y obrtniške JLl* Izhajajo vsako .sïpdo po celi poli. Veljaj v tiskarniei j emane za celo leto 4 gold za pol leta 2 gold za četrt leta 1 go «r ^fó?**» < . >v A - y-t : • - h * i -'t j, • ; . v\ Vv - r«. .'i -Ž.. i : *ii' i- ÍK . i P° pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr za pol leta 2 gold. 40 kr za četrt leta 1 gold. 30 kr ^ M Ljubljani v sredo oktobra 1882 0 b 8 e g : Odlikovanj naše obrtnije v tržaški razstavi Kako zeleni izrediti debele korenine? m Slovensko učiteljsko društvo v Gospod vitez Schneidovo slovo od Ljublj Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja Narodna Šola", „Vdovsko učiteljsko društvo' spremembi šolske postave Zborovanje društev dne 4. in 5. septembra tega leta O jih volilcev. Obravnave iz deželnih zborov Naši dop No vicar. Gospodarske stvari nik v Idrij Pakič Mihael v Ljublj 5 Odlikovanje naše obrtnije Ludw. v Kokri Ferd. v Trnovem Schiff i: Wi Weisseisen Franc v Kokn Krenner Alojzij vv Skofji Loki ermuller enedicter t era. v huuvcuj, ^ razstavi. kovna šola v Idriji; Knaflič t rane ; Stro Šmartnem pri Litiji Sodniki o izdelkih razstavljenih v tržaški razstavi sklenili so svojo sodbo katera se ie preteklo soboto glasila Izmed razložnikov naših slovenskih krajev bronasto svetinjo Rušnik Valentin v Zrečah pri Konjicah Montani odlikovani so bil; naslednj stični urad v Ljublj Dolenec Or oslav v Ljublj Klinzer Comp IJO.JJI , ^ ' --------J J Weissenfels ; Hlubek Josip v Ptuj častno diplomo: A. Samassa, zvonar v Ljubljani; Trboveljski rud- Kopač Karol dr. v Zagrebu Daneu Andrej v Bratje Rosier v Ljublj 5 nik na premog Josip v Šiški Trstu ; Staré Julij v Kamniku Vodnik ? Ahacič Kaj vdova v Tržiči; Ambrózie zlato svetinjo Josip v Ljubnem; Dornik Janez v Kamniku; Gloločnik A. v Železnikih; Globočnik bratje v Železnikih; Glo- boenik A Tržiči Rudnik in fužine v Litij ni j ska družba v Ljubljani ; lp Tolminec) LoČnikar in Andretto na Viči ; i : Pire Kranjska železno-obrt- Močnik Janez v Mozirji; Omersa Fran v Kranji Anton v Trstu (rodom Fr in sinovi v Kropi; Mulej Alojzij pri Idriji (Podro Čermák, inženir v Ljublj Klinzer & Co y íuillliucuy , vw ------ ? •■» Weissenfels : Trboveljski rudnik na premog v Ljublj Hofb J Centa v Celj Karol v T Doga Marij Goli Wencel Mat j a* v Ljub- c. kr tej a) zirji niči Fajdig in Kerše v Sodražici ? Smuk Simon v Kamniku Sup Močnik Matij v Mo na Brez Brenik gozdni nadzornik v Ljublj F o der l Ivana v Ljubi) Tschinkel August sinovi Predilnica v Ljublj an Lapajne Karolina v Idrij Lahajner Ana v Ljublj ani: Jdckl Marija v Idriji - - , y Tr Maïly in Danberge » žiči Lokar Anton v Ajdovšč Kleinmayer in Bamberg Pace grof, okrožni gl v v Ljublj Steyrer v Ljutomeru Banjiluki vatskau iuyusu Biuvvi, ««. o ~ * .. Budovemik Primož v Ljublj Matica hr v Zagrebu Oberwalder v Domžalah Tehnično poročilo Klincer A Co mincer u^ ^v* > —- premogovi rudnik v Škofijah pri sreberno svetinjo: Weissenfels; Kr anj sko-primor ski Divači; Siernberge projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja To poročilo je glavnemu odboru za 1 1 V X__^ Slov. Bistrici pri Ljublj Terpinc Fidélisa nasledniki na Fužinah Seemann P. & R. * Ljubljani; Kranjsko Ivan pi. Podhagsky, uradno pooblaš močvirja predložil civilen inženir. Predno preidem popisovanju in utemeljenju tega obrtnijsko društvo Nussbaum August v Fužinah; Cebular projekta (načrta) y naj mi bode dovolj Fran na Opčinah; Reppe Jan na Jesenicah ? Schrey kem povem, kako in v Alojzij na Jesenicah ij na jesemurtu, ~ -v "Ž a v ci ; Kuhar, poslovodja v L Okrajni šolski svet v Gradiški ; Sadj Južno-štajersko hmeljarsko društvo niône poizvede j da ob krat kakem obsegu so se delale teh- ki~so podlaga pravim projekcijskim Ljublj (Samassa) ; delom zjska Šola na Slapu Dornbergu ton Maye Josip v Vip Vinska zadruga v Nivelovanj lucigu, • - sin, v Kokri; Brat j nies Gustav v Ljublj dr. Lovro Vidrič v Zagrebu Fuchs dr. An Podlaga brezpogrešnemu projektu je brez dvoma Globočnik v Železnikih ___ ; Drelse A. v Ljublj Eichwaïdu Ozbič Matej v Kamniku Ton Tschin t natančno nivelovanje (izmerjenje razlik višin) v našem slučaju še toliko bolj, ker tu gre } kel Alojzij v Kamniku; Fuchs Gilbert dr. v Krispe PraŠnikar Kotnik Fran na Vrdu pri Vrhniki; Kokri : GoljevšČek Josip v Kanalu ; ~ " 1 * svet- velja male razločke v višinah 9 čuniti in to silno ) s katerimi mora inženir ra- gled s Josip v Ljubljani; Feigel J., c. k. gozdn V ZlglCU. y O navedem tu pad Ljublj kako natančnostjo se je moralo delati > ) tedaj glavnega recipijenta > » 314 v katerega se iztekajo vsi drugi stranski pritoki iz mo čvirj Ob času jplitvejše vode znaša ta pad od hek tometi\ 32 pod vrhniškim mostom do Gruberjevega ka- , pri dolgosti 20.600 kor ni mogoče zemljiščnih kvot zaznamovati ljevidu, ki je risan v meri 1 : 10.000. v tem zet nala (Cesarskeg metrov samo 0*40 metra grabna) , to Koristi Je «.vrnan, ki jih ima odbor za ooaeiovan od tega pomnoženega dela, spoznale se bodo popolnem, ko se bode pri poznejšem izboljševanj Ker se pa morajo pri i vse kvote zraču niti po morskem površji, obrnil sem se na triangula cijski oddelek c. k. vojaško geografičnega zavoda in si od tam 12 čevalo o večih delih ker za obdelovanje moČvir s ted i dol pl podatki o teh prosil popolnoma prave kvote natančneg velovanja, ki so ga bili naudili ob tržaški cesti ni- jektih lahko naravnost povzamejo iz kvotiranih vuljami skladov zaznamovanih katastralnih i 8 map Nepremične pike te daljine nahajaj nepremičnih pik pod tek. štev 159 z dotičnimi kvotami. 94, 102 pisniku Vrtanj na močvirj , 127, 141, 155, Pri prihodnjem izboljševanj bode posebno mnog koristil v katastralnih mapah zaznamovani rezultat Začenš pri znamenji višine ki ga je napravil ge tanja , ker se bode vi 94, določila se žaški cesti štab na ljubljanskem kolodvoru, nepremična pika najprej vrsta nepremičnih pik ob tr- delo ) kako leži podni Gledé teh vrtanj si dovoljujem pridjanih kvot koj lahko razv mlj pod površjem pozoriti da potem ob Laverco, Studenec, Podp cestah , ki držé in po močvirji Borovnico ; nadalj cez ob Gruberjevem kanalu in konečno poprek čez močvirj zraven pa so se tudi vse ostale nepremične pike pre hteva §. 3 posameznih tehničnih ponudbenih pogojev eno vrtanje na štirjaški kilometer; ker obsega močvi okoli 15.000 hektarjev , od del zunaj pravih ležišč, tedaj bi bilo katerih se pa nahaj veli gledovale na lutno natančne tak način, da nam smejo eljati za abso tan) potreba večemu 150 vi vrtanj sprevidel sem, da mi kaže narediti t ker se lega šote tako i Tam 9 nepremična pika ni bilo varnega kraj > zabili j da se naredila vrtanjem pa je tudi lega spodnj agio spreminja; s toliki so se 5 metrov dolgi hrastovi koli v tla in se zaznamovali z velikim žreblom; tacih bolj mogoče, natanko določena (Dalje prihodnjič.) mlj 9 kolikor naj kolov 62 Kakor kaže pridj spisek celem močvirji vseh skupaj 163 gredé pa omenim, da s tem nisem posameznih pogojev za izdelovanj bi bile nepremične pike postavlje ena od druge, temveč narejenih j kor jih tirj — , napravljenih je po premičnih pik ; memo polnil tirjatve projekta, namreč Pogoj To veče število po mnogo več da kilometre pik, ka- epremičnih pik zato. da od Gospodarske izkušnje. Kako zeleni izrediti debele korenine ? Znano je, da po mestih zeleno sploh pridevajo meai zelene, kuhano juha bolj okusna, pa meščani tudi koreni in zabelj oljem jesihom, zel( bode na vsak način mnogo koristilo vaem prihodnjim rac^ mešajo med krompirjevo, pesino in dru«-tehničnim delom. ter lih hodfi histr^nn nlaiSolr* solato, zato se tudi debele zelenine korenine prav dobn delom, ter jih bode bistveno olajšalo zelem Ravno takrat Močvirski okraj. ko se je delala mreža plačujejo Pa zelena ima pod zelenjavo svojo brez številno tankih koreninic in sama od sebe izredi premičnih droben koren pik, pričelo se je sostavljati močvirsko okrožje. Pri tem pa se je žalibog pokazalo, da se je nekaj pomot vrinilo v mno, naj ravna tako-le _____ pra\ Kdor si hoče pa izrediti debelo kore- drug polovici meseca av leta izkaz, ki je pridjan deželnemu zakonu 25. oktobra 1880 precéj veliki kosi močvirja so namreč gusta odkoplje naj krog in krog vsake zelene prst, ob trga vse stranske koreninice ter pusti samo srednji Nekate gla koren 9 puščeni 9 drug zunaj ležeče parcele pa se nahajajo v družbi s slavnim odborom za ob- popis katastralnih parcel po- so bili narejeni pri se dotičnem izkazu. delovanje močvirj pravil po originalnih ogledanji močvirja; po teh popravah se je potem' narisal močvirski svet v katastralne mape, ki so načrtu priložene. kompostno prstjo. Za dalj sodo zato med vodo pepéla potem se zelena zopet obsuj z gnoj protokolih, ki šanico zelena zaliva ves mesec po enkrat, in tako se zelena nenavadno debeli gnojenje namesa se v po-sáj ter se to redko me-ptember vsak teden ujavih lis in pra lep beleg okusneg 9 nima mesa Nivelovanje površja Šolske stvari Ko so bile med tem doblj višine mreže nepre mičnih pik, dovršilo se je z njihovo pomočjo nivelovanj ta namen prerisale so se katastralne mape i i i * • w • • . — r teh kopijah Zborovanje društev: povrsj in kopije oddale delajočim inženirjem je zaznamovana lega in visočina vseh tistih krajev , ki so važni zaradi visočine svoje. Ti kraji so se potem zapisali s svojimi kvotami v originalne katastralne mape, in na podlagi teh kvot našle so sev potem krivulje skladov (Schichtenkurven) Narodna šola u Vdovsko učiteljsko društvo" in 99 Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani dne 4. in 5. septembra tega leta. Pri pravah, ki (Dalje.) so se na to pričele, oglasil se Cerav bi P0 jev zadostovalo se vendar narediti kvot posameznih ponudbenih pogo do štirjaški kilometer, morale 80 najprej gosp. Grebene c ter djal, da je'društvo rodna šola" premalo znano; naj se toraj vnovič r 99 Na 4krat gostejše mere, ker se sij program da mo površje vedno spreminja in ker tirj 4 ____y _____ rajo krivulje skladov zaznamovane biti v višinah 0-25 metra; drugače bi nam ne bilo mogoče najti krivulj njegova pravila. Gospod Lapaj Gosp naj bi pa je izrekel se Moč nik odvrne na podporniki imenovali po časnikih to da so se leta 1872. na skladov. Ravno tako bi ne bilo krivulj v gi pregled mogoče , narisati mljevid, ko se ne teh bile poprej na čisto narisale v katastralne mape; kajti nika tísněna pravila razpošiljala na vse strani; vabilo se je po vsem Slovenskem bilo t malo; še manj v Prim o rji. Prišla so tudi žalna leta Ven ekaj pristopu; na S taj ar skem je vneme za društvo; po Koroškem čisto ko celó ni bilo varno, društvo 9 nogo priporočati 315 dar pa delovanje in stanje društva vsako leto koli Na zadnje se je gosp. predsednik s toplo besedo nikih naznanjeno bilo. (Od strani zahvalil nazočim za tako obilno vdeležbo, povabil jih kor toliko po .,Novic" moramo povdarjati, da so tudi one vzlasti zadnja naj prihodnje leto vsak še enega saboj pripelje leta po zborovanji prav rade o tem pisale, veče dobrot nike pohvalno imenovale ter v prid in napredek ;,Na prav tople besede.) t > ceš d da nas bo več!' ter izrekel željo, da bi se čez leto zdravi zopet videli. — Gromoviti slavaklici na presvit- rodne šole govori Temu so sledile praktične razprave o raznih učilih, vanja sklepni čin. lega vladarja in cesarja Franc Jožefa I. bili so zboro- in to najprej o tablicah in črtalnikih rabo tablic (pisanje , številjenje in risanje) Kar zadene je govoril g03p. Podkrajšek rgel papirnate čitalnični gostilni imeli so potem gospodje učitelji obširno prav prijeten večer. Počastili so jih s prihodom svojim mnogi gospodje deželni poslanci; gosp. dr. Vošnjak imel se prerade vgladijo) , ter priporočal škrilaste (Schieferta- je do njih kratek ogovor; čitalnični gospodje pevci pa feln) kot bolj trdne in praktične. Pretresovala se je so tudi marsikatero ,,rekli vmes', stvar v debati na mnogo strani , izrekli so misli svoje pih domačih". to je, zapeli več „le- gg. Stegnar, Borštnik, Levičnik, Greb.uw, in Gant da bo ,,Narodn Žer ovni k, poslednjič pa seje sklenilo, delila zanaprej svojim udom samo e in številjenje) zborovanja prvi dan. eno besedo : Prav prijetno minul je (Dal. prih.) šola' < škrilaste, na eno stran črtane (za pisanj t na drug stran pa pikčaste je) tablice. Zadnj Politične ëtvari. besedo k tej razpravi rekel je g. Močnik > češ ko se more, naj se prestopi iz tablic na papir polnem opravičene so te besede Kamen Prej po- namreó ka- ker so tudi za rabo najbolj mpak tudi Avstrij biti v beli les vdelani, katere je v Narodna In, kakor se ljubezen do vladarj šola" to leto delila, skazujejo se dosti dobri in so jih toraj navzoči odobrili kot za rabo pripravne domovine, izrazuje samo oklep in v dejanskem pospeševanji moči in slave in do neminljive do državne misli velike naše Gosp. Žerovnik stavi predlog, naj bi se povabili očetnj f tako tudi pravi rodoljubi nikdar ne bodo s polji, in zmožni gg. pisatelji za delovanje na literarnem naj bi jim priznala v to „Narodna šola" na podlagi 3, črka d društvenih pravil, primerno nagrado. Gospod predsednik odgovun , u« ^ v»^«. — . kedar bodo njene denarne moči kaj tacega zmogl da bo ona to srčno rada storila t kratkovidno varčnostjo omejevali sredstva za državno moč z odbrisanjem malenkostnih zneskov za vojsko in brodovje. Poslanci se pri tem ne bodo dali slepiti od navadnih navideznih razlogov ter ne pozabili, da v tre- nutku , ko vzplamti vojsk y se celó z najogromnejsimi Voljeni bu um iiaaieuiiji g^opuujc. uicguai , nwpiuiu.a, -------- — Andrej, Močnik, Tomšič, Žumer, Govekar, Podkrajšek, državni vojni Volitev odborová vršila se je „per acclamationem". so bili naslednji gospodje: Stegnar, Praprotnik svotami ne morejo poravnati škode, katere nih časih vsakoletno odbrisanje malo milij teh nevar- adaje Praprotnik Franc in Borštnik Kot pregledovalci računov Kovšca, Čenčič in Podkrajšek so bili gospodj Naj mi bode danes, ko se poslovim od o jih ča- stitih volilcev položaj i se dovolj ) da se oziram na današnj * 316 Podučljivo aliko vidimo pred cega ilnega mišljenja, do seboj, aliko : kake trdosrčnosti do ka- n neli- Obravnave deželnih zborov. beralnosti in do kakošnih negativnih uspehov je prišla ustavoverna stranka vzlic nedvomno silnih pricetkov in iz početka dobrih namenov in samo za tega del, ker se ni mogla ubraniti prisiljeni, zvezi, hudobnim naavetom ek8cesivnega, brezzna- in posled odločujočemu upi čajnega in hujskajočega časnikarstva Deželni zbor kranjsku šeati seji 25. t. m. se je najprvo prebral vladai dopis o tem, da si bo vlada na vao moč prizadevala, zemljišno odvezne zadeve na Kranjskem do konca leta 1884. v red spraviti in da bo v ta namen nastavila še Skrbimo tedaj, da ostane naše časnikarstvo zna- tretjega komisarja. Stroški tega pa se ne bodo plače- aljivo ter da so možje, katerim je izročena vali iz državnega zaklada. čajn odgovorno8ti polna nalog javno mnenje, pravi rodoljubi in poštenjaki > da opazujejo in izrazujejo prošnji radoljške občine za poaebno postajo ae ^ X \j u\j i j u ui »u oaigug, da se oddá vladi, naj se po moči ozira ná-njo. Današnji politični položaj obvlada delovanje U3ta- To prošnjo podpiral je tudi grof Thurn, ki je predsed- sklene voverne stranke, da bi se preustrojila boj nj L UV UtlMUU^J y ViU ui OU UUOUUjilA y LI proti vladi in vedno bolj naraščujoče strastni stvo med tem prepustil gosp. Grasselliju. d praaanj Naša razmera tem trenutku velike važnosti vladi je tedaj ravno v podeli več podpor v denarji. Potem se več prošinj reši ugodno ia neugodno in tajni seji se sklene še milo Sedanji kabinet, kateri vodi tri leta državno kr- > } ni nikako strankarsko ministerstvo, ne odvisi od nikakih strankarskih vodij in ni organ nikake večine, tem sklene. Ministerstvo obstojí ne vsled kake strankarske zmage, ampak vsled potrebe miru med avstrijskimi narodi. Ono z gosp. Hočevarjem pogoditi se za zaostanke pri vžit- ninskem davku, katerih dežela zahteva 10.000 gld. Ob velja, da gosp. Hočevar plača 7000 gold. Seja se po- ima v se bi pogoje obstanka in ne potrebuje za svoj obstanek nobenih organičnih vtikanj, nobene privatne Interpelacija V ^V/UIU O y jut V^VUV ^/i. & T UVUU policije, nobenega preganjanja druzega mnenja, nobenih do preblagorodnega gospoda C. kr. deželnega i lil 11 i i • I v t ivi i izrednih naredeb. Mi smo temu miniateratvu pokazali svoje zaupanje in jaz menim, da bi ga tudi odsihmai ne smeli zapustiti v nobenem vprašanji politične važnosti, kajti ravno nas predsednika, stavljena v 4/seji deželnega zbora kranj- najbolj močna. zanima > da je pravična in blaga vlada tudi In ko bi tej vladi celó nemogoče bilo, takoj in vse naše zahteve, katere opravičeno stavimo gledé narodnosti, izpolnjevati, ne sme nikdo pozabiti, da mora vlada počaano, neofenzivno, po skušnjah in posredovalnih skega dne 19. septembra t. 1 (Konec.) Da bi toraj vstregel željam nemškega „Schul ve rein a', se c. kr. deželni šolski svèt kranjski ni zbal prelomiti postavo. Po tem takem ni čuda, da se je med nekaterimi učitelji vgnjezdila misel, kakor da bi bilo škega ji Schulvereina" postavno, da ravnanje nem- ao začeli hlepeti po naredbah postopati, ako hoče zvesta oatati svojemu po- njegovih darilih („Ehrengaben" jih imenuje prej omenjeno letno poročilo nemškega „Schulvereina") in meto mirljivemu programu Bila bi napaka nepopravljiva, da bi ne mogla ostati brez nasledkov, ko bi se izredno težka vladna akcija v nili se pri svojih viših še društvo in njegove namene. Od tod prikupiti, ako podpirajo tudi prihaja, da so narodnem vprašanji preprečila po uporih in sklepih, ka- 264jidi, ki jih „Schulverein" po omenjenem poro- koršne ustvarja samo kratkovidna nezadovoljnost in po- litična neukretnost. čilu na Kranjskem ima, c. kr. profesorji, šolski nadzorniki itd. naj gorečne j ši privrženci in nasprotno je upati, da bode ravno sedanjemu naj marlj i vej ši misijonarji tega naši deželi ministerstvu, katero je danes celó svoje nasprotnike pri- tolikanj nevarnega in narodu slovenskemu • • * t « » « . m % m a « — » _ ▲ I m Im _ ___ _ _____▼ 1 V u sililo spostovanju t kmalu se posrečilo, da zadostuje tolikanj sovražnega društva. Med njimi se v prvi vrsti odlikuje c. k. učitelj na terjatvi avstrijskih narodov po jezikovni ravnopravnosti ter tako konec stori za 19. stoletje sramotni zmoti in tukajšnji učiteljski pripravnici in c. kr. okrajni šolski zavržljivemu mnenju, da se smejo narodi zarad nekih nadzornik Viljem Linhart, ki je celó tajnik tu- upravnih ali gospodarskih koristi izneoaroditi, to je, da kajânjega „S chul vere i no v ega" oddelka. Za se smejo v razvoji in rabi svojega jezika zadržavati, obiskovanje šol svojega okraja nima dosti časa, ker žaliti in ovirati. Izpelj vlade zahtevati narodne ravnopravnosti se more od ne- dve in celó 3 leta ni obiskal, ali jih vsaj od znotraj ni videl, dasi §. 29. postave od 25. katerih šol menda po 7 ker vlada jo more dovoliti in zago- februarija 1870. 1. o šolskem nadzorstvu c. k. okrajnim vil« 1 • ! « • « . « • ^ toviti, nikoli pa kaka stranka in nikdar kot plačilo za šolskim nadzornikom zaukazuje redno obiskovanje šol, kak kompromis. Pa je imel, da je lani načelnika nemškega „Schul- vereina" dr. Weitlofa spremljal po naši deželi ter poneha nezaupnost in skrb pred germanizacijo za vse mu pomagal društvene namene razširjati; čaa je imel, Pa, da smem še enkrat izreči svoje uverjenje: kedar dežele in narode te nost velike države, potem nastane dolž da se odkritosrčno in v mejah po državnem inte da .1« kot pooblaščenec nemškega „Schulvereina" dovršil v Maverlu nakup hiše, v kateri hoče omenjeno društvo uuobj \xa ou uumiiuoiv/uu iu v ui^jau jju uiùâYUCUi Allie- ------ g—----f---- 7 * u^vuj^uv/ resu zaznamovanih oziramo na nemški jezik ter s tem napraviti nemško šolo; čas je imel, da je šel letos s polnujemo državno protizahtevo, katera je tako stara, posebno komisijo v maverlsko šolo izpraševat, dasi kakor Avstrija, in katera se ne sme opuščati ako iv«i\ui y oui. ijc* , m i\ai&ia 00 uu oiuc upuouan , aivu Se ----~L-----------j~ —* j * ** J w " *■ — neče opasno rušiti vez, ki oklepa vse narode, osiabeti c. kr. žandarmerija gospodu nadzorniku in naše vojne sile ter nevarno omajevati celo državno njegovim tovarišem pokazati pot nazaj na upravo. Kočevsko in jih podučiti, da včrnomaljskem u šola spada v črnomaljski šolski okraj , in je morala Konečno imam do svojih častitih volilcev le še to okraji nimajo nič opraviti. Na vprašanje žandar- movo pripoznal je gosp, nadzornik menda sam, da je prišel tje v imenu nemškega „Sch ul ver ei n aíť, prošnjo, da me ohranijo v dobrohotnem spominu Josip vitez Schneid s. r ki mu je dal 77 pravico ogledati šolo; toda on ni ogledo val samo šolskega poslopja, ampak je tudi otroke iz 313 praševal, kar potrjuje celó listič ustavoverne stranke od t. m., in kar se dá tudi prav lahko spričati. ako se on v naši d I/1 U* AJU « y A u AW4 WW wv%v«i M V ««VMIMV M^» | wweww S 0 i 3 ^ c. kr. deželno predsedništvo zaukaže strogo preiskavo okraj blast in šolske ( dežel piril kot h k t tega prečudnega dogodka. Kakor je bil nemški ,.Schulverein" šolo v Maverlu ^^ ___ A A » m a __A podružnice, d b las t i daj al ma tr al z a m za slovens k ivoje trok k s pričetkom preteklega šolskega leta prestrojil- v čisto nemšfco šolo, ne da bi bile šolske oblasti o tem kaj vedele . ravno tako je hotel storiti tudi s šolo v Dragi, in lj e v a 1 k m m ti s p a k »rali zdeželnimi denarj mškega „Schul kjer je c. kr, šolski nadzornik Linhart brez v ednosti okrajnega in menda tudi deželnega da ima kor v Maverlu šolskega sveta kočevskega, zaukazai biti učni jezik nemški. Med pravicami pa, ki jih 29. postave od 25. februarija 1870. leta o šolskem nadzorstvu okrajnim šolskim nadzornikom daje, nikjer ne najdemo, da bi smeli c. k. okrajni šolski nadzorniki morda Nikakor ne moremo in ne smemo trpeti, da bi se zarad nemškega „Schulvereina" še ljudstvom rodila taka razdraženost in razburjenost, ka kedaj med našim in Dragi, in bi zarad tega vnanjega društva, katerega „bavarski Vaterland doiži veleizdajskih namenov, naši mirni list tedaj nemški ojaki in zvesti podložniki avstrijskega cesarstva prišli ) giiti v nevarnost, se pri taki kačenosti kaj p n proti kazenskim postavam pregrešiti Tudi nikakor ne smemo in ne moremo trpet bi nemški „Schul nase čitelje begal t, od te h d Jih S ojim daril samovoljno določevati učni jezik na javnih šolah, ker kakor smo prej dokazali, še c. k. deželna šolska oblast brezpogojno te pravice nima. C. k. šolski nadzornik Linhart pa s to samovoljno pre- strojo šole v Dragi ni samo prelomil postave, ampak je tudi med tamošnjim ljudstvom napravil veliko razburjenost in razdraženost. ťo zad- načrtu drugim predmetom odločenih urah po namenu pravi j al v nevar premotenim p r e lo m 1 j e v a t i po s ta ve. Ker ako naši učitelji v šolskih, po učnem njem ljudskem številjenji živi v Dragi 1706 Slovencev in 230 nemških Kocevarjev. Tem razmeram primerno bil v tamošnji šoli skoz 26 let, odkar je bila usta- nemškega „Schulvereina tak 9 99 grado novljena, učni jezik slovenski, nemščina pa se je pod- ka&or c. dolžnost presegajoči poduk podučujejo v nemščini in za pregrešé se, bi skoraj kr. uradniki, katerim od rekli je po 9 njega prejemajo na enak način, . 104 kazenske učevala kot obligaten predmet. Ljudje, nemški in slo- postave prepovedano za opravljanje službe svoje nepo venski, so bili s to uravnavo zadovoljni in v 26 letih o sredno ali posredno kaka darila jemati Ako zadevi ni bilo nobenega prepira med njimi Kar pa za grade nemškega „Schulvereina" v nemščini poduču pride nenadoma omenjeni ukaz c. k. okrajnega šolskega jejo po šolskih urah, pregrešé se zoper §. 4 nadzornika Linharta ter napravi veliko zdražbo med stave od 29. aprila 1873 prej toliko mirnimi občani. Ljudem, katerih ogromna nase po ) da bi njih otroci ho večina je slovenska, ni bilo prav dili v nemško šolo, ter se, kakor skušnja spričuje teljskega stanu od časa, ko so po katerem noben ud uči- bili > na- vravnani, ne sme pour dajati nJ ! prejemsi naučili niti nemškega niti slovenskega jezika. Zato so spisali in c. k. deželnemu šolskemu svetu poslali prošnjo, naj ostane njihova šola, kakor je bila doslej. Razbur- ali posebej podučevati eno besedo, nikakor ne smemo in ne moremo tr peti, da bi nemški „Schulverein" naše šolstvi motil, naše 1 j u dst vo dr až i 1, naše n adzor ni k ( • - • - * in u či tel j dil t jeni duhovi so se pomirili, ker so imeli nado, da bode hovih dolžnosti zapeljeval marj e vanj c. Zato stavimo podp deželni šolski svèt pravično razsodil. Toda ta mir ni dolgo trajal ; kmalu se je začela med tamošnjimi občani silna agitacija za nekako proti-prošnjo in tamošnji predsednika sledeča' vprašanj gledé na tukaj omenjene dogodke do preblagorodnega gospoda c. kr. deželnega učitelj Jurij Erker je na vso moč razširjal to nasprotno prošnjo ter podnevi in ponoči lazil po hišah in lovil mu podpise za njo. Ker je gosp. Linhart za to nasprotno Ali Kranjskem početj ? mškega „Schulvereina" na prošnjo vedel in celó v okrajnem šolskem svetu kočev- skem napovedal da a^/u v^uai ^ ua 8© S DUJ (3 j ou jjiw4uv jv maii« in ker si je ravno tamošnji učitelj za njeno iz- še predno je bila odpo t slana gotovljenje največ prizadeval, bi skoraj rekli Ali mu je znano, da to početje dela zdražbe med nemškimi in slovenskimi prebivalci in med ljudstvom napravlja veliko razburjenost? Ali misli, da je " vse škode za državni blagor in da i da je vereina" brez tako početje nemškega „Schul šolski nadzornik Linhart sam sprožil to nasprotno prošnjo ter vstrezaje namenom nemškega „Schulvereina" pro-vzročil ne samo prve, ampak tudi drugo razburjenost in razdraženost med ljudmi. se dá z našimi postavami sploh strinjati? Ali mu je znano, da ima „Schulverein*' ravno c. med služabniki svoje najgorečnejše privržence in Ako bi nemški „Schulverein" res smel želi tako rogoviliti, kakor je pričel po nasi de- najmarljivejše agente? Ali » in bili Slovenci primorani se sami braniti in za varstvo in obrambo svoje narodnosti osnovati enako društvo, z enakimi težnjami in pravili, kakor jih ima nemški „Schulverein", katerim ga Je sklep uničiti drugi, postavam nasprotni k. deželnega šolskega sveta kranjskega o šoli maverlski? 6. Ali se ie uže zaukazala, ali pa se sploh misli za- 7 V toraj vlada ne mogla odreči potrdila, ter bi svojo delavnost začeli razvijati med nemškimi Kočevarji in drugimi sosednimi Nemci in jim vsiljevati slovenske šole: se silen boj vnel v naših deželah in bi ni- ukazati discipl Maverlu in Dragi? preiskava z^rad dogodko Ljubljani 19. septembra 1882 Poklukar Pfeife 9 kdar ne prišli do mirú in sprave med narodi ki ga tolikanj želé vsi pravi rodoljubi. In kdo drug bi bil kriv teh vednih prepirov, kakor iz vna- Klurij Navratil, Svetec, Vosnjak, , Bleiweis, Zamik, Grasselliy Detela, Robič, Potočnik, v Pakiž, Lavrenčič < Naši dopisi. Goriškega 18. sept. (Izv. dopis.) (Temne strani njih dežel k nam zatrošeni nemški „Schulverein* Ako hoče nemški „Schulverein" podpirati in varovati nemštvo, zamore slobodno za svoje nemške rojake ustanovljati privatne šole, samo da se drži pri nas ve- cesarjevega potovanja.) V velikem veselji radi pozabimo Ijavnih postav in da tudi sam zdržuje take svoje šole. na neprijetnosti, zlasti če nam ne morejo zadovoljnosti Tega pa nikakor ne moremo mirno gledati in trpeti, da skaliti. Ni pa misliti, da je slovenski narod na Primor- 318 ekem ob cesarjevem dohodu vžival samo in cisto ve- selje. Vpl tržaške vlade sega čez vso našo pokraj in men nam prebiva tu ljudstvo slovensko , mora ob najpo prilikah grenko občutiti moč iste, načelno sprotne vlade. Dejanska resnica ostane y da je menu goriški glavar istega dne pred dohodom cesarjevim Kanal ukazal dvema uradnikoma sneti s svojih bivališč škodlj bilo je v prav lepem vremenu cveteti, kazalo in obetalo je lastnikom obilnega in lepega dohodka. Med cvetjem nastane pa burijnato in deževno vreme , kakoršno tra-■jalo je skoraj neprestano skoz celih osem dni ; na to J J - - 1 Ob mokrem vre- cvetnih sledile so še v nižavah močne slane. bil je razvoj cvetja zadržan, a množini malemu „zmrzlinčku" in pa rilčkarju lo venske zastave. Resnično je, da je isto glavarstvo nemu ubadarj < sosebno ugodn vreme, katera sta na imeniku korporacij kanalsk čitalnico prekrižalo osobito na nekaterih bolj pozno cvetečih jabianih mesto uvrstilo finančno stražo. Istina ostane malega vse cvetje vničila. Cešplj in na njeno---------------n - \ neoporečno, da prelepega sprejema v Kanalu olicijalno sadežki so veči se bili zrožičili Y v česní so pa gosenice m kebri liv \J j; VI y v% ~ - ~ j- &— i--J niso svetu razglasili, najprej zato ker so u oncijaino noma se bili zrožičili; cesnje so pa guseu^c m lovenske ko so bile uže dobro razvite, po nekaterih krajih hudo zastave po trgu preveč baďale više uradnike. Goriški gi pa gotovo tako postopal i) požrli In tako je sadnega pridelka bilo tukaj letos v • ker njegov značaj sam je premehak za tak terorizem on je temveč ) m j le malo , izvzemsi t) češplj u pa za delal, kakor mu bilo zaukazano iz doline bolk, kar vse skupaj je ^ zeló neznatnega dohodka. Poletna Trsta. To se popolnem vjema z obnašanjem tržaškega namestnika, ki je 10. septembra v Valčah na poti v Bovec rekel: „Stecken Sie nur keine slavischen Fahnen vzročila slabo in ravno da polovi in pa nekoliko vrst večino trnovsko-uremske i je pro-Ozimiaa košnj m oves sta se še precéj dobro obnesla; tudi ječmena bilo ie za malo „setev" še precej veliko. Fižol trpel - aus ! t« tem smislu je baron Depretis tudi bovški trg prej po sedaj pa po deževj grozil, da slovenske zastave ne 8trahoval, ko se je smejo premagavati, in je vsled tega strahu na pr. župan Jonko takoj snel svoje slovenske zastave s svojega voloka in s svoje hiše po nekaterih njivah, a Turšica podrli so jo bolj sla« Tolminu je poznan gla ki je s svojim plivom ne samo tolminski trg, ampak ne vniči lep razni trpel je poleti po suši veliko, a trpi moči ; začel se precej a izbrisih vetrovi deloma na tla. Kar pozni krompir zadeva edaj še več veliko je črneti in bati se y da ga gnjiloba ve tudi njegovo okolico pravil popolnem pod sistemo, ka D 11 t. m. nastalo je deževj y katero se do da teri je on poslušen. Župan tolminski pleš kakor on gode, on pa je sproti tržaški vladi svetovalec postal vsled poslušnosti na nes skoraj neprestano dalj Med tem časom bila g^ m CLYčl miC V d } VJ KT lAfctfcWA AM v ^ —j —----J deževalo ni. Vsak drugi dan bile so pa povodnj dva dneva ob katerih od zjutraj do večera nic Tolmin vsled tega pisal na y na velik „Willkommen vhodni slavolok upal slovenskih mnogo prikazati in zastav si ni livi in plohe, večkrat z gromom in bliskom menjevaje se, da je bilo groza Dvakrat vsula bila se je tudi za Baron Depretis je sam nagovarjal v Kobaridu žu- nekoliko trenutkov prav gosta sodra; škode posebne ta pana, da naj nemški nagovori cesarja» če tudi župan nič nemškega ne zna, in gosp. župan je ravno rabil par nem- stani nalivi pravila ni, tem več provzročili so jo pa nepre Trta obetala je letos tukaj prav obilneg ških besedica nemški izvršeni pozdrav. Tolminski gla- izrednega in dobrega pridelka Na var se izgovarja, da prepovedoval slovenskih nago- pričelo vorov, to pa javno zamolči, da je županom razlagal pa med přestáními pol zrelo grozdje močno prezati se, vsled česar kolikor toliko tudi uže gnjije mški nagovarjajo, vinska letina tukaj več nego za polovi svetoval, kako naj česana samo ne In tudi na Kranjskem dobro veste, kaj se pravi, župa- gledé vinske dobrote nom svetujejo glavarji to in ono. Izgovori so toraj so- je bilo skoraj tako In tako 7 oškodvana, toliko kot skoraj vničena. Ker kot o splošnem potopu , trpela 80 fistični , pa preveč plitvi da bi se ž njimi domači tuji svet lepil ščina se razun kapitelj CVŠ piibVJL , VA« KJ t " — J------ Pomenljivo je tudi, da goriška duhov tudi bolj brežinasta zemljišča veliko; vrhovna zemij osobito v vinogradih, se je na več krajih s trtami i i ID nci 3e y in v Tolminu je stala sreči sam spravil predstavila cesarju v Go- grozdjem vred v nižave zdrsala in posula tako ^ aa je - ■ • ' ' , na takih mestih svet toliko kot popolnem opustosen. Otava kar îe je bilo ravno pred pričetkom deževja ma pred cesarjem drege. Ubogi učitelj kij o od od vlade, in morajo slušati, tudi če imajo narod pokošene, je med tem popolnem segnjila ; druga, še ra srce; edina duhovščina ima še'moč nezavisnosti med stoča, pa od ploh narodom; o tej vedó krogi tržaške vlade da bi bila idó krogi tržasKe viaae , aa uj un» zemljo vgnaiia y ^ ki nagovarjala, zato se ji je pa uže fcaj skoraj dá, ne bode kaj prida kositi vgnana tako da vremena vladarj naprej jezik 1 in dovolila samo „stumme Verbeu* in živina pomanka ± / J ----' * f Q J gun g" po besedah tolminskega dopisnika v „Soči spod. letelo pa, je bilo, hvala Bogu baronu Pretisu tam, kj se je cesar ustavil proti načrtu vladnemu v Solkanu Voda Reka, katera tembra prebivalcem ob ter bodo ljudj« na vse strani trpeti imeli bila leta 1878. meseca jenih bregovih nezaslišanih pri Gorici ravno duhovnik tako rekoč pot pokazal y po kateri bi bila hodila bi bila morala kljub za- škod pila; času bil pravila to ie še dobro , da se je »J « w • V godilo, sicer tudi letos iz svojih bregov sto to o podne prekam — nepogoj 1 a lil ui una Uiuiai« taou --- hoditi tudi duhovščina po drugih večib škod vse tako gladko ob noči — bi gotovo ne bilo brez m krajih duhovnik domaČi ga v krepkem govoru vlada moralo Solkanu je cesar nepričakovano izstopil Depretisu nepričakovan y in Žalostno in tužno gotovo zadosti je to y da j tukaj uže četrto poredno izredno slabo leto 3 letos katero ela ves čas lo venski nazdravil. Tržaška prebivalstvo skoraj cele doline mori, enako na vse strani "ne. tlači in duši do neznosnosti. Bog mili skoraj daj boljših ponemčevanj soške doli biti toraj do tega a se bila nemščina časov tudi pokazala; žalibog, da z direktnimi slovenskimi nagovori se je tej sistemi in nameri le prejnalo naspro tovalo. Prem 28 M. Rant Izredno deževje nadaljuje nepre stano. kakor mislil bi nastati drugi vesoljni potop. Hitra y ---— v ne. (Kon. prih.) prememba vremena iz stalne suše in vročine pa \ f 1 — m • m 1 • 1 _ J / _ J ^ ^ v"» ^rf A v\ i n 1 Prem 24 (Letina. Povodenj.) Pretekla zima přestáno deževj ima tudi gledé dravstvenih razmer m posestni ki nega izvršili. R gradih so v tem obziru bili izredno veliko korist bila je jako ugodna za vsakovrstna dela po SVOJ slabe asledke tukajšnji fari trpé ljudj tak nnla bila je tudi vsa pomlad badi" veliko trganjem, zobobolom. revmatizmom; otroci pa za „ro Okolica je pa gledé tega še veliko na za bdeiov polj seme spravilo bilo se je v zemlj začasno in koraj brez vseh zadržkov. Sadje pričenjalo vaséh v slabejera. Na Pregarjih, Kozjanih in drugih sosednih Primorski, na Ostrožném Brdu, Narinu, Kne iku, sosebno pa na Bècu in v Koritnicah razsaj silo in finančnega odseka nasvet ter slovesno izreče da ga -•""J WVWVVMV/ ^vwv* «U » A ^ iu u u u L& v u u g ui vvigu^c« U«g r tv^i o»vy r uouu iLil ^ot» j U č* ito vročinska bolezen mešana z legarjem, katera je po je finančni odsek s sklepom od preteklega dne 5. uro seh teh krajih uže mnogo žrtev zahtevala t Kuteževem ilirsko-bistriškeg de kozice (kozé), katere bile okraj Kosezah popoludne pooblastil, izreči se in priporočiti nasvet Kal- so se pa prika- teneggerjev j ale so iz Reke, kjer so hudo Po takih, v parlamentarnem življenji res j v ta kraja zanešene. nezaslišanih dogodbah ni čuda, da so národni poslanci rani ta ubogi človek zatiran, tlačen in preganjan In tako je na vse zapustili zbornico ter pustili Kar nasvet, sklepanje in zmes- ementarne uime ne pokončajo, požre pa slednjič še bolezen. Bog mili, skoraj ves položaj kaj uda ba a bolj obrni mojem dopisu dné 15. t. m naj i v „Novicah" na strani 311. v drugem odstavku če ta vrsta na levi polovici čita: „ravno tako tudi strog njavo umirajočim nasprotnikom. {Baron Apfaltrern in ljubljanski župan.) debato zarad ljubljanskega gledališča zdelo se je barouu Apfaltrernu potrebno , ljubljanskemu mestnemu odboru Med brez vzroka in prav nedostojno očitati, da je Ljubljana d gledé hrane akdanjih opravil Ljubljane snage, kakor je rečeno) in drugih Bog! M. Rant, narodni učitelj. Danes ob 10 zjutraj bil samo 1000 gold, sklenila dati podpore za popravo gledališča. Na to je mestni župan Grasselii odgovoril baronu tako-le : „Akoravno zbor stvar, katero zdaj obravnaval, ni še dognana Je si. deželo i y sem vendar žali- ovesna sv. maša zarad godu presvitlega cesarja bljeni so bili tudi deželni poslane > jaki i načelniki uradov. Tudi šolska mladina imela je da-es na mestu šole sv. mašo v ta namen ; prepričani no, da so se iz brezštevilnih src povzdigale proti nebu roče prošnje: Bog ohrani nam cesarja! — (Nagrobni spominek dr. Bleiweisu)f prav lepo iz-elan, dala je postaviti rodbina njegova. Napis v kamnu lasi se pod rodbinskim grbom poleg imena in častnimi da bog prisiljen, danes še enkrat poprijeti besedo, za katero sem prosil uže prej. Prečastiti gospod poročevalec je prej v svojem končnem govoru dejal, da je sklep mestnega odbora, naj ljubljansko mesto za troške pri popravilih v deželnem gledališči dodá 1000 gold, tak, da bi zaradi njega rude-čica morala obliti lj ub lj anske mes tne odbornike. Mislim, da mi ni treba braniti ljubljanski mestni zastop zoper to izjavo, nego da z mirno vestjo y kar nas téši v bolesti, je zavest aslovi : „Ed es narod slovenski z nami vred plaka na Tvoj i da bodeš živel večno v srcu njegovem > i gomili lahko prepuščam javnemu mnenju razsodbo kdo ima vzrok, zarudeti zaradi tega napada. Konstatiram da je svota tistih 1000 gold., katere je Vitez Kaltenegg baron A p fait ia drugi gospodje sedanje nemčursko-liberalne večine eželnega zbora kranjskega čutijo, da le malo dni ima konec vsako-nemških da e dihati ta nenaravna večina, potem pada je tajč-krajnerstva". Zato se trudijo gospodj votiral zadnji mestni odbor ljubljanski za tukajšnje deželno gledališče, prvi prilog, ki ga je to gledališče kdaj dobilo od ljubljanskega mesta, in smelo trdim, da bi ljubljanski mestni zastop 9 naj bil po tnih potih skrbeti za prihodnost svojih lealov. Tudi ljubljansko nemško gledišče jim je zeló „lastniki glediščnih lož so naši n srcu m m so : rivrzenci dajmo jim pri oddajanji gledi odločilno sestavljen tako ali tako, naj bi bila njegova večina koršna koli, z ozirom na mestne denarne moči za to svrho nikdar ne bil dovolil več kakor zdanji mestni o d bor." (Odbor kranjske kmetijske družbe) zboroval je ilVlAuUvl j uOjOiu JIUI r vuu«j«uji vuavvuuv --ivr rvfiMtvvvj orvv wi u kj \j l \j t t*J esedo in brez skrbi smo, da se nam vse prihodnje dné 24. septembra in obravnaval sledeče predmete : ase naše gledišče preveč ne oskruni s slovenščino' Gospod odbornik M ur nik poroča o dopisu grofa a namen nasvetovali so deželnemu zboru, da se odbor H. Attems-azadevajočem skupno razstavo sadja v Trstu ijegov pooblasti v tem smislu z lastniki lož skleniti po- in o shodu sadjerejcev, ki bo tam ob jednem. — Poro odbo 9 katera bi se ve da ljala za zmiraj. Pa Ap- čevalec naznanja, da so gorenjski in dolenjski sadjerejci altrern in Kaltenegger nista imela sreče pri svojih na- obljubili, doposlati sadja v ta namen, izrekoma je oblju- pravici so narodni poslanci svarili pred na- bilo oskrbništvo Mokriške grajščine različnega sadja do vetih Po tavljeno zanjko in svarili zbor, brez potrebe znebiti se poslati, na Gorenjsko pa se je potrudil gospod odbornik íeomejene svoje pravice ter dovoliti, da odbor sklene P. Las nik sam, kjer so mu sadjerejci zagotovili raz IWWUiV/JVUU O Wjg v* » ivw tv>l. UVÏUIIU j UM V^^V/I. U^AWWV JL . JLJ Cv O JLL JL XV Odlily XV J iÍ3to nepoznano pogodbo; po pravici so trdili narodni ličnega lepega sadja )08lanci, da bi prihodnjih zborov ne mogla vezati ni- sadja gotova. j tako > da je razstava kranjskega Shoda sadjerejcev vdeležiti se, napro koršna pogodba; tudi vladni zastopnik izjavil je od- sili so se vsi navzoči gospodje in izrekoma še gospodje OCDO da bi se po določbah deželne ustave lastnikom Lasnik, dr. Eisel, Jerič in Kramar. C. kr. trgovinsko ož smela k večjemu dovoliti posvetovalna, nikakor pa ministerstvo naznanja, da sta za Kranjsko nasvetovana odločilna beseda Vse to zmešalo našim gospoda Karol Lukmann in Janez Murnik potr krbnim nasprotnikom, pretrgala se je zato seja, gospodje jena uda železniškega svéta. podal so se v svoj finančni odsek, tam so si belili Deželni odbor češki dopošlje vsled tukajšnje skoraj celo uro modre 9 toda tam uganj novi prošnje 1 iztis postave o okrajnih posojilnicah nasvet ni imel ne gláve ne nog. Ker je bil vsi zbor- in dotični predlog do deželnega zbora o sklepanji po uikil JLiCi nega odseka Kaltenegger ter stavi zopet ves nov pred- da se ravno zdaj razpravlja nov razpis daril za lastnem imenu, katerega pa podpira vsa levica ) to kako bi se mogla ugodno napravljati živinska sol, tedaj vsi ud j finančnega odseka. Po ugovorih na- rodne strani govori poročevalec Apfaltrern 9 V daljem med tem pa, da se ne more živinska sol zopet vpeljati, ker je to reč monopolskega dogovora z Ogersko. To se dá še posebej na znanje podružnici vipavski. govoru pripoveduje to in uno ter konečno v splošno strmeDje občinstva in narodnih poslancev popusti svoj od katere izhaja dotični nasvet v občnem zboru. 320 Kmetijska družba koroška dopošlje spis spomenice poslane dunajskemu mestnemu odboru v zadevah vpeljave novega tržneg vinsk trg da za tamošnji glav Razprava o tej spomenici se po na- svetu predsednikovem odloži do obravnave poročila o tržnem redu samem, o čemer se ima poljedel skemu ministru kmalu poročati Bru talni ogenj, ali pa je bila zopet med vojake vržena bomba, še danes ni dognano. Uradni krogi trdijo, da je le nesreča, drugi pa trdijo prav odločno, da so na ladji našli kose prav take bombe, kakoršna je bila vržena Preteklo soboto razglasila so se v dné avgusta novem gledišči Politeama Roseti medalije in druga odlikovanja izreka še željo, da bi vsak odbornik svoje opombe redu za dunajski živinski trg izročil pismeno, da se tega sestavi natanjčnejši zapisnik in potem poročilo Gospod odbornik za razstavljeno blago o iz do ministerstva P o zun, predmestje dunajsko imenovano, podonavsko mesto na Ogerskem, imelo je od pretekle sobote naprej kr. deželna vlada vpraša, ali pritrdi kmetijska velike nemire zoper jud nega ljudstv in družba temu, da bi kmetijski popotni učitelj zimski čas 5000 gold pravilo s tem škode Delavci in druge vrste ubož padlo je judovske hiše in prodajalnice n sKoae, kakor se zdaj trdi, vzrokih teh dogodb težko je še danes okrog po uri na teden podučeval tukajšnje bogoslovce Od Ijivo povedati 7 ker časništvo 7 večidel v judovskih bor temu pritrdi sklicevaje se, daje ravno ona izrekoma nasvetovala, naj se to sprejme v poduk o nalogah " i po- rokah, mnogo pretira, mislilo , vsega so krivi kristj kakor ni. Oderuško postopanj mnogo zamolči za popotnega učitelja Gospod Tomaž Novak tako da bi se Stvar pa taka ni- judo na Ogerskem sestnik in župan v Blagovici, sprejme se za društve in v Galiciji pripravilo je skoraj vse kmetijstvo m ne- nega uda (Nov Šolsko poslopj judovsko obrtništvo na nič z višino obresti i v Kamniku) blagoslovilo vničiti vsako gospodarstvo; ljudstvo trpi m trpi, ki morajo kedar se bode jutri zjutraj ob 10. uri, ob pa je banket 7 slovesnosti vabljeni so poleg druzih tudi narodni deželni stavno pa je mera polna, pa skepi poslan (Prečastiti gospod Ivan Zuža) 7 dekan in Častni šest- in akoravno bi bilo nepo- naravno je,X da se* srd ljudstva obrne zoper za- tiralce. - Mogoče je, da se je ljudstvo tudi šuntalo, pa dokaz temu, da podpihovanje ne izvira od one strani, korar, praznuje to nedeljo svojo diamantno maso sodi j 7 na VV1 1 ■ L* j vti^ 1 --J katero se je kazalo, namreč od poslan jL i y a. M ^ J - desetletnico svojega mašništva — (Kako o nemškem „uwi-wvw priča nam siedeča sodba ogerskeg Schulvereinu Ogri) fici j ozneg in Istoczy-a, je to Simony da strogi vladini komisar Jek fal ussy ki ima neomejeno oblast v Požunu in na UBOJ , rk* polaganje nad 10.000 jakov, ni še najmanjega ko lista „Nemzet , i" ; ta piše potem, ^ v Požunu povzročil nemški janje judo ko trdi, da je pregan- raka poskusil zoper imenovana „Schulverein", poročilih je preganjanje judo Po v Požunu zatrto posla 7 blag in da je to iz Véliko-Nemske vpelj Nemški ,Schulverein* je prvi boritelj zoper jude tako » on ima 7 ker tembolj se širi v njegovi okolici Warberg, Stampfen vaséh Sentj jih toda Reče y seboj ponemcevanj m t vv aruerg, ot<*Lu^icřLi, Lanuschie itd sprejeli so vojake, ki so prišli merit m tako y kakor se kuga drži volnate cunje. ampak glumpost in mračnjaštvo d p le- sprejeli so vojane, ki su pnmi uiun, o On ne kor smo koj začetkom omenili, poročila niso nekaterih krajih kameni. Toda, ka- neslj siri prosvete , oznanja pobratimstva plemen sčuje." ? on ne ker judovski pristranski Začetkom se je poročalo > temveč drugo na drugo o večem številu umorjenih judov, navajala se imena, drugi ali tretji dan pa se je vse preklicalo in celó po kazalo, da edini mrtvi bil je kristijan, kmet iz poz unske Nović&r iz domačih in tujih dežel okolice, ki je prišel spremit svojega vojaka in ka Dunaj Presvitli cesar darovali so zopet 25.000 gold za Korošce po povodnji poškodovan Da rovi za Tirolsko in oroško v ta namen se pridno na- biraj Mesto Praga privolilo j v ta namen 8000 gld terega so judj požunski judji na gorski del mesta več iti drug človek. Iz Egipta vlak poln strelj končali; sploh se noveji čas trdi, da so nezaslišano predrzni 7 bivaj , * MU sami lj judj in da se 7 ne upa Na kolodvoru pri Kairi vnel se je za ojaško rmado. Nekateri trdijo, Tukajšnjih krogov, bivajočih posebno krog starega da 8e je vlak zažgai po hudodelniku, gotovo pa je, da Salzgri« zadnje Požuna in Leopoldovega predmestja, poprijel se je so nekateri Egipčani pripomogli 7 da se je ogenj širil dni velik strah, ko so čuli o dogodbah sosednega Turška vprašala je angleško vlado misli kmalu Cesarjevič Rudolf in nadvojvodinja Štefanij domu vrniti s svoj ngiesis-u viauu, «a** — armado ; ta pa je nek dostoj nila sta se iz Ogerskeg 7 odločno odgovorila da hoče o svojem dejanji in fojvodinja Štefanija vr- odločno odgovorila: „da hoče o svojem dejanji m so bili veliki lovi na £amenih v Egiptu Turški vse o pravem času naznaniti. medvede Prag jema Postava katero se ima obema rektor kar zvedeti ima ta pravico po suvereniteti 7 od nikog da mora pa Anglešk odločno praškega vseučilišča podeliti osebna poslamska da bi se z opomini jn siljenjem takim i v deželnem zboru, se je sprejela; druge raz- pre8egavai0 in B tem se podaljšal stan, - zadevajo gospodarska vprašanja. Velik strah dela £bol;gati aam0 s hitrim dejanjem brez druzih pravica v prave govorica, da se porecem izreči, lom ne kateri se more ima svota zemljiškega davka za Cesko memo prejšnjih sklepov precéj zvikšati trdijo, da je Tudi zarad drug Angleško in Turško zadeve vnel se je hud razpor Prva jela si je : Turki delavcev in pri branili enako nameravalo tudi pri Tirolski in pri Galiciji, da ljala -ih je v Egipt ruska ladij se je pa ta znala previdno braniti, vTirolah pa da zdaj fzkJrcati. ker pa je morala ruska ladij a naprej se je pa ta ^niiiu, piovmuy , — A . r,. izkrcan; p« * zarad grozovite škode vsled povodnji ne bo moč misliti . delavce na deželo na povikšanj Zarad šolskih zadev nevolja zoper mi , poslala pa jih zdaj Turki stražijo. vce na uciciu , i— j — to Angleška protestira z vso odlocnostj nistra Konrada še vedno raste Iz Trsta Nova nesreča ali pa hudobija dogo i -I • • • _ 11__~ ^ 4- ^ U TTr^l/wl IrO Zop hteva odstranjenje 7 ter vsled ka- dva moža od vojaške godbe zeló nevarno Ali je bilo nesreči krivo to, da se je dila se je novejši čas na ladij i „Gallegiante tere bila sta poškodovana, prezgodaj in grami poročaj drugačim korakom prek do večera sicer bi bila 7 pa y kakor naj noveji tele y ta stvar se ni poravnana tesnem prostoru vnela raketa ume Odgov vrednik : Alojzij Majer in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani