetskemu človeku, ki vidi prav v pesniškem izoblikovanju nekaj, kar mu je nedosegljivo. Zato bi bilo potrebno, da se ne gleda na poskuse, ki izhajajo iz kmetov s tega stališča. Priznavajmo si odkrito, da še tako moderno izoblikovana pesem, ki je vsebinsko pHtva ne bo ostala med nami in da bo prej ali slej pozabljena. Medtem ko vsebinsko bogata a pesniško nerodno izražena, ne bo izgubila na svoji vrednosti, ker -se bo vedno dalo izluščiti vse njeno bogastvo v kakršni koli obliki. Naj bi bilo to merilo na podlagi katerega naj bi presojali vse one kmetske pesnike, ki danes že toda boječe nastopajo. Je to velik korak naprej, ker je v novejšem času pokazal kmetski človek zopet svoje kulturno vred nost, ki je ne smemo podcenjevati. Dolžnost vseh slovenskih kulturnih delavcev je, da take poskuse podpro in omogočijo tem kmetskim pesnikom, da se v našem pesništvu tudi uveljavijo. Zakaj bi tudi mi Slovenci, po vzgledu Hrvatov ne podpirali teh kmetskih pesnikov?! Ne smemo pozabiti, da bo pesem teh ljudi ljudstvu mnogo bližja in tudi ljubša, ker je izšla neposredno iz njihove srede. Prav v tem vidim največji pomen kmetskih pesnikov, ki izhajajo iz vasi. ker poznajo njeno življenje in vse skrivnosti, ki jih ne more doumeti človek, ki ne živi stalno na grudi. Ti kmetski pesniki imajo .vse pogoje, da postanejo novi ljudski pesniki novih narodnih pesmi, ki bodo živele med narodom. V tem je njihov največji pomen in morajo biti zato deležni vse naše podpore in pažnje, da bodo res dali narodu vse. svoje bogastvo in dušo, ki edino more razumeti vse tisto trpljenje in garanje, ko prideluje kmet človeštvu največjo telesno vrednoto — kruh! Kmetski pesniki moralo postati pesniki novih narodnih pesmi, ki bodo slovenski narod ponovno obogatele! Obupno stanje naših cest Mnogo se je že pisalo o obupnem stanju naših cest. Omenjena je bila cesta iz Marijara do Slovenske Bistrice in slučaj neki*i švedskih turistov. Da so se ti turisti pri Slov. Bistrici obrnili in izrazili, da niso prišli svojih voz uničevati na r.-aše ceste pač ni edini slučaj. Tako se je pred nekaj dnevi namenil neki Nemec v Split. Objasnil mi je, da je pri njih izredno veliko zanimanje za naš Jadran. Prijatelji so mu pripovedovali o lepotah in milem podnebju naše Dalmacije, videl je razne revije, ter se končno odločil, da si vse to sam'ogleda. Iz Niimberga je prispel Maribor, odkoder je nadaljeval proti Celju. Toda do Celja ni dospej, temveč se je, interesantno, tudi ravno pri Slov. 3istrici obrnil in prispel nazaj v Maribor. Dokaj sem bila presenečena. Ko je stal pred mano, ter dejal. »Hotel sem se pri vas odpočiti, toda vožnja bi me. kakor sem videl izmučila bolj, kak'>r dvajset urno delo v mojem obratu.« 2e cez tri dni šem prejela razglednico iz Benetk. Torej jo je mahnil v Italijo. Pač slaba propaganda za naš tujski promet! Omembe vredno je tudi dejstvo, da me je opozoril na stvar, kateri se pač posveča vse bo premalo pažnje. Stvar je . v tem. Pred le-1 m. Prvič na motorju povozil gluh® starka. Na križišču Vetrinjske in Kneza Koclja ulice je povozil mizarski mojster Ivan K. iz Mlinske ulice, ki se je peljal prvič na motorju, 72 letno starko Jožefo Fleišakcrjevo, doma nekje iz Pobrežja. Do nesreče je prišlo, ker je mizarski mojster nerodno vozil in ker starka ni slišala svarilnih znakov. Na kraj nezgode je prišel takoj rešilni voz. ki je starko, katera je močno krvavela ter imela poškodbe po glavi, rokah in nogah, prepeljal v bolnišnico. m. Dva šolarja pobegnila od doms. Iz Vukovega dola sta pobegnila staršem dva fanta, 9 letni Anton Kolet-nik in njegov 14 letni brat. Najmlaj--šega je zajel v Mariboru delavec Stanko Belič nekje v Krčevini ter ga prepeljal na policijo, od koder pa so mladega begunca poslali v Mestni mla-dinski dom. m. Postana voda v ribniku. Vsako po* letje po navadi usahne dotok vode v ribnik v parku. Tako je tudi letos. Postana voda, v kateri ima' svoje domovanje najrazličnejša perutnina, razširja pravi smrad po okolici." Potrebno bi biloi da bi uprava parka zadevo na kak način čim preje uredila ter napustila v ribiiik svežo vodo. * ••■J* m Nezgode in nesreče. Pri delu na vrtu si je zlomila roko 39,-letna posestnica Klara Huberjeva iz Rošnje pri Št. JanŽn na Drav. polju. — Z lestve je padel Irt si zlomil roko 20-letni Franc Kozel, učenec Vinarske šole v Košakih. Fant je doma i* Podlehnika. — Ključnico si je zlomil pfj padcu s kolesa 15-letni ključavničarski vajenec Franc Kramberger iz Splavarske ulice v Mariboru..— 29-letni šofer Henrik Baš iz Tezna pa si je pri vožnji z avto* mobilom Doškodoval prsni koš. m PredstojniStvo mestne policije javlja« redni polletni pregled motorni!1 tom se je uvedla vsled stalnih cestnih prometnih nesreč tudi pri nas cestna po- vozil ki so registrirani prf predstoiništvti mestne policije, 26. VIII. 1939 ob 15. uri na dvorišču mestnega avtobusnega pod' 'icijska kontrola, ki ustavlja a.itomobili- jetja v Piinarniški und. Lastniki motof-ste, ter pregleduje sofe rske legitimacije j njjj vozjj moraj0 prinesti prometno knji' itd. Se pa na drugi strani ne zanima za konjske in podobne vprege, katere vozijo pač po čisto poljubni strani, njih vozniki pa lepo spe na vozovih. Tako se neredko pripeti, da se takšen speči voznik v zadnjem hipu, ko se že seveda dalje časa signalizira, prepelje na drugo stran. Pri takšnih prilikah pride najlažje d D nesre če. In kdo bo kriv? Sigurno avtomobilist! Torej več pozornosti tudi voznikom, ki bi se naj v takih slučajih kaznoval5 s primerno globo,tpa bo red na cesti in seveda tudi manj nesreč. pk. Velik požar v dravski dolini V nedeljo zjutraj nekoliko po polnoči je izbruhnil v Mortini pri Muti ogromen požar, ki je uničil štiri gospodarske in stanovanjske objekte posestniku in kovaškemu mojstru Frideriku Janišu. Prostovoljni gasilski četi iz Mute se je posrečilo rešiti le stanovanjsko hišo. Pri gašenju je sodelovalo 36 gasilcev, vodila pa sta gašenje poveljnika Skacedonik in Deučman. Do tal pa je pogorelo poslopje kolarskega mojstra Jožefa Gobca: ogenj mu je uničil vse skladišče in vse kolar-sko orodje, tako da je oškodovan Gobec za 10.000 din. Požar je bil tem nevarnejši, ker je divjal tisto noč močan veter. K sreči je začelo ponoči deževati, kar je močno pomagalo pri omejitvi ognja, če ne bi prišli gasilci iz Mute tako na kraj nesreče in ogenj lokalizirali, bi prav lahko pogubonosni plameni zajeli vso Gortino. Skupne škode.je nad 200000 din. Na kraj požara so prihiteli tudi gasilci iz Marenberga, ki .pa zaradi pomanjkanja vode niso mogli stopiti v akcijo. Ogenj je uničil posestniku Janišu vso žitno zalogo In ogromno lesa V plamenih so našle smrt tudi tri večje svinje. MočnO bo čutil požarno katastrofo Gobec, ker ni bil zavarovan, dočim je škoda pri Janišu deloma krita z zavarovalnino. Otroci brez varstva Že nekaj dni opazujejo pasanti na državnem mostu drzne 3 do 8-letne fantiče, ki se docela sami kopajo v reki na desni strani mosta. Otročaji, med njimi imajo nekateri komaj tri leta, bredejo do vratu po deroči vodi, da se je samo čuditi, da že ni katerega odneslo, saj ni v biiž‘ni niti enega starejšega človeka. Policija n starši bi morali napraviti čimprej red, da ne bo nepotrebnih žrtev. Maribor In Uublfana dobita novi radijski postaji Končno se bo vendarle uresničila dolgoletna želja obmejnega prebivalstva po radijski postaji v Mariboru. Te dni se je mudil v poštnem ministrstvu v Beogradu narodni poslanec dr. Miloš Stare, ki je za Prosvetno zvezo podpisal skupno z univ. prof. inž. Osanom in industrijal-cem Avsenekom pogodbo s poštnim ministrstvom. Po tej posodbi bo Prosvetna zveza v 20 mesecih zgradila v Mariboru 4—5 kilovatno relejno radio postajo, v Ljubljani pa 20 kilovatno. Pogodba je veljavna 15 let. PROTI NAVIJALCEM NAJEMNIN Pristojna oblastva bodo najstrožje nastopila proti vsem onim stanodajalcem, ki so hoteli narodno obrambni davek prevaliti na najemnike in zvišati najemnino. Vsak tak slučaj naj prijavijo najemnik oblastem. m. Na pravni in državnopravni fakulteti graške univerze je promoviral g. Edvard Pogačnik, sin veleposestniki in industrijalca g. E. Pogačnika iz Lehna na Pohorju, za doktorja političnih in gospodarskih ved. Dr. Pogačnik se bavi v disertaciji z renta-bilnostnimi problemi jugoslovanskih gozdnih obratov. m. Dnevna uporaba vode znaša v Mariboru v teh pasjih vročih dneh devet milijonov litrov. m Blagodejni dež je v nedeljo zelo pri jetno presenetil vso Slovenijo. Le škoda, pravijo kmetje, da ga ni bilo več. m. K požaru v Rošpohu pri Kam nici. Iz naknadnih podrobnih poročil in ogleda na licu mesta je bilo ugotovljeno, da znaša požarna škoda, ki jo trpi posestnik Ivan Grosek, okoli 300.000 dinarjev. m Zopet žrtev kopanja. Na studenški strani je utonil'v soboto popoldne, pri ko panju 26-letni predilniški deiavec Jo^ip Ergader. Sredi Drave je kopalca prijel krč, ki je postal usoden. m Truplo utopljene 15 letne dijakinje Miroslave Severjeve je Drava naplavila blizu Ptuja. Pokojnico so prepeljali v Maribor.1 m O zanimivi aferi govore zadnje dni mariborski trgovski krogi. V mestu seje pojavil mlad in eleganten gospod, ki se je pri raznih trgovcih legitimiral za državnega uradnika, bil pa je zidar. Premeteni slepar Je oškbdOval tudi več trgovcev v Ptuju. m Ciganka z zlatnino. Orožniki so prijeli v Dravski dolini 38-letno ciganko Amalijo Pestner zaradi neke tatvine. Pri preiskavi so našli v cigankinem žepu mnogo zlatnine in dragocenostih m Tihotapstvo ljudi. V Mariboru je delovala družba raznih brezvestnih ljudi, med katerimi je bilo tudi nekaj šoferjev avtotaksijev. Ta družba se je pečala s tihotapstvom zaslepljenih ljudi preko meje v Nemčijo. Člani te družbe so nagovarjali svoje žrtve, naj gredo v Nemčijo, kjer bodo dobili dobro službo itd. Za prevoz do meje in za prehod preko nje so morali brezposelni plačevati po 200 in še več din. Za mejo pa šo bili aretirani in prignani nazaj v Maribor. žico, opremljeno s 100 din drž. kolekofli* takso za komisijski pregled za vsak avto din 54.—, za vsako motorno kolo pa d,n 27.—. Vozila morajo biti v očiščenetrt v uporabnem stanju. Lastnik! 5‘e nepreglednih vozil morajo imeti pri pregledu s seboj obe prijavni poli. • Le še jutri dopoldne se sprejemajo prijave za izlet v Graž, v. sredo, dne 2®: julija. Cena din 100—. Prijavite se takoj pri „Putnik-u“. * V nedeljo, dne 30. Julija na izlete* z luksuznimi avtokari: Logarska dolin*1 din 120*—; Celovec (velike športne prireditve, lahkoatletski troboj Nemčija—-RomU" nija—Jugoslavija) din 120'—; Rogaška Sla; , tina din 50'—. Prijave in informacije prl „Putnik-u“ Maribor. m Nezgoda z motorjem. Na poškropljen1 cesti je spodrsnil med vožnjo motor cariniku Alojzu Pešlu iz Aškerčeve ulic«-Carinik si je poškodoval sprednji del motorja. m. Nočna lekarniška služba (od 22. do vključno 28. t. m.): Lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, telefon 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj) Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79. Kino • Esplanade kino. Do vključno sred? velezanimivi franc .film „Bela sužnja,, * Vivian Romans. Krasna vsebinal • Grajski kino. Ponedeljek igramo kraljico Viktorijo, torek in sredo Andaluzijske' noči. Imperia Argentina v glavn1 vlogi. V predpripravi največji češki filoji »Izgubljena patrulja". , • Union kino. Do ponedeljka Sanghaja“. V glavni vlogi znamenita An« May-Wong. Radio Torek, 25. julija Ljubljana: 12. Havajske kitare in vur!>' ške orgle, 18.20 Opoldanski koncert R0> 10.30 Deset minut zabave, 20. Kalmann Vcfl' ček operetnih napevov, 20.30 Korošci P0” jo, 21. Prenos iz Milana Giordanijeva opc' re ,Siberia“. — Beograd: 18.20 Glasbeni p0/' treti, 20. Večer narodnih pesmi, 20.30 'e' lik koncert RO, 22.15 Klavirski koncert ^ Sofija: 18. Lahka in plesna glasba, 10' Koncert popularne glasbe, 20.50 Večer rU' skih romanc, 21.40 Plesna glasba. ' Berlin: 19. NVagnerjev festival, prenos, Bayreula. — Stockholm: 21.15 PuccU ,, Tosca". — Varšava: 2215 Poloneze. ’ Bratislava: 2110 Večer domače glasbe. ■ Bukarešta: 20. Koncert komorne glasbe.-Hamburg: 20.15 Večer serenad. Objave VIII. Mariborskega ledna • Največji dogodek v Mariboru je vsak« leto Mariborski leden. Letošnji Vlil-5. do 13 .avgusta bo dosedanje Se pr®*f gel H-zavirajte si ta čaš za obisk M®* , bora in ledna! Hela Kovačeva v nemškem finalu Zagrebčanka kovačeva lepo reprezentria naš tenis v nemčij* V semifinalnih tekmah za teniško prvenstvo Nemčije so bili doseženi sledeči rezultati: Menzel je premagal Gopferta s 6:4, 1:6, 4:6, 6:4, 6:2. S tem se je plasiral v finale, kjer bo igral z zmagovalcem iz ooja med Henkelom in Kochom. Med damami je gospa Sperling (Danska) — to je bivša nemška prvakinja gdč. Kralnvin-kel — premagala dobro Madžarko So- mogyi. Še lepši rezultat pa je dosegla naša Hela Kovačeva, ki je premagala sve tovno znano Nizozemko Rollin-Couquer-queovo v dveh gladkih setih 6:1, 6:1. V moških doublih sta Italijana de Stefani in Canapele premagala Čeha Sibo in Cej-narja , Američana Smith in Angerson pa Italijana Cavrianija in del Bella. ISSK Maribor v Varaždinu Na^ povabilo varaždinske SK Slavije ie včeraj teniška ekipa ISSK Maribora odigrala na lepih prostorih Slavije prijateljski turnir. Maribor je nastopil vsled odsotnosti enega člana mušketirjev s ^starim« Bergantom, Albaneže prvak Maribora je v krasnem stilu sigurno premagal rutiniranega Mohra z 6:2, 8:6. Tončič je moral kloniti pred sigurnejšim °nksijem z 6:1, 6:4. Mali je po napeti borbi odpravil načelnika tenis-odseka Slavije Evgena Takača z 6:1, 5:7, 6:4. Bergant pa je navzlic požrtvovalnosti in borbenosti moral kloniti pred mladim, a 2elo sigurnim Koprekom z 7:5, 6:1. Igre dvojic so bile zelo nesrečne za goste. Prvi par Tončič-Mali je podlegel po dol-borbi z 6:1, 0:6, 6:1 dobro vigrani dvojici domačinov Mohr-Briksi. Druga kom- binacija Maribora Albaneže-Bergant pa je po izjednačeni igri nesrečno izgubila proti Kopreku in Takaču s 8:6, 6:4. Varaždinci, ki se temeljito pripravljajo za državno prvenstvo moštev so ugodno presenetili. Imajo zelo izenačene igralce, ki bodo trd oreh vsakemu klubu. Mariborčane je spremljala precejšna smola, nekateri pa niso pokazali dovolj borbenosti. Tekmovanju je prisostvovalo lepo šte vilo gledalcev. Slavijaši so goste lepo sprejeli in jim tudi po končanem turnirju razkazali znamenitosti starega mesta ter prekrasno pokopališče. V kratkem se bo vršilo re-vanžno srečanje v Mariboru,. kjer bodo člani ISSK Maribor skušali dokazati svojo premoč. ^eniški dvoboj Čakovečki SK — SK Železničar V nedeljo je bil v Čakovcu prijateljski med ekipama gornjih klubov. Do-a«ni so tesno 4:3 zmagali nad moštvom ostov, ki je nastopilo z dvema rezerva-va- Posamezni rezultati so bili sledeči: amPl (Ž) :Pevec 8:6, 2:6, 6:1. Podlesnik (Ž):Legenstein 3:6, 2:6, Slana (2):Benko 6:8, 6:1, 3:6. Škrobar (Z):Griinfeld 7:5, 6:3 .Božičev (2):Sočič 2:6, 2:6. Vampl-Slana (2):Pevec-Benko 6:3, 5:7, 6:3. Škrobar-Podlesnik (2):Legenstem-Griin-feld 46:, 6:3, 3:6. Zvezdna in gorska dirka v Celju Klul°eraj so Priredile 3 podzveze in dva m. zvezdno kolesarsko dirko v Celje. Progi Maribor - Celje je zmagal So-/'TCr. rat°n) v 1.57.40, pred Lukasom c ef£stil«i), Grmekom (Tekst.) in Kranj-tn (Železničar). Na progi Slovenj Gra-c " Celje je zmagal Pogorelec (Misli-nja v 1.44 pred Kočarjem (Korotan). Na Progi Celje - Št. Peter - Celje je zmagal 'zven konkurence Popov od beograjske Jugoslavize v 44.27. V glavni skupini je bil prvi Jerneje pred Planinškom in Šo-rajzerjem. Med novinci je zmagal Judec Pred Cilenškom in Puklom. Vsi so člnni Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. Po- poldne je bila razdelitev diplom in kolajn. Popoldne je Klub slov. kol. v Celju priredil gorsko dirko na 2 km dolgi progi na Stari grad. Med seniorji je zmagal na izredno težki progi Mariborčan Sode.c (Maraton) v 6.07, pred Polakom (Celje) 6.34, Jernejcem (Celje) 6.54.8, Berton-clom (Kranj) in Golobom (Edinstvo). Med juniorji je zmagal Celjan s Šprajzer v 6.53.2, Puklom (C), Berličem in Kogojem (oba Edinstvo) ter Golavškom (Celje). Berta Fritsch je kot edma dama prevozila progo v 12.53. Senzacija v tenisu JOVANA, 24. julija. Pri včerajšnjih tek Kuh ** Davisov pokal Je reprezentanca ta, ^Premagala Kanado s 4:1. V zadnjem s 4.« Zttm8al Knbanec Ager proti Hallu Pra 6:4, 6:0, 6:4* rezultat P°®®nl av° senzacijo, ker se Je smatrala re- prezentanca Kanade za eno izmed najboljših na novem kontinentu. Beograd — Dunaj 2:2 V včerajšnji medmestni tekmi v Celovcu med reprezentancami Dunaja in Beograda so Beograjčani dosegli lep uspeh. Dunajska reprezentanca je bila se-1 stavljena iz igralcev, ki so nekoč sestavljali državno reprezentanco bivše Avstrije. Beograjčani so z včerajšnjo tekmo malo popravili slab vtis, ki ga je v športnem svetu zapustil poraz proti budimpe-štanskemu Ujpestu. s Zaradi dežja ni bilo včeraj izločilne tekme za državno teniško prvenstvo med Celjem in Atletiki. Tekma bo v sredo ob 18. s V tekmah za Davis cap je kubanski double Neddara-Ricardo premagal Ka-nadce Pderaro in Persona z 9:7, 4:6, 6:4, 4:6, 6:1. s Zagrebčan Franjo Dvoržak je v Sa- moboru postavil na 500 ra prsnega plavanja nov rekord v 8.22.6, ki je skoro za 22 sekund boljši od bivšega Hribarjevega. Priznan pa najbrže ne bo, ker je bazen prekratek.' s Pri zagrebških kvalifikacijskih tekmah med našimi mušketirji je Pallada spet pokazal rutino ter gladko premagal Kukuljeviča s 7:5, 6:0, 6:1. Mitič pa je nudil Punčecu velik odpor. Naš prvak je zmagal s 6:2, 6:4, 4:6, 8:6. Trener naše ekipe Francoz Henry Vissault je dejal, da ni izključeno, da naša ekipa zmaga s 3:2 nad Nemci, ker pričakuje od Kunčeca, da bo dobil obe igri; tretjo točko pa bo prinesel double. s V Ljubljani so bile izločilne tekme ZFO za katoliške mednarodne talone v Belgiji. Med telovadci je zmagai Varšek pred Janezom, Železnikom, Kermavnerjem, Jezerškom in Kokotom. Obenem so bile tudi atletske tekme, pri katerih je na 100 m zmagal Lončarič v 11.7, v krogli Klinar z 12.95, skoku s palico Zupančič 3.10 m, v višino Filipič 1.60 m, metu diska Jeglič 38.08 pred juniorjem Meralo (35.60 m), na 1.000 m pa Košir v 2.37.5. Koširjev čas je odličen in zaostaja komaj za 3 in pol sekunde za državnim rekordom Goršeka. s. Naši keglači bodo koncem septembra prvič nastopili na evropskem prvenstvu v Niirnbergu. s Madžarka K6rmoczy, ki jo zaradi mladosti niso pustili igrati na \vimble-donskem turnirju, dela v Angliji čudeže. V fintonskem turnirju je s 6:0, 6:0 odpravila dobro igralko Smithovo. s V Tour de France vodi Francoz Viet-to, med ekipami pa druga belgijska pred francosko. s. V Haaga so nedavno končali evropsko prvenstvo v bridgeu. Jugoslavija, ki so jo zastopali Zagrebčani, je dosegla drugo mesto za Švedsko in pred Nemčijo. Italija je dosegla zadnje, U. mesto. s. Jug. kegljaška zveza v Zagrebu prireja med 1. in 10. avgustom državno prvenstvo v keglanju v Starem Bečeju. Šah Turnir za prvenstvo Nemčije V kopališču Oyenhausen je že teden dni v teku večji turnir za prvenstvo Nemčije, ki se ga udeležujejo vsi močnejši nemški mojstn, razen Bogoljubova, ki je tudi pretendent za tak naslov, pa se je letošnje udeležbe odrekel. Po II. kolu je na čelu tabele Erich Eliskases, ki pa kljub temu na tem turnirju ne igra takko prodorno krt v Harzburgu in Elslru. 11. kolo je dalo precejšnjo senzacijo, župnik izKiela, Alfred Brinckmann, je v zelo dramatičnem boju porazil Eliskasesa. Veliko pozornost vzbuja na turnirju tudi lep uspeh dunajskega mojstra Lokvenca, ki je pred zaključkom turnirja tik za petami EUska-sesu. Stanje po 11. kolu: Eliskases 8 in pol, Lokvenc 7 in pol, Brinckmann in Gilg 6 in pol, Kohler in Rellslab 6, Micehl 5 in pol, Engels, Kieninger, Keller in dr. Lange 5, Heinecke, Muller iu Richter 4 in pol, Eisinger 3 in pol, Ernst 2 in pol točko 119. SKANDINAVSKA OBRAMBA (3. kolo v Oeynhausenu Beli: Eisinger Cmi: Bichter 1. e4, d5 2. e\d5, Sf6 3. dl, Sxd5 4. S!3, g« 5. Le2, Lg7 6. 0-0, 0-0 7. c4, Sb« 8. S (5, Lg4 9. h3, Lxf3 10. Lxf33 c« 11. c5, Sd5 12. Db3, Sxc3, 13. bxc3, b« 14. LM, Sbd7 15. LxcG, Tae8 16. Lb7, bxe5 17. Lxc8j, Dxc8 18. Dal, Sb« 19. Dxa7, Sd5 20. Le5, Lxe5 21. dxe5, De6! 22. Da3, Sil 23. !8, Dd5 24 Db2. Dxe5 25. Khl, Sd3 20. Dd2» c4 27. M, De4 28. a4, Tfb8 29. Ta2, e5 30, fxe5, Dxe5 31. a5, Ta8 32. a6, Ta7 33. TI3, Db5 34. De3t, Ta8 35. Tal, Te8 38. a7!, Txe3 37. Txe3, in črni preda. Hormonf pospešujejo rast rast.In... Komaj deset let je tega, ko so odkrili in kemično izdelali krepilno snov zarast Dognali so, da so spolni hormoni nenavadno razširjeni. Nahajajo se v jajčkih samic, pa tudi v rastlinah. Hormone so našli v šoti, rujavem premogu, celo v petroleju in črnem premogu. Ohranili so se tedaj v prvotni osnovi rastlin, ki so pred milijoni let razpadle. V modernem vrtnarstvu so odkrili, da cveto z dodatkom hormonskih snovi n. pr. šmarnice in hijacinte tri tedne poprej kakor običajno. Tudi sadeži dozore hitreje. Paradižniki, ki so jih hranili s hormonskimi dodatKi, so dozoreli več tednov prej. Cvet hormoniziranih rastlin je nenavadno lep, svež, Vrtnarjem sc je posrečilo, v naših širinah vzgojiti cvetli- ce, ki zaradi kratkega poletja pri nas uspe* vajo le v vročih tropskih krajih. Vrtnarstvu in poljedelstvu se bo tedaj s kemično pridelavo rastlinskih hormonov nudila prilika, da bodo s krasnim cvetiem, pa zgodaj dozorelimi sadeži zalagali trg. Vazno je, da ne gre pri tem za izumetničeno gojitev rastlin, temveč za naraven proces. Rastlina sama presnavlja dodatno hormonsko snov, ki jo je treba v skromni meri primešati zemlji. REŠITEV KRIŽANKE štev. 42. Vodoravno: Saratoga, amonijak, panorama, Anatolec, Noli, Brda, vij, lo, Drina, Pirat, Ganimed, ar, javen, dan, vi. Navpično: sapa, bi, gad, nama, ropar. Ronald, in, tona, Adria, Tiron, roman, ojalovitev, Gamelin, Dev, akacija, ni, Prizori iz svetovne vojne Jože Malenšek Komaj je izustil te za vojaka tako bla-besede, je že ležal, kakor je bil p ‘S in širok na enem kupu kamenja, kanček bi se bil najraje na glas zasme- jal ln je začel kašljati in kihati, da bi ^rotil svoj smeh. Dvakrat sem ga sunil j”ec* rebra, naj bode vendar miren, Ma-r ie lc s težavo pobiral svojo »peršo-°«. Stal jc naposled pred natua, kakor nesreče s krvavimi rokami. Z joka-lni glasom me je prosil, naj mu vendar P°yem, kje je njegovo stanovanje. K sre- 1 ie med tem prišel mimo neki čmovoj-ll{> ki nam je naposled pokazal majorje-o barako. Oddahnila sva se, ko sva ga Jnela spravljenega. Na poti k najinemu auovanju pa sva se na glas smejala in ranček je dejal: »Nieder je blo, nieder. schies je izostalo. Ta ima vedno, kadar „ ,na varnem, take cvetke v svojem ocu, drugače pa je tako boječ, da si ne no ^nev' na latrtao. Zategadelj mora b0-tLnieS°v Andreas vedno »kahloo« se-psg* p bi so le dotakni! vas, bi mu Izbil karkoli 'Z r°k> Pa na* bi SC zsoc^° potem roPrus' dan je hodil major i obvezanima '>ko h a na nosu ie Precej ve-ra^gotino in na hlačah se je pozna- lo, da je imel tudi pobita kolena. Naslednje dni je šel ves polk na dvomesečni oddih v Sežano, Zgonik in Lipo na Krasu. Naš bataljon se je nastanil v Zgoniku. V tem času sem postal menažni ofidr in sem moral oskrbovati oficirsko menzo. Tega posla se je otepal vsak radi majorjeve muhavosti in nezadovoljnosti. Nič mu ni bilo po volji. Enkrat je bila jed preveč ali premalo soljena, drugič premalo poprana ali papricirana, ali je bil pribor premalo osnažen, ali pa so pri drugih bataljonih Imeli boljšo hrano kakor pri nas itd. Take in enake litanije sem moral poslušati vsaki dan pri obedu in večerji. Ko sem ga nekega dne zavrnil, da za baronske želodce ne morem kuhati, je vzrojil :»Solche Bemerkungen verbitte ich mir ein filr allemal.« Sklicujoč se na sub-ordinacijo, me je pozval k bataljonskemu raportu. Tam sva imela potem nadaljno šolo, kjer me je podučeval, kaj je »rešpekt «in kako se moram vesti v boljši družbi, v kateri očividno nisem bil nikdar v svojem civilnem življenju. Ko je šla ta ploha besed mimo mene, me je milostno odpustil, češ za enkrat naj bo. Ves razburjen sem prišel domov. Franček me je plaho gledal, naposled pa me je le vpra- šal: »Kaj pa je gospod lajtman, da ste tako jezni« »A nič* mu odgovorim, »zaradi te salamenske menaže jih moram po shišati od majorja vsaki dan, nič mu ni prav. Rad bi se otresel tega posla.« Tega se bodete pa prav lahko,« mi odgovori Franček. »Kakor mi je njegov Andreas pravil, mora major pogosto na stran, posebno pa še, če je kaj takega pojedel, kar mu škodi. Takole en črevesen katar-ček bi mu rad privoščil, naj bi sedel vsa-kikrat po ene pol ure na latrini. Napravite v jedi nemogoče kombinacije, n. pr. takole: solato s krompirjevo ali čebulo-vo omako, ali dobro papriciran golaž z zabeljenim fižolom, pri zabeli pa dajte malo loja poleg in ni vrag, da bi se njegova črevesa malo ne pretegnila. Sicer bodo godrnjali tudi drugi oficirji, a to se že prenese, po nevihti pride navadno lepo vreme. Kaj pa vam morejo. Privezati vas ne smejo in v ječo vas tudi ne bodo vtaknili radi majorjevih črev, pomagalo pa bode.« Franček je imel prav. Smejal sem se na tihem njegovi domislici in njegovim idejam. Takoj drugi dan sem naročil kuharju, naj napravi za obed dobro papriciran golaž iu zabeljen fižol brez juhe in močnate jedi. Uporabi pa naj pri zabeli tudi nekoliko loja, ker moramo štediti s svinjsko mastjo. Kuhar me je pogledal malo debelo, naročen kuharski recept mu ni šel v glavo. Rekel sem mu: »Tako mi je naročil major, on si želi enkrat kaj takega.* Kuhar je zmajeval z glavo, naposled pa le napravil, kakor sem mu naročil. Pride čas obeda. Major me vpraša, kaj bo prišlo danes na mizo. Ko mu povem, da samo golaž in fižol in da je shramba že precej prazna, me je začel oštevati, da so se tresle stene. Poslušati sem moral vse vojaške cvetke, ki si jih je nabral tekom svojih vojaških let. Naposled se je le potolažil, drugi oficirji pa so se muzali. Vedeli so, da sera mu to nalašč napravil. O preveč ali premalo osoljeni jedi ni bilo danes govora. Major, ki je drugače rad posedoval po jedi, je kmalu vstal in se poslovil. Ko smo bili ob 18. uri zvečer spet zbrani v obednici, majorja dolgo ni bilo, čeprav je bil drugače točen. Na mah pa se odprejo vrata in v sobo stopi major. Že pri vratih mi ie zaklical: »Abgesetzt als Menagemeister«. Spet me je začel oštevati. Naenkrat pa se je obrnil in tekel, kar so ga nesle noge v bližnje stranišče in spet ga dolgo ni bilo. Mi smo med tem hitro povečerjali in se odpravili nato iz obednice. Vsi sb se smejali, da sem mu tako zagodel. Doma pa mi je pravil Franček: »Vejte gospod lajtman, majorja pa je danes pošteno leksiralo. Ves popoldan je sedel ha stranišču in vzdihoval in klel kakor mi je pravil njegov sluga. »Dalje jutri.) Stran & »Večernff« V Maribora dne 24. VT1. 1939.^ Basen o leopardu z »Otokov sreče II Na enum »Otoku sreče" so nekoč živeli ljudje v srečni skupnosti in uživali sadove visoke civilizacije. Odpravili so vojno, celo lov in ribolov so prepovedali, zakaj vse živali so udomačili in vsi ljudje so bili njihovi prijatelji. Bavili so se le s poljedelstvom in gojili so znanosti in umetnosti. Veselili so se s petjem, plesom in v gledališčih. Toda sredi tega otoka je živel leopard. Prosvetljeni prebivalci otoka so bili prepričani, da ni hudoben. Priznavali so sicer, da je v preteklosti zagrešil stvari, ki j« boljše, da se pozabijo, toda bili so prepričani, da se je docela spreobrnil in da bo, kakor vsi drugi, klonil njihovi plemenitosti. Toda nekateri dvomljivci so kljub temu od časa do časa opozarjali na dejstvo, da čeprav se je morda v duši spreobrnil, svoje dlake gotovo ni spremenil; toda te ljudi so splošno obtoževali, da neosnovano sumničijo leoparda. Nazvali so jih vojno stranko in paničarje, nemirneže. Bili so predmet splošnega zgražanja. Vendar so pa sčasoma vsi morali opaziti, da povečana plemenitost, ki so jo izkazovali nasproti leopardu ni imela onih uspehov, ki so jih želeli. Vsakokrat, ko so mu dali kako stvar, se je kazal popolnoma zadovoljnega, toda naslednjega dne je prišel znova in zahteval nekaj več. Opazili so tudi, da čeprav so njegovi zobje Mii izruvani vsled nesrečnih dogodkov v njegovi preteklosti, je na ta ali drugi način dobil novo vrsto zob, kremplji so mu na novo zrasli in večji del svojega časa je porabil za to, da jih je čimbolj zaostril. Prosvetljenci so zatrjevali, da tega gotovo ne dela s slabimi nameni. Da je trpel na občutkih manjvrednosti, kar je čisto naravno pri leopardu, ki je izgubil svoje zobe in kremplje, da mu je le zato do obojih, da reši svoj videz in da bi bilo na vsak način nemogoče preprečiti mu to, razen če hi se odločili za silo. Istočasno pa so ti zaupljivci (ljudje) kazali manj zaupanja do leoparda, kakor so ga zatrjevali, zakaj začeti so stikati za starimi sulicami in kopji, ki so jih že adavnaj odvrgli v svoje shrambe. Oni iz vojne stranke in paničarji so če nadalje šepetali, opozarjali na li6e, ki jih leopard ni spremenil. Govoriti so, da bi ne smeti živali, ki je nosila take lise, pustiti da ima zobe in kremplje. In zbirali so v velikem obsegu sulice in kopja, ki so jih pa proglašali at neprimerno orožje za obrambo pred zvermi. V neposredni bližini leopardove jazbine se je razprostiral čudovit vrt, ki so ga obdelovali dobri ljudje, veseljaki, ki so ljubiti petje, ples in gledališče. Nekateri med njimi so se vznemirjali, ko so videti, kako se leopard neprestano plazi okoli zidov, ki so obdajali njihov vrt, pri čemer je še renčal na način, ki ni prav nič mogel vzbujati zaupanja do njega. Toda drugi so zatrjevali, da je to dober leopard, ki Ima najboljše namene in da je ravno on žival, ki jo vrt naravnost potrebuje, da izgleda življenje bolj resno in ki povečuje njihov ugled. Nekateri med njimi so se začeti celo oblačiti v leopardove kože, da bi mu bili čimbolj podobni. Toda v tem niso nikoli popolnoma uspeti. Nenadoma je nekega lepega jutra leopard preskočil vrtni zid. Njegovi prijatelji so naravno Mii zelo srečni, da so ga videti v svoji sredi, toda biti so le malo presenečeni, ko je izjavil, da je vrt njegov. Sprehajal sc je križem po vrtu in vse, ki jih je srečal, spraševal, če jim ni prav, da Je vrt njegov in ker je Ml njegov izraz, ko je zastavljal laka vprašanja, zelo grozeč, so mu vsi odgovorili, da niti malo ne oporekajo temu. Sedaj so začeti tisti, ki leoparda v preteklosti niso ljubili, urnih nog zapuščati vrt. Nihče pa ni vprašal, kam so šli. Oni pa, ki so ga ljubiti že prej, so začeli dobivati zaskrbljene obraze A. Dulf Cooper, bivši minister mornarice VeL Britanije skih polj. „Toda oe mu damo to, kaj ga bo oviralo, da ue vzame še ostanek." Tako so rekli kmetje. Tedaj so jun ostati prebivalci otoka svečano obljubiti, da če kmetje pristanejo, da dajo to, kar se od njih zahteva, bodo in so prav malo govorili. Začeli so zanemarjati petje in ples, gledaliških predstav pa sploh niso več dajali, ker leopard ni maral iger, razen onih, kjer je bil on glavni junak. Ostali prebivalci otoka so biti ne- prijetno iznenadeni, ko so videli, da je leopard preskočil vrtni zid. Izjavljali so, da ni to primeren način obnašanja, da bi leopard moral biti bolj zgleden in da tega ne sme več storiti. Sedaj so tudi z večjo skrbnostjo pregledali svoje zaloge sulic in kopij ter so celo iz orožarn izvlekli nekoliko lovskih pušk, ki so Mie vse pokrite čez in Čez z rjo. Toda sčasoma so se ljudje privadili na misel, da je leopard posestnik vrta. Ni Mia njihova stvar, da ga preženejo in vsekakor so ga preMvalci vrta prisrčno sprejeti, pa se naj sami brigajo za posledice. In ko so vojna stranka in paničarji opozarjali: »Pazite se, začel bo znova" so jim odgovarjali: »Neumnost, saj nam je obljubil, da tega ne bo več storil." Tik ob vrtu so se razprostirala polja. Zemlja je bila plodna in kmetje so biti delavni. Sprehajaje se po zidovih vrta je leopard opazoval ta polja in ugajala so mu. Ni preteklo mnogo časa, ko je začel uveljavljati zahtevo, da vsaj del teh polj pripade njemu. Kmetje so protestirali. Niso hoteli izročiti svojih -polj, ker jim je Mio mnogo na njih. Tedaj je začel leopard silovito renčati in se je pripravljal na skok. Kmetje so pa pozivali druge prebivalce otoka: »Ali boste dopustiti, da nas ta žival raztrga?" Nekaj jih je Mio, ki so rekli, da bi bilo to zločinsko, toda mnogi drugi so verovali, da se da vse to urediti prijateljski in na pameten način. Podali so se pod zid in začeli razpravljati z leopardom, ki jim je zatrjeval, da žeti imeti le čisto majhen košček kmet- oni preprečili leopardu, da jim vzame še ostalo. Leopard pa je tej obljubi pridal še svojo in prisegel, da ne želi več, kakor to kar zahteva in da ne bi vzel ostalega tudi če bi mu ga prinesti v dar. Ko so kmetje sprevideli, da ni nihče pripravljen priti jim na pomoč, so se ločili obupani od dela svojih polj. Ostali preMvalci otoka so jim čestitati k temu čudežnemu sporazumu. Zatrjevali so jim, da bodo kmetje sedaj bolj srečni, kakor so bili kdaj koli prej, da se gotovo začenja s tem za nje zlata doba in obsojali so vojno stranko in paničarje, ki so še dalje zatrjevali, da se je zgodil zločin in da bo leopard spet začel. In res je nekega lepega jutra, ko so še ostali preMvalci spali in sanjati o zlati doM, leopard znova začel. Polastil se je ostanka polj in je začel ravnati s kmeti na odvraten način. Ostati otočani niso mogli verjeti svojim očem, ko so se prebudili. Ali je mogoče, da je leopard spet prelomil svojo prisego? Biti so kruto razočarani. Bili pa so tudi nekoliko zastraženi. Zato so sklenili, da je treba leopardovi dejavnosti postaviti meje in začeli so graditi visoko pregrado okoli njegove posesti ter so prekriti to ograjo z bodečo žico. Leopard pa je začel rjoveti na patetičen način. Protestiral je, češ da ga hočejo obkrožiti in da to ni lojalno. Otočani so mu odvrnili, da ne delajo nič takega. Toda vojna stranka in paničarji so bili mnenja, da je že čas, da se leopardu pove resnica v brk. Sicer to ni Mia ravno preveč razum- na žival, toda v glavi je imela oh in ne bilo bi ravno dobro trditi, da se ne gradi ograja, medtem ko se je dejansko že postavljala. Predlagaj so torej, da se mu odkrito pove: »Leopard, slabo ste se ponašali. dli ste, morili, lomili svoje priseg«. Vendar kljub vsemu temu ni naš n*' men, da vas uničimo in pregrada, ki jo gradimo, vam ne more škoditi, i'a' zen če se v svoji blaznosti sami ne zaženete v železne bodike. če na® lahko razložite iz kakšnih pametni« razlogov M pregrado lahko postavil1 tu na drug način ati zakaj M bil® umestno pustiti kje prehod, smo vedno pripravljeni razpravljati potrp#' Ijivo o vaši zahtevi. Vendar vaši}9 obljubam ne moremo več verjeti i® tudi vašim grožnjam ne bomo ve« klonili. Res je, da zidamo to pregrt' do, toda vi in samo vi ste nas priprt* vili do tega." (Po L'Oeuvru z dne 6. jul. 1939, prt* vedel V. K.) Steklenica mu je prinesla na starost milijone Kako čudno zapletena so pota usod’’ priča naslednji dogodek. Pred 40. leti e je potopil blizu Avstralije angleški w niški parnik. O brodolomcih ni bilo sj* du. Nihče ni več mislil na usodo P« topljene ladje, svojci so žc pozabili jj* nesrečnike, ki so našli v globinah mojr svoj grob. Dokler se ni blizu SamoansM" ga otočja pokazala steklenica, ki jedo* leta plavala po morju. Odprli so jo, v nj« so našli listek, oporoko kapitana potof Ijene Udje. Mož, ki očividno ni imel sorodnik0*; je vse svoje premoženje zapustil sinu sv° jega prijatelja iz mladih dni, Angl'*® Colbridgču. Ta je medtem učakal živel je samotno in skromno na dc in se ni najmanj nadejal, da bo ko« posijala sreča v njegovo sobico. Zdaj prišlo nanj obvestlo, da je oporoka pnj" tel ja njegovega očeta že pred 40 len ločila za dediča petih milijonov dinarj«* Pozno, nekam pozno je prišlo premoženj: do moža, ki bo težko da užival še kaj let življenja... . MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOMi V malih ozlaslb ttaM vsaka 10 aalaaalla MMilUaa m ta oglasa la din Dražbe preklici doolsovaola la taallovaolskl oglasi —1 LJUDSKA ŠTEDNJA kratkoročna in dolgoročna po soiila vsem skdem nudi, zastopstvo »Moj dom«, Celje, Gregorčičeva 3. Znamka za odgovor. 6733—1 Zgubila se je ZAPESTNA URA na Aleksandrovi cesti od Sod ne ulice do avtomatičnega bi leta. Najditelj se naproša da Jo Izroči proti nagradi Pavlu Jemcu, Slovenska 36. 6738-1 Lepa mebHrana. sončna SOBA za dve solidni gospodični. Koseskega ul. 83. Vprašati Drav ska ul. 3.. 6727-7 Službo dobi FRIZERKO samostojno, za stalno nameščanje išče za takoi Milan Ko-SCec, Crikvenica. 6731—9 Išče se pridna. ooMena GOSPODINJSKA POMOČNICA ki zna sauia kuhati. Naslov Pošta Blanca.. 6734—9 Stanovanlm STANOVANJE kuhinja, soba takoj oddam. — Sande, Sv. Peter ort Mariboru. 6738-5 Novo *a larase olepša val dom — v bogati izbiri prinaša M\\m IMeitlilt MARIBOR, GOSPOSKA 14. Sokolstvo »Ljubljanski Sokol** tl }• priboril moč kralja Mmkamnd9 V Zagrebu so se te dni končale sok0** kolske Tekme za meč kralja Aleksan«" To krasno darilo si je že petič Pnbo ;M j. ali 87-52 odst: na drugem mestu Je sws »rtL.* ■h 04 4 Posamezniki so si priborili uasIejH mesta; 1. Budja Josip (Beograd) 92*79, Gregorka Boris (Ljubljana I) 92.06, 3. te Miroslav (Ljubljana I) 88.08, 4. M; činovič $■■■■■■■■! Citajte,,Veternik" ■■■■■■■■■D 14« k) oo.w, itj o«.66, 5. Zupančič N' (Ljub. I) 87.23, 6. Longika Miroslav (Ljt>5 Ijana I) 86.04, Vukičevlč (Zagreb) 88.54, » Grilec Konrad (Celje) 85.4», 9. Strgar *K loš (Beograd) 85.42 in 10. Stavbe (CeW 85.34. Sledijo pa dr. tvko Pustišek Djordje Jarosavljevič (B.), Antosiewicz(*tt Slapar Bojislav" (Z.), Slanino Edo (Li£ Jel« Drago (Z.), Norbert Oto (B.), ^ btnšek Muoš (L. I), Žnidaršič Ivo (Z ) f Boltižar Stjepan (Z.). Na drogu lec (Celje) je zasedel prvo mesto 10.09, drugi je Antosi«*K -,ana I skupno z Belo Beograd) tretji pa Budja (Beograd) 9.70. Nabrt ■ Ijt je zmagal Budja (Beograd) 9.86, dj™ je Bela (Beograd) 9.66, ki mu sledi »J* binšek Miloš (Ljubljana I) 9.63, Na kro^j. so rezultati naslednji: 1. Grilec (C°yJ 9.80, 2. Mihočinovič (Beograd) 9.60 3. M, tostewicz (Ljubljana 1) 959. Konj: 1. VE. lec (Celje) 9.99, 2. Antosievvicz (WuI(,L na I) 9.65, 3. Boltižar (Zagreb) 9.53. % skoki čez konja: j. Grilec (Celje) ip jj) ia (Beograd) po 10, 2. Vitek (LjublIa«*V 9.98, 3. Mihočinovič (Beograd) 9 80. * J) S&i OTROKA na vso oskrbo spreimem proti plačilu na deželo. Naslov v upravi. 6734—4 Prodam NOVI ŠIVALNI STROJ se proda in velika zajčja Hala polna zajcev. Frankooano-va 41. 6725—4 LEPO SPALNICO In SOBO »a gospod* proda skladiščnik Meljska c. 29. 6729-4 Najboljše kosovno apno Apnenice Ant. Blrolla« Kresnice plaorna: Ant. Slrollo. Ljubljana. Oalmatlnoua ulica 10 .93,^ 3.^Mihočinovič (Beograd) ’ 980. irosta vaja: 1. Bud ji movalna 9.80, 2. Longika ločinovič * (Ljubljana I) Slanina 988 Ziinan*!* N«li 1M7 cm dja (Beograd) 9.65 Skok v odrt’ IJavo: 1. Slanina 588 cm ati 10,90( ati (Ljubljana ali 10 odst. m ali 9.40 odst. ( Sl-1 preke: L Zupančič Neli R5 ah 10.W o£jst. Klijta'ir* Stavbe 18 alt 10-50 (Celje), 3. Longika 18.4 ati 10.30 ods ne proste vaje: 1. Beograd 0(50, ljana I 9.50, 3. Ljubljana II 8.50. jj Z zmago v Zagrebu so si na*",sk0 d»' priboriti ze petič dragoceno kralje's rilo. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Alariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA vMariboru. po ceniku. ne vračajo. — Uredništvo lu uprava: Maribor, Kopališka ulica 0. — Telefon uredništva štev. 25*67. in uprave štev. 25-67., — Poštni čekovni račun *tov.