dnevnik SREDA, 23. DECEMBRA 2015 št. 298 (21.535) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Če ti pošast ob strani stoji, strahu več ni šepet ulice Montecchi V Istri namesto ograje »le« ovire? Istrski predstavniki v Ljubljani nabrezina - Na 6. strani Kukanja: Imamo 8,6 milijona, ampak... Devinsko-nabrežinski župan o letu 2015 gorica - Na 16. strani Reorganizacija brez ukinjanja Zagotovila direktorja zdravstvenega podjetja dežela - Odbornik Torrenti po sklepih državnega in deželnega parlamenta Na potezi je manjšina Aleš Grilanc z ribolovom I v« zasluzi »žornado« ® PASSARIANO - Milijon evrov. Toliko denarja je deželna uprava iz svoje blagajne po oceni odbornika Gian-nija Torrentija namenila slovenski manjšini v finančni zakon 2016. Levji delež (440 tisoč evrov) pripada Stadionu l.maj, sledijo proračunska "poglavja" o narodnih domovih, novegem uradu za slovenščino in o kulturi. Torrenti pozitivno ocenjuje ukrep za Stadion 1. maj in se zavzema za njegovo tesno sodelovanje z Narodnim domom pri Sv. Ivanu. Odbornik nadalje pravi, da je poslanka Tamara Blažina z državnimi prispevki v Rimu dosegla izjemen rezultat, glede t.i. reform v manjšini pa se Torrenti zavzema za združitev glasbenih šol in založb, iz Narodne in študijske knjižnica ter Slovenskega raziskovalnega inštituta SLO-RI pa bi lahko nastalo enotno znanstveno- raziskovalno središče. Na 3. strani serracchiani spet proti tržaški mestni občini PASSARIANO - »Upravna avtonomija Furlanije-Julijske krajine ni v nevarnosti in v tem sklopu ni nobenih pogojev za ustanovitev tržaške mestne občine.« Predsednica Dežele Debora Serracchiani je na včerajšnji novinarski konferenci deželnega odbora spet zavrnila predlog, ki ga na Tržaškem ob podpori župana Roberta Cosolinija vehe-mentno zagovarja senator Demokratske stranke Francesco Russo. Na 3. strani trst - Cosolini in odbornica Marchigiani »Prostorski« par Župan Roberto Cosolini in odbornica Elena Marchigiani fotodamj@n gorica - Dizelsko gorivo so uvažali, kot da bi šlo za motorno olje Razkrinkali tihotapce V raznih krajih po Italiji aretirali trinajst ljudi - Med 64 ovadenenimi tudi devet slovenskih državljanov ¿22 jskd - Daša Grgič »Za nepogrešljiv prispevek k rasti plesne kulture« LJUBLJANA - »Za pedagoško delo in nepogrešljiv prispevek k rasti in razvoju slovenske plesne kulture,« je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podelil listino Mete Vidmar tržaški Slovenki Daši Grgič. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Daša Grgič nadarjena in izrazno zrela plesalka ter koreografinja z izrednim smislom za plesno pedagogiko, ki s svojim znanjem in izkušnjami uspešno seznanja mlade s sodobno plesno ustvarjalnostjo. Na 12. strani Hrvaška: pogajanja ali »politični bazar«? Na 2. strani V senatu odobrili proračun za leto 2016 Na 2. strani Iz jasli v slovenski vrtec skoraj brez osipa Na 15. strani Čezmejni sporazum o porodih še ni zaživel Na 16. strani Evroliga brez italijanskih moštev Na 20. strani GORICA - Zaradi mednarodnega tihotapljenja goriva je goriška finančna straža ovadila 64 ljudi, med katerimi jih je bilo trinajst aretiranih. V vzhodni Evropi so kupovali dizelsko gorivo, ki so ga v Italijo uvažali, kot da bi šlo za motorno olje. Na ta način niso plačevali davka na goriva, poleg tega so na dokumentacijo zapisali, da je tovor namenjen v druge države, tako da niso poravnali niti predvidene pristojbine za njegovo prodajo. Med 64 ovadenimi je 27 tujih državljanov; med njimi je devet slovenskih državljanov. V glavnem gre za šoferje tovornjakov in upravitelje avtoprevozniških podjetij, ki so sodelovali pri tihotapljenju goriva. Na 14. strani Matija Praprotnik carpillUS * .. i bukova in hrastova drva * ^ . ^ bukovi peleti * 5rf suha drva iz sušilnice * x ^ * \foem šfhankam ^oHh/m Lokev 154 ^ Kozina - Krvavi potok 31 Tel. 00386 31 276 171 ] Tel. 00386 5 333 4404 slovenija - Na 2. strani 9771124666007 2 Sreda, 23. decembra 2015 AKTUALNO / ljubljana - Župani na notranjem ministrstvu V Istri namesto ograje druge tehnične ovire? V delegaciji tudi predsednik hrvaške Istrske županije Flego Včerajšnje srečanje na slovenskem notranjem ministrstvu LJUBLJANA - Istrski župani in predsednik hrvaške Istrske županije Val-ter Flego so z včerajšnjega sestanka s slovensko notranjo ministrico Vesno Gyor-kos Žnidar odšli zadovoljni. Kot je poudaril župan Izole Igor Kolenc je bil storjen korak k temu, da bodo našli rešitev, ki bi zadovoljila vse vpletene. Ministrstvo bo namreč pripravilo analizo o tem, kje bi lahko žično ograjo nadomestili z drugimi tehničnimi ovirami. Ministrica je predstavnikom občin pojasnila, da je Slovenija v težkem položaju, saj migracijski tok ne pojenja, poleg tega mora tudi varovati zunanjo schengensko mejo. Spomladi bi bile lahko obremenitve precej večje kot v drugem begunskem valu. Ministrica je razložila, da so tehnične ovire začasne, ne prejudicirajo meje, namenjene pa so usmerjanju migrantov na točno določene točke. Predstavnikom občin je zagotovila, da vlada in notranje ministrstvo želita priti občinam naproti, z njimi tesno sodelovati še naprej in se medsebojno obveščati. Zelo pomembno je, da smo začeli komunicirati in da smo dobili informacije, ki jih prej nismo imeli, je po sestanku povedal Kolenc. »Zelo jasno smo dali tudi vedeti, da smo složni in da želimo pomagati iskati rešitve, ki bi zaščitile vse prebivalce na našem območju,» je dodal. Na ministrstvu so županom dali informacije o tem, kaj se dogaja z migrant-skimi tokovi in kakšne so morebitne nevarnosti. »Mi se teh zavedamo in moramo zaščititi naše ljudi. Poiskali pa bomo čim bolj enostavne in učinkovite rešitve za to, da s tem ne bi bili obremenjeni naši občani,« je še povedal izolski župan Izole. S sestankom je bil zadovoljen tudi Flego, ki je dejal, da morata problem migracijske krize reševati Slovenija in Hrvaška skupaj. Ponovil je, da se v Istri ne strinjajo z žično ograjo, ker menijo, da ne bo rešila problema. Veseli pa ga, da so odgovorni obljubili, da bodo preučili, ali obstaja drugačna rešitev, ki bi zagotovila varnost. Flego je dodal, da so se dogovorili tudi o tem, da bodo o morebitnem prihodu mi-grantov na istrsko mejo govorili z organi za zaščito in reševanje na istrskem območju in se na njihov prihod čim bolje pripravili. Poudaril je, da tudi ljudje v Istri žice ne odobravajo, takšne ograje pa lahko po njegovem mnenju kvečjemu škodijo gospodarstvu in turizmu. O tem, kakšne bi bile lahko druge ovire, Flego ni želel ugibati, saj verjame, da bodo rešitve na podlagi analize našli na ministrstvu. Sestanka so se, poleg Kolenca in Fle-ga, udeležili še župani oz. predstavniki občin Koper, Hrpelje-Kozina, Ilirske Bistrice in Pirana. Iz Istrske županije pa sta bila poleg sodelavcev Flega prisotna še župana Buj in Buzeta. (STA) italija - Včeraj popoldne v senatu Dokončno odobren proračun za leto 2016 RIM - Finančni zakon za leto 2016 je pod streho. Po odobritvi v poslanski zbornici je včeraj še senat potrdil dokončno besedilo zakona o stabilizaciji državnih financ, ki vsebuje finančni manever v vrednosti 35 milijard evrov. Zakon je podprlo 162 senatorjev vladne večine, proti jih je glasovalo 125. Do hitre odobritve je prišlo, potem ko je ministrica za odnose s parlamentom Maria Elena Boschi v imenu vlade predložila zahtevo po zaupnici, s čemer so se izognili razpravi o skoraj 800 popravkih, ki jih je sicer že zavrnila senatna proračunska komisija. Poročevalka Magda Zanoni (DS) je ob predstavitvi zakona poudarila, da gre za najbolj ekspanzivni finančni zakon zadnjih 15 let, ki zmanjšuje davčni pritisk in sprošča sredstva za investicije. Vlada pričakuje, da bo s tem okrepila gospodarski zagon in raven zaposlitve. Iz opozicije je bilo slišati kritike na račun »napitnin« posameznim skupinam državljanov predvsem pa na račun povečanja državnega primanjkljaja, ki ne bo po godu Evropi. Z odobritvijo zakona je dokončno potrjeno tudi povečanje postavke za financiranje izvajanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji na 10 milijonov evrov, ki ga je s popravkom v proračunski komisiji poslanske zbornice dosegla poslanka Tamara Blažina. zagreb - Koalicija Most-desnica? Hrvaški »suk« za oblikovanje nove vlade ZAGREB - Predsednika hrvaških strank Most neodvisnih list in desno-sredinske HDZ Božo Petrov in Tomi-slav Karamarko sta včeraj na nadaljevanju posvetovanj o sestavi nove vlade pri predsednici države Kolindi Grabar-Kitarovic sporočila, da imata 78 podpisov poslancev in s tem zadostno večino za oblikovanje vlade. Zahtevala sta dodatnih 24 ur za sklenitev dogovora. Pogajanja za sestavo nove hrvaške vlade so vse bolj podobna neke vrste arabskemu »suku« (tržnici), kjer se presenečenja in zasuki vrstijo kot na tekočem traku. Predsednik Mosta Petrov je pred tem pojasnil, da so pogajanja z levo-sredinsko koalicijo Hrvaška raste prekinjena. Pojasnil je, da so iz SDP med pogovori o oblikovanju saborske večine in podpore mandatarju za sestavo prihodnje vlade klicali njihove poslance in jih prosili za podporo, če pogajanja ne bodo uspešna. Petrov se je po vrnitvi s posvetovanj pri predsednici Kolindi Grabar-Kitarovic vrnil vidno razburjen na sedež Mosta in je novinarjem kratko povedal, da imajo določene težave. Čez pol ure je znova stopil pred novinarje in pojasnil, zakaj so prekinili pogajanja z levosredinsko koalicijo, ki jo vodi sedanji premier Zoran Mila-novic. Povedal je, da bodo odločitev o naslednjih korakih sprejeli na seji nacionalnega sveta stranke. Petrov je jezno izjavil, da so v zadnjih 48 urah, medtem ko so potekala pogajanja s koalicijo Hrvaška raste, iz SDP klicali saborske poslance in člane nacionalnega sveta Mosta, naj podprejo predsednika SDP Milanovica za mandatarja, če pogajanja ne bodo uspešna. Izpostavil je, da so tolerirali prejšnje poteze SDP, ko so po volitvah "odvzeli" štiri saborske poslance Mosta, v poslednjih dveh dneh pa so šli čez rob. Zato ne bodo nadaljevali napovedanih pogovorov z levosredinsko Vodja Mosta Božo Petrov koalicijo. Ni pa želel povedati, ali se bodo vrnili k pogajanjem s HDZ in desno Domoljubno koalicijo. Milanovic je pred tem po posvetovanjih pri predsednici države izjavil, da pričakuje dogovor z Mostom med božičem in novim letom. Predsednik HDZ Tomislav Ka-ramarko je pred odhodom s Pantov-čaka dejal, da so pripravljeni na nova pogajanja z Mostom. »Bilo bi sijajno, če bi Most začel pogovore z nami, ker bi to pomenilo, da so se dobro odločili,« je izjavil Karamarko.Po večurnih posvetovanjih, ki so končala nekaj pred 13. uro, je Grabar-Kitaroviceva napovedala, da bo sporočila, kaj se je odločila po četrtem krogu posvetovanj o mandatarju bodoče hrvaške vlade. Večina udeležencev posvetovanj, ki so prej podpirali Milanovica za mandatarja, je včeraj podprla Petrova, ki je bil neuradni kandidat za mandatarja Mosta in levosredinske koalicije, a je nato prišlo do novega preobrata v pogajanjih o bodoči vladi. Med njimi so bili tudi predstavniki manjših strank, kot je Istrska demokratska skupščina (IDS) ali poslanci narodnih manjšin, ki so obenem dejali, da si prav tako želijo pogovorov s Petrovom, preden bo prišlo do saborskega glasovanja o podpori mandatarju. (STA) rim - Včeraj protest oškodovanih varčevalcev pred Banko Italije Ustanovili bodo preiskovalno komisijo o aferi štirih bank RIM - Številni ogoljufani varčevalci so včeraj demonstrirali pred sedežem Banke Italije v Rimu. Demonstracijo so organizirali s sodelovanjem raznih združenj potrošnikov, nanjo pa se je z avtobusi pripeljalo več stotin varčevalcev štirih bank iz raznih krajev srednje Italije, ki tvegajo izgubo vseh v obveznice vloženih prihrankov. Glasno so zahtevali, naj za nastalo škodo plačajo tisti, ki so jo povzročili, vključno z Banko Italije, ki da ni izvajala potrebnega nadzora nad spornim poslovanjem upraviteljev in funkcionarjev banke Etruria in drugih treh v afero vpletenih bank. Zaradi tega so zahtevali tudi odstop guvernerja Banke Italije Ignazia Visca. Varčevalci so bili kritični tudi do vladnega odloka, s katerim so sicer rešili banke ne pa varčevalcev. Slednji med drugim trdijo tudi, da so bile slabe terjatve preveč razvrednotene in da bi morali v vsakem primeru prej pomagati varčevalcem, ki so jim bančni funkcionarji ponujali rizične obveznice, ne da bi jim povedali, kolikšno je pri tem tveganje. O zadevi je govoril tudi predsednik republike Sergio Mattarella, ki je včeraj predsedoval Višjemu sodnemu sve- tu na zasedanju, na katerem so med drugim imenovali Giovannija Canzia za novega prvega predsednika Kasacijskega sodišča. Višji sodni svet bo 28. decembra obravnaval domnevni konflikt interesov javnega tožilca v Arezzu Roberta Rossija, ki mu je bila zaupana preiskava o krahu banke Etruria, obenem pa je tudi konzulent vlade za pravne zadeve. V parlamentu pa bodo najbrž v kratkem ustanovili dvodomno preiskovalno komisijo, ki naj bi osvetlila števil- ne senčne plati bančne afere, preverila odgovornosti upraviteljev in funkcionarjev, nadzornikov in morebitne politične pritiske. Namen ustanovitve komisije so najavili v Demokratski stranki, ki pa jo je že včeraj prehitela Italijanska levica (nova skupina, ki so jo oblikovali poslanci SEL in nekateri bivši demokrati), v imenu katere je Arturo Scot-to predložil zakonski osnutek za ustanovitev preiskovalne komisije. M.M. trapani Žariščna točka za selekcijo migrantov TRAPANI - Na Siciliji so včeraj odprli novo žariščno točko za obravnavo beguncev. Kot je dejal notranji minister Angelino Alfano, bodo v novo žariščno točko v Trapa-niju poslej pripeljali ljudi, ki jih bodo rešili na morju. Italija je novo žariščno točko na Siciliji odprla, ko je bila deležna kritik, da beguncem ne jemlje prstnih odtisov. Podobna žariščna točka že deluje na Lampedu-si. Kot je ob tem napovedal neimenovani tiskovni predstavnik notranjega ministrstva, naj bi v prihodnjih dneh v Pozzallu na Siciliji odprli še tretjo žariščno točko, januarja pa še četrto v Tarantu v Apuliji. Namen žariščnih točk v Evropski uniji je, da v njih ljudi registrirajo in jim odvzamejo prstne odtise ter na podlagi tega ločijo na ekonomske migrante in tiste, ki imajo pravico do azila. Ekonomske migrante nato vrnejo v države izvora, prosilce za azil pa razporedijo znotraj EU. Italija bi morala do konca leta odpreti šest žariščnih točk, Grčija pa pet, a je doslej odprla le eno na otoku Lesbos. / AKTUALNO Torek, 22. decembra 2015 3 dežela - Pogovor z odbornikom Giannijem Torrentijem »Iz deželnih blagajn milijon evrov za potrebe slovenske manjšine« Stadion 1. maj naj bo v službi tudi širše skupnosti - Izjemen dosežek poslanke Tamare Blažina PASSARIANO - Milijon evrov. Toliko denarja je deželna uprava iz svoje blagajne po oceni odbornika Giannija Torrentija namenila slovenski manjšini v finančnem zakonu 2016. Levji delež (440 tisoč evrov) pripada Stadionu l.maj, sledijo proračunska "poglavja" o narodnih domovih, novem uradu za slovenščino in o kulturni dejavnosti. Pogovor z odbornikom, ki je pristojen tudi za slovensko manjšino smo začeli pri Stadionu l.maj. Kako je pravzaprav dozorel ta prispevek? Ukrep za korenito obnovo objekta pri Sv. Ivanu v Trstu je sad prizadevanj številnih ljudi in organizacij, začenši z Borom. Zadovoljen sem, da je prispevek doživel enotno podporo v manjšini, kar je nedvomno pospešilo vso zadevo. Kakšno prihodnost si zamišljate za Stadion? O tem bodo odločali tisti, ki so za to poklicani. Osebno mislim, da bi morali strukturo še bolj prilagoditi potrebam šol, Stadion 1. maj pa bi se moral še bolj odpreti mestu. V neposredni bližini se nahaja Narodni dom. Vidite kakšno povezavo s Stadionom? Gre za dve ločeni zadevi. Narodni dom je zapisan v zaščitnem zakonu in zanj je Dežela že pred leti "rezervirala" denar za obnovo. Na vidiku ni nobene spojitve (lastnina je različna), lahko pa bi razmišljali o skupni "režiji" obeh struktur. Izogniti se je treba kakšni koli konkurenci, zato bo treba dobro premislili kakšno dejav- nost razviti v Narodnem domu. Deželni svet je ustanovil urad za slovenski jezik. Za kaj pravzaprav gre? To bo neke vrste pripomoček, če se lahko tako izrazim, za krajevne uprave in javne ustanove na področju rabe slovenščine. Urad ne bo na- Deželna uprava predlaga skupno "režijo"za Stadion 1. maj in Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu, da ne bo med njima kakršne koli konkurence domeščal t.i. jezikovnih okenc, temveč jim bo pomagal pri vsakdanjem delu. Na razpolago bo tudi prevajalcem in tolmačem, slovenščina na spletnem medmrežju bo povezovala vse občine iz zaščitnega zakona. Kje se je porodila zamisel za ta urad? V paritetnem odboru za slovensko manjšino, ki je s predsednico Ksenijo Dobrila pripravil vse potrebno. Postopek je nato stekel v deželni vladi in v svetu. Novosti za Slovence se obetajo tudi pri razpisih za kulturne pobude? Tako je. Razpisi so po novem odprti tudi za slovenske ustanove, ki so bile doslej vezane le na sklad iz zaščitnega zakona. Vem, da se je za en razpis v zvezi s svetovno vojno že prijavil goriški Kulturni dom. Slovenska manjšina bo prihodnje leto dobila iz zaščitnega zakona Deželni odbornik Gianni Torrenti na včerajšnji novinarski konferenci v Vili Manin 10 milijonov evrov. Pomembno je, da bo ta prispevek trajen in ga bo težko izpodbijati. Kako komentirate to stvar? Meni se to zdi izreden dosežek. Poslanka Tamara Blažina je temu namenila zelo veliko energij in prepričevanj. Pri tem ji je zelo prišel na roko Ettore Rosato, vodja poslancev Demokratske stranke. Timsko delo je obrodilo sadove. Pomislite samo koliko energij, sestankov in pritiskov je bilo vsako leto potrebnih za zagotovitev teh prispevkov. Tega odslej ne bo več, in se bomo vsi raje posvečali drugim opravilom. Kakšnim pa? Pri delitvi državnih prispevkov bomo lahko več pozornosti namenili investicijam, medtem ko smo se do sedaj dosti ukvarjali s stroški. Investicije pomenijo razvoj, ki ne more mimo nujno potrebnih sprememb. Kaj imate v mislih? Takoj po izvolitvi te deželne vlade sem se sestal z vodiitelji SKGZ in SSO ter jim predstavil svojo "filozofijo" dela in odnosov s slovensko manjšino. In kakšna je ta usmeritev? Spoštljiva do Slovencev in obenem do deželne uprave in italijanske države. Rudiju Pavšiču in Dragu Što-ki sem pojasnil, da Dežela noče niko- mur nič vsiljevati. Vse rešitve naj bodo dogovorjene v manjšinski skupnosti, kar močno olajša in poenostavlja delo deželne administracije. Mislite, da je manjšina ubrala takšno pot? Mislim, da je. Konsenz, ki ga je tudi pri SKGZ in SSO doživel izredni prispevek za Stadion 1. maj, priča, da se odnosi med Slovenci premikajo v pravo smer. Kot deželni odbornik pa vseeno imate svoje poglede in predloge. Bi nam jih lahko predstavili? Postopek združevanja slovenskih glasbenih šol ni več le predlog, ampak je zapisan v deželnem zakonu. Kar se mene tiče bi morali v manjšini pospešiti dogovarjanje o združe- Podpiram združevanje slovenskih glasbenih šol in manjšinskih založb. S spojitvijo NŠK in SLORI bi Slovenci dobili močno in ugledno ustanovo vanju založb. Podpiram tudi združitev Narodne in študijske knjižnice (NŠK) in Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI). Slovenci bi s tem dobili močno in ugledno študijsko ter raziskovalno ustanovo, ki bi bila v službi ne le manjšine, temveč tudi širšega italijanskega in slovenskega prostora. Leto 2016 naj bo leto sprememb in novosti. Sandor Tence vila manin - Debora Serracchiani na novinarski konferenci vlade FJK evropska unija - Novi predpisi Predsednica Dežele spet zavnila ustanovitev tržaške mestne občine PASSARIANO - »Upravna avtonomija Furlanije-Ju-lijske krajine ni v nevarnosti in v tem sklopu ni pogojev za ustanovitev tržaške mestne občine.« Predsednica Dežele Debora Serracchiani je na včerajšnji tradicionalni pred-praznični novinarski konferenci deželnega odbora spet zavrnila možnost, ki jo na Tržaškem ob podpori župana Roberta Cosolinija vehementno zagovarja senator Demokratske stranke Francesco Russo. »Senat in poslanska zbornica sta komaj potrdili upravno posebnost FJK in zavrnili možnost združevanja dežel,« je pojasnila predsednica. Mestna občina ostaja kot možnost tako v državni kot v deželni zakonodaji, proti njej pa se je že jasno opredelil deželni svet,« je dodala Serracchianijeva. V bistvu je popolnoma pritrdila stališčem furlanske Demokratske stranke, ki ocenju- Predsednica Debora Serracchiani in odborniki na včerajšnji novinarski konferenci v Vili Manin je, da bi tržaška mestna občina vodila k razkosanju deželne upravno-politične enote. Predsednica in odborniki so ocenili, da če je bilo leto 2014 leto izbir, je bilo leto, ki se izteka leto pogumnih korakov. Levosredinska deželna vlada izpostavlja zdravstveno reformo in reformo lokalnih uprav, čeprav ji je slednja povzročila in ji še povzroča velike preglavice. Serracchia-nijeva in kolegi so prepričani, da je naša dežela zgled dobre uprave in da tudi zaradi tega njena avtonomija ni v nevarnosti. Deželni odbor je zadovoljen tudi s sanacijo škedenj-ske železarne in »velike korake«, ki jih je doživel tretji pas avtoceste Trst-Benetke. Na Deželi so prepričani, da je bilo leto, ki se izteka, za FJK uspešno leto. Kapsule za pranje perila bodo po novem varnejše BRUSELJ - Evropska zakonodaja za topljive kapsule za pranje perila se zaostruje. Kapsule, ki so prišle na trg pred junijem, se bodo lahko prodajale le do konca 2015, od 1. januarja 2016 pa bodo morali nova pravila upoštevati vsi proizvajalci kapsul s pralnim praškom na trgu. Zakonodaja se zaostruje tudi za svetilna olja in tekočine za prižiganje žara. Barvne kapsule za pranje perila so v zadnjih letih zaradi preproste uporabe postale zelo priljubljene, vendar pa jih otroci lahko prej zamenjajo z igračami ali sladkarijami ter po nesreči pogoltnejo in se zastrupijo. Od junija morajo vsi proizvajalci pralnih praškov zagotavljati, da topljive kapsule, ki so naprodaj v EU, vsebujejo averzivno sredstvo, ki otroke prisili, da jih ob morebitnem zaužit'u izpljunejo v nekaj sekundah. Podobno kot pri kapsulah za perilo, lahko otroci ponesreči zaužijejo tudi svetilna olja in tekočine za prižiganje žara. Obstoječa zakonodaja o kemikalijah (Reach) iz leta 2010 bo odslej dopolnjena tako, da bo obvezno označevanje in pakiranje na način, ki bo pritegnil pozornost potrošnikov s tveganji glede teh kemikalij. V Madridu bodo preimenovali ulice iz Francovega časa MADRID - Madridski mestni svet je včeraj dal zeleno luč za preimenovanje ulic in trgov v mestu, ki so poimenovane po osebnostih iz časa Francove diktature med letoma 1939 in 1975. Med drugim bodo preimenovali Trg voditelja (Plasa del Caudillo) ter več ulic, ki so poimenovane po generalih Francovega režima. Mestni svet je tudi odločil, da bodo odstranili vse nagrobnike in spominske table, ki obujajo spomin na predstavnike Francovega režima. Za preimenovanje ulic so se županja Manuela Carmena iz leve liste Ahora Madrid in socialisti. Svetniki konservativne ljudske stranke pre-mierja Mariana Rajoya so glasovali proti. V Moskvi rekordno toplo MOSKVA - Brez snega in tudi brez drsališč. V Moskvi je letos neobičajno toplo. V ponedeljek so namerili 9,1 stopinje Celzija, kar je najtoplejši 21. december, odkar so pred 140 leti začeli beležiti temperature zraka. Hkrati je to bil tudi tret'i najtoplejši decembrski dan kadarkoli. Leta 2006 so v Moskvi v začetku decembra zabeležili še višje temperature, 9,6 in 9,2 stopinje Celzija. Včeraj so v Moskvi namerili 7,7 stopinje Celzija. V Sankt Peterburgu, ki je 700 kilometrov severozahodno od Moskve, je še topleje. V ponedeljek so tako namerili 10,6 stopinje Celzija. V evropskem delu Rusije so temperature letos za 13 do 14 stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem. V Sibiriji je medtem zima na pohodu. V Omsku so včeraj namerili minus 12 stopinj Celzija. 4 Sreda, 23. decembra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / slovenija - Napis na tabli o urnikih vlakov Na sežanski železniški postaji le Villa Opicina Italijansko ime Opčin tudi na uradnem urniku Slovenskih železnic Ootwa ■ly—Tuu ™lM JïftïlH '>** tinu, 09. Z3 LP ID 01 LP 10, 18 LP ID. HI HQ 12.31 LFM ZB13 Piuhn - PMiuina _ UdbUm» WS Unis OPiclnMlMM 421B Noua Gorica - ženica QUjaca 175B UM (a DPicina Tabla z urniki vlakom na železniški postaji v Sežani slovenija - Naftni derivati Rekordno znižanje cen na bencinskih servisih LJUBLJANA - Drobnoprodajne cene naftnih derivatov so se v Sloveniji včeraj opolnoči občutno znižale. 95-oktanski bencin se je pocenil za 3,7 centa na 1,183 evra, 100-oktanski bencin za 3,9 centa na 1,238 evra, dizelsko gorivo pa kar za 7,4 centa na 1,025 evra na liter. Pocenilo se je tudi kurilno olje, in sicer za 7,1 centa na 0,739 evra na liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Nove cene so pri bencinu in kurilnem olju najnižje v več kot petih, pri dizlu pa v več kot šestih letih. 95-oktanski bencin je bilo na tako nizki ravni nazadnje marca 2010 in dizelsko gorivo oktobra 2009. SEŽANA - Z novim letnim urnikom Slovenskih železnic vozi iz Ljubljane na Opčine šest vlakov na dan, v nasprotno smer pa štirje. Vožnja traja okrogli dve uri. Na uradni spletni strani Slovenskih železnic so Opčine navedene le kot Villa Opicina, kar velja tudi za uradni napis na železniški postaji v Sežani. Res je, da so Opčine na italijanskem in mednarodnem železniškem »zemljevidu« povsod zapisane kot Villa Opicina, Slovenske železnice pa bi se lahko »izneverile« uradnemu imenu in se na ozemlju republike Slovenije potrudile za dvojezični napis Villa Opicina-Opčine. To bi bila njihova dolžnost. Za časa Avstro-Ogrske je na razglednicah, ki so upodabljale open-sko železniško postajo, bil le napis Opcina, fašisti so nato kraj poitalijančili v Poggioreale del Carso. To bilo isto, če bi npr. na železniški postaji v avstrijskem Innsbrucku pisalo Bolzano namesto Bolzano-Bozen. Južni Tirolci tega gotovo ne bi sprejeli in bi upravičeno protestirali pri avstrijskih železnicah. V bocenski pokrajini so vsa krajevna imena obvezno dvojezična, kar ne velja za naše kraje. Mimo zakonov in pravil, ki veljajo v mednarodnem železniškem prometu, bi se lahko, kot rečeno, v Sežani naredili izjemo, če ne drugo iz spoštovanja do Slovencev na Opči-nah. Za pojasnilo smo zaprosili Slovenske železnice, ki nam do sinoči še niso odgovorile. Milena Jazbec je na Facebooku pod novico o napisu Villa Opicina na sežanski železniški postaji pripisala naslednje: v Sloveniji ne prepoznavajo slovenskih imen na Tržaškem in Goriškem. Univerza v Kopru pošilja pošto naslovljeno Si-stiana in ne Sesljan ... S.T. trst - Protest sindikalnih predstavnikov uslužbencev Zakaj zapirajo Hypo bank? Avstrijsko lastništvo bi italijansko podružnico lahko prodalo, tako pa mečejo na cesto 300 zaposlenih Demonstranti včeraj na Borznem trgu fotodamj@n TRST - Manjša skupina sindikalnih predstavnikov osebja podružnice Hypo Alpa Adria Bank Italia Spa s sedežem v Tavagnaccu pri Vidmu je včeraj demonstrirala na Borznem trgu v Trstu, da bi opozorila na nevarnost zaprtja banke in izgube 300 delovnih mest v Italiji, od katerih je večina v FJK. Banka je v lasti avstrijske bančne družbe. V letu 2013 so v Italiji že odpustili 98 zaposlenih, zdaj pa nameravajo kratkomalo zapreti italijansko podružnico. Sindikati ocenjujejo, da je ta izbira absurdna, saj bi italijansko bančno družbo lahko prodali in s tem imeli večjo finančno korist kot s tem, da jo enostavno likvidirajo. Sprašujejo se, kaj se skriva za to navidez absurdno izbiro, ki pa ima jasno posledico: na cesto bodo spravili 300 ljudi in za redni dohodek prikrajšali prav toliko družin. ilirska bistrica Odslej promet proti Hrvaški po novi obvoznici ILIRSKA BISTRICA - V Ilirski Bistrici so včeraj uradno predali v uporabo obvoznico, ki bo pripomogla k večji prometni varnosti in prometni razbremenitvi mestnega središča. Slovesnosti ob predaji 16,5 milijona evrov vredne infrastrukturne naložbe se je udeležil tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Gradnjo 2,7 kilometra dolge obvoznice je Direkcija RS za infrastrukturo zaključila s pomočjo 12 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Njen pomen bo prišel do izraza zlasti v poletnih mesecih, v katerih so se do zdaj skozi mestno središče proti Hrvaški valile kolone turistov. V okviru projekta so v občini uredili več krožišč, na novo uredili betonski cestni podvoz pod železniško progo in manjši podvoz za pešce in kolesarje v Vojkovem drevoredu, samo obvoznico pa opremili s potrebno infrastrukturo, od obcestnih luči do pločnikov ob obvoznici. gospodarstvo - Ugoden obračun leta 2015 v obalno-kraški regiji Nadaljuje se trend rasti Rekorno leto v Luki Koper, dober obračun turizma, rast izvoza in zaposlovanja - Problem ostaja prilagajanje infrastrukture KOPER - V obalno-kraški regiji se je v iztekajočem se letu nadaljeval trend rasti gospodarstva, povečala se je zaposlenost in krepilo zasebno trošenje, ugotavljajo v Primorski gospodarski zbornici. Tudi za Luko Koper se zaključuje zelo uspešno leto. Gospodarstveniki kljub temu ugotavljajo stagnacijo na področju investicijskih vlaganj. »Popregledu devetmesečnega poslovanja lahko po dolgem kriznem času ugotavljamo, da se že drugo leto nadaljuje trend rasti,« je za STA navedel direktor Primorske gospodarske zbornice Tomaž Može. Ocenjena rast slovenskega gospodarstva za letos bo tako 2,6 odstotka, povečala sta se izvoz in blagovna menjava s članicami EU, turizem je zaznamoval rekordno leto, zelo dobri turistični rezultati so tudi na slovenski obali. Zaposlenost v regiji se je povečala za 0,8 odstotka, krepi pa se tudi zasebno trošenje pri prebivalstvu. »Vsi ti vzpodbudni podatki kažejo, da bomo v regiji uspešno zaključili poslovno leto 2015,« ocenjuje Može. Kljub temu pa ugotavlja, da investicijska vlaganja, od katerih v regiji pričakujejo nov razvojni zagon, stagnirajo oz. celo upadajo. Pri tem je Može izpostavil potrebo po izgradnji drugega tira, tretjega pomola v Luki Koper, podaljšanje letališke steze v Sečovljah, izgradnjo turistične infrastrukture, oskrbo s pitno vodo in plinifikacijo obalno-kraške regije, ki je edina brez zemeljskega plina. Med najpomembnejšimi akterji v regiji je gotovo Luka Koper, kjer zaključujejo uspešno leto, saj so, kot so pojasnili, pri vseh kazalnikih zabeležili rast v primerjavi z lanskim letom. Med tovori sta največjo rast zabeležila terminala za kontejnerje in avtomobile. »V obeh primerih gre za strateški tovor, na katerem temelji rast tudi v prihodnje,« so dodali. Prav na kontejnerskem terminalu, v katerega nameravajo v prihodnjih petih letih vložiti 235 milijonov evrov, so letos dosegli pomembna mejnika. Poglobili so namreč morsko dno, kar bo omogočilo sprejem ladij z maksimalno kapaciteto tudi do 20.000 kontej-nerskih enot. Presegli pa so tudi 700.000 kontejnerskih enot pretovora, kar je največja letna količina v enem letu v celotni zgodovini pristanišča. Na področju avtomobilov pa so v Luki letos presegli prag pol milijona vozil, kar so nazadnje dosegli v predkriznem letu 2008. Luka Koper tako ohranja primat največjega kon-tejnerskega terminala v Jadranu in drugega največjega avtomobilskega terminala v Sredozemlju. Leto 2015 je zaznamovalo tudi uspešno prestrukturiranje koprskega Cimosa. Po uspešnem zaključku postopka prisilne poravnave, začetem v letu 2014, in konverzijo skoraj 170 milijonov evrov terjatev v kapital so lastništvo prevzeli Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) z nekaj več kot 47-odstotnim deležem, SDH ter več bank na čelu z NLB. Ne gre sicer za dolgoročno lastništvo, saj medtem že potekajo po- govori s potencialnimi kupci - prodajni postopek naj bi zaključili v prvem četrtletju 2016, med oddanimi ne-zavezujočimi ponudbami pa naj bi po poročanju medijev največ ponudil bosanski poslovnež Nijaz Hastor. Povrnjeno zaupanje v Cimos se je odrazilo tudi v pozitivnem poslovanju. Negotovost v zvezi z lastništvom koprske družbe je sicer zbujala pomisleke o sposobnosti pridobitve novih poslov, a bojazni so bile, kot kaže, neupravičene. Pridobljeni novi posli za prihodnja tri leta namreč že presegajo 40 milijonov evrov. Za regijo zelo pomembna panoga je tudi turizem. Ob ugodnem poletju so bili z dosedanjim obiskom turistični delavci zelo zadovoljni. V najbolj turistični slovenski občini, občini Piran, so tako od januarja do oktobra že presegli milijon nočitev in za dva odstotka presegli nočitve glede na enako obdobje lani. Zato pa so portoroški turizem pretresale lastniške spremembe. Kompleks Hotelov Metropol je iz Hotelov Bernardin prešel v roke hrvaške Liburnia Riviera Hoteli, kmalu zatem pa so prišle na dan informacije o pritiskih novih lastnikov nad zaposlenimi. Istrabenz Turizem pa je sredi poletja prodal prestižni Hotel Kempinski švicarski družbi Agri Holding, za katero naj bi stal srbski poslovnež Miodrag Kostic. Stanje niso izboljšali niti pravni spori med piranski občino na eni ter Hoteli Bernardin in Marino Portorož na drugi strani. (STA) Sreda, 23. decembra 2015 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Občinski svet izglasoval nov prostorski načrt Vlaganje v sedanjost in prihodnost Integracija med mestom in okolico Precejšnje zmanjšanje zazidljivih površin - Pozornost do okolja - Vrednotenje nepremičninskega premoženja Kot smo že poročali, je v ponedeljek pozno zvečer tržaški občinski svet izglasoval novi prostorski načrt. Za načrt je glasovalo 24 svetnikov: 23 jih je pripadalo levo-sredinski večini (z izjemo svetnika Zveze levice Andrea Brandolisia, ki je bil odsoten), njim se je pridružil tudi opozicijski svetnik Neodvisne občanske liste Maurizio Ferrara, proti pa so glasovali Paolo Bassi iz mešane skupine ter 10 svetnikov desnosredinske opozicije in Gibanja 5 zvezd z izjemo Roberta De Gioie (Neodvisna občanska lista) ter Franca Bandellija in Alessie Rosolen (Drugi Trst), ki so se vzdržali, in Roberta Antonioneja (Ljudski Trst), ki se ni udeležil glasovanja. Veliko zadovoljstvo ob sprejetju načrta so na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaškem županstvu izrazili župan Roberto Co-solini, odbornica za urbanistiko Elena Marc-higiani in predsednik občinske urbanistične komisije Mario Ravalico. Govorniki so med drugim opozorili, kako je sedanja levosre-dinska uprava v štirih letih delovanja naredila tisto, kar v desetih letih ni uspelo prejšnji desnosredinski upravi Roberta Dipiazze: spravila je skozi zelo bogat in kompleksen po-litično-upravni dokument, pri čemer je večina glasovala enotno, opozicija pa na štiri različne načine. Pravkar odobreni prostorski načrt se tako postavlja ob bok že odobrenemu prometnemu načrtu ter drugim dokumentom, ki jih je sprejela Cosolinijeva uprava in tako dokazala, da zna sprejemati izbire in upravljati mesto, za leto 2016 pa se napovedujejo še dodatni ukrepi, je bilo rečeno. Novi prostorski načrt jemlje na znanje, da se je Trst spremenil in ima drugačne zahteve glede razvoja ter potrebuje uresničitev postopka za dosego resnične kvalitete življenja in trajnostnega razvoja urbanega območja, gre za vlaganje v sedanjost in prihodnost, so dejali Cosolini, Marchigianije-va in Ravalico. Poudarili so, kako je načrt zmanjšal zazidljivost površin za kar 1,5 milijona kvadratnih metrov ter kaže veliko pozornost do okolja, krajine in hidrogeološke-ga tveganja, dalje so bile narejene izbire za vrednotenje obstoječega nepremičninskega premoženja. Prav tako načrt vrednoti integracijo med mestom in Krasom, med morjem in Krasom ter med Občino Trst in okoliškimi občinami. V prihodnje bodo morali načrtovalci utemeljiti svoje izbire na podlagi ugotovljenih vrednot, je bilo še rečeno. Gre za načrt z vizijo, ki bo skušal ovrednotiti tudi okoli sto hektarjev opuščenih območij, kot so staro pristanišče, vojašnici pri Banih in v Ul. Rossetti, bivše begunsko taborišče pri Padričah in območje pri Sv. Andreju. Govorniki so poudarili še veliko delo, ki so ga opravili občinski uradi, pa tudi posamezne komisije in občinski svet, še posebej pa so se zahvalili predsedniku le-tega Iztoku Furlaniču (slednji je bil prisoten na tiskovni konferenci) za brezhibno vodenje razprave, ki je bilo odločilno za uspešen izid. Ivan Žerjal Rojan: prosekar in fanclji z dušo na županovi zdravici Zupan Roberto Cosolini in člani njegove uprave bodo danes na Trgu Tra i rivi v Rojanu ob 18.30 skupaj z občani nazdravili prihajajočim božičnim in novoletnim praznikom. Prisotni bodo uživali ob pro-sekarju, fancljih z dušo in glasbi. Marchigiani: To je načrt priložnosti Župan Cosolini: Mesto se je spremenilo Po mnenju predstavnikov občinske uprave novi prostorski načrt upošteva spremembe, ki jih je doživel Trst tudi na področju občutljivosti do zaščite okolja in trajnostnega razvoja fotodamj@n Za občinsko odbornico za urbanistiko Eleno Marchigiani je novi prostorski načrt Občine Trst »načrt priložnosti«. Kot je dejala v pogovoru z novinarji, so želeli delati na dveh vrstah priložnosti: ena je vrednotenje ozemlja, tudi v smislu kmetijske namembnosti nekaterih površin, saj se z obdelovanjem nekega ozemlja tudi zaščiti le-tega. Po drugi strani so poskusili pojasniti, kako poseči na opuščenih območjih: »Če izvzamemo 65 hektarjev starega pristanišča, imamo skoraj enako veliko število opuščenih območij, kot so npr. vojašnice oz. območja, ki jim gre na novo določiti funkcijo. Zato je bilo treba na to osredotočiti tudi pozornost načrtovanja, da bi razumeli, kaj hočemo in kaj je motor preureditve tistih predelov mesta. Rekla bi, da smo skušali na novo interpretirati vprašanje omejevanja uporabe tal na konkreten način v odnosu s tem ozemljem in njegovimi priložnostmi,« pravi Marc-higianijeva, ki upa, da bo načrt pomagal tistim, ki želijo vlagati v mesto in tudi v posamezne četrti. Obstajajo namreč tudi načrti za preurejanje in spreminjanje znotraj četrti, ki razpolagajo s stavbami, ki so z energetskega in okoljskega vidika že popolnoma uničene. »Gre za vprašanje velikega načrta sprememb, ki gre, namesto da bi dodatno načenjalo ozemlje, v ponovno predelavo mesta od znotraj. Prepričano smo delali za omejevanje uporabe tal, ne pa za ničen razvoj, ker je bilo vseeno prav izvesti dopolnitve in ponovno preoblikova- Cosolini:»Nov prostorski načrt bo pomagal zarisati Trst prihodnosti« nje obrobij mesta,« pravi odbornica, ki poudarja, da gre pri načrtu za izbiro med zasebnimi interesi in višjim kolektivnim interesom, ki sestoji v krajinski in okoljski zaščiti ter hi-drogeološki vzdržljivosti v obdobju podnebnih sprememb. Zato ima načrt jasno smer, ne da bi bil ideološki. Po besedah župana Roberta Cosolinija so na nov prostorski načrt čakali 18 let, v tem obdobju pa »se je mesto spremenilo, spremenila se je občutljivost skupnosti do temeljnih vrednot, kot so okolje, krajinska zaščita in trajnost. Zato je napočil trenutek, da bi dali popoln in kompleksen instrument, kot je razčlenjen prostorski načrt, ki bi vse to upošteval in bi nam pomagal zarisati Trst prihodnosti,« pravi Cosolini, ki na očitke opozicije o domnevnih krivicah in dajanju prednosti nekaterim odgovarja, da so uradi opravili preglede, pri sprejemanju oz. zavračanju popravkov pa se je sledilo določenim kriterijem, zato župan obtožbo vrača pošiljatelju: »Mislim, da se ob pomanjkanju vsebinsko bogatih in pomembnih argumentov za nasprotovanje temu načrtu zadržujejo pri takih razmišljanjih,« pravi prvi občan, ki se tudi ne boji morebitnih prizivov: »Pri prostorskih načrtih vedno pride do prizivov, pri obravnavanju le-teh pa uprava zagovarja svoja stališča. Po mojem mnenju je kakovostno delo, ki so ga opravili odbornica Marchigianijeva in predvsem vsi uradi, prispevalo načrt, ki je zelo soliden in trden tudi iz pravnega in administrativnega zornega kota.« (iž) £Primorski ~ dnevnik prostorski načrt Marjan Kemperle marjan.kemperle@primorski.eu Cosolini 3 Dipiazza 0 Ko bi ocenjevali odobritevtržaškega prostorskega načrta s športnimi merili, bi bil rezultat urbanističnega derbija med sedanjo in prejšnjo občinsko upravo, med sedanjim in prejšnjim županom za slednjega neizprosen. Cosolini - Dipiazza 3:0. Tretji in najbolj pomemben gol je levo-sredinski župan dosegel v ponedeljek ponoči v dvorani občinskega sveta z odobritvijo prostorskega načrta. Njegov predhodnik tega ni zmogel, pa čeprav je imel na razpolago dva županska mandata, celih deset let. Cosolinijuje to uspelo že v prvem mandatu, v manj kot petih letih. Točneje: v štirih letih, petih mesecih in 21 dneh. Kajti: župan levosredinske koalicijeje predstavil osnutek smernic novega prostorskega načrta na javnem srečanju v muzeju Revoltella 1. avgusta 2011, le dobra dva meseca po izvolitvi. Prav takrat je Cosolini zabil prvi gol na tekmi za prostorski načrt. Tista predstavitev jejasno nakazala, da bo vse, kar bo zadevalo temeljni dokument za prihodnji razvoj občinskega ozemlja, potekalo pri belem dnevu, javno. Dipiazza je ravnal drugače. Priprava načrtaje bila dejansko »tajna«. Občinski tajnik San-ti Terranova je dal dokumente pod ključ; ko se je začela razprava v občinskih komisijah, je dal odstraniti s seje predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta Marka Milkoviča. A taktika skrivanja se ni obnesla;pozneje se je izkazalo, da je to bil za Dipiazzovo upravo pravi avtogol. Drugega od treh zadetkov je Cosolini dosegel na vsebinski ravni. Njegov predhodnik se je odločil za napadalni gradbeni sistem. Ta je predvideval nove gradnje, predvsem na Vzhodnem Krasu: pri Banih, pri Padričah. S tisoči in tisoči kubičnimi metri novega cementa bi marsikje izmaličil okoljsko in tudi narodnostno podobo tistih krajev. Cosolini je ubral prav nasprotno, obrambno taktiko. Odločil se je za obrambo in ureditev že zgrajenega ter za omejitev novih gradbenih posegov. Na ta način mu je uspelo združiti koalicijske partnerje, da so mu - kljub nekaterim pomislekom - omogočili v ponedeljkovi nočni občinski tekmi doseči še tretji, odločilni upravni gol. prostorski načrt - Iztok Furlanič (ZL) »Moderen načrt, ki gleda na sedanje stanje« Za Iztoka Furlaniča iz vrst Zveze levice je zelo pozitivno, da je bil prostorski načrt sprejet. »Načrt je moderen, gleda na sedanje stanje in ne preprečuje možnosti razvoja, ker je v prostorskem načrtu precej območij, namenjenih prav možnim podjetniškim investicijam.« Po Furlaničevem mnenju so nekateri odobreni popravki dodatno izboljšali načrt, s tem da so dali malo večji poudarek na kmetijstvo in vinogradništvo, prav tako je načrt manj drastično posegel na nekatera območja. Predsednik občinskega sveta poudarja delo odbornice, uradov, prav tako je zadovoljen zaradi priznanja, ki so mu ga izrekli tako župan kot nekateri svetniki: »Te zasluge delim z vsemi uradi, ki so me podprli pri tem zahtevnem delu, ker ne bom skrival, da sem bil na koncu postopka kar izčrpan, ker Iztok Furlanič fotodamj@n je celotna razprava zahtevala stalno koncentracijo, sočasno sem moral pregledovati štiri dokumente, tako da je tudi z osebnega vidika precejšnje zadoščenje, da sem kot predsednik uspel tudi tehnično dobro izpeljati ta prostorski načrt,« pravi Furlanič. (iž) prostorski načrt - Igor Švab (SSk) »Načrt ima evropski videz in moderno vizijo« Zadovoljstvo ob sprejetju prostorskega načrta je včeraj izrazil tudi svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. Za predstavnika SSk, ki je tudi predsednik proračunske komisije občinskega sveta, »ima ta načrt evropski videz, dejansko moderno vizijo načrtovanja, je blizu spoštovanju okolja in narave, zmanjšuje zazidljivost, gleda tudi na razvoj teritorija, mislim pa, da je bil morda prav zaradi obstoječih norm v določenih trenutkih prestrog in za kraško okolje preveč omejevalen glede razvoja kmetijstva in kmetijskih dejavnosti, čeprav nama je uspelo s kolegom Furlaničem vsaj nekaj spremeniti in izboljšati. Sam sem pripravil nekatere popravke, nekateri so bili sprejeti, nekateri ne, vendar v glavnem ni šlo za ne vem kakšne velike zadeve, ampak za to, da se domačemu prebivalstvu ■H J6 : Igor Švab fotodamj@n prizna to, kar je bilo že predvideno v starih načrtih. Na koncu obžalujem, da je prišlo do neprijetnega dogodka, ko je pri nekem mojem popravku zmanjkala sklepčnost v občinskem svetu, čeprav je bil tisti popravek soglasno odobren na sestankih večine,« pravi Švab. (iž) 6 Sreda, 23. decembra 2015 TRST devin-nabrežina - Pogovor ob izteku leta o paktu stabilnosti in javnih delih Kukanja: Imamo 8,6 milijona evrov, a jih ne smemo porabiti Ah, ta vražji pakt stabilnosti, ki ne pusti spati krajevnih upraviteljev, jim onemogoča opravljanje tudi najbolj preprostih, a nujnih javnih del in s tem zavira razvoj ozemlja, za katerega morajo - kot pooblaščenci volivcev - skrbeti. Devinsko-nabrežinski prvi občan Vladimir Kukanja je v zadnjih dveh letih kar nekajkrat potožil nad to upravno zanko, in vsakič je bila to kot v kletko pakta stabilnosti ujetega župana tožba. Tudi pretekli petek je bilo tako, a z lepim svetlim predgovorom. Le nekaj ur pred srečanjem na županstvu v Nabreži-ni je bil dosežen sindikalni dogovor za ohranitev delovnih mest v štivanski papirnici Burgo, s čemer se je županu odvalil s srca težak socialni kamen. Kakšno je bilo »vaše« upravno leto 2015? Potekalo je v iskanju alternativnih rešitev za opravljanje javnih del. Prosim? Da. Ker nam pakt stabilnosti onemogoča neposredno opravljanje javnih del, si mi prizadevamo obiti ga s tem, da ta dela opravijo drugi. Ali ne morete res nič opraviti sami? Dežela nam odreja, koliko denarja lahko porabimo. Za letošnje leto nam je »dodelila« vsega 240 tisoč evrov, kar je za upravljanje sedemnajstih vasi smešno nizka vsota. Zakaj smešno nizka? Ker imamo na banki 8 milijonov 600 tisoč evrov, ki jih ne smemo koristiti! Povejte mi, kako lahko dopovemo občanom, da ne moremo zakrpati luknje na cestah, čeprav imamo na banki toliko denarja? Kaj vam je kljub temu letos uspelo opraviti? Končujemo smo center za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo, ki bo postal po novem dnevni center za ljudi s posebnimi potrebami. Prihodnje leto bomo strukturo odprli. Nadalje smo zamenjali javno razsvetljavo. Nabrali smo kakih 150 tisoč evrov, ki jih bomo izkoristili za tlakovanje cest v tistih vaseh, predvsem na kraškem predelu, ki so bile prej zapostavljene. V Sesljanu bomo z deželnim prispevkom 100 tisoč evrov odstranili azbestna tla v šoli Marchesetti. Na nogometnem igrišču v Nabrežini smo oddali dela za ureditev slačilnic. Druga dela? Pripravili smo izvršni načrt za dela na bregu Timave. To delo bi morali vključiti v okvir posegov za hidrogeološko sanacijo območja, tako bomo lahko pridobili razpoložljiva sredstva zunaj pakta stabilnosti. Če nam uspe, bomo lahko opravili še celo vrsto posegov. Katere? Vse tiste, ki imajo opravka s hidro-geološko nujo. Naj omenim le strukturo proti plimi v Ribiškem naselju. Desnosredinska opozicija se je zadnje čase zagnala proti pomanjkanju te strukture oziroma neprimernosti sedanjih pregrad proti plimi. Kaj bi ji odgovorili? Preprosto: desna sredina je deset let upravljala občino, a ni storila ni-če-sar! Massimo Romita, ki je bil takrat podžupan, pozablja na ta detajl. Tudi takrat je voda preplavljala bregove. Mi smo vsaj namestili pregrade. Zid je grd, pravijo. Gotovo je tako, a vsaj je in omili učinek poplav. Katera dela vas še čakajo na obali? Ureditev dostopa do območja Bo-tanjka. Sestali smo se z deželno odbornico za okolje Saro Vito. V igri za hidrogeolo-ško sanacijo je milijon evrov, dela bi lah- Vladimir Kukanja fotodamj@n ko opravil Konzorcij za sanacijo Posočja, tako bi obšli pakt stabilnosti. Ko je že govor o obali, Sesljanski zaliv je obmorski biser vaše občine. Kaj ga čaka? Prav pred dnevi je šest podjetij izrazilo svoje zanimanje za upravljanje kopališča Castelreggio v Sesljanskem zalivu. Na podlagi njihovih potreb bo sestavljen razpis za koncesijo, ki bo omogočila upravljanje območja. Kaj predvidevate v tej zvezi? Upamo, da bo imelo kopališče Ca-stelreggio v novi poletni sezoni že nove- ga upravitelja. Mi bomo storili vse, kar je v naših močeh, da bi do tega prišlo. Letošnje leto je prvo leto delovanja novega obmorskega naselja Porto-piccolo. Kakšen je obračun? Delovanje je steklo, videli bomo, kako se bo obneslo. Ali je prišlo do naselitev novih občanov v naselju? Ne, trenutno ne. Tam živi kakih deset družin. Pred dnevi ste izdali tiskovno sporočilo o delih za novo kanalizacijo. Kaj predvidevajo? Družba Ace-gasApsAmga bo zgradila kanalizacijo iz Ribiškega naselja do Devina in nato še do Sesljana. Kanalizacija se bo priključila na tržaško kanalizacijsko omrežje, odplake iz naše občine se bodo stekale do čistilne naprave v Škednju, tako se bomo odkrižali naših čistilnih naprav v Ribiškem naselju, Devinu in Sesljan-skem zalivu. Kdaj se bo to zgodilo? Tja do leta 2020. Letos ste se odločili za poimenovanje trgov, ulic in krajev. Načrt je bil že prej pripravljen. Glavni problem je sedaj denar. Začeli bomo v Vižovljah, potem bomo videli, kako se bo izteklo. Po napovedih bi morali prihodnje leto odpreti nov nadvoz čez železniško progo v Nabrežini Postaja. Dela so utečena, aprila bi morala biti dela končana. Tisto je res lep in predvsem za naše občane, pa tudi občane drugih občin, tudi iz Slovenije, koristen poseg. Dela so se začela za časa vaše uprave ... Da. Konvencijo sem jaz podpisal, čeprav je bilo prej opravljeno obsežno pripravljalno delo. Kaj pa medobčinska teritorialna unija, o kateri je bilo letos toliko govora? Postopek je bil zamrznjen do februarja. Vtis pa imam, da naj bi zadeva zdrknila na 1. januar 2017. Ta predlog naj bi iznesla sama deželna predsednica Debora Serracchiani. Vaša občina ni izglasovala statuta Julijske medobčinske teritorialne unije ... Statuta v občinskem svetu nismo izglasovali ne zato, ker bi mu nasprotovali. Statut je bil sestavljen pametno in je konkreten. Vanj smo vključili tisto, kar je manjkalo v deželnem zakonu o reformi krajevnih uprav. Tisti zakon je pomanjkljiv. Prav zato nismo izglasovali statuta. Marjan Kemperle -/ Ločeno zbiranje odpadkov: oddali več kot 13.000 torb Od začetka božičnega sejma preteklega 8. decembra so pri kiosku podjetja AcegasApsAmga na Trgu sv. Antona v manj kot dveh tednih oddali več kot 13.000 torb za ločeno zbiranje odpadkov. Kot piše v sporočilu, se akcija nadaljuje do jutri, zainteresirani pa lahko obiščejo kiosk AcegasApsAmga med 12. in 19. uro. Že 3500 podpisov za miramarski sedež WWF Že 3500 ljudi je pristopilo k spletni peticiji za ohranitev sedeža okoljevar-stvene organizacije WWF v miramar-skem rezervatu. Pobudnik peticije je italijanska sekcija WWF, ki cilja k temu, da bo do 31. decembra zbrala 5000 podpisov. Medtem pa bo rezervat jutri med 11. in 13. uro poskrbel za brezplačen ogled nove razstavne dvorane v Naravoslovnem muzeju, posvečene morskim bitjem, ki jo bodo odprli ob 11. uri. 28., 29. in 30. decembra pa bo v miramarskem rezervatu delovalo božično praznično središče z delavnicami in igrami. Prijave zbirajo samo še danes na telefonski številki 040-224147 med 10. in 16. uro. O uplinjevalniku vse tiho Tržaške okoljevarstvene organizacije Legambiente, Italia Nostra, WWF in Odbor za zaščito Tržaškega zaliva zaskrbljeno ugotavljalo, da že nekaj časa vlada zatišje okoli vprašanja uplinjeval-nika, ki ga družba Gas Natural želi graditi pri Žavljah. Junija letos je servisna konferenca za 90 dni preložila odločitev o podelitvi dovoljenja, od takrat je minilo že več kot 180 dni, ampak ni nobene vesti o tem ob ravnodušnosti in tišini deželne uprave FJK. Zato so oko-ljevarstveniki zaskrbljeni zaradi pomanjkanja jasnosti ter pozivajo krajevne uprave in zlasti Deželo, naj pri pristojnih ministrstvih posežejo za dokončno preprečitev podelitve dovoljenja. Milje: balončki za božično drevo na Trgu Marconi Predsednik združenja Obiettivo co-mune per Muggia Giuseppe Spagno-letto in glasnica Roberta Vlahov sta včeraj pri uradu za protokol Občine Milje izročila petdeset balončkov za dodatno okrasitev božičnega drevesa na Trgu Marconi, ki je po njunem mnenju precej pust. Okraske so zbrali med občani ob priložnosti odprtja sedeža združenja v Ul. Dante Alighieri 12. Fotografije za Burlo V trgovskem središču Torri d'Europa bo danes stekla dobrodelna pobuda Torri for social, v okviru katere se bodo obiskovalci na posebnem prizorišču, za katerega bo poskrbela agencija Be Nice, lahko fotografirali z Božičkovo kapo na glavi in posnetke poslali na strani trgovskega središča na družabnem omrežju Facebook. Za vsak posnetek bodo evro namenili otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Pri železniški postaji zabodel moškega V Ul. Flavio Gioia pri tržaški železniški postaji sta se sinoči, malo pred 19. uro, sprla moška. Med prepirom je eden od njiju (ali oba, okoliščine preiskuje železniška policija) potegnil na dan nož in zabodel drugega v prsi. Vse kaže, da je bil tudi drugi moški med prepirom ranjen, saj so po prihodu zdravstvenega osebja oba prepeljali v bolnišnico na Kati-nari, kjer so moškega z vbodljajem v prsi operirali. Po novicah, ki so jih posredovali reševalci, naj bi ne bila v smrtni nevarnosti. devin - Napoved domače občinske uprave Od danes nameščanje prvih boj na morju pred Devinskimi stenami Morski žerjav, ki bo od danes nameščal boje na morju pred Devinskimi stenami Velik morski žerjav, ki je zasidran v sesljanskem pristanu, bo od danes začel nameščati boje na morju pred De-vinskimi stenami. Boje (financirala jih je Obalna akcijska skupnost) bodo postavili približno 500 metrov od obale oziroma od zaščitenega območja, kjer bo po novem prepovedana plovba in to v skladu z odredbo, ki jo bo izdalo pristaniško poveljstvo. Odredba bo slonela na pravilniku, ki ga je Občina Devin-Nabrežina pred nekaj meseci poslala v presojo deželni upravi. Kot nam je povedal občinski odbornik Andrej Cunja želi občinska uprava tudi na morju in iz morja zaščititi De- vinske stene, ki sodijo med deželne naravne rezervate. Pravilnik s strožjimi omejitvami in vinkulacijami tega območja je sprožil precej polemik, posebno v Devinu, kjer so nekateri prepričani, da so nove omejitve, začenši s tistimi na morju, popolnoma odveč. Občina pa ni bila tega mnenja in je vztrajala pri potrebi po novem pravilniku. Na Devinskih stenah so že pred leti zaradi varnosti in zaščite tamkajšnje favne prepovedali športno plezanje. Na območju pod Rilkejevo pešpotjo so vsekakor ohranili eno plezalno smer, kar velja tudi za steno nad sesljanskim kopališčem Caravella. »Vnovem turističnem naselju Portopiccolo živi kakih deset družin« / TRST Sreda, 23. decembra 2015 7 gibanje 5 zvezd - Šesti Restitution Day na Trgu Cavana »2500 evrov mesečno je več kot dovolj za politika« »Mislim, da je 2500 evrov mesečno več kot zadovoljiva plača za politika, zlasti v današnjih kriznih časih.« Takega mnenja so deželni svetniki Gibanja petih zvezd Andrea Ussai, Elena Bianchi, Eleonora Frattolin, Ilaria Dal Zovo in Cristian Sergo, ki so se včeraj na Trgu Cavana simbolično odrekli večjemu delu svoje plače in jo »vrnili« občanom, pravzaprav podjetjem v Furlaniji-Julijski krajini. »Današnji (včerajšnji, op.av.) je že šesti tako imenovani Restitution Day, se pravi dan povrnitve "odvečnega" denarja,« je povedal Ussai ob robu srečanja z občani na Trgu Cavana. Skupno so deželni svetniki Gibanja petih zvezd od svoje izvolitve leta 2013 zbrali 635.939,16 evra: v tem obdobju so namreč vsak mesec vložili v deželni Sklad za razvoj majlih in srednjih podjetij približno 65 odstotkov svojih svetniških plač. Včeraj so poskrbeli za povrnitev šestega obroka v vsoti 130.930,25 evra. »Že med volilno kampanjo smo obljubili, da se bomo odrekli dobršnemu delu svoje plače in tako nameravamo tudi nadaljevati. Škoda, da smo edini, ki tako ravnamo: ko bi našemu zgledu sledilo še vseh ostalih 49 svetnikov, bi lahko računali na več milijonov evrov. Jasno je, da ostali menijo, da jim mesečnih 2.500 evrov ne zagotavlja dostojnega življenja.« Včerajšnje srečanje pa je bilo tudi priložnost za analizo deželne agende za stabilnost financ: velik del amandmajev, ki so jih sami vložili, je večina zavrnila. »Po našem mnenju so bili čisto vsi smotrni, zato bomo zahtevali ustrezna pojasnila. Naši predlogi žal nikakor ne za-ležejo: opažamo, da večina nima posluha zanje, pravzaprav ni pripravljena na dialogo njihovih vsebinah.« Poslušalcem, ki so se zbrali na Trgu Cavana, so svetniki nanizali nekaj izmed teh zavrnjenih amandmajev. Med temi je na primer tudi tisti o združevanju deželnih oz. občinskih prispevkov za energetsko učinkovitost z državnimi, ki jih deželni zakon danes ne predvideva, državni zakon pa jih. »Vprašali smo, naj se dežela prilagodi novim državnim pravilom, pa ni zaleglo. To ne bi bilo v nobeno breme deželi, pač pa bi dejansko pomagalo državljanom, ki bi se odločili za energetsko učinkovitost svojega doma. Pomagalo pa bi tudi podjetjem in hkrati okolju. Šlo je za nekaj zelo preprostega.« Ussai je ocenil, da so zaman predlagali veliko dobronamernih amandmajev. Med tržaškimi občani uživajo svetniki Gibanja petih zvezd veliko podporo. »Saj vračamo le denar, ki ni naš: ne potrebujemo deset tisoč evrov za politično delovanje. Za to je dovolj veliko manj.« (sas) Deželni svetniki Gibanja 5 zvezd včeraj na Trgu Cavana fotodamj@n danes in jutri Brezplačna vožnja z javnimi prevozi Kljub onesnaženosti zraka bo tržaško mestno središče danes vseeno odprto za promet, vendar občinska uprava poziva občane, naj prispevajo k zmanjšanju onesnaženosti vsaj s tem, da v svojih stanovanjih znižajo temperaturo pri ogrevanju, dalje da se ne poslužujejo zasebnih prevoznih sredstev, katere naj raje pustijo doma oz. v garažnih hišah ter se premikajo z javnimi prevoznimi sredstvi. V ta namen je podjetje Trieste Trasporti na podlagi dogovora s Pokrajino Trst poskrbelo, da se bodo od 15. ure danes do 20. ure jutri vsi lahko brezplačno peljali z mestnimi avtobusi in tramvajem. Občina obenem opozarja, da bo poskrbela za okrepljeno prisotnost lokalne policije, da bi zagotovili čim bolj tekoč promet ter preprečili upočasnitve, prometne zamaške in vrste. Zato bo veljala ničelna toleranca do nedovoljenega parkiranja oz. parkiranja, ki bi oviralo promet. odbor dolci - Na novo leto Iz silosa za mir Letošnji pohod za mir v znamenju prebežnikov Tradicionalni pohod miru, s katerim Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci že tri desetletja potrjuje vrednote miru, dialoga in sočutja, bo tudi tokrat na programu na novega leta dan. To so na včerajšnji novinarski konferenci sporočili organizatorji, ki so poudarili, da so v vseh teh letih dosledno opozarjali na aktualne probleme in širili vrednote, ki jih zagovarjajo tako laiki kot verniki. Ker je iztekajoče se leto minilo v znamenju begunske krize in mencanja politikov okrog nje, bo letošnji pohod posvečen vsem prebežnikom. Zato se bo pohod za mir simbolično začel Ukrajinsko petje na Velikem trgu Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj popoldne sprejel delegacijo kulturnega združenja Rodnik za izmenjavo božičnih voščil po ruski in ukrajinski tradiciji. Potem je pevska skupina združenja v narodnih nošah na Velikem trgu zapela niz ruskih in ukrajinskih pesmi, ki so izzvale radovedno zanimanje mimoidočih. Prireditelji novoletnega pohoda za mir fotodamj@n pred tržaškim Silosom, kjer si je zatočišče našlo precej beguncev, so včeraj povedali na srečanju z novinarji, na katerem je o apokaliptičnih razsežnostih begunske krize nekaj besed povedal tudi nedavni dobitnik nagrade zlati sv. Just don Mario Vat-ta iz skupnosti San Martino al Campo. Podrobnosti pohoda je predstavil Luciano Ferluga iz odbora Danilo Dolci, ki je apeliral na javne ustanove in slovenske organizacije, naj pristopijo k pohodu in podprejo mirovniška prizadevanja dotičnega odbora. Naj povemo, da je od javnih ustanov pohod zaenkrat podprla le tržaška občinska konzulta za migrante, ki jo je včeraj zastopala Lidia Ra-donovic. Na srečanju je poudarila pomen bratstva in enotnosti in opozorila, da rešitev begunske krize ni v postavljanju bodečih ograj. V nadaljevanju je Luciano Ferluga povedal, da se bo pohod začel 1. januarja ob 16. uri popoldne (zbirališče ob 15.45). Pohodniki se bodo simbolično zbrali pred Silosom in od tam krenili proti luteransko-evangeličanski cerkvi, kjer se bo ob 16.30 začel koncert Medverskega zbora, ki bo pod taktirko Fabia Nossala nastopil s pestrim repertoarjem skladb, med katerim bo tudi slovenska pesem Marija, mati ljubljena. Pohodniki bodo nato svojo pot nadaljevali proti cerkvi sv. Antona Novega, kjer naj bi se tokratni pohod za mir tudi končal. Vseskozi bodo po-hodniki opozarjali na to, kaj je odgovornost držav in državljanov in zakaj begunci iščejo varen pristan v tujih državah. Kot so povedali včerajšnji govorniki, večina prebežnikov le upa, da bodo v novi deželi lahko živeli v miru ... (sč) gledališče miela - 9. januarja ob 15. uri V Trstu mednarodno tekmovanje didžejev Trst bo v začetku prihodnjega leta, točneje v soboto, 9. januarja, gostil dokaj neobičajen glasbeni dogodek, mednarodno tekmovanje dj-ev (ali didžejev) DJ-Set competition. Na prireditev, ki jo prireja agencija za dogodke The Best Events, so vabljeni vsi, ki jim je glasba pri srcu oz. jim je v užitek. Dogodek bo v Italiji zaživel prvič in bo v celoti posvečen talentom za mešalno mizo, je na včerajšnjem srečanju z novinarji povedal organizator Raul Szekely. Z umetniškim vodjo, glasbenikom Edyjem Meolo sta si bila edina, da je cilj tekmovanja ovrednotenje mladih talentov, ki si želijo z glasbo morebiti »služiti vsakdanji kruh«, saj jim daje možnost, da se predstavijo širši publiki. »Glasbapresega meje, zato si želimo, da bi se tekmovanja ob domačih udeležili tudi slovenski didžeji,« je dodal Szekely. Tekmovanje so si organizatorji zamislili kot miksanje na odru, kjer bodo postavljene štiri mešalne mize: tekmovalci si bodo sledili, vsak bo nadaljeval tam, kjer je njegov predhodnik končal. Posebna, strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali Edy Meola, Molella, Nick Peloso in slovenski did-žej DJ Riki, bo tekmovalce ocenila na podlagi več kriterijev, in sicer izbora komadov v dj mixu in tehnike miksanja, ter seveda lastnega mnenja. Naj zabeležimo nekaj koristnih informacij: kdor bi rad nastopal in tekmoval, Z leve Edy Meola in Raul Szekely fotodamj@n naj se zglasi čim prej v prostorih Ticket Pointa na Korzu 6 (čas ima do 8. januarja), ob vpisu bo treba odšteti 50 evrov. Sicer pa bodo trije finalisti prejeli kar precejšnje denarne nagrade: zmagovalec 1.200 evrov, drugo uvrščeni 600 evrov, tretje uvrščeni pa 300 evrov; najboljši pa bodo lahko nastopali po raznih klubih. Tekmovanje se bo začelo v gledališču Miela ob 15. uri in se nadaljevalo do 19.30 (vstopnina bo znašala 16 evrov). Večer, ki ga bosta vodila Maurizio Testi in Giu-lia Spadaccio, bo popestrilo tudi presenečenje, se pravi nastop treh plesalk. Dogajanje se bo nato preselilo v Sežano, k Terminalu, kjer bo postavljen veliki ogrevan šotor. »Tam se bo zabava nadaljevala z after partyjem,« je napovedal Szekely. Doslej se je nekaj didžejev že prijavilo. Kdo ve, ali bo med njimi kaka vzhajajoča zvezda, ki se bo prebila do širšega uspeha v kakem izmed najbolj ekskluziv-nih klubih po svetu. (sas) Vabilo v muzeje ob božičnih praznikih Tržaška občina sporoča, da bodo mestni muzeji vse do praznika svetih treh kraljev nekoliko dlje odprti. To so: galerija sodobne umetnosti v muzeju Revoltella, muzeja Sartorio in Morpurgo, grad sv. Justa, muzej zgodovine umetnosti, muzej vojne za mir de Henriquez, naravoslovni muzej, muzej morja, akvarij, muzej vzhodne umetnosti, gledališki muzej Schmidl, Rižarna ter muzej istrsko-reške in dalmatinske kulture. Na ogled je tudi razstava v nekdanji ribarnici 14-18, dve fronti, eno mesto - tržaške zgodbe; kdor si bo ogledal to razstavo, bo imel popust za vhod v ostale mestne muzeje. V nedeljo, 3. januarja, bodo lahko vsi obiskovalci vstopili v muzej brezplačno. 8 Sreda, 23. decembra 2015 TRST / prireditev - Nocoj točno ob 21.31 V Mieli božič s Kraškimi ovčarji Kraški ovčarji s pevko Martino Feri Kraški ovčarji bodo nocoj s svojimi balkanskimi ritmi in tradicionalno kraško glasbo podžgali božično prireditev v gledališču Miela. Koncert (začetek točno ob 21.31!) sodi v okvir prireditev Open Miela. To bo četrta etapa tega doslej zelo privlačnega in zanimivega ciklusa, ki temelji na neposrednem srečanju med ustvarjalci in udeleženci prireditev. boljunec - Božični koncert Pihalnega orkestra Ricmanje Ricmanje Christmas Time Gostje Monica Cesar, Gualtiero Giorgini, zbor Nuova AuriCorale VivaVoce in OPZ Fran Venturini Božični koncert Pihalnega orkestra Ricmanje v Boljuncu Pihalni orkester Ricmanje je v četrtek zvečer ponovno stopil na bo-ljunski oder ter voščil publiki vesel božič in srečno novo leto v obliki, ki mu je najbolj pri srcu - to je z glasbo. Orkester je koncertu dal naslov Ricmanje Christmas Time, saj je na tak način želel ponazoriti dolgoletno navado orkestra, da izrazi svoje božično voščilo z veselim koncertom prežetim s prazničnim vzdušjem. Kot se večkrat dogaja ob priliki večjih projektnih koncertov Pihalnega orkestra Ricmanje, so tudi tokrat ob spremljavi orkestra, ki ga vodi Aljoša Tavčar, nastopili gostje: so-pranistka Monica Cesar, igralec-ka-baretist Gualtiero Giorgini, mešani pevski zbor Nuovo AuriCorale VivaVoce ter mali pevci v rdečih unifor- mah OPZ Fran Venturini od Domija s svojo neutrudljivo zborovodkinjo Suzano Žerjal. V prvem delu koncerta so bile na sporedu tradicionalne božične skladbe, pete v različnih jezikih. Med drugimi so se tako vrstile nemška Kling, Glockchen, klingelinge-ling, francoska Les anges dans nos campagnes, angleška Deck the Halls in slovenska Božično drevo. Za zaključek pa je zazvenela tradicionalna Adeste fideles (Hitite, kristjani) v Tavčarjevi orkestraciji za dvojni zbor in orkester. V drugem delu je občinstvo prisluhnilo skladbam iz ameriške božične glasbene zakladnice. Orkester je v instrumentalnih skladbah znova potrdil svojo visoko izvajalsko raven in se izkazal predvsem z ritmično Andersonovo uspešnico Seigh Ride. Uradni del programa se je zaključil z nežno White Christmas (Beli bo-žic), med katero je na oder s sceno-grafsko domislico zapadel celo sneg. Umetni, seveda. Tako je Pihalni orkester Ricmanje pričaral pravi božični duh. Navdušeni poslušalci so vse nastopajoče nagradili z dolgim in bučnim ploskanjem. Pihalni orkester Ricmanje, solisti in zbori so tako občinstvo obdarili še z daljšim dodatkom, med katerim sta zadoneli radostni Handlov Hallelujah in ritmični Jingle Bells. Potem pa so orkester in gostje dokončno sklenili večer v milini Svete noči. Pihalni orkester Ricmanje je koncert organiziral v sodelovanju z Občino Dolina, ki je bila tudi pokrovitelj večera. (A.T.) Včeraj danes Danes, SREDA, 23. decembra 2015 VIKTORIJA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 15.09 in zatone ob 6.12. Jutri, ČETRTEK, 24. decembra 2015 EVA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,6 stopinje C, zračni tlak 1033,8 mb ustaljen, vlaga 99-odstotna, veter 2 km na uro severozahodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,3 stopinje C. [I] Lekarne arhiv Za »predjed« koncerta Kraških ovčarjev bo poskrbel pisatelj Pino Roveredo, ki bo ob 18.29 občinstvu pojasnil Kako je mogoče ne postati znani. Sledil bo literarni večer v baru s pesniškimi improvizacijami, ljubezenskimi izpovedmi in brskanjem po kolektivni razstavi o seksu, hrani, ideologijami in drugimi ukanami človekovega uma. Večer bo zaključil DJ Jurek z glasbo pozno v noč. Do nedelje, 27. decembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. m Kino AMBASCIATORI - 15.00, 17.15, 19.45, 22.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Perfect Day«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00, 21.30 »La Isla Minima«; 16.00, 20.00 »Ahora si Llego!«. FELLINI - 16.00, 20.15 »Le ricette del-la signora Toku«; 18.00, 22.15 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Irrational Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.45, 19.50, 22.00 »Il ponte delle spie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 17.30, 19.15, 21.00 »Francofonia - Il Louvre sotto occupazione«; 22.30 »Il professor Cenerentolo«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.40 »Božič pri Cooperjevih«; 16.20 »Dobri dinozaver«; 20.40 »Parkelj«; 16.30 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih«; 15.25, 17.00 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih 3D«; 15.50 »Spectre«; 18.15 »V srcu morja«; 15.30, 18.20, 20.30, 21.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 19.00, 20.00, 21.40 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«; 18.30, 20.50 »Vsi na jug«. NAZIONALE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Franny«; 16.00, 18.50 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 16.30, 21.15 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 18.20, 20.15, 22.00 »Vacanze ai Carai-bi«; 18.30, 20.15, 22.00 »Natale col boss«; 15.00 »Belle & Sebastien - L'av-ventura continua«; 20.15, 22.10 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«; 15.15, 16.30, 17.40 »Masha e Orso -Amici per sempre«; 15.00, 16.45, 18.45 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fer-mare«; 15.00 »Il viaggio di Arlo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 14.10, 15.35 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 15.00, 17.05 »Belle & Sebastien -L'avventura continua«; 15.10, 17.10 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fer-mare«; 15.15, 17.00, 19.15, 22.20 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 15.30, 18.00, 20.00, 22.00 »Natale col boss«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Vacanze ai Caraibi«; 15.45 »Il viaggio di Arlo«; 17.30, 19.40, 21.50 »Irrational Man«; 18.00, 22.00 »Il professor Ce-nerentolo«; 19.10, 22.00 »Il ponte delle spie«; 19.40 »Star Wars: Il ris-veglio della Forza 3D«; 20.05, 22.10 »Franny«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.10 »Vacanze ai Caraibi«; 17.00, 19.45, 22.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; Dvorana 2: 15.00, 16.30 »Al-vin Superstar: nessuno ci puo fer-mare«; 18.10, 20.10, 22.10 »Vacanze ai Caraibi«; Dvorana 3: 15.00, 16.15 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 17.40, 19.45 »Irrational Man«; 21.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; Dvorana 4: 15.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 17.15, 19.45, 22.20 »Il ponte delle spie«; Dvorana 5: 15.10 »Chiamatemi Francesco«; 17.00 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 18.15, 20.15, 22.10 »Natale col boss«. 9 Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti v četrtek, 24., in v četrtek, 31. decembra, ter v soboto, 2. januarja. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA obvešča, da bodo šolska stavba in uradi v četrtek, 24., in v četrtek, 31. decembra, ter v soboto, 2. januarja, zaprti. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.san-dorligo-dolina.it. Loterija 22. decembra 2015 Bari 25 83 65 71 70 Cagliari 35 58 40 21 6 Firence 59 17 65 24 7 Genova 37 79 70 23 45 Milan 36 51 43 25 24 Neapelj 27 62 14 39 45 Palermo 1 6 13 70 52 Rim 72 41 47 61 70 Turin 20 14 54 22 45 Benetke 75 43 9 4 25 Nazionale 69 33 21 13 46 Super Enalotto Št. 153 18 22 23 57 60 69 jolly 14 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 4 dobitniki s 5 točkami 534 dobitnikov s 4 točkami 22.038 dobitnikov s 3 točkami Superstar 33.847.731,25 € --€ --€ 50.594,50 € 381,47 € 18,42 € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 38.147,00 € 90 dobitnikov s 3 točkami 1.842,00 € 1.709 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.134 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 24.145 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 6 / TRST Sreda, 23. decembra 2015 9 f rt Urmuttie ttotmskib iportitít drtiMj f i t z t i) i V vliJnavib 113 predstavitev novega íportne g j ai/tobu» ¡n na druñbrQftol} jaključku teta ŠPORTNA VOŠCILNICA danes ~> ^ ;Im: it-:)m i:h V TriíSkem knjižnem Trediiío V Trstu k Wííflni Féfi. ii'ií.Jj, Wiiioiíoí^. SsfiiOfrtiik, B¿n h ■ ■ ^ t i, L-wr.-Mini.i. "ndo Frvt Ir Por■ .ir. Ira Ufnn, Knvhjri V-dsli Dobrodošla mala Kranclerka! Mami Ani in očku Davorinu iz srca čestitatjo za malo Naomi Kranclerji vsi! ¿1 Čestitke KIMY! Lepe stvari so lepe toda še lepše so, če jih deliva s tabo! Vse najboljše najin srček!Mama in tata. KIMY! Sedaj, ko skoraj poznaš vse črke, kar sama preberi moje voščilo: Vse najlepše za rojstni dan, jaz te zelo rad imam! Tvoj Rassel. KIMY! Tvoja torta svečke ima, vsaka tisoč želja, naj se ti želje izpolnijo, to ti želimo iz srca! Josette, Marisol in Marco. Vsak dan zbudi se z nasmehom draga naša KIMY! Pa bodi še naprej tako delavna in marljiva, vesela in igriva! Vsi tvoji nonoti, bisnona in trisnona ter teta in strica, pa še vsi ostali, ki te imamo neskončno radi! Turistične kmetije g | | . AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 23.12 vsak dan od 10. do 22. Ul. Ventura 31/1 Tel: 040-391790 [H Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih 120. Tel. št. 366-5304154. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. Darujte za sklad Bubnic Magajna www.primorski.eu/bubnicmagajna/ SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC organizira izlet v sredo, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu, na tradicionalno komemoracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Vključeno kosilo. Info v KD Prešeren, na tel. št. 340-03452782 ali 347-1573307 (Walter Maver). □ Obvestila H Mali oglasi IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038641238424. NA OPČINAH dam v najem ali prodam stanovanje: 2 sobi, dnevna soba z balkonom, kuhinja, kopalnica, hodnik, klet in podstrešje. Samostojno ogrevanje. Tel. št. 040-214309 ali 3332130947. PODARIM kompletno dvopostelno spalnico. Tel. št.: 349-7769394. PRODAJAM 4 zimske gume, št. 195/65/R15. Tel. št.: 340-8534021. PRODAM stroj za mletje mesa (trita-carne), stroj za izdelavo klobas (oboje kupljeno l. 2009), pomivalni stroj (lavabicchieri) in dve kletki z mrežo proti mrčesu (1x2x1 m). Tel. št. 040281153 ali 347-7217198. PRODAM 60-kg tehtnico omega. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM stolčke za hranjenje otrok (do 3 let). Tel. 329-9260852. RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA išče delo za oskrbo starejših, tudi 24 ur dnevno. Tel. 329-3227075. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... bo v nedeljo, 27. decembra. Zbirališče pohodnikov v Parku v Prebenegu ob 9.30. Pohod v sklopu dogodkov Božič v Bregu vasi Dolina, Prebeneg, Mačkolje, Socerb, Osp in Kastelec v skupni organizaciji z Občino Dolina, Naravnim rezervatom doline Glinščice in Krajevno skupnostjo Črni kal. MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN SLOMŠKOV DOM BAZOVICA vabita na ogled jaslic v Ljubljani v sredo, 30. decembra. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca ob 14.00 pri gledališču, postaja v Bazovici in na Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer bomo sklenili s skupno večerjo. Povratek pribl. ob 22.30. Program je primeren za družine z otroki. Vpis na tel. št. 3358045700 (Albert). AŠD VESNA vljudno vabi na družabnost ob koncu leta, ki bo danes, 23. decembra, ob 19. uri v domu Alberta Sirka v Križu. Predstavili bomo tudi koledar za l. 2016. Pričakujemo vas. NA POBUDO LIONS CLUBA iz Devi-na-Nabrežine ter v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Na-brežina poteka brezplačno merjenje krvnega tlaka vsako 1. in 3. sredo v mesecu, od 9.30 do 11.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. NA REPENTABRU, v hiši na skali, bo od 24. decembra do 6. januarja g. Grega Tozon postavil na ogled enkratno zbirko jaslic iz celega sveta. Urnik: vsak dan od 15. do 17. ure ter pred in po maši v prazničnih dneh. NŠK bo med prazniki zaprta, in sicer: sedež knjižnice v Ul. S. Francesco 20 od četrtka, 24. do 31. decembra, Oddelek za mlade bralce v Ul. Filzi 14 in Odsek za zgodovino v Ul. Montecc-hi 6 pa od četrtka, 24. decembra, do torka, 5. januarja. SDGZ IN SERVIS obveščata cenjene člane in stranke, da bodo naši uradi v četrtek, 24. decembra, in v četrtek, 31. decembra, popoldne zaprti. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-NI bo tradicionalna bogata razstava jaslic iz vsega sveta, na ogled bodo tudi jaslice v cerkvi. Ob sobotah in praznikih od 16. do 20. ure od petka, 25. decembra, do nedelje, 10. januarja. SKUADRA UOO prireja Zegnanje konjev v Štivanu pri stari cerkvi v soboto, 26. decembra, ob 12. uri. Vabljeni vsi, posebno ljubitelji konjev in starih običajev. KONCERT BOŽIČNIH, tržaških in dalmatinskih pesmi, ki ga bo oblikoval MoPZ Ciril Kosmač iz Kopra bo v nedeljo, 27. decembra, ob 16. uri v domu za ostarele v Ul. Battisti 22. Solo-pevca Miran Zadnik in Aldo Zerjal. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 28. decembra, do petka, 8. januarja. JUS NABREŽINA IN GD NABREŽINA, v sodelovanju z Borisom Grudnom »M'rtinč'v«, vabita člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki bo v torek, 29. decembra, od 17.30 dalje na nabrežinskem trgu. V prijateljskem vzdušju se bomo poslovili od starega leta in si bomo izmenjali voščila za novo leto 2016. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela domača godba. JUS NABREŽINA obvešča, da se je začelo vzdrževalno čiščenje enega dela Brščic in pobiranje suhih drv in čersakov. Navodila in ostale info na tel. št. 347-6849308 (Igor), 3495289593 (Milivoj) in 329-3177329 (Gianni). Ob ponedeljkih od 18.30 do 19.30 je na sedežu Jusa na razpolago tudi odbornik. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi, tradicionalno novoletno družabno srečanje v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri v domu v Briščikih. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani nad 70. letom. Prisotnost potrdite do 5. januarja v tajništvu občine Zgonik ali na tel. št.: 040-229101. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo knjižnica zaprta do srede, 6. januarja. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, v gostilni v Šempolaju, v knjigarni v Nabrežini in v kavarni Gruden. KRAŠKA OHCET 2016: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 6. leta. Urniki: sreda 17.00 -17.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org. IS Prireditve SKLAD MITJA ČUK Proseška ul. 131 -Opčine, vabi na ogled skupne razstave »Gmajna«. Sodelujejo: Žarko Bu-kavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lupinc, Robi Goruppi, Saško Ferluga. Gost večera skupina Ano urco al'pej dvej. Do danes, 23. decembra, 10.00-12.00 in 17.00-19.00. RAZSTAVA DOLINA 1615 - 2015: v Pangerčevi hiši je na ogled razstava o uskoški vojni v Dolini in o zakladu dolinske pražupnije. Urnik: vsak dan 17.00-19.00, ob sobotah 10.00-12.00, do četrtka, 24. decembra. Info: www.mitteleuropa-institute.org. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira, pod pokroviteljstvom Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek in v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Zahodni Kras, Božični koncert, ki bo v soboto, 26. decembra, ob 17.00 v Športnem centru Ervatti pri Briščikih. Vabljeni! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE in župnijska skupnost vabita na koncert božičnih pesmi v soboto, 26. decembra, ob 11.00 (po sveti maši) v župnijski cerkvi v Mačko-ljah. Nastopata MePZ Mačkolje pod vodstvom Mateja Lazarja in otroška pevska skupina »z Ul'ce« pod vodstvom Brede Sosič. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na božični koncert v nedeljo, 27. decembra, ob 17.00 v župnijski cerkvi na Pesku, ki ga bo oblikovala Vokalna skupina Goldinar iz Postojne. Prireditev spada v okvir pobude »Božič v Bregu«, v sodelovanju z Občino Dolina. BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji Pevskega zbora Tončka Čok bo v petek, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopajo PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger), MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Loca-telli) in Nomos Ensembles Wind Quartet. BOŽIČNI SPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ F. Venturini bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu. Nastopa MePZ Fran Venturini od Domja (dir. Cinzia Sancin). BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič). S PESMIJO VAM ŽELIMO... koncert v sklopu deželne zborovske revije Na-tivitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v stolnici v Miljah. Nastopata ŽeVS Barkovlje in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot). TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji None-ta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mač-kovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek). BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli). FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in Ra-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo in Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku. Prispevki V spomin na Milana Miliča daruje žena Marija s sinovoma 100,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na dolgoletno pevko Marijo Prašelj darujejo cerkveni Pevski zbor in farani 100,00 evrov za cerkev sv. Trojice na Katinari in 100,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. Ob obletnici smrti Tonija Piccinija in mame Zore daruje Mirella 50,00 evrov za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na drago sestro Marijo darujejo Mira s Fredyijem in Marjetica 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo Puntar daruje Martin Puntar s Fabiano 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na svoje pokojne darujeta Marta in Eugen 50,00 evrov za VZS -CEO Mitja Čuk ONLUS. Namesto cvetja na grob tovariša Elko-ta Tula darujejo Giusti, Franka in Elena 25,00 evrov za sekcijo VZPI - AN-PI Dolina, Mačkolje, Prebeneg in 25,00 evrov za SKD Primorsko. Ob 6. obletnici smrti mame Ivanke To-mažič - Colja in očeta Zdenka daruje Danica z družino 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. PrimorskiD £Pogze&rw podjetje SB onuha^kic n M PRr ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 URAD NA OPČINAH ODPRT TUDI POPOLDNE OD 14. DO 16. URE (RAZEN OB SOBOTAH) IN IZREDNO ODPRT TUDI V NEDELJO, 27. DECEMBRA, OD 9. DO 13. URE Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 1 0 Sreda, 23. decembra 2015 TRST / dolina - V Hiši Pangerc razstava Dolina 1615 Ob 400-letnici uskoške vojne Odprtja se je pred 10 dnevi udeležila tudi predsednica tržaške pokrajinske uprave, ki je podprla pobudo fotodamj@n jaz reporter - Noro podnebje Narcisi ob božiču Zacveteli so na Miramaru, kake štiri mesece pred običajnim cvetenjem Cvetoči narcisi na pobočju pod sedežem Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru mt Po trobenticah v gozdu pri Padričah še cvetoči narcisi na Miramaru. Letošnje noro podnebje z za december neprimerno visokimi temperaturami je »prebudilo« od zimskega spanja (ki ga sploh ni bilo ...) grm narcisov na pobočju pod sedežem Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru. Italijani jim pravijo tudi »pasqualini«, ker cvetijo pač ob veliki noči. Letos so se s snežno belimi cvetovi nasmehnili že ob božiču. V Hiši Pangerc v Dolini je še do prvega tedna januarja na ogled razstava Dolina 1615 ob 400-letnici uskoške vojne, bitke med habsburško in beneško vojsko, ki je v vasi v Bregu divjala v noči na 21. november 1615. Takrat je namreč na Socerb in v Dolino prijezdilo tisoč vojakov beneške vojske, sledili sta obleganji ter boji do jutranjih ur. Benečanom podvig ni uspel, pred umikom pa so zažgali Dolino. Kakor nam je povedal zastopnik Srednjeevropskega inštituta za zgodovino in kulturo Josip Pangerc Marko Manin, se razstava posveča zlasti trem poglavjem, in sicer izvoru dolinske župnije, ki je med najstarejšimi slovenskimi župnijami nasploh, vojni - se pravi uničenju Doline, ki so jo Benečani sežgali vključno z župnijskim dvorcem in bogatim arhivom oz. knjižnico, ter cerkvijo, tretji del pa je posvečen preporodu po letu 1630. »Takrat so začeli ponovno graditi cerkev v zelo bogatem slogu, ker so bili že od leta 1200 v vasi prisotni tudi tržaški škofje in grofi, ki so tam imeli pristavo oz. vilo. Vsak tržaški škof je imel do konca 18. stoletja tudi naslov dolinskega župnika.« je pojasnil Manin. V dveh sosednjih dvoranah so na ogled predmeti, zakladi dolinske pra-župnije od leta 1630 dalje - kelihi, mon-štrance, starinski pergamenti, nekaj zanimivih izvodov iz dolinske župnijske knjižnice, med katerimi tudi originalna izdaja Slava vojvodine Kranjske. V drugi dvorani so na ogled predmeti izpred tega obdobja: pergament iz leta 1246, na katerem se prvič omenja Dolino, (čeprav je vas starejša), dokument iz druge polovice 13. stoletja, najstarejši kelih tržaške škofije iz 15. stoletja, stara mati božja z Jezusom v gotskem slogu iz začetka 13. stoletja, nekaj dokumentov iz obdobja od 13. do 15. stoletja, gregorijanski notni rokopisi in pa nekaj srednjeveških kodeksov. »Omeniti velja, da je prvič na ogled med drugim helebarda socerbskega gradu iz konca 13. stoletja.« Razstava je nastala na pobudo inštituta Pangerc in dolinske župnije, pri njej pa sodelujeta tudi kapiteljski arhiv sv. Justa in tržaška škofija, ki sta dala na voljo nekaj predmetov. Ogledati si jo je mogoče še danes in jutri, zaradi velikega povpraševanja pa jo bodo podaljšali še do prvega tedna januarja. (sas) NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD nižja srednja šola sv. cirila |n metoda - Izlet v Ljubljano muzej Božič z žuželkami in dinozavri Po poteh Žige Zoisa Dijaki prvih razredov nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Svetega Ivana so se s prof. Lio Legiša, prof. Sanjo Ši-rec, prof. Mauriziom Marchesichem podali v glavno mesto Republike Slovenije, da bi z ogledom Ljubljanskih muzejev obeležili rojstni dan Žige Zoisa. Najprej so se podali do Narodnega muzeja in se udeležili zanimive delavnice Branite imperij, barbari prihajajo!, na kateri so spoznali oborožitev rimske vojske, način bojevanja, pomen prostora današnje Slovenije v rimskem času ter se pri tem tudi sami podali na kratek vojaški pohod. Po vodenem ogledu razstav v Narodnem muzeju so prispeli do hiše na Bregu, v kateri je živel baron Žiga Zois Edein-steinski, rojen v Trstu. Oče je bil trgovec italijanskega rodu, ki se je preselil iz Italije v Ljubljano, mati pa je bila iz znane slovenske železarske družine. Žiga Zois je bil vsestranski človek, ne le mecen in mentor - pomemben je bil tudi zaradi pretoka informacij v tedanjem času. Pretakal je italijansko kulturo v slovensko in obratno. Na literarnem in kulturnem področju je bil osrednja osebnost slovenskega narodnega preporoda na prehodu v 19. stoletje. Dijaki in profesorji so si ogledali njegovo hišo na Bregu in se ga tako spomnili kot enega najpomembnejših Tržačanov, o čemer priča tudi spominska plošča na rojstni hiši v Trstu. Potem so se odpravili še na ogled Prirodoslovnega muzeja na Prešernovi ulici. V atriju muzeja je bila do 15. novembra 2015 na ogled razstava z naslovom Svetloba, ujeta v kamen. Gre za obsežno razstavo o svetlobi, svetu kristalov, mineralov in draguljev, ki so jo pripravili ob mednarodnem letu svetlobe in tehnologij, povezanih z njo. Na razstavi je bil po skoraj sto letih predstavljen Zoisov diamant in njegov povečan model. Oblikovanje kamna je predstavljeno z delavnico brušenja dragih in okrasnih kamnov ter skozi oblikovalsko zasnovane kamnoseške izdelke študentk in študentov, ki so s pomočjo svojih mentorjev ustvarili presežke v uporabi kamna. Ogledali so si še stalno razstavo Prirodoslovnega muzeja ter Zoisovo zbirko mineralov. Po zelo napornem, ampak tudi vsebinsko bogatem dnevu, so se napotili nazaj proti Trstu. Božič s šestimi nogami in Dinozavri pod božičnim drevescem sta svojevrstni, za otroke sila vabljivi pobudi, ki ju združenje Ecothema prireja v Naravoslovnem muzeju v Ul. Tominz 4. Prva bo stekla danes ob 10. uri. Mladi udeleženci bodo s pravcatim laboratorijskim delom in igrami spoznali značilnosti šestnožnih žuželk. Srečanje z dinozavri pod božičnim drevescem pa bo v nedeljo, 27. decembra, vedno ob 10. uri. Na njem se bodo otroci seznanili s svetom teh še vedno zelo fascinantnih ogromnih živali. Vstopnina 4 evre. Dijaki nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pred Zoisovo hišo v Ljubljani coš fran venturini - Boljunec, Boršt, Pesek Božični sejem in voščila Z zbranimi prispevki bodo nabavili didaktično gradivo - Na Gorici donele božične pesmi V torek, 15. decembra, je v prostorih COŠ Fran Venturini v Boljun-cu in Borštu zaživel božični sejem. Razstavljenih je bilo veliko raznoraz-nih ročnih del, ki so jih učenci izdelali v šoli, nekatere pa so prinesli starši. Na odprtju se je zbralo veliko obiskovalcev in vsak je lahko v zameno za prostovoljni prispevek odnesel na svoj dom izbrano ročno delo. Ob tej priložnosti se učenci in šolniki zahvaljujejo vsem za zbrane prispevke, s katerimi bodo nabavili didaktično gradivo. V popoldanskih urah je pevski zbor osnovnošolcev, kateremu so se pridružili še malčki otroškega vrtca Kekec - Boljunec in otroškega vrtca Miškolin - Boršt, na boljunski Gorici zapel nekaj božičnih pesmi. Tako so otroci voščili vesele božične praznike in srečno novo leto vsem staršem, sorodnikom in številnim vaščanom, ki so se zbrali na prisrčni družabnosti. Na boljunski Gorici so zadonela »voščila« za praznične dni / TRST Sreda, 23. decembra 2015 1 1 sesljan - Aleš Grilanc, edini slovenski ribič Vrnitev na morje Njegov dan se začne okrog šestih, pogosto pa se zaključi okrog devetih zvečer, z nekaj pavze za kosilo. To ni ravno »bančni urnik« Lep, pa četudi malce meglen decembrski dan se komaj nagiba v popoldan, ko pri ribiškem pomolu v Se-sljanskem zalivu čakam na Aleša Gri-lanca. Morje in nebo se v daljavi zlivata v eno samo sivkasto kuliso, nobenega vetra ni, gladina je mirna kot olje. V zalivu kraljujeta sezonski mir in tišina, ki jo tu pa tam prekinjajo kriki galebov. Zaliv je decembra povsem drugačen, kot poleti. Bolj pristen je in avtentičen, brez drena in včasih moteče glasnosti, ki jo prinaša turizem. Ugibam, iz katere smeri bo priplul Aleš s svojo barko, s tržiške na zahodu ali kriške na vzhodu. Čakajoč se spomnim svojih mladih let, od katerih sem jih deset preživel prav v Križu, kjer mi je na začetku sedemdesetih minulega stoletja še uspelo spoznati nekaj kriških ribičev zadnje generacije. Po domače so bili »Koča«, »Veško«, »Bibc«, »Šete njo-ki«. Njihov čas, čas redkih preostalih slovenskih ribičev na edino pravi slovenski obali se je iztekal in iztekel. Danes je slovensko ribištvo ohranjeno v hvalevrednih knjigah in muzejski zbirki na pobudo kapitana Bruna Volpija Lisjaka in inženirja Franka Košute. In vendar ni povsem tako, pomislim, saj vendar čakam na tridesetletnega fanta, ki si je, bela muha, dandanes izbral ribarjenje kot poklic. Poklic, ki neizbežno kmalu postane tudi ne- »Z ribolovom prineseš domov »žornado«. Dobro, če misliš, da boš od tega obogatel, kar pozabi. Ampak da se dostojno živeti in, kar je najpomembnejše, jaz imam od tega življenja in dela veliko zadoščenje.« kakšen življenjski stil, ko ti življenje v glavnem skandira in usmerja narava, na kar smo, globalizirani nevrotiki, skoraj že pozabili. Tiho pridrsi v pristan Aleševa barka, Federica po imenu. Ime ji je dal še prejšnji lastnik, Ciano »kanoča«, ki je po rodu iz Bujščine in je po nekaj de- setletjih ribarjenja zamenjal morje za kopno. Imena barke pa tudi ob spremembi lastništva ne kaže spreminjati, za dobro srečo, kot pravi tradicija. Federico pospremi k privezu jata galebov, ki si obetajo »marendo«. Aleša pričaka v pristanu prav Ciano skupaj s starejšim kolegom, s katerim na račun mladega Kraševca zbijata dobrodušne Aleša pričaka v pristanu Ciano «kanoča« skupaj s starejšim kolegom, s katerim na račun mladega Kraševca zbijata dobrodušne šale in mi pojasnita, da je zdaj to postala »Obala Repen.« šale in mi pojasnita, da je zdaj to postala »Obala Repen.« No, četudi se Repen ne more ponašati z ribiško tradicijo, je kmalu jasno, da Aleš povsem obvlada zadevo. Na palubi se premika suvereno kot kakšen veteran in se z veščimi kretnjami prestopa med mrežami, vršami in drugo opremo. Izkaže se, da je dnevni ulov kar dober: v jekleni vrši kar mrgoli rakov vabičev, bolje poznanih kot »ka-noče.« Zraven je tudi več lepih morskih listov, za katere je zdaj sezona najugodnejša. Kanoče pa so temeljni del Aleševega vsakodnevnega plena. »Tradicijo lova na kanoče sem prevzel od svojega istrskega kolega, saj sta dve kanoči narisani tudi na prem-cu barke. Vrše nastavljam na območju izliva Soče (ali Zdobe), kjer so peščene sipine in je okolje za lov ugodno. Mimogrede se ulovijo tudi sipe, a zanje je bolje pluti v smeri Križa. Poleg vrš nastavim tudi mreže, tako je ulov navadno bolj raznolik. Mreže pa so različne, skoraj za vsako ribo je v bistvu drugačna«, razlaga Aleš, ki navadno izpluje dvakrat dnevno in lovi v loku treh do štirih milj od obale. Njegov dan se začne okrog šestih, pogosto pa se zaključi okrog devetih zvečer, z nekaj pavze za kosilo. To ni ravno »bančni urnik«, kdor išče lagodje, je bolje, da se loti česa drugega. »Mo- ram reči, da sem imel veliko ljubezen do morja že od rane mladosti«, pove Aleš, »kadar sem mogel, sem poleti na trnek lovil ribe, to je bila moja strast in veselje. Pozneje sem trpel, ko sem moral delati v zaprtem ambientu, zame je bila svoboda premikanja vedno bistvena. Najlepši je občutek, da si na odprtem morju, da si krojiš dan tako, kot ti odgovarja. Vse drugo je stranskega pomena«, je prepričan Aleš, ki se je preizkusil tudi v drugih poklicih, med drugim je bil za nekaj časa tudi gasilec. Na svoje je prišel šele tedaj, ko se je lotil ribištva. Profesionalen ribič je od lanskega junija, moral je opraviti ustrezno prakso in nekaj izpitov. »Doma seveda ni šlo vse gladko. Na začetku je bila skoraj vojna. Oče in mati sta trdna Kraševca, v skrbeh sta bila, prepričana, da se danes od ribolova ne da živeti. Zdaj je bistveno drugače, saj sta razumela, da tudi z ribolovom prineseš domov »žornado«. Dobro, če misliš, da boš od tega obogatel, kar pozabi. Ampak da se dostojno živeti in, kar je najpomembnejše, jaz imam od tega življenja in dela veliko zadoščenje. Zdi se mi, kot bi uresničil sa- Aleš Grilanc z ulovom in (spodaj) s svojo barko fotodamj@n nje iz otroških let«, pravi Aleš, ki je tudi prepričan, da moraš imeti pri ribarjenju instinkt, tako kot velja za lov ali gobarjenje. Bolj ali manj veš, kje se zadržujejo ribe, take ali drugačne, toda imeti moraš tudi »nos«. Naš zaliv je z ribami še vedno relativno bogat in raznovrsten, bolj kot si ljudje včasih predstavljajo, je prepričan Aleš. »Z ribištvom postaneš po sili razmer tudi zanesljiv meteorolog. Jasno je, da je pri polni luni in mlaju ribarjenje ugodnejše, ker je tudi plimovanje večje. Ob burji nimaš na morju kaj iskati, domjo - Otroški vrtci Večstopenjske šole v Dolini Le kje je moje jajce? V okviru predbožičnih prireditev so dijakinje iz Ajdovščine uprizorile zgodbico o kokoški, ki je izgubila jajce Protagonistke igrice o kokoški, ki je izgubila jajce V okviru božičnih praznikov so otroci otroških vrtcev Večstopenjske šole v Dolini v društvenih prostorih doma Alberta Ukmarja pri Domju pred dnevi sledili otroški igrici Le kje je moje jajce. Predstavile so jo dijakinje 4. D razreda srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine pod mentorstvom Karmen Lemunt. Zgodbica govori o kokoški Lizi, ki je bila očitno tako pozabljiva, da je ... izgubila svoje jajce. Pri iskanju njenega jajca so ji takoj priskočile na pomoč in ji pomagale prijateljice: kokoška Neli, pujska, mačka in lisica. Zgodba se srečno zaključi, ko najdejo jajce, iz katerega se zvali majhen piščanček. Na koncu so dijakinje skupaj z vsemi otroci še zapele nekaj pesmi in vsi skupaj so si voščili za bližajoče se božične praznike in vso srečo v letu 2016. (C.K.) kajti ribe se umirijo, se potuhnejo, tako kot se sploh potuhnejo ob grdem vremenu. Ugodno pa je po grdem vremenu in tik pred njim. Na vse te detajle je treba biti pozorni», ugotavlja Aleš in mimogrede pohvali vsakodnevno vremensko napoved Primorskega dnevnika kot zelo zanesljivo. »Problem je le, če te sredi morja ulovi »neverin«. Takrat se moraš takoj umakniti v pristan, čeprav, ko vidiš bližajočo se nevihto, je navadno že prepozno. Takrat ti preostane upanje, da ti ne odpove motor in nisi prepuščen bočnemu valovanju, ki ga ne moreš obvladati». Aleš svoj dnevni ulov proda brez problemov, naj si bo gostilnam, restavracijam ali ribarnicam. Nikoli nič ne ostane, kar je tudi vir zadoščenja. Res pa je tudi, da noben dan ni enak drugemu, lahko gre bolje ali slabše, a zaslužek je vedno. »Slabši dnevi se kompenzirajo z boljšimi, narava vselej poskrbi za ravnovesje«, pravi Aleš, ki je po dnevu ali dveh, ko mora zaradi slabega vremena ostati doma, že krepko naveličan. So tudi posebni trenutki v tem poklicu. Recimo tedaj, ko poleg dobrega ulova v mreži nepričakovano naletiš na skoraj trikilogramskega ja-stoga! To je posebna nagrada in lepo presenečenje. Aleš Grilanc si je v relativno kratkem času svoje ribiške avanture ustvaril že kar soliden sloves. Starejši ribiči, v glavnem istrskega porekla, gledajo nanj prijateljsko in mu pomagajo z izkušnjami in kolegialnimi nasveti. Še zlasti je pri tem vesten Ciano »kanoča«, ki mu je prodal svojo barko. Izkušeni istrski ribič je prepričan, da bi težko prišla v boljše roke, kajti Aleš je poln nalezljivega etuziazma, ob katerem se je resnično vprašati, kako to, da za danes skoraj odpisani ribiški poklic ni večjega zanimanja. Včasih ga v Repnu primerjajo z »Genio», ki je pred dolgimi desetletji nosila v plenirju na glavi prodajat ribe iz Kontovela in Križa. V letu in pol, odkar se je oprijel ribiškega poklica, je sebi in drugim dokazal, da smo morje in njegove dragocene resurse morda le prehitro odmislili. V zameno za kaj? O tem se je najbrž potrebno vprašati. O tem, da je danes edini slovenski ribič, Aleš ne razmišlja veliko. Vseh ribičev je, od Barkovelj do Sesljana, morda štiri ali pet, v glavnem so to Istrani, ki so tradicijo prinesli s seboj. Med seboj gojijo kolegialne odnose, spoštovanje in prijateljstvo, kot ga lahko porodi le pomorska tradicija. Alešu pa je najpomembnejša neskončna ljubezen do morja, ki ga je naposled pripeljala na sled številnih naših prednikov, ki jim je bilo morje med Barko-vljami in Sesljanom vir vsakodnevnega preživljanja. Njegov povratek na morje je realen in simbolen hkrati, pove nam, da zgodba o našem ribištvu le še ni dokončno odpisana in spravljena v muzej, kot smo doslej mislili. Dušan Udovič 12 Sreda, 23. decembra 2015 KULTURA / jskd - Daši Grgič listina Mete Vidmar Plesalka z izrednim smislom za pedagogiko LJUBLJANA - »Za pedagoško delo in nepogrešljiv prispevek k rasti in razvoju slovenske plesne kulture,« je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podelil listino Mete Vidmar tržaški Slovenki Daši Grgič. Priznanje so ji vročili med festivalom mladinske plesne ustvarjalnosti ŽIVA, ki je potekal v kulturnem centru Španski borci v Ljubljani. Ob njej je listino prejela tudi Jelena Milova-novic. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Daša Grgič »nadarjena in izrazno zrela plesalka ter koreografi-nja z izrednim smislom za plesno pedagogiko. S svojimi izkušnjami in avtorskim pristopom seznanja mlade s sodobno plesno ustvarjalnostjo in vsako leto pripravi vrsto zanimivih koreografij, s katerimi plesalci nastopijo na številnih prireditvah JSKD.« Svojo predanost plesu kaže z ustvarjanjem plesnih miniatur in predstav, s pedagoškim delom in stalnim strokovnim izpopolnjevanjem. »S svojimi plesalci si vsako leto zastavi nov tematski projekt, ki predstavlja vodilo plesnega raziskovanja in nastanek letne predstave. Njene koreografije so aktualne in univerzalne, primerne starosti plesalcev, bogastvo gibalnega materiala znotraj predstav pa raste iz interpretacije vsebine - konteksta, ki jo zaokrožijo v pripoved in sporočilo.« Daša Grgič se je izpopolnjevala doma in v tujini, državni tečaj za plesnega vzgojitelja je dokončala v Bologni, v Firencah pa dveletni diplomski program pod vodstvom Simone Bucci. Posebno mesto v njeni plesni izobrazbi ima svetovno znana umetnica Carolyn Carlson, s pomočjo katere je razvila posebno »metodo«, ki jo v svojih plesnih projektih večkrat raziskuje tudi s pomočjo igralcev, glasbenikov in režiserjev. S svojimi koreografskimi deli je že nastopila v Italiji, Sloveniji, Nemčiji, Franciji, Argentini in še kje, večkrat je sodelovala tudi s Slovenskim stalnim gledališčem in SNG Nova Gorica. Zmaga na spletnem festivalu Side by Side ji je omogočila celovečerno postavitev svoje koreografije BodyunTitled v prestižnem Tanzhausu v Dusseldorfu. Po njeni koreografiji je režiser Luca Quaia posnel krajši video, ki se je med drugim uvrstil na atenski festival Video Dance Project in na mednarodni festival v Wuppertalu. Aprila prihodnje leto bo Daša Grgič tudi članica žirije 24. državnega tekmovanja mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 - Plesna miniatura. (pd) slikarstvo - Indijski umetnik V. S. Gaitonde v Benetkah Kot proces in življenje BENETKE - Vasudeo Santu Gai-tonde je bil umetnik izrednega uma in brezpogojne integritete, na katerih je temeljilo njegovo celotno ustvarjalno in vsakdanje življenje. Te njegove značilnosti so cenili tako umetniki in intelektualci njegovega obdobja kot tudi strokovnjaki in zbiralci naslednje generacije. Ustvarjalec, rojen v indijskem mestu Nagpur, je živel med letoma 1924 in 2001. Vso svojo kariero je ostal neodvisen slikar, čeprav se je na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja približal avantgardnim skupinam mesta Bombaj. Kljub temu, da njegova kariera nima konkurence v zgodovini moderne umetnosti južno-vzhodne Azije, se zgodovina umetnosti dvajsetega stoletja ni še dovolj posvetila preučevanju njegovega opusa. Gaitonde se je začel proti koncu petdesetih let prejšnjega stoletja, iz- hajajoč iz dela Paula Kleeja, postopoma oddaljevati od objektivnega upodabljanja. Na to odločitev so vplivala tudi umetniška načela Vasilyja Kan-dinskija in avtorjevo zanimanje za budizem zen, njegovo etiko ter njegova kreativna načela. Gaitonde je bila samokritična, vendar tudi samozavestna oseba, ki je odklanjala sentimen-talizem tako v življenju kot tudi v umetnosti. Poleg umetnosti je ljubil narečno indijsko poezijo, film, mednarodno književnost in gledališče, zahodnjaško klasično glasbo, sisteme vzhodnjaškega filozofskega mišljenja. Njegova poetika je temeljila na veri v pomembnost sedanjega trenutka in v iskrenost odnosa med slikarjem in sliko. Kljub temu, da je za ustvarjanje posameznega dela potreboval veliko časa, je v okviru ustvarjalnega procesa pripisoval važno vlogo tudi naključju in igri. V začetku šestdesetih let prejš- francoska glasba - Tržaškemu občinstvu se je predstavil ansambel Le Tableau Glasba z versajskega dvora TRST - V mali dvorani Fenice v tržaškem mestnem središču je pred časom potekal zanimiv koncert stare glasbe iz niza »I Concerti della Cometa«, ki ga že osemnajst let zapored prireja umetniški vodja Stefano Casaccia. Prireditev z naslovom Portreti ...la musique et les fables, bi lahko označili za pravcato potovanje po slikoviti francoski promenadi iz sedemnajstega stoletja. V popoldanskem glasbenem srečanju se je publiki predstavil ansambel Le Tableau, ki ga sestavljata Rika Murata - viola da gamba in Alice Forcessini - čembalo. Ponudil je bogat izbor glasbe, ki obogatena s prisotnostjo pripovedovalca Sandra Pivottija, temelji na stilni smeri zgodnje glasbene prakse in v ta namen uporablja tudi repertoarju ustrezna zgodovinska glasbila. Živel je človek, ki je v času vladavine Sončnega kralja Ludvika XIV. pisal basni, ki jih danes smatramo za klasiko francoske književnosti: njegovo ime je Jean de La Fontaine. Četudi kratke, so te pripovedi prodoren portret družbe, v kateri je avtor živel, prevzete z ironijo in hudobnostjo. Predstavljajte si torej čarobnost, ki se nam razodene, ko glasba in beseda združita moči! In to je bila tudi osrednja tema glasbenega popoldneva, ki je poslušalce pospremil med avtorska dela francoskih baročnih skladateljev versajskega dvora. Rika Murata, ki se je po diplomskem študiju glasbe na pedagoški fakulteti v Saporu (Japonska) posvetila stari glasbi in avtentičnim glasbilom, je iz viole da gamba diplomirala na kraljevem konservatoriju v Bruslju pri prof. Wielandu Kuijkenu, s katerim je tudi že igrala v duu. Rika Murata že vrsto let živi v Benečiji, točneje v Viškorši, v občini Tipana v Karnajski dolini. Posebnost izvedbe je bila tudi ta, da je glasbenica igrala na pravo redkost, sedem strunsko violo da gamba, ki jo je leta 1700 izdelal Romain Cheron v Parizu; francosko glasbilo sega v obdobje repertoarja nedeljskega koncerta in je poslušalcem omogočilo, da spoznajo originalni zvok tistega časa. V 18. stoletje sega prav tako rekonstrukcija čem- Alice Forcessini in Rika Murata med koncertom bala, na katerega je igrala Alice Forcessini, ki je diplomirala na tržaškem konservatoriju in se izpopolnjevala na bruseljskem kraljevem konservatoriju. Trenutno sodeluje z ljubljansko Akademijo za glasbo. Igralec Sandro Pivotti pa ima za sabo že bogato gledališko kariero, saj je po končanem študiju na milanski Akademiji za dramsko umetnost nastopal v številnih državah. Dve tesno povezani glasbili kot sta viola da gamba in čembalo, sta omogočili živahen »pogovor« med glasbenimi inštrumenti in La Fontainovimi pripovedmi, v katerem je ekspresivnost besed igrala zelo pomembno vlogo. Njihov program je sad poglobljenih raziskovanj in ustvarjalnega pristopa z izjemno prefinjenim virtuoz-nim stilom. Pozornost publike je pritegnila skladba Le voix humaines, avtorja Marina Maraisa, priznanega francoskega virtuoza, ki je komponiral za violo da gamba, na katero je tudi sam igral, in Jupiter iz Forque- rayevega skladateljskega opusa za istoimensko glasbilo, v kateri je prišlo še posebej do izraza, kako zelo vsestransko, a hkrati celovito, lahko glasba zajema naša občutja. V dodatku se je Rika Murata predstavila z glasbilom, ki je skorajda nepoznano, to je z godalom s 14-črevesnimi strunami, poimenovano lirone; inštrument je bil izdelan na podlagi muzikoloških virov iz tistega obdobja. Četudi zgodnja glasba le redko dobi priložnost, da zazveni v prostorih, ki so uglašeni z njeno zgodovino, je mala dvorana Fenice, ki sega v drugo polovico 19. stoletja, kar dobro odigrala svojo akustično vlogo, prav tako kot koncert dveh glasbenic, ki sta dokazali, da tako imenovana stara glasba ni zaprašena muzejska vsebina, ampak spomin na dvorno življenje francoskih plemiških rodbin. Marco Ternovec njega stoletja je začel ustvarjati abstraktne oblike preko postopka, ki je predvideval odstranjevanje. V okviru tega pristopa se je posluževal lopatic, valjev in odtrganih kosov časopisov in revij. Kljub materialnosti, ki je poudarjala stvarnost, njegova dela označuje izredna lahkotnost. Na razstavi beneškem muzeju Guggenheim, ki so jo pred tem predstavili v newyorškem muzeju Salomon Robert Guggenheim, se lahko tako soočamo z avtorjevo izjemno obdelavo slikarske podlage in uporabo črte, oblike, simboličnih in pisnih elementov. Na ogled je več kot štirideset eksponatov, med katerimi so tako slike kot dela na papirju, ki prihajajo iz najpomembnejših javnih institucij in privatnih zbirk iz Azije, Evrope in ZDA. Mnoga dela so prvič predstavljena javnosti. Ob prvih figurativnih kompozicijah v mešani tehniki se obiskovalci sprehodijo med akvareli v duhu Paula Kleeja. Nato se soočimo s platni iz šestdesetih in sedemdesetih let, katerim sledijo še zadnja dela, ki jih je indijski umetnik ustvaril v osemdesetih in devetdesetih letih. Naj podčrtamo, da so bila umetnikova dela predstavljena na številnih razstavah tako v domovini kot v tujini. Razstavljal je na primer v New Yor-ku, Londonu, na Beneškem bienalu, Bienalu v Sau Paulu, Tokiu, Singapur-ju, Bostonu. Gaitondova dela predstavljajo enkratno priložnost za odkrivanje indijske moderne umetnosti, ki je zaznamovala Bombaj in New Delhi od druge polovice štiridesetih let do konca dvajsetega stoletja. Razstavo V S. GAITONDE: slikanje kot proces, slikanje kot življenje si je mogoče ogledati do 10. januarja vsak dan razen torka, med 10. in 18. uro. Štefan Turk mesečnik pastirček Sv • • • poučnimi in za zgodbami nad r November, poln dežja in megle, res navidezno ne vz bolj radostnih občutkov. Ljubka Šorli tako v novembrsl stirčku, v pesmi, ki jo je uglasbil Patrick Quaggiato, otoži poziva, naj se hitro poslovi, saj za vrati malčke že čaka M Istočasno pa poudarja, naj se z obiskom grobov in cvetjer nimo naših preminulih dragih. Podobno sporočilo podaja nik urednika Marijana Markežiča in pesem Večna luč ji ki postavljata v ospredje praznik vseh svetih in dan spo vse verne rajne. Predzadnji mesec v letu nam je kljub mrazu in mul vremenu nudil številne iztočnice za poučno-zabavne de Vojan Tihomir Arhar opisuje, kako sta Ajda in Matej obis nje. Potem ko sta jim zamenjala seno, nasula oves in jih la, so vsi skupaj nestrpno čakali, da posije sonce. Pohajkov gozdu lahko nagovarja tudi otroško ustvarjalnost. Na stra stirčka jo med drugim spodbuja Barbara Rustja z naravo kotičkom za najmlajše o jesenskih barvah. Če bi se želel viti na izlet nekam, od koder bi lahko opazovali čudovit na morje, vas Marijan Markežič vabi na potep po Rilkejevi Po začetnem predelu golega krasa, kjer lahko opazujem ne in skrivljene primerke črnega bora, lahko pri bunkerju tovne vojne damo duška svoji raziskovalni žilici. Nič ma in Devinskem gradu. V primeru, da je vreme res nagajivo, Pastriček pc njevanke, naloge in igre, katerih se lahko lotijo v toplem Perat izvejo, zakaj so prebivalci mesta za devetimi goram to stanje. Walter Grudina in Paola Bertolini Grudina nag teh dejstva, da uspejo pojesti tudi, kar jim ni všeč, in tor mali bralci, ki so rubriko Pastričkova pošta preplavili s p Pastirček je v šolskem letu 2015-2016 ob 70-Ietnic ka številka podrobneje predstavlja mnoge, ki so dali pom la številne generacije otrok. Duhovnik Srečko Gregorec s hudemu režimskemu pritisku zavzemal za ohranitev slo vanjem pri nemških oblasteh preprečil požig Ajdovščine žah blizu Šturij na Vipavskem odpeljali v koncentracijska gažiran. V obdobju med letoma 1951 in 1964, ko je bil u vtisnil v spomin zlasti z dogodivščinami Ivčka Nagajivčk KULTURA Sreda, 23. decembra 2015 13 ljubljana - Spomnili so se požiga protestantskih knjig Knjig ni dopustno sežigati Ostra obsodba sobotnega poskusa sežiga Repetove knjige o prvem predsedniku Kučanu LJUBLJANA - Pred ljubljansko Mestno hišo je včeraj dopoldne potekala prireditev, s katero so obeležili 415. obletnico požiga prvih slovenskih knjig. Prireditev Vrnimo ljudem knjigo, letos je bila že 16. po vrsti, so organizirali Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Mestna občina Ljubljana in Mestna knjižnica Ljubljana, potekala pa je pod vtisom sobotnega poskusa sežiga knjige zgodovinarja Boža Repeta o prvem slovenskem predsedniku Milanu Kučanu. Okoli 15 protestnikov iz skupine na Facebooku Zveza slovenskih domoljubov, ki šteje dobrih 800 članov, se je v soboto podalo pred dom nekdanjega predsednika Milana Kučana, kjer so poskusili zažgati Repetovo knjigo. Prepričani so, da je Kučan eden izmed akterjev slovenske tran-zicije, ki so državo pripeljali v stanje, v kakršnem je danes. Knjigo so poskusili zažgati, ker naj bi bila slavospev njegovi politični karieri. Milana Kučana v času njihovega prihoda ni bilo, je pa pred protestnike stopila njegova žena Štefka, ki je zažiganje knjig označila za sramotno početje. Kot je včeraj dejal Viktor Žakelj, predsednik društva Primož Trubar, leto za letom prihajajo pred Mestno hišo, zato je mislil, da so »Slovence in Slovenceljne« naučili, da je knjiga posoda duha, da je ni mogoče niti dopustno seži- gati ali zmleti, »zakaj duh veje, kjer hoče«. Ob omenjenem poskusu sežiga knjige pa je pomislil, da se vračamo v čas pro-tireformacije. Po njegovih besedah bi bilo bolj preudarno, da bi se tisti, ki jih knjiga moti, obrnili na ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, ki bi knjigo uvrstil med prepovedano literaturo, ali pa bi se lahko obrnili na ustavno sodišče. Sam je prepričan, da bi kateri od ustavnih sodnikov ugotovil protiustavnost izdaje, tiska in distribucije te knjige ter bi jo umaknili iz prodaje. Ljubljanski podžupan Aleš Čerin je v svojem nagovoru poskus sežiga Repetove knjige označil za obsojanja vredno dejanje. Spomnil je, da je bila Ljubljana leta 2010 svetovna prestolnica knjige, v tem mesecu pa ji je Unesco podelil naslov mesto literature. Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda je prireditev označila kot priložnost za ljubitelje knjig, da spet povedo, da knjige spoštujejo, jih imajo radi in brez njih ne morejo živeti. »Če nas zanima, kaj nas čaka v prihodnosti, je dobro, da se zavedamo, da je naša prihodnost tudi v vedno novih knjigah v slovenskem jeziku, iz katerih se učimo, ob njih uživamo, rastemo,« je povedala Gazvoda in zbrane pozvala k varovanju in spoštovanju knjig ter k branju, učenju in ustvarjanju novih. (sta) nova obzorja - Napisal jo je angleški novinar Peter Batty Še ena knjiga o Titu LJUBLJANA - Dobivamo sodobno knjigo, ki je slovenski družbi potrebna, je na predstavitvi knjige britanskega novinarja Petra Battyja z naslovom Titova velika prevara: Kako je Tito zavajal Churchilla povedal zgodovinar Stane Granda. Ob tem je izrazil upanje, da bo knjiga spodbudila nadaljnje študije slovenske zgodovine. Avtor knjige Batty, ki je delal kot časopisni novinar, nato odšel na BBC, kasneje pa ustanovil tudi svojo koprodukcijsko družbo, se zaradi bolezni predstavitve knjige v Ljubljani ni udeležil. Njegove ugotovitve je strnil urednik knjige Metod Berlec. Kot je pojasnil, avtor ugotavlja, da je bil »Tito človek, ki je med drugo svetovno vojno preslepil britanskega predsednika, zagrizenega protikomunista, da je namenil svojo popolno podporo partizanom in ukinil vso pomočprotikomuni-stičnim silam, ki so se upirale Nemcem v Jugoslaviji«. Spletka je bila po njegovem mnenju tako uspešna, »daje bil presenečen celo Stalin, ki je budno spremljal dogajanje na svojem balkanskem dvorišču,« je povedal Berlec. Da je tako dolgo trajalo, da je vsa zgodba prišla na dan, je po avtorjevem mnenju posledica »usklajenega prikrivanja genera- abavnimi nuhasto vreme buja naj-kem Pa-ii mesec Miklavž. n spom-ta uvod-im sveti, mina na hastemu javnosti. kala ko-skrtači-vanje po neh Pa-slovnim i odpra-: razgled i pešpoti. 0 majh-iz 2. sve- nj dolgočasno nam ne bo v bližnjem Sesljanskem zalivu nuja malčkom številne zgodbe, uganke, likovne dopol- 1 domačem zavetju. V zgodbi Mesto brez sonca Marize ni in devetimi vodami vedno sitni in odkrijejo rešitev za ovarjata starše, da se z otroki zamislijo o pozitivnih pla-ej ne odvreči hrane v smeti. Bogat doprinos so dali tudi isnimi prispevki in predvsem risbami. i izhajanja še posebno slavnosten. Ob tej priložnosti vsa-iemben doprinos, da je revija v teku let vestno spremlja-e je, kot je zapisala Mariza Perat, v obdobju fašizma kljub venskega jezika in zavesti. Septembra 1943 je s posredo-leto kasneje pa je onemogočil, da bi domačine v Žapu-. taborišča. Tudi po vojni je ostajal vseskozi družbeno an-irednik in glavni pisec Pastirčka, se je tedanjim otrokom a. Te so bile tudi objavljene v samostojni zbirki. Vesna Pahor orkester nova - V petek v Cankarjevem domu v Ljubljani 85 glasbenikov iz Slovenije in FJK ustvarja Zgodbo z zahodne strani NOVA GORICA - Glasbeno društvo NOVA iz Nove Gorice pripravlja 25. decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani božični koncert, s katerim bosta Mladinski simfonični orkester NOVA filharmonija in Big Band NOVA slavnostno odprla leto praznovanj ob 20-letnici društva. Dogodek so poimenovali Zgodba z zahodne strani in kot prva skladba bo zazvenela uvertura iz mu-zikala Leonarda Bernsteina. Na programu bo še veliko zanimive glasbe, za popestritev pa bodo poskrbeli gostje: igralec Boris Kobal, mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran, pevka Eva Hren, tržaška pevka Stefania Seculin in imitator Iztoka Mlakarja pevec Aleš Plut. Na pokoncertnem dogajanju bo v preddverju Cankarjevega doma z jazz standardi v plesne ritme popeljal Big Band NOVA z dirigentom Damijanom Valentinuzzijem. Kot gosta bosta nastopila Sam's Fever Cover Band in vokalna skupina Jazzva. Osrednji protagonist Zgodbe z zahodne strani pa bo peti-nosemdesetčlanska NOVA filharmonija, ki jo vodi Simon Per-čič, sicer avtor celotnega dogodka. NOVA filharmonija, ki deluje od leta 2010, predstavlja pomembno stopnjo na študijski in profesionalni poti glasbenikov. Desetina jih prihaja iz Italije; od Vidma do Trsta, Latisane in Čedada (Giacomo Vendrame, Federico Martinello, Stefano Brusini, Tina Renar, Lorenzo Dari, Matteo Murdocco, Marta Casarin in Mauro Meroi). Sedemnajstletni trobentač Giacomo Vendrame iz Gradišča študij opravlja na kon-servatoriju Tartini in obiskuje glasbeni licej Carducci - Alighieri v Trstu. Z NOVA filharmonijo sodeluje dve leti in pol: »V Fur-laniji in nasploh v Italiji je malo mladinskih simfoničnih orkestrov. Imam srečo, da lahko igram v NOVA filharmoniji, saj imam do vaj le 25 minut vožnje z avtom. Pri NOVA filharmoniji sem spoznal veliko novih oseb, z nekaterimi med njimi tudi študiram. Zaradi jezikovnih razlik nadgrajujem znanje angleškega jezika. Program za Božični koncert je zanimiv in zahteven. Vodič po orkestru Benjamina Brittna je zapletena in težka skladba. Dejstvo, da bom igral 25. decembra mi ne ugaja preveč. Božični dan običajno preživljamo z družino ... ampak enkrat je pač treba začeti.« Večina mladih glasbenikov bo prvič stala na odru Gallusove dvorane. Petnajstletni Lorenzo Dari iz Nabrežine tolkala igra od četrtega leta. Je gojenec Glasbene matice v Trstu. Lekcije obiskuje pri prof. Fabianu Perezu Tedescu. Obiskuje klasični licej France- Simon Perčič fotodamj@n ta Prešerna v Trstu. NOVA filharmoniji se je pridružil septembra: »To je zanimiv orkester z dobrimi glasbeniki, ki ponuja priložnosti za pridobivanje novega in koristnega znanja. Božični program mi je všeč, ker je moderen in v njem imajo tolkalci veliko dela. Misel, da bom lahko igral v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu, me vznemirja.« Pred ljubeznijo smo vsi enaki ne glede na kulturne in politične razlike, je želel sporočiti ameriški skladatelj Leonard Bernstein z muzikalom iz leta 1955. Zgodba z zahodne strani Glasbenega društva NOVA se s tem strinja in dodaja, da smo v glasbi združeni vsi enaki: mladi, zelo mladi, profesionalni glasbeniki, tisti, ki bodo to postali in tudi amaterji s Primorske in iz Fur-lanije Julijske krajine so tako povezani v eno samostojno glasbeno telo. cije, ki je imela lastne interese, da je ohranjala mite okoli Tita, ki jih je sama pomagala ustvariti«. In BBC je po njegovem mnenju tu igral protislovno vlogo. Predstavitve knjige sta se udeležila tudi zgodovinarja Andreja Valič Zver in Stane Granda. Slednji je med drugim ocenil, da je izdaja knjige izjemno pomembna, ker »se v zadnjem času zgodovinska resnica vse bolj umika politiki«. Obenem je menil, da gre za zgodovinsko knjigo, v kateri se morebiti ne bomo z vsem strinjali, a vendarle je ta po njegovem mnenju slovenski družbi potrebna. Granda je v zvezi z naslovom knjige izrazil mnenje, da je bil Churchill prebister, da bi ga Tito prevaral. Churchillu je bila po mnenju Grande prioriteta Grčija in Italija, v Jugoslaviji pa je igral igro, ki se mu preprosto ni izšla. Andreja Valič Zver je med drugim menila, da »gre za nujno potrebno osvetli-tevpomembnega poglavja iz druge svetovne vojne in literaturo, ki seji bo ob vsakem oce- njevanju Brozove vloge in njegovega mojstrstva vprevarantstvu težko izogniti in s tem izogibanjem tvegati enostranske ocene dogajanja v preteklosti«. Knjiga je v sodelovanju z inštitutom Karantanija izšla pri založbi Nova obzorja, izvirnik pa je izšel leta 2011 v Veliki Britaniji. Spremno besedo k slovenski izdaji je napisal Peter Starič, sama knjiga pa zajema več fotografij, kot jih ima izvirnik. V slovenščino jo je prevedel Niki Neubauer. Knjiga ima 380 strani in je zaradi svoje vsebine zanimiva za širšo slovensko javnost, so si bili enotni govorniki na ljubljanski predstavitvi. (sta) Sreda, 23. decembra 2015 470 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Finančna straža zasegla 764 tisoč litrov goriva in 21 tovornjakov Tihotapska pot skozi Goriško gorica - Aretirali trinajst ljudi Med ovadenimi devet slovenskih državljanov Meseca maja lani so finančni stražniki iz Gorice ustavili za pregled tovornjak, ki je v Italijo vstopil po nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu. Na njem ni bilo nobenega napisa, kar so finančni stražniki takoj opazili in si zatem ogledali tovor; na kamionu je bilo 26 tisočlitrskih plastičnih sodov. Na dokumentaciji je pisalo, da je v sodih motorno olje. Finančni stražniki so posumili, da s tovorom nekaj ni v redu, zato so sprožili obsežno preiskavo, ki jih je vodila po celi Italiji. »V okviru preiskave smo ovadili 64 ljudi, med katerimi smo jih trinajst tudi aretirali. V bistvu smo razkrinkali dobro organizirano združbo tihotapcev goriva,« je včeraj povedal goriški javni tožilec Massi- Gorivo so kupovali v Sloveniji, Madžarski, Slovaški in Bolgariji po 0,70 evra na liter in ga prodajali za petdeset centov več mo Lia, ki je detajle preiskave predstavil skupaj s poveljnikom goriške finančne straže Giuseppejem D'Angelom. Tihotapci so v rafinerijah v Sloveniji, Madžarski, Slovaški in Bolgariji kupovali gorivo, razredčeno z dvajsetimi odstotki motornega olja, ki je sicer primerno za uporabo v vseh vrstah vozil - zlasti tovornjakov. Na dokumentacijo so pa zapisali, da gre za motorno olje, s čimer so se izneverili plačilu davka na goriva. Poleg tega so tihotapci trdili, da so namenjeni v Bari oz. Neapelj, kjer bi tovornjake dali na ladjo in tovor odpeljali v Grčijo, Španijo, na Malto ali pa Ciper. S tem tri- Prvi tovornjak z gorivom so ustavili maja lani pri Štandrežu (zgoraj), preverjanje tovora (levo), v enemu izmed skladišč so zasegli puško in pištole (spodaj) Finančni stražniki so v okviru preiskave o mednarodnem tihotapljenju goriva aretirali trinajst ljudi; M.M., M.R. in C.M. so iz Montichiarija pri Brescii, S.C. živi v Turinu, M.L. in S.L. sta iz Neplja; iz okolice glavnega mesta Kampanje so še M.E. (Acerra), C.M. (Vllaricca) in S.E. (Medole). C.T. ima bivališče v Altamu-ri pri Bariju, P.D. pa v kraju Mezago v Lombardiji. Za zapahi se je ne nazadnje znašel še bolgarski državljan S.V.; večina izmed aretiranih je že imela opravka s pravico, nekateri med njimi tudi zaradi tihotapljenja goriva. V okviru preiskave so ovadili skupno 64 ljudi, med katerimi je 27 tujih državljanov; 9 jih je doma iz Slovenije, trije so Slovaki, dva Bolgara, trije Romuni, pet je poljskih državljanov, dva Albanca, en Maročan in dva Srba. Med 40 ovadenimi italijanskimi državljani jih je šest iz Lombardije, trije so iz Veneta, kom so se izneverili še plačilu pristojbin, ki so predvidene za prodajo motornega olja. V resnici so gorivo dostavljali raznim podjetjem s sedežem v pokrajinah Foggia, Neapelj, Salerno, Latina, Frosinone, Rim, Brescia, Pistoia, Milan, Verona in Bergamo. »Gorivo so zatem prodajali na črnem trgu. Ponekod so si brez vsakršnih dovoljenj zgradili prave črpalke,« je povedal Lia in pojasnil, da so finančni stražniki skupno zasegli 21 tovornjakov in 764.000 litrov goriva, ki je na trgu vredno okrog milijon evrov. Poleg tega so zasegli še trinajst skladišč in sedem nezakonitih črpalk, ki so skupno vredni 3.615.000 evrov. Finančni stražniki so ugotovili, da je bilo na črnem trgu prodanega 9.063.832 litrov goriva, pri čemer so tihotapci utajili 5.600.000 evrov davka. Del zaseženega goriva so na podlagi zakona 43 iz leta 2015 izročili gasilcem, vojski in Rdečemu križu, ki ga bodo uporabili za svoje dejavnosti. Ovadeni so osumljeni članstva v kriminalni združbi, mednarodnega tihotapljenja goriva, utaje davkov, ponarejanja dokumentov in oškodovanja konkurence; tvegajo večletne zaporne kazni. Tihotapci so za prevoz goriva uporabljali tovornjake brez katerihkoli napisov, tako da bi bili čim bolj neopazni. Gorivo so natovarjali na običajne prikolice, na katerih stoji 26 tisočlitrskih sodov, kar je seveda predstavljalo izredno nevarnost. Včasih so se posluževali tudi cistern s kapaciteto 30 tisoč litrov goriva. Da bi še povečali svoje zaslužke, so ponekod gorivu dodajali rastlinsko olje; njegovo izgorevanje v motorjih - še zlasti avtomobilskih - povzroča okvare in poveča izpuste škodljivih snovi. Tihotapci so s tovornjaki vstopali v Italijo v Štandrežu, ker je od Razdrtega naprej vsa avtocesta z naklonom navzdol. »S štirje iz Toskane, osem iz Lacija, enajst jih je iz Kampanje in osem iz Apulije. »Kar se tiče ovadb, gre v primeru tujih državljanov v glavnem za šoferje tovornjakov in upravitelje avtoprevozniških podjetij,« je za Primorski dnevnik povedal Filippo Esposito z goriškega poveljstva finančne straže in pojasnil, da je v bilo v tihotapljenje goriva vpletenih 28 tujih podjetij, v glavnem avtoprevozni-ških. Sedem jih ima sedež v Sloveniji, dve v Češki republiki, ena v Bolgariji, dve na Cipru, ena na Slovaškem, ena v Albaniji, dve v Grčiji, tri na Madžarskem, dve na Malti, dve v Romuniji, ena v Litvi, dve v Poljski ter po ena v Nemčiji in Španiji. V tihotapljenje goriva je poleg tujih vpletenih še 23 italijanskih podjetij; devet jih ima sedež v Laciju, tri v Lom-bardiji, tri v Apuliji, šest v Kampanji ter po ena v Toskani in Furlaniji Julijski krajini. (dr) praznimi cisternami pa so se proti vzhodu odpravljali po Moščenicah in zatem mimo Trsta,« je povedal D'Angelo, medtem ko je kapitan Filippo Esposito pojasnil, da se včasih govori o balkanski tihotapski poti. »Dejansko je speljana po avtocesti Go-rica-Vileš, zato pa smo na sumljive tovore toliko bolj pozorni«. Tihotapci so gorivo kupovali po 0,70 evra na liter, v Italiji so ga prodajali po 1,20 - 1,30 evra na liter. Če odštejemo »potne« stroške, so z vsako 30.000-litrsko cisterno zaslužili od 10.000 do 15.000 evrov. Vsak teden je bilo pošiljk več, kupci so točno vedeli, katere dneve v tednu bo v skladiščih na voljo poceni gorivo. Med kupci so bila predvsem avtoprevozniška podjetja, našel se je tudi kak zasebnik. »Ko smo opravljali enega izmed zasegov v kraju Montichiari pri Brescii, je s kombijem pripeljal v skladišče domačin, ki je kljub naši prisotnosti skušal napolniti nekaj velikih ročk z gorivom,« je povedal Esposito in razložil, da so bila nekatera skladišča zaščitena z varnostnimi kamerami. V enem izmed njih so zasegli tudi puško in nekaj pištol, s katerimi so bili tihotapci pripravljeni odgnati morebitne tatove. Danjel Radetič gradišče - Ponovnega odprtja centra CIE ne bo Alarm neupravičen Senatorka Laura Fasiolo vprašala za pojasnila prefekta Morconeja, ki je zanikal govorice »Notranje ministrstvo ne nikakor namerava ponovno odpreti centra za priseljence CIE v Gradišču; to mi je zagotovil prefekt Mario Morcone, vodja oddelka za priseljevanje pri notranjem ministrstvu, ki sem ga osebno vprašala za pojasnila.« Tako poudarja goriška senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo, po kateri je ponovno odprtje centrov CIE po Italiji vključeno v dosje, ki so ga notranjem ministrstvu predstavili 28. septembra. »Kljub dosjeju pa na notranjem ministrstvu ne nikakor razmišljajo o ponovnem odprtju centra CIE v Gradišču, ki ga danes uporabljajo za nudenje zatočišča delu gostov iz centra CARA,« pravi Fasiolova in zato poudarja, da je povsem neupravičen alarm, ki ga je v prejšnjih dneh sprožila novica o domnevnih namenih državne vlade. »Ze septembra so preverjali možnost ponovnega odprtje centra CIE, vendar so takrat v Rimu ugotovili, da bi ne šlo za koristen ukrep,« pristavlja deželni odbornik Gianni Torrenti, ki zaradi tega zanikuje katerikoli možnost, da bi center CIE spet odprli. V centru CIE so trenutno nastanjeni prosilci azila bumbaca gorica - Od danes do petega januarja Zaradi praznikov manj avtobusov Iz goriškega pokrajinskega prevoznega podjetja APT sporočajo, da bo med božičnimi in novoletnimi prazniki več sprememb v urnikih avtobusov. Danes, jutri, 28., 29., 30. in 31. decembra ter 2., 4. in 5. januarja ne bodo vozili avtobusi, ki so običajno namenjeni višješolskim dijakom. Jutri in 31. decembra ne bosta vozila avtobusa, ki ob 23.20 peljeta potnike z ron-škega letališča v Trst oz. Videm. Ravno tako ne bo vozil avtobus, ki ob 23.50 starta iz Trsta in prispe v Ulico Pocar v Tržiču 36 minut čez polnočjo. 25. decembra in 1. januarja izvenmestni avtobusi ne bodo vozili, zagotovljen bo le prevoz z ronškega letališča na tržiško železniško postajo. 25. decembra bo start iz Tržiča ob 5.45 in ob 6.45, z ronškega letališča pa ob 11.30 in ob 11.45. 1. januarja bo start iz Tržiča ob 9.30, 15.30, 16.10 in 17.30, z ronškega letališča pa ob 13.30, 13.45, 16.55, 18.00, 22.55 in 23.30. Povezave z nakupovalnim središčem v Vilešu ne bo niti 26. decembra. Mestni avtobusi ne bodo vozili 25. decembra in 1. januarja med 12.30 in 14.20; v nočeh s 24. na 25. december in z 31. decembra na prvi januar v Gorici ne bo vozil nočni avtobus. Potniki lahko prejmejo dodatne informacije na brezplačni telefonski številki 800-955957; prodajalna vozovnic v Gorici bo med 23. decembrom in 5. januarjem odprta ob delovnikih od ponedeljka do sobote med 7.45 in 14.20. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 22. decembra 2015 1 Q gorica - Prehod iz otroških jasli v slovenski vrtec Skoraj brez osipa Goriške občinske jasli s slovenskim učnim jezikom Tika taka v Ulici Rocca so odprli pred štirimi leti. Skoraj sto odstotkov malčkov, ki so jih obiskovali, se je vpisalo v slovenske vrtce. »Povprečno se po en otrok na leto po obiskovanju naših jasli odpravi v vrtec z italijanskim učnim, vendar gre za specifične primere,« pravi koordinatorka slovenski jaslih Mara Tinta in navaja primer družine iz Ločnika, ki se je zaradi težav s prevozom odločila za vaški vrtec v italijanskem jeziku. Ker velika večina malčkov nadaljuje šolsko pot v slovenskem jeziku, so vzgojiteljice iz jasli v Ulici Rocca seveda zelo zadovoljne. Otroci prihajajo v jasli iz slovenskih, mešanih in italijanskih družin; trenutno jih je 24, januarja se jim bo pridružil še petindvajseti malček, tako da bodo zasedena vsa razpoložljiva mesta. »Januarja bomo v jaslih imeli petnajst velikih otrok in deset sre-dinčkov,« pravi Mara Tinta in pojasnjuje, da je vpisovanje v jasli vedno odprto, sicer pa bo termin za vpis večjih otrok prihodnje leto predvidoma zapadel aprila. V zadnjih časih so v jaslih v raznih krajih po Italiji doživljali upad števila vpisanih, tovrsten trend je bilo opaziti tudi v Gorici, k sreči pa se stvari premikajo na bolje. »Tudi v prihodnosti bi morali imeti dovolj vpisanih; letos se je spremenil sistem finančne pomoči, ki so je ob vpisu v jasli deležne družine. Dežela po novem pomaga družinam že pri poravnavi plačila, medtem ko je bilo treba pred tem najprej plačati, potem pa so denar vrnili,« pravi Mara Tinta. V jaslih Tika taka se je učna dejavnost v tem letu zaključila včeraj, potem ko so v ponedeljek izpeljali božičnico, na kateri sta bila navzoča tudi občinski funkcionar za socialo, šolstvo in kulturo Gianni Cortiula in uslužbenka vzgojnih služb Rosalba Terpin. »Letošnji učni program je posvečen glasbi. Otroci so se naučili več pesmic, na voljo imamo tudi električni klavir, ki so nam ga starši podarili med lanskim šolskim letom. V ponedeljek so se nekateri otroci malce prestrašili, tako da Jasli Tika taka je v ponedeljek obiskal tudi Božiček bumbaca so postregli z veliko boljšim nastopom na generalki, ki smo jo posneli; posnetke bomo dali na zgoščenke, ki jih bomo razdelili med starši,« pravi Mara Tinta in razlaga, da so v jaslih skupno štiri vzgojiteljice, zaposlene so v zadrugi La cisile. Po božično-novoletnih počitnicah se bo učna dejavnost nadaljevala 7. januarja. (dr) Azienda Provinciale Trasporti S.p.A. Ulica Caduti di An Nasiriyah 6, Gorica brezplačni info telefon: 800 955957 www.aptgorizia.it - apt@aptgorizia.it gorica Milančan načrtuje 3E telovadnico »Skrb za okolje pogojuje vse ostale izbire,« je poudarila podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic ob včerajšnji razglasitvi zmagovalca razpisa za načrtovalca 3E telovadnice, ki naj bo ekološka, ekonomična in učinkovita. Pri zaključni fazi natečaja je sodelovalo deset arhitektov oz. pisarn. Zmagal je arhitekt iz Milana Franco Tagliabue, ki je prejel denarno nagrado v znesku 7.000 evrov. Na drugo mesto (3.000 evrov) se je uvrstila pisarna ETA Pro-getti (arhitekti Giancarlo Driulini, Giu-seppina Giardina in Stefania La Rosa), na tretje pa sedmerica arhitektov, ki so jih nagradili z 2.000 evri. Dela so razstavljena v drugem nadstropju sedeža pokrajine, izšla je tudi publikacija s predstavljenim gradivom. Načrt za telovadnico, ki bo zgrajena z naravnimi in obnovljivimi materiali, morala pa bo tudi biti energetsko varčna, je torej izdelan. Kako naprej? »Gradnja modernih telovadnic ne zahteva prevelikih naložb. Takšen objekt stane približno 1,2 milijona evrov, potrebujemo pa tudi 100.000 evrov za načrtovanje. Dela bi lahko začeli v teku enega leta,« pravi odbornica Donatella Gironcoli. Pokrajina bo prosila za prispevek deželo oz. vlado, ki je v zakonu 107/15 namenila 300 milijonov evrov za gradnjo tehnoloških in energetsko varčnih šol. Inovativno telovadnico bi sicer zgradili v Ulici Randaccio, kjer so nekoč domovale slovenske mestne šole. Njeni uporabniki bodo v jutranjih urah dijaki znanstvenega liceja Duca degli Abruzzi, v popoldanskih urah pa športna društva. Poimenovali naj bi jo po pokojnem profesorju Claudiu Cras-selliju. (av) gorica - Nov sistem obveščanja Župan bo telefonaril občanom na domove Goriški občani bodo danes opoldne na svoje hišne telefone prejeli klic; telefoniral jim bo župan Ettore Romoli. Z vnaprej posnetim sporočilom bo na kratko orisal delovanje nove brezplačne storitve Alert System, ki se je bosta občinska uprava in civilna zaščita posluževali v primeru nezgod, nevarnosti in v številnih drugih izrednih okoliščinah. Na goriški občini so se odločili, da se za omenjeno storitev naslonijo na družbo Comunicatialia, ki že trinajst let nudi tovrstne usluge približno 1.300 občinam po celi Italiji. »Goričani bodo od današnjega dne mnogo bolj varni, saj deluje Alert System 24 ur dnevno skozi celo leto. Njegovo delovanje je enostavno, saj bomo občane telefonsko obveščali o vsem tem, kar se nam zdi nujno potrebno,« pravi župan Romoli. Občina se bo po zaslugi omenjene tehnologije povezala na 26 telefonskih central, ki omogočajo 200.000 telefonskih klicev na uro. To se pravi, da bo v najnujnejših primerih mogoče obvestiti celotno goriško prebivalstvo v nekaj minutah. Storitev ne bo na voljo zgolj za uporabnike namiznih telefonov. »V spletnih trgovinah, kot sta Apple Store in Google Store, je aplikacija Alert System že na voljo, tako da jo občani lahko na- ložijo. Kdor pa nima pametnega telefona novejše generacije, lahko z mobilnim telefonom pokliče na zeleno telefonsko številko 800-18-00-28, prek sistema kratkih sporočil SMS pa bo prejel navodila, kako naj se prijavi v seznam uporabnikov. Prijava je mogoča tudi preko spletne strani www.alertsystem.it; kdor nima interneta, se lahko obrne na občinske urade,« navaja občinski odbornik Francesco Del Sordi. Po njegovih besedah bo občinska uprava občanom sporočala tudi začasne spremembe prometne ureditve; ni izključeno, da bi s tekstovnimi sporočili obveščali tudi o prireditvah in mestnem dogajanju. SMS nas bo tudi spominjal, kdaj se izteče rok za poravnavo občinskega davka na neločljive storitve Tasi in davka na nepremičnine Imu. Naj se torej nihče ne prestraši, če bo danes opoldne po telefonu slišal županov glas. Njegovo današnje obvestilo bo zgolj v italijanskem jeziku, ni pa izključeno, da bi v prihodnosti poskrbeli za večjezična sporočila, saj - kakor je jasno poudarila predstavnica podjetja Alert System - omenjena tehnologija omogoča uporabo in izbiro raznih jezikov. Med njimi bi lahko bila tudi slovenščina, dovolj bi bilo, da bi se za to odločila občinska uprava. (av) gabrje - Božičnica društva Skala Prijateljstvo velja Praznično prireditev sooblikovali izvajalci vseh starosti Gabrski otroci (zgoraj) in skupni zborovski nastop (spodaj) bumbaca, vip »Prijatelji smo takrat, ko prisluhne-mu drug drugemu. Od prijatelja pričakujemo, da je iskren. Prijatelj je vedno s tabo: v lepih trenutnih, pa tudi takrat, ko si v stiski.« In še: »Radi bi, da bi pri vseh srečali dobro voljo; radi bi, da bi se ne kregali, ne otroci, ne odrasli!« Te in še nekaj podobnih misli je med krajšim recitalom izrekla otroška skupina, ki pod vodstvom Jane Pečar deluje v sklopu kulturnega društva Skala iz Gabrij. Božično in novoletno vzdušje je v soboto v dvorani gabrske-ga kulturnega doma pričaral še otroški zbor Sovodnje, ki deluje pod taktirko pe-vovodkinje Valentine Nanut in ob klavirski spremljavi Erike Tomsič. Otroci so zapeli nekaj pesmi iz bogate slovenske tra- dicije božičnih napevov. Za njimi je na prizorišče stopil domači moški pevski zbor Skala, ki je pod vodstvom Zulejke Deve-tak posegel po štirih božičnih pesmih, ki so med Slovenci že ponarodele. Eno pesem je s flavto spremljala Valentina Nanut. Kot zadnje so na oder stopile pevke ženskega zbora Jezero iz Doberdoba, ki jih vodi zborovodja Dario Bertinazzi. Pevke so zapele tudi staro slovensko božično pesem iz 16. stoletja; ob spreljavi klavirja so odpele še ukrajinsko pesem, ki je postala svetovno znana šele, ko so jo prevedeno v angleščino predelali Američani. Združena zbora Jezero in Skala sta na koncu zapela še najbolj znano med božičnimi pesmimi, Gruberjevo Sveta noč. (vip) 16 Sreda, 23. decembra 2015 GORIŠKI PROSTOR gorica - V zdravstvenem podjetju za južno Furlanijo in Posočje Reorganizacija traja, oddelkov ne ukinjajo Dan samostojnosti / Novogoriška občina pripravlja v mestni hiši danes ob 18. uri slovesnost v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Slavnostna govornica bo evropska poslanka Patricija Šulin, kulturni program bodo oblikovali skupina Kresnice skupaj z Vladimirjem Čadežem ter učenci osnovnih šol. (km) Potrdili sodelovanje »Po novem letu bomo nadaljevali z reorganizacijo služb in oddelkov, v Gorici ne bomo ničesar ukinjali.« Giovanni Pilati, generalni direktor zdravstvenega podjetja za južno Furlanijo in Posočje, je včeraj podal obračun dela ob izteku leta. »Novo zdravstveno podjetje je nastalo pred manj kot enim letom. Prvega januarja letos smo združili zdravstveni podjetji iz južne Furlanije in Goriške, prepričan sem, da smo doslej opravili dobro delo,« trdi Pilati in pojasnjuje, da se združevanje še nadaljuje, saj na deželi ravnokar preverjajo nove programske smernice. »Predvidevam, da jih bodo potrdili z nekaj manjšimi dopolnili,« pravi Pilati, po katerem so letos izpeljali več pomembnih projektov. »Med dosežki je nedvomno nedavno odprtje centra za bolnike z možganskimi poškodbami v goriški bolnišnici. V njem je devet mest, z njegovim delovanjem so sorodniki bolnikov zelo zadovoljni, saj po novem deluje center znotraj bolnišnice, tako da je za oskrbovance poskrbljeno tudi v primeru posebnih zdravstvenih težav,« poudarja Pilati. V Tržiču so pa letos nabavili novo radiološko napravo, ki jo uporabljajo v ur-genci; stala je 300.000 evrov. Nova pridobitev je tudi bronhoskop, ki jim bo v pomoč pri zdravljenju in odkrivanju bolezni dihal - zlasti azbestnih. Novo zdravstveno podjetje vključuje tudi dve bolnišnici v južni Fur-laniji; v Palmanovi so letos pridobili štirinajst mest v oddelku za ortopedsko in nevrološko rehabilitacijo, v Latisani so obnovili oddelek za dializo, v katerem je šest mest. »Med letošnjim letom več stvari tudi nismo naredili; nismo odselili otroškega oddelka iz Gorice, nismo zaprli kardioloških oddelkov v goriški in tržiški bolnišnici, nismo ukinili goriške službe za odvisnosti Sert ... Vse omenjene službe še naprej delujejo, tudi oba kardiološka oddelka, prihodnost katerih bo znana v drugi polovici leta, ko bomo imenovali novega primarija,« poudarja Pilati, po katerem se zdravstveno podjetje vključuje tudi v načrtovanje, ki ga vodi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS). »Preverjamo, ali bi lahko pri EZTS oz. na deželi dobili nekaj sredstev za ureditev naših služb v parku Basa-glia. Poleg tega ravno tako preverjamo, v kateri obliki je uresničljiva hiša porodov. Ugotoviti je treba, katere so njene potrebe - tudi glede oddaljenosti od bolnišnice,« pravi Pilati in razlaga, da je na deželi v pripravi tudi pravilnik, s katerim zagotoviti čez-mejno koriščenje zdravstvenih storitev. »V primeru nesreč in potrebe po nujni pomoči ni večjih težav; odpraviš se v najbližjo bolnišnico in ti nudijo pomoč, kjerkoli si v Evropi. Drugače je s pregledi in vnaprej programiranimi posegi. V tem primeru je po- treben pravilnik, ki ga ravnokar pripravljamo. Sicer nekaj oblik sodelovanja s Slovenija že imamo, na primer ob okvarah njihove naprave za aksialno tomografijo (TAC),« pravi Pilati; njegove glavne skrbi so sicer v zadnjih dneh vezane na porodnišnico v Latisani. »Zaradi pomanjkanja pe-diatrov bomo z 31. decembrom začasno zaprli porodnišnico v Latisani, kar pa ni vezano s postopkom, v okviru katerega deželna vlada odloča o usodi porodnišnic v Latisani in Palmanovi«. Pilati pravi, da se v Latisani rojeva 400 otrok letno, v Palmanovi pa naštejejo 800 porodov letno. (dr) V Tržiču so potrdili dogovor o sodelovanju med občino in tržiškim kulturnim konzorcijem. Skupaj si bosta še naprej prizadevala za obogatitev zbirke eko-muzeja, ki bo imel prostore v novem sprejemnem centru v Ulici Pisani, kjer bo tudi muzej ladjedelništva. Podcenjevanje težav Iz goriškega gibanja Dovere democratico poudarjajo, da so krajevne oblasti podcenjevale begunski val in niso sprejele potrebnih ukrepov, saj je nedopustno, da organizacije prostovoljnega dela nadomeščajo institucije. Novoletni koncert Direktor Giovanni Pilati (levo) in goriška bolnišnica (zgoraj) bumbaca V knjigarni Antonini na Korzu Italia v Gorici so naprodaj vstopnice za novoletni koncert, ki ga združenje Lipizer prireja v sredo, 30. decembra, ob 20.45 v gledališču Verdi. Nastopili bodo fil-harmonični orkester Jora iz Romunije, violinist Paolo Tagliamento, sopra-nistka Arianna Remoli in baritonist Eugenio Leggiadri Gallani. šempeter - Čezmejni sporazum o rojevanju v slovenski porodnišnici V praksi še ni zaživel V šempetrski porodnišnici foto k.m. tržič - Narava in kultura Znova sodelovanje z gorniki iz Domžal Tudi prihodnje leto se bo nadaljevalo sodelovanje med tržiško občino in društvom za gorsko kulturo iz Domžal, ki vsako leto prireja odmeven festival gorniškega filma. Sodelovanje so vzpostavili leta 2012, ko so v Tržiču z evropskim prispevkom za projekt Julius izpeljali prvi gorniški festival Narava in kultura. Tržiški občinski odbor je v koledar prireditev za leto 2016 ponovno vključil tudi festival Narava in kultura; njegova peta izvedba bo potekala med 12. in 20. februarjem. Društvo za gorsko kulturo iz Domžal so poveri- li, naj do konca leta pripravi spisek mednarodnih gostov, ki se bodo udeležili tržiškega festivala. Za pomoč pri organizaciji festivala in za vzpostavitev stikov z alpinisti mednarodnega slovesa, ki se bodo prihodnje leto udeležili tržiškega srečanja, bo domžalsko društvo prejelo plačilo 3600 evrov. Med lanskim tržiškim gorniškim festivalom so predstavili predlog o vpisu Krasa na Unescov seznam svetovne dediščine; lanske izvedbe sta se med številnimi gosti udeležila slovenski alpinist Aljaž Anderle in gornik s Tridentinskega Rolando Larcher. »V praksi zaenkrat ta sporazum ni zaživel,« je Neda Bizjak, predstojnica gineko-loško-porodniške službe v šempetrski bolnišnici, povedala o čezmejnem sporazumu, ki porodnicam iz nekaterih obmejnih italijanskih občin omogoča porod z vračilom stroškov v šempetrski porodnišnici. V letošnjem letu so tam namreč zabeležili le okoli pet takšnih porodov. »Ne vem, zakaj je tako. V časopisnih člankih je bilo mogoče zaslediti, da italijanski ginekologi porodnice po zaprtju goriške porodnišnice preusmerjajo v druge italijanske porodnišnice in ne k nam, slišati je bilo tudi pripombe o strokovni nekompetenci naše porodnišnice, ki so popolnoma neutemeljene. Naša porodnišnica je varna in moderna, kar se strokovnosti tiče,« zagotavlja Biz-jakova. V prihodnjem letu po njenih besedah načrtuje šempetrska bolnišnica s pomočjo profesionalne agencije izvedbo ankete, s katero bi med bodočimi mamicami in tistimi, ki so že rodile v šempetrski porodnišnici, prišli do relevantnih podatkov, s katerimi bi lahko dobili tudi marsikatero pojasnilo in vzroke, zakaj se mamice iz sosednjega prostora ne v večji meri odločajo za porod v Šempetru. Kot smo že poročali, pripravljata šem-petrska bolnišnica in dežela FJK razširitev območja lani podpisanega sporazuma. »Nekaj občin, kot je denimo Doberdob, je očitno zaradi lapsusa izpadlo. Predlog predvideva torej širitev območja do Krmina, pa še na Dolenje in Čedad,« pojasnjuje direktorica bolnišnice Nataša Fikfak, ki pričakuje, da bo italijanska stran širitev območja veljave sporazuma potrdila. Dosedanje majhno število porodov na podlagi sporazuma preseneča tudi njo. Porodnice, ki so rodile na podlagi sporazuma, izpostavljajo problem obporodne oskrbe matere in novorojenčka. Po odločitvi za porod v Šempetru porodnici v italijanskem zdravstvenem sistemu namreč ne sledijo več. Postavlja se torej vprašanje, kam na zadnji predporodni pregled in kdo pregleda otroka po porodu - v Sloveniji na domu porodnico obiskuje patronažna sestra, a ta storitev tem porodnicam ne pripada. Kot tudi ne pregled novorojenčka v italijanski porodnišnici, kamor se po odpustu domov vrnejo mamice, ki rodijo v Italiji. »Res je, to ni urejeno. Vem, da celo na- še upokojene babice pomagajo tem porodnicam na domu po porodu z napotki in nasveti,« pove Bizjakova. »Obporodna oskrba je predmet programa Zdrava nosečnost, ki je predviden v okviru EZTS,« pojasnjuje direktorica Fikfakova. »Glede tega smo izdelali zelo natančen projekt, ki je bil konec avgusta predstavljen v evropski komisiji. Naša stran ga je sprejela, sedaj čakamo še na evropsko komisijo,« pravi Fikfakova in dodaja, da sama ne vidi smisla v italijanskem pred- logu Hiše porodov, se pravi ureditve objekta, kjer naj bi tudi zdravniki iz šempetrske porodnišnice pomagali ob porodih. Namesto tega so v okviru projekta Zdrava nosečnost v šempetrski bolnišnici ponudili svoje izkušnje, skratka to, kar že prakticirajo: vodeno nosečnost, šolo rojevanja, dojenja, poporodno spremljanje s strani patronaže za vse porodnice. »Ponudili smo torej, da bi to bila skupna "hiša porodov",« zaključuje Fikfakova. Katja Munih Tudi letos v Šempetru 700 porodov Donacija Soških elektrarn zaokroža jubilejno leto šempetrske porodnišnice fotok.m. Šempetrska porodnišnica letos beleži 50. obletnico obstoja, ki je bila povod za številne dogodke in dobrodelne akcije, jubilej pa je pritegnil tudi veliko dona-torjev. Včeraj so se v porodnišnici razveselili zadnje letošnje dobrodelne geste: podjetje Soške elektrarne je oddelku namenilo 10.000 evrov za nakup porodne postelje. Letos so v porodnišnici prejeli skupno 80.000 doniranih evrov. »Dobili smo novo porodno mizo in dobili bomo dve pregledovalni mizi - eno ginekološko, eno za porodnišnico. Popolnoma smo tudi prenovili oddelek porodnišnice, ki žari v novih barvah,« niza najnovejše pridobitve predstojnica Neda Bizjak. Naslednji korak je prenova porodnega bloka, opremili bodo prostor za reanimacijo novorojenčka, v januarju bodo dobili dva monitorja za spremljanje življenjskih funkcij pri mamicah, ki rodijo s carskim rezom. »Lotili se bomo tudi ambulantnega vozla v stari bolnišnični stavbi, ambulanto za dojke pa bomo prenesli v prostore no- vega dela bolnišnice,« napoveduje Bizjakova. V porodnišnici naj bi januarja, proti plačilu seveda, zares začeli tudi z lajšanjem bolečin med porodom z ob-porodno analgezijo. »Da je še nimamo, ni naša krivda. Gre predvsem za kadrovsko podhranjenost na področju anesteziologov, zato se tega doslej ni dalo speljati. kadrovsko smo bili pod-hranjeni tudi glede babic: naenkrat smo izgubili dve. Eno smo sedaj nadomestili, tako da se stvari urejajo,« zagotavlja predstojnica. Proti plačilu naj bi kmalu bila tudi možna izbira babice ob porodu, porodnicam pa bodo ponudili tudi druge storitve, kot je na primer prisotnost partnerja ob porodu, v ta namen bodo uredili eno izmed sob na oddelku. »Želeli bi, da bi več mamic iz lokalnega okolja rojevalo pri nas, da ne bi odhajale v druge porodnišnice,« odkrito priznava Bizjakova. Leto sicer še ni zaključeno, dosedanje številke pa kažejo na približno tolikšno število porodov kot lani, se pravi okoli 700. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 22. decembra 2015 1 Q Iz vrhovske Lokande spot in poziv televizijske »face« Nedeljska večerja v vrhovski Lokandi Devetak je do takšne mere prevzela italijanskega igralca, glasbenika in TV zabavljača Umberta Smailo, da je na svoji Facebook strani posvetil Čo-tovim pravi reklamni spot. Približno poldrugo minuto trajajoči posnetek, na katerem so ob njem Avguštin - Uštili Devetak, njegova žena Gabriella ter hčere Tatjana, Tjaša in Mihaela, je opremil s pripisom »Dove mangiare a Natale, Fiorellini« (»Kam na kosilo / večerjo za božič, Fiorellini« - s tem izrazom običajno naziva svoje oboževalce -) in še s svojim nagovorom: »Že 45 let obiskujem gostilne po državi in lahko povem, da je Lokanda Devetak ena izmed najboljših restavracij v Italiji, ponuja tudi veliko selekcijo žganja in viskijev ter razpolaga z izjemno kletjo. Okusili boste hrano, ki je drugod po Italiji ne boste našli. Tu se namreč spajajo avstro-ogrska, slovenska, hrvaška, italijanska in beneška kultura. To se pravi, da lahko v Lokandi Devetak najdete najboljšo svetovno ponudbo. Apeliram na Davideja Oldanija, Iaccarina, Carla Cracca, Marchesija in na vse ostale. Dodelite Michelinovo zvezdo restavraciji na italijanski meji in morda tudi na meji realnosti. Na Vrhu.« (av) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino Brezplač Gledališče DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.10 »Vacanze ai Caraibi - II film di Natale«; 17.00 -19.45 - 22.10 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 2: 14.45 - 16.00 »Masha e Or-so - Amici per sempre«; 17.20 - 21.50 »Il ponte delle spie«; 20.00 »Vacanze ai Caraibi - Il film di Natale«. Dvorana 3: 15.00 - 16.50 - 22.15 »Natale col boss«; 18.40 »Vacanze ai Ca-raibi - Il film di Natale«; 20.30 »Irrational Man«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.10 »Vacanze ai Caraibi - Il film di Natale«; 17.00 -19.45 - 22.30 »Star Wars - Il risveglio della forza. Dvorana 2: 15.00 - 16.30 »Alvin Superstar - Nessuno ci puo fermare«; 18.10 - 20.10 - 22.10 »Vacanze ai Ca-raibi - Il film di Natale«. Dvorana 3: 15.00 - 16.15 »Masha e Or-so - Amici per sempre«; 17.40 - 19.45 »Irrational man«; 21.30 »Star Wars -Il risveglio della forza« (digital 3D). Dvorana 4: 15.00 »Star Wars - Il risveglio della forza«; 17.15 - 19.45 - 22.20 »Il ponte delle spie«. Dvorana 5: 15.10 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«; 17.00 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 18.15 - 20.15 - 22.10 »Natale col boss«. /•'-Primorski ~ dnevnik Tmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bosta 24. in 31. decembra naša urada v Trstu in Gorici zaprta. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 23. decembra, ob 19. uri bo Božično-novoletna plesna Go(vo)rica (Zavod MN Produkcija); 28. decembra ob 20. uri komedija »Mame« v režiji Tijane Zinajic, nastopajo še Vesna Pernarčič, Barbara Medvešček, Vesna Slapar, Ana Urbane, Nina Valič in Saša Mihelčič; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred začetkom, tel. 003865-3354016. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: 29. decembra novoletni koncert izven abonmaja v organizaciji občine Gradišče, nastopa Mitteleuropa Orchestra; informacije po tel. 0481-969753. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 23. decembra, ob 20. uri »Norci iz Va-lencije« (Lope de Vega). 29. decembra ob 16.30 in 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar), razpordano v obeh urnikih. 30. decembra ob 20. uri »Gospa Bo-vary« (Nebojša Pop Tasic). 31. decembra ob 21. uri silvestrska predstava »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasic); informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. Razstave nuarja 2016 je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra -Da peccato di gola a genere di con-forto«; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi. Razstavi bosta do 5. januarja 2016 izjemoma odprti tudi ob torkih in četrtkih (16.00-19.00) ter še 26. decembra in 6. januarja (15.30-19.00). V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave; do 31. januarja 2016 ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost. Razstava bo odprta 26. in 27. decembra 10.30-19.00, ob 16.30 bosta Marina Bressan in Marino De Grassi brezplačno vodila ogled razstave. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava »Med tukaj in onkraj - Andrej Jemec«; do 23. januarja 2016 ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481531445, info@centerbratuz.org. ~M Koncerti Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it ČLAN FOTOKLUBA SKUPINA75 MARKO VOGRIČ razstavlja ciklus črno-belih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev. V sredo, 30. decembra, ob 19.30 bo odprtje s kritičnim posegom Cristine Feresin, sledil bo klepet ob zdravici in izmenjavi voščil. Fotografije bodo na ogled ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja 2016. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Kornu v Gorici je na ogled razstava »Franco Dugo - Dipingere il silenzio. Opere 1997-2015«; do 31. januarja 2016 od srede do nedelje 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00, vsako prvo nedeljo v mesecu vstop prost. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Gorizia, capitale della seta«; do 30. aprila 2016 od torka do nedelje 9.00-19.00. »FRANCO DUGO - I COLORI DELLARIA« je naslov razstave, ki je na ogled v galeriji Studiofaganel na Drev. XXIV Maggio 15/c v Gorici; do 9. januarja 2016 od torka do sobote 9.3013.00, 16.00-19.00. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled dobrodelna prodajna razstava umetniških del »Umetniki za karitas 2015«. Izkupiček prodanih del bo šel v Sklad Bogdana Žorža za pomoč otrokom. V GORICI: v palači Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja 2016 ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00. Do 10. ja- GLASBENO VOŠČILO Zadružne banke Doberdob in Sovodnje bo danes, 23. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopil bo ruski zbor iz Sankt Petersburga z gostjo Kristino Frandolič; vabila za razpoložljiva mesta so oddana. V KULTURNEM DOMU V DESKLAH so zaradi velikega zanimanja za koncert s Prifarskimi muzikanti ob dnevu samostojnosti in enotnosti organizirali še dodaten koncert, ki bo 26. decembra ob 17. uri. Vstopnice pri TIC-u ali po tel. 003865-3981213. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 prireja združenje Nuovo Corso iz Tržiča koncert v sklopu niza »Jazz in Progress«: danes, 23. decembra, ob 21. uri bo koncert tržaških jazz glasbenikov Formicaio; informacije in rezervacije po tel. 0481-46861. I!3 Obvestila 12. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanja na podlagi javnega razpisa za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2015 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica, Drevored 20. septembra 85 s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. DOBRODELNA SKUPINA ŠTANDREŽ vabi na božično tržnico, ki bo poteka do 24. decembra na Korzu Verdi v Gorici. NOVA GORICA Denar za ognjemet namenijo družinam Novogoriški župan Matej Arčon bo jutri podelil sredstva v skupni višini 5.000 evrov v dobrodelne namene. Že nekaj let denar, ki bi ga sicer potrošili za silvestrski ognjemet v Novi Gorici, mestna občina raje nameni pomoči potrebnim. Tako bo letos 2.000 evrov namenila območnemu združenju Rdečega križa, 2.000 evrov pa goriški območni Karitas z namenom, da jih razdelita med tiste družine v občini, ki se soočajo z največjo stisko. Tisoč evrov bo namenjenih novemu urgentnemu centru šempe-trske bolnišnice za nakup nujno potrebnih invalidskih vozičkov. (km) DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, da bo v torek, 29. decembra, odpeljal v kraj Corno di Rosazzo avtobus št. 1 ob 17. uri s trga Medalje d'oro - z Goriščka, nato s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pi-lošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 17. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Organizatorji priporočajo točnost. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da zaradi preureditvenih del zgodovinski pokrajinski arhiv, knjižnica in fototeka bodo zaprti do 28. februarja 2016. Izposoja knjig v pokrajinski knjižnici pa bo vsekakor možna v običajnih urnikih ob ponedejkih in sredah 9.00-13.00 in 14.30-17.30, ob torkih 9.00-13.00. Katalog knjižnice je na spletnem naslovu www.biblioest.it/SebinaOpac/Opac KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici bo za božične počitnice zaprta od 23. decembra 2015 do 1. januarja 2016. Informacije po tel. 0481-531733 ali gorica@knjiznica.it. POKRAJINSKA UPRAVA je odprla urad, v katerem nudijo pomoč odjemalcem družbe ENI, ki potrebujejo informacije in pojasnila o oskrbi s plinom. Deloval bo do konca leta v vili Olivo zraven pokrajinske palače na Korzu Italia 61 v Gorici. Vhod v urad bo v pritličju in bo brez arhitektonskih pregrad; odprt bo ob ponedeljkih in petkih med 9. uro in 12.30 ter ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro; informacije po tel. 0481-385277. AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo 24., 30. in 31. decembra uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo v jutranjih urah med 9. in 13. uro. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici obvešča, da bo med božičnimi in novoletnimi prazniki odprta po skrajšanem urniku 7.45-13.30 od 24. decembra do 5. januarja 2016. SPDG prireja začetniške in nadaljevalne smučarske tečaje, ki bodo ob sobotah ali nedeljah januarja (16., 17., 23., 26., 30. in 31.) in februarja (13., 14., 20. in 21.) 2016. Vpisovanje na sedežu društva 29. decembra ter 8. januarja 2016 od 18. do 20. ure; informacije po tel. 331-4585257 (Sara). H Prireditve AŠD SOVODNJE vabi na božičnico danes, 23. decembra, ob 17. uri v telovadnici v Sovodnjah. MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE, Gradnikove brigade 33 v Novi Gorici, vabi na predstavitev Sheng Zhen Gong-a, ki ga bo v četrtek, 24. decembra, ob 10. uri vodil Bogdan Bajc iz Ljubljane. 0 Mali oglasi ODDAMO V NAJEM v južnem predmestju Gorice opremljeno stanovanje z dvema spalnicama, samostojnim ogrevanjem in hlajenjem ter parkiriščem; tel. 0481-522206. PRODAJAM akacijeva drva in Ekstra deviško oljčno olje tel. 0481-390238 ob uri obedov. Pogrebi DANES V GORICI: 9.25, Mario Graba iz kapele bolnišnice Sv. Justa v cerkvi Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.50, Loreta Maria Guzzon vd. Pieruzzo iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja ob 10. uri, sledila bo upe-pelitev; 11.30, Pietro Gentile, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Diana Bur-din vd. Guerra (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču. + Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi dr. Danilo Rustja Pogrešali ga bomo otroci Milenka z Rudijem, Goran s Kati, Barbara z Martinom, sestra Cita z družino ter Ljubljeni vnuki Milan s Spyridoulo, Ivan, Borut, Andrej' in Svetlana Pokojnik bo ležal v mrliški vežici goriške bolnišnice v četrtek, 24. decembra 2015, od 8. do 13. ure. Pogreb bo nato v župnijski cerkvi v Sv. Križu na Vipavskem ob 14.30. Hvaležni bomo vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njegov spomin. Gorica, 23. decembra 2015 Ob izgubi očeta izrekamo Barbari in svojcem iskreno sožalje Maja in Zorko, Ivo, Silvia in Peter Učiteljici in kolegici Barbari izrekamo iskreno sožalje ob smrti dragega očeta sodelavci, starši in otroci osnovne šole Erjavec Ob smrti dragega očeta izrekamo Mileni Rustja in svojcem iskreno sožalje župan, odborniki, svetniki in uslužbenci občine Dolina Nepričakovano nas je zapustil naš dragi brat in stric Vladislao Fiegl (Lade) Žalostno vest sporočajo sestri Valeria in Dorica ter ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, 24. decembra 2015 ob 11. uri iz kapele splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki ga bodo pospremili na zadnji poti. 18 Sreda, 23. decembra 2015 RUBRIKE / Don Lorenzo Milani Italijanska pošta je 9. decembra v seriji Državljanski čut (Il senso civico) izdala znamko o znani šoli v Barbiani, ki jo je vodil don Lorenzo Milani. (Slika 1) Duhovnik, vzgojitelj in pisatelj Lorenzo Milani (1923-1967) se je rodil v Firencah v dobro stoječi družini. Oče Alba-no je delal v kemijski industriji in je rad prebiral literaturo. Mati Alice Weiss je bila Ju-dinja iz premožne tržaške družine in se-strična Edvarda Weissa ter učenka Jamesa Joyceja. Ker sta bila starša po prepričanju agnostika in sta se poročila samo civilno, so vsi člani družine pod fašizmom imeli vrsto težav in v družbi so jih osamili. Zato so se preselili v Milan. Lorenzo se je posvečal študiju umetnosti na Breri. Pri obnovitvenih delih v neki cerkvici je našel star in zanimiv misal in se je s posebnim zanimanjem posvetil odkrivanju li- turgije. Med vojno se je približal krščanstvu, se odločil za semenišče in leta 1947 postal duhovnik. Že med študijem je pokazal svoja kritična stališča do zastarelega cerkvenega reda, ki se mu je večkrat zdel v nasprotju z pristnimi in preprostimi Kristusovimi besedami in njegovem nauku o ljubezni do vseh ljudi. Najprej ga je škofija poslala kot kaplana v odmaknjeno delavsko četrt, a prav kamlu so njegova stališča in pozornost do delavskega razreda razburila škofa, ki ga je leta 1954 poslal v majhno vasico sredi hribov nad Firencami, v Barbiano. Eden njegovih kasnejših učencev je napisal: »Barbiana ni niti vas, je samo nekaj hiš med travniki in gozdovi s staro cerkvijo in župniščem. Skupno je 39 duš... V mnogih hišah, tudi tu v šoli, manjkata elektrika in voda. Ceste nimamo, sami smo razširili pot za avto.« Lorenzo Milani si je vzel k srcu to zapuščeno skupnost in njihove otroke. V župnišču je uredil sobo za pouk. Ker so z leti prihajali otroci tudi iz drugih vasi, so bili pozimi bolj na tesnem, ».a od aprila do oktobra nam prostora ne manjka, ker se učimo na prostem pod drevesi.« Pouk v Barbiani je trajal vse leto od osmih zjutraj do sedmih zvečer. »Imamo 23 učiteljev, ker starejši učijo najmlajše, kar so se sami naučili v prejšnjih letih.« Lorenzo Milani je svoje otroke učil predvsem o osnovnih človekovih vrednotah, o miru, o pravičnosti, o enakosti med ljudmi, o spoštovanju, o ustvarjalnosti, o ročnem delu, o obrtništvu. Taki in podobni pedagoški oprijemi so kmalu razburili »dobromisleče« meščane v Firencah in začeli so se vedno bolj pogosti napadi na šolo v Barbiani. Kritike z verske in laične strani so bile vedno hujše, tako da so se Lorenzo in njegovi učenci odločili, da v odgovor napišejo knjigo o svojem načinu učenja in spoznavanja sveta. Knjiga z naslovom Pismo neki profesorici (Lettera ad una pro-fessoressa) je izšla leta 1967. Lorenzo Milani je ni dočakal, ker je zaradi bolezni umrl nekaj mesecev prej. Leto prej pa se je moral tudi braniti na sodišču, ker so ga vojaške oblasti obtožile apologije kaznjivega dejanja, ker se je zavzemal za civilno neposlušnost. Nekateri učenci šole v Barbiani so postali pomembni delavci na socialnem področju. Njihova knjiga pa ja bila vključena med tekste, ki so bili vodilo študentskega gibanja leta 1968. Nove italijanske znamke Poleg znamke o šoli v Barbiani je italijanska poštna uprava izdala 7. decembra nenapovedano serijo štirih znamk posvečenih Jubilejnemu letu usmiljenja. Na vsaki znamki je na desni strani lik papeža med molitvijo in na levi ena od štirih pa-peških bazilik v Rimu (Sv. Peter, Sv. Marija Velika, Sv. Janez v Lateranu in sv. Pavel zunaj obzidja). Do konca leta so napovedane še nekatere izdaje, na primer znamka o simpoziju o marinah v Sredozemlju ali znamka o Ljudski banki v Milanu in morda še kaj, a o tem bomo poročali prihodnji mesec. Glede slabega delovanja italijanske pošte pa ne moremo mimo protestnega pisma, ki so ga pred kratkim podpisali trije predsedniki Združenja italijanskih filatelistov, Federacije filatelisti- čnih društev in Zveze filatelističnega tiska. Podpisniki protestirajo zaradi nerednega in nenapovedanega izhajanja italijanskih znamk. Na ministrstvu obstaja posebna komisija za izdajo znamk, ki vsako leto izdela letni program. Poštna uprava pa ga le delno upošteva in izdaja druge serije. Med novimi napovedanimi in nenapovedanimi znamkami v zadnjih letih prevladuje verska tematika. »Kljub temu, da upoštevamo v italijanski zgodovini vlogo katoliške tradicije, bi radi opozorili, da morajo ustanove skrbeti, da je Italija laična država. To mora veljati tudi za tako pomembne izdaje, kot so znamke.« Podpisniki nato opozarjajo na spodrsljaj aprila meseca, ko so izdali znamko o Brixnu samo z italijanskim nazivom kraja. »Na tak način so opustili posrečeno izbiro izpred nekaj let, da so na dvojezičnih območjih Tridenta in Južne Tirolske pisali imena v obeh jezikih, kot predvideva mednarodni dogovor. Taka izbira ne stane nič, je le dodana vrednost v civilnih odnosih.« (Slika 2) No, k tej pripombi bi v naši deželi mnogo let po sprejetju zaščitnega zakona in določitvi dvojezičnih območji morali ugotoviti, da ima poštna uprava za dvojezična imena naših krajev gluha ušesa. Prej ali slej bo treba zahtevati tudi na tem področju spoštovanje državnih zakonov. Program znamk Slovenije za 2016 Že pred kakim mesecem je izšel v Sloveniji program priložnostnih poštnih znamk za prihodnje leto. Prva skupina novih znamk bo izšla konec januarja in ena bo namenjena velikemu glasbeniku Jakobu Gallusu ob 425. obletnici smrti. Med ostalimi bi danes omenili le tiste, ki so vezane na naš prostor. V seriji turizma bo marca izšla znamka o Goriških brdih. V seriji o rastlinstvu bodo prihodnje leto na vrsti narcise. Nadaljevala se bo serija o slovenskih ladjah in tokrat bo na vrsti ladja Piran. Julija bo izšla znamka v mednarodni seriji Euromed. Namenjena bo ribam v Sredozemlju. Tudi v seriji o živalstvu bodo na vrsti morske živali: delfini in kiti. Septembra bo izšla znamka o krajinskem parku v Stru-njanu. Znamka o kulinariki se bo tokrat ustavila na Tolminskem in Bovškem. Znamko o prvi svetovni vojni, ki je letos odpadla, bodo izdali konec prihodnjega leta in bo namenjena soški fronti. Na risbi bosta prikazana pesnik Gregorčič in general Borojevič. Voščilo Cenjene bralke in spoštovani bralci, končuje se leto in hvaležni smo vam, da spremljate našo rubriko o filateliji. Hvala za pozornost in priporočamu se tudi za naprej. Vsem vam in vsem vašim dragim pa s praznično znamko voščimo vesel božič in srečno ter uspešno novo leto. (Slika 3) I.T. Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra. Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik -Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom VIGSV . WAV OČVttV^ TCjc kjstvc/ prejemali brezplačno. informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu Primorski ~ dnevnik / PRIREDITVE Sreda, 23. decembra 2015 1 9 O NAŠEM TRENUTKU Razumeti kaos s pisano besedo Ace Mermolja Odločil sem se, da v času praznikov ne bom obravnaval kakega specifičnega problema. V članku pred krajšim presledkom, ne bom bremenil bralcev z razmotrivanji o vedno bolj zavozlanih ali nerešenih vprašanjih. Ne morem pa zapisati voščila in v nadaljevanju pustiti praznega prostora, čeprav bi bil to moj sen. Ni morda glasba tišina med skupino zvokov? Z besedo ni tako, posebno ne s pisano. Ob fizičnem soočanju lahko komuniciraš z molkom ali s telesom. Pri pisani besedi pa velja pravilo, da je pač zapisana črno na belem, kot se temu pravi. Z mirno vestjo in brez strahu, da bi bil starokopiten, branim pisano besedo, branim knjige, branim poštene časopise, ki jim pada naklada, branim pisce, ki imajo vedno manj bralcev. Prepričan sem, da je prav pisana beseda, ki zahteva nekoliko zahtevnejše branje, edino orodje, s katerim lahko razumemo kaos, ki nas obdaja. Del državljanov je itak nepovezan s kroniko številnih dogodkov, vendar je v sodobnem svetu tako, da neob-veščeni državljani prej ali slej nastra-dajo. Dokaz tega je pred kratkim nastali kaos ob reševanju štirih italijanskih bank, ki je vzplamtel v finančno-politični požar, kot jih je bilo malo. Ne bom ponovno skušal razlagati zadeve, vendar se je problem selil od imetnikov podrejenih obveznic, ki so pri reševanju izgubili konkreten denar, do izrazito političnega spopada, kjer je postal tarča streljanja premier Renzi. V medijsko političnem trušču smo državljani razumeli vedno manj, imetniki ničvrednih obveznic še sedaj ne vedo, če in kaj bodo prejeli kot povračilo, v italijanskem bančnem sistemu pa po nevihti ne bo prišlo do korektur, ki bi bile potrebne v korist varčevalcev, delničarjev, imetnikov tekočih računov in nenazadnje samih bank. V vojni eden napada na vsej fronti, napadeni se brani z vsemi sredstvi, sovražno premirje pa ostane slab kompromis. V opisanem bančnem kaosu pa je med raznimi elementi prišlo ponovno do izraza dejstvo, da premnogi varčevalci nič ne vedo o finančnem svetu, ki je vedno bolj zapleten in zavajajoč, in to na svetovni ravni. S prihranki se nevedneži podajamo v pragozd, kjer niso vse banke finančno trdne, moralno neoporečne in do klientov prijazne. V svetu, kjer sta financa in gospodarstvo bistvena dejavnika, je težko ostati neopeharjen, če ne vzameš v roko vsaj kakega resnega časopisa in knjige. Vedenje o gospodarskih zadevah se zdi le predmet specialistov. Bral sem celo nekaj resnih zgodovinskih knjig, ki so obravnavale politične aspekte določenega obdobja, države in sistema, a so povsem spregledale gospodarske aspekte dogodkov. Očitno niti zgodovinarji niso bili občutljivi do gospodarskih tokov in ekonomije kot vede. Ob tem je zanimivo, kako je bil npr. Jurčič v svojem Desetem bratu pozoren do premoženjskega stanja protagonistov romana in kako je Levstik postavil kot nosilca slovenskega narodnega preporoda gospodarsko krepkega slovenskega kmeta. Zanimivo je naključje, da je podobno mislil za takratne Združene države Amerike njihov tretji predsednik Thomas Jefferson, ki je prihajal iz poljedelskega juga države. Jefferson in Levstik sta mislila podobno in postavila za družbeni steber krepkega kmeta. Zadržal sem se pri enem in pomembnem aspektu našega življenja, ki zahteva od državljanov znanje in poznanje. Seveda je tu še mnogo drugih področji. Težko je npr. slediti kaotičnim političnim prepirom v televizijskih oddajah, če ne poznamo osnovne arhitekture države, v kateri živimo. Opozicija npr. očita premieru Renzi-ju, da ni legitimen vladar, ker ni bil izvoljen od ljudstva. Preprosto dejstvo je, da italijanska ustava predvideva parlamentarno in ne premiersko ali predsedniško republiko. Po volitvah predsednik države imenuje premiera, ki ni nujno član parlamenta ali senata, mandatar pa se predstavi zbornici izvoljenih poslancev, ki ga z večino potrdijo ali odklonijo. Predsedniku vlade dajejo legitimnost poslanci in senatorji, ne pa neposredno volivci, kot je to hotel prepričati državljane Berlusconi, ko je kandidiral povsod. Bila je le politična finta, ki pa je močno spremenila dojemanje politike in demokracije. Posameznik si je pridobil večjo težo od stranke, kar je bil največji preobrat "druge" republike. O samem begunskem vprašanju, ki je sila aktualno in povzroča odio-zno postavljanje žic v naši neposredni bližini, nimamo zgodovinskega spomina. Na predstavitvi knjige Vili-ja Prinčiča o taborišču v Brucku sem lahko poslušal, kako je prva svetovna vojna povzročila v Evropi ogromne migracije civilistov. Sam Trst je bil v svoji zgodovini deležen masovnih odhodov in prihodov. Sedanje migracije so različne, vendar nam zgodovinski spomin pomaga k treznej-šemu pogledu na dogajanja. Migran-ti smo bili tudi mi. Mama moje žene je bila iz Vipave, rodila pa se je v Ameriki. Nato je več let delala pri premožni družini na Siciliji, kjer je z obronkov veleposestva lahko videla ameriško izkrcavanje v Italiji med drugo svetovno vojno. Več je potovala in več videla, kot sem jaz. Jasno je, da vedenje in znanje ne izbrišeta ostrine problemov, ki nas prizadevajo, lahko pa umirita kaos. Nekoliko bolj poglobljeno znanje pa prihaja le iz branja napisanih besed in to na papirju zapisanih. Televizijske podobe in besede po internetu nas zlahka mečejo v informacijski pragozd, ki se ponovno spremeni v vroči kaos. Če naj bo pač kaos, ga lahko vsaj z razumom in znanjem "umirimo". Bistveno je pri tem branje, ki je v nasprotju z gledanjem podob miren in zaporeden proces dojemanja. Je vsaj "mirni kaos", kot je to lahko praznik brez pretiranega naprezanja, kdo bo kaj komu dal in koliko bo pojedel. divača - Božični koncert ob 60-letnici Pihalni orkester Divača ima himno DIVAČA - Pihalni orkester Divača, ki ga vodi predsednik Dobrivoj Subič in sodi med najstarejše kraško brkinske godbe, je pod taktirko dirigenta Borisa Ben-čiča požel obilen aplavz številnega domačega občinstva in ljubiteljev glasbe, ki so v nedeljo do zadnjega kotička napolnili telovadnico OŠ dr. Bogomirja Ma-gajane v Divači na tradicionalnem božično novoletnem koncertu. Dvourni program je bil pester in privlačen za številne ljubitelje dobre glasbe. Koncerta so se udeležili tudi bivši predsedniki in dirigenti divaške godbe, med njimi tudi koprski dirigent Darij Pobega, ki je divaški orkester vodil 25 let, kot tudi predstavniki pobratenih občin iz Podčetrtka in San Canziana d'Isonzo. Društvu, ki deluje že šest desetletij, je čestitala županja Alenka Štrucl Dovgan, ki je godbenikom, še posebej tistim, ki so v društvu od vsega začetka, izrazila posebno zahvalo. Ob ubranih zvokih so glasbeniki ob domačih nastopajočih skupinah popeljali občinstvo v predbožično novoletni čas. Prav tradicionalen božično novoletni koncert je bil sklepno dejanje divaškega pihalnega orkestra ob 60-letnici delovanja društva. Predsednik Dobrivoj Subič je še posebej ponosen, da ima društvo naziv kulturnega društva, ki deluje v javnem interesu. Divaška godba pa je najstarejša godba na Krasu in Brkinih, ki je v šestih desetletjih prekalila več kot 300 godbenikov. Letošnje jubilejno leto so začeli v Senožečah s ponovitvijo novoletnega koncerta, nadaljevali v aprilu na slavnostnem koncertu v Sežani, ko so podelili jubilejna priznanja. Nepozabno je tridnevno gostovanje in turneja s koprskim orkestrom s Superzgodbo v Kobaridu, Sežani in Kopru, in udeležba na mednarodnem festivalu pihalnih godb v Španiji. Na nedeljski prireditvi so poleg članov pihalnega orkestra s solisti Tomažem Boškinom in Eriko Šavli (oba vokal) in Matjažem Klopčičem (električna kitara), aplavz nabito polne dvorane poželi še: šolski pihalni orkester Mavriča pod vodstvom prof. Iva Bašiča, šolski zbor diva-ške OŠ pod vodstvom prof. Ade Škam-perle, plesna skupina divaške OŠ pod mentorstvom Teje Tavčar, harmonikarski orkester Nika Polesa in ansambel Brkinski trio. Orkester pa je premierno izvedel tudi svojo himno z naslovom Divača, za katero so aranžma napisali Boris Benčič, Tomaž Boškin in Igor Šmit. Tako je divaška godba prva kraško brkinska godba, ki ima svojo himno. Ob zaključku prireditve je ob svetlobnih in zvočnih efektih na oder prispela slavnostna torta ob 60-rojstnem dnevu orkestra, ki je v družbi vseh nastopajočih zaigral Radetski marš. Predsednik Subič pa je podelil zahvale za podporo orkestru, ki so jih prejeli: Gostilna in mesnica Malovec, Tiskarna Mljač Podjetje Seven Refractories, Občina Divača (vsi s sedežem v Divači), Vinarstvi Rado in Srečko Trebižan in Slovenske železnice- Železniško invalidsko podjetje Ljubljana in Vleka in tehnika Ljubljana-Center Divača). Olga Knez pisma uredništvu Žice Iz palestinskega mestecaTaybeh, kjer prevladujejo kristjani, sem danes zjutraj (21.12.) prejela čestitko, ki se glasi: »Draga prijateljica, tebi in vsem, ki se trudite, da se Palestinci čutimo manj sami, naj izrazimo veliko zahvalo, veliko spoštovanja, veliko ljubezni in prijateljstva. Želimo istočasno izreči željo za nas: želimo si več svobode, več spoštovanja in manj zidov, manj bodeče žice in chek -pointov«. Pomislila sem kako težko bo tem prijateljem povedati, da se žice pojavljajo vsepovsod v demokratični Evropi; težko bo obrazložiti čemu se pregrade z rezili postavljajo in proti komu; kako Palestincu, ki na nas gleda kot na ljudi, ki živimo v pogojih, ki so za njih sanjski, nepojmljivi povedati, da pregrade z žico, ( ki je enaka žici, ki že desetletja obkro-žuje njihove domove, mesta , vasi in njihova polja), rastejo tudi pri nas in da se ob mejah vse pogosteje pojavljajo oboroženi vojaki. Seveda ne mislim niti zdaleč stanja pri nas vzporejati s stanjem v Gazi in na zasedenih ozemljih a pojavlja se vprašanje, če bomo s protesti dosegli, da se sramotno postavljanje pregrad neha in da se odstrani one, ki so že postavljene in to ne samo v dolini Dragonje ampak povsod v Sloveniji in Evropi. Bo leto 2016 prineslo kaj več dobrega za vse nas, posebno pa za migrante, ki se na pot podajajo tudi če vedo, da lahko pričakujejo zelo težke trenutke, ne nazadnje smrt. Trpečega človeka ne ustavi nobena še tako visoka žičnata pregrada. Ali ljudje, ki naj bi vodili države in jih smatramo kot visoko misleče res ne razumejo, da bo konec migracije samo, če bodo ljudje lahko zaživeli v svojih državah, s svojimi ljudmi, v miru. Na stotisoče sirskih beguncev si želi samo povratek domov in menim, da si isto želijo Afganci, Irančani, Pakistanci, Afričani, Palestinci ... So pa tudi lepi trenutki, ki smo jih doživeli v letu 2015. Omenila bi samo prireditve ob 70-letnici osvoboditve. Videti toliko ljudi na številnih manifestacijah pomeni, da je v nas še vedno živ spomin na one, ki so se za našo svobodo in boljšo bodočnost borili, trpeli v taboriščih in dali svoja življenja , pomeni da nam njihovi nauki in zgledi še vedno pomagajo, da smo ljudje. Zlati Sv. Just prijatelju don Mariu Vatti je izrednega pomena; priznanje njemu in vsem njegovim prostovoljcem pomeni dejanje, ki ga je Trst moral prej ali slej dati prav don Vatti. On je velik človek, zgled za številne prostovoljce, ki delujejo v anonimnosti. Če bi takih ljudi bilo veliko več bi se besede papeža Fran- čiška udejanjile. Lepo bi bilo vedeti koliko slovenskih cerkva in ustanov SKC se je pozitivno odzvalo na vabilo o sprejemu migrantov. Upam da veliko. Tudi s pesnikom ljubezni, Cirilom Zlobcem, ki je postal primorska osebnost leta smo se veselili. Z vsakim svojim sporočilom prenaša pozitivne misli in nemalokrat njegove besede, tudi trpke, lahko človeku v stiski pomagajo. To so dnevi ko si ljudje izmenjujemo voščila in izrekamo želje; izkoristila bi priložnost da se v imenu SALAAM-a otroci oljke zahvalim vsem, ki so nam v minevajočemu letu pomagali: za pozornost Primorskemu dnevniku in Radiu - TV Trst A, radiu Koper in radiu Capodistria; slovenskim umetnikom s te in one strani "meje', predstavnikom političnih strank in ustanov, vinogradnikom s Krasa, Istre in Vipavske doline in vsem donatorjem ter občinstvu, ki je z zanimanjem sledilo našim pobudam. Vsi ste nam omogočili, da je bilo naše prizadevanje uspešnejše, kot bi bilo brez vas. Veliko dobrih želja vsem vam kot vsem Slovenkam in Slovencem. Odinea Zupin Težave Koludrovice Po nepotrebnem se obračam na Vas, ker sem spoznal, da kljub številnim posredovanjem, so mi pošle vse moči, prepričan pa sem, da bodo moje prošnje čim prej uslišane. Uporabljal bom množino, ker težave, s katerimi se vse pogostoma srečujemo, zadevajo prebivalce majhne vasice v Zgoniški občini, to je Koludrovice. Poleg mene, ki sem se neštetokrat (zadnjič pred približno tremi meseci) srečal z gospodom podžupanom (zato sem moral seveda uporabiti dan dopusta), kasneje tudi s tajnico gospe županje, so se na občini zglasili tudi nekateri sovaščani. Vsi smo dobili odločna zagotovila, a na žalost do danes se ni še nič spremenilo. Treba je poudariti, da se z nekaterimi težavami soočamo že desetletja, praktično od takrat, ko se je v vas priselil tujec, ki si brez vsakršne etike upa marsikaj narediti, kar ne spada v normalo. Taki osebi bi morala občina (saj je edini poverjeni organ, ki to lahko stori) takoj preprečiti nespodobna dejanja. A, ker se raje izogiba te osebe in tega enostavnega koraka do danes še ni storila, naj raje plačujemo posledice mi vaščani. V neposredni bližini skoraj totalno nepreglednega ovinka namreč njegovo okrasno grmičevje nevarno zaseda skoraj polovico cestišča. V preteklosti je bilo podobnih primerov še in še, saj možakar v skoraj tridesetih letih še ni odre- Nia zal ene veje, ki je štrlela na cesto. Kot se ponavadi dogaja, morda naša občina pričakuje, da se zaradi skrajno nevarnih okoliščin kaj pripeti in se bo morda potem končno odločila, da primerno nastopa? Povrhu deli naše vasi z avtobusno postajo vred so že veliko mesecev brez javne razsvetljave. Že itak se nihče ne zmeni za nas, kaj bo šele takrat, ko se bo morda število občin zre-duciralo. Bog ne daj, da do tega pride! Lep pozdrav v imenu prebivalcev Koludrovice Zdravko Skupek Popravek V soboto, 19. decembra, smo objavili pismo uredništvu g. Vere Sardoč z naslovom O Nemcih na Primorskem. V prepisovanju ročno pisanega besedila je prišlo do napake. Stavek bi se moral glasiti »...da so Nemci dovolili delno obnavljanje slovenskih šol (in ne sil, kot je bilo napisano) na Primorskem«. 2 o Sreda' 23- decembra 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E JBF Nole in Serena LONDON - Američanka Serena Williams in Srb Novak Dokovic sta najboljša tenisača za leto 2015 po izboru Mednarodne teniške zveze (ITF). Oba sta letos osvojila po tri turnirje za grand slam in zanesljivo vodita na jakostnih lestvicah. Williamsova, ki je že šestič tenisačica leta, je v tej sezoni osvojila pet turnirjev, dobila je 53 dvobojev, izgubila pa le tri. Dokovic, ki je četrtič končal leto kot številka ena moškega tenisa, je dobil priznanje petič. V letu 2015 je osvojil zanj rekordnih 11 naslovov, razmerje v zmagah in porazih pa je bilo 82:6. Brca v zobe PARIZ - Predsednik Evropske nogometne zveze UEFA Michel Platini je dejal, da je osemletna prepoved delovanja v nogometu zanj kot brca v zobe. Poudaril pa je še enkrat, da se bo na odločitev etične komisije Mednarodne nogometne zveze, ki je enako kazen dala tudi prvemu možu Fife Seppu Blat-terju, pritožil. Omenjena sta bila kaznovana zaradi 1,8 milijona evrov, ki jih je Blatter leta 2011 nakazal Platiniju kot plačilo dolgov za svetovalno službo med letoma 1998 in 2002. košarka - V evroligi polom italijanskih moštev že po 1. delu, mladi slovenski as preseneča Hladna prha in vroči Dončič Prvi del evroligaške sezone je mimo, najelitnejše košarkarsko tekmovanje na stari celini pa stopnjuje sedaj kakovost tekem, saj se bo 29. decembra - kakor narekujejo vse bolj vladajoče televizijske pravice - pričel težko pričakovani »Top 16«, v katerem bo nastopilo 16 najboljših ekip oz. prva štiri uvrščena moštva iz vsake izmed štirih skupin prvega dela. Ta bodo sedaj razdeljena v dve novi skupini po osem ekip, vsak klub pa bo do 29. aprila odigral 14 tekem. Najboljše štiri ekipe se bodo nato uvrstile v četrtfinale, ki bo z neposrednimi dvoboji določil udeležence turnirja finalne četverice, t.i. »Final 4«, ki jo bodo odigrali v Berlinu med 13. in 15. majem. Manj napeto... Zadnji oz. deseti krog je bil v skupini A zelo napet, v skupini D je poskrbel še za zadnjo odločitev, medtem ko so bila prva štiri mesta v skupinah B in C že predčasno oddana, saj je zadnji krog odločal le o končni razvrstitvi. Za najbolj banalen izid je poskrbela skupina C, iz katere napredujejo Lokomotiv Kuban (presenečenje prvega dela), Barcelona, Panat-hinaikos in Žalgiris iz Kaunasa, medtem ko sta bila Pinar Karsiyaka Izmir in Stelmet Zielona Gora slovenskega trenerja Saša Filipovskega nemočna. Nekoliko nepričakovano je po prvem delu že izpadel tudi EA7 Emporio Armani iz Milana. Potem ko so tri leta zapored nastopali v »Top 16«, so varovanci novega trenerja Jasmina Repeše zbrali letos le tri zmage in sedem porazov, tako da se je na njihov račun uvrstila v elitno šestnajsterico Cede-vita iz Zagreba, pred njo pa Olympiacos, Anadolu Efes Istanbul in Laboral Kutxa Vitoria. In bolj napeto... V zadnjem krogu prvega dela, ki so ga odigrali prejšnji četrtek in petek, je bila zagotovo najpomembnejša tekma v skupini D med Darussafako iz Istanbu-la in Maccabijem iz Tel Aviva. O tem srečanju bomo spregovorili v zadnjem odstavku, naposled pa so napredovali Turki, ki so prvi nastop v Evroligi kronali z uvrstitvijo v »Top 16«. Iz skupine D so nato napredovali še moskovski CSKA (najboljša ekipa prvega dela z devetimi porazi in enim samim porazom), Unicaja iz Malage in Brose Baskets iz Bamberga. Najbolj izenačena pa je bila skupina A, kjer sta se že pred zadnjim krogom uvrstila Fenerbahče iz Carigranda in Khimki Zorana Dragica, medtem ko so se za dve mesti potegovali Real Madrid, Bayern Münich in beograjska Crvena Zvezda. Naposled sta se veselila Real in Crvena Zvezda, ki je v Beogradu po zaslugi odlične poslednje četrtine osvojila neposredni dvoboj z Nemci, tako da so navijači v dvorani Pionir kar prepevali melodijo z besedami »Auf Wiedersehen«. Skupino E bodo torej sestavljale kar tri ekipe iz Carigrada (Fenerbahče, Anadolu Efes in Darussafaka), Panathinaikos, Lokomotiv Kuban, Unicaja iz Malage, Crve-na Zvezda in Cedevita, skupino F pa Oympiacos, Barcelona, Bamberg, Real Madrid, CSKA, Khimiki, Laboral Kutxa Vitoria in Žalgiris iz Kaunasa. Italijansko razočaranje Dejstvo, da italijanska košarka močno zaostaja za evropskimi velikani, ni ni- Čudežni deček, 16-letni Luka Dončič dosega v dresu Real Madrida v povprečju 3,6 točke, 2,8 asistence in 2,6 skoka v 12 minutah kakršna novost. Če pa je denar, ki ga vsako leto vlaga Armani, v prejšnjih sezonah nekoliko reševal čast ekip z Apeninskega polotoka v Evropi, sta bila letos tako milansko moštvo kot Sassari protagonista pravega poloma. Izkupiček uspehov je obupen; na skupno dvajsetih tekmah sta obe ekipi dosegli le tri zmage, ki jih je dosegel Milan, medtem ko so italijanski prvaki s Sardinije dokazali, da je omenjen naslov na evropski ravni v bistvu vreden ničnega spoštovanja. Sassari je šele četrta ekipa v zgodovini tekmovanja, ki je redni del sklenila, ne da bi osvojila nobene točke. Čast Italijanov rešuje nemški Bamberg, ki ga vodi trener Andrea Trinchieri, za nemško moštvo pa nastopa Nicolo Mel-li, ki si je novembra med drugim zaslužil tudi priznanje za najkoristnejšega igralca meseca. Ob Melliju se izkazuje tudi ka-petan italijanske reprezentance Gigi Datome, ki s svojim Fenerbahčejem velja za enega izmed favoritov za letošnjo zmago, Datome pa dosega v povprečju 10,8 točke v približno 25 minutah. Odlični prvi del sezone je odigral Olympiacos Daniela Hacketta. Italijanski playmaker odigrava v povprečju 20 minut na srečanje, med katerimi prispeva po 7 točk. Kaj pa Slovenija? Če je obdobje, ko so razni Lakoviči, Lorbki, Smodiši in ostali kraljevali na evropski ravni, mimo, je najbolj vroče slovensko ime letošnje Evrolige zagotovo Luka Dončič. Eden izmed najbolj perspektivnih igralcev na svetu - letnik 1999 -je pri samih 16 letih že odigral pet tekem v Evroligi, na katerih dosega v povprečju 3,6 točke, 2,8 asistence in 2,6 skoka v 12 minutah in to v dresu evropskega prvaka oz. Reala iz Madrida. Sploh pa se je Dončič v minulem krogu izkazal s kar 7! podajami v samih 13 minutah. Družbo v Evroligi mu delata Aleksej Nikolič (letnik 1995), ki je na 4 tekmah skupno dosegel 6 točk za Brose Baskets Bamberg, Jaka Bla-žič (letnik 1990) pa za Laboral Kutxka iz Vitorie prispeva po 9 točk v 18 minutah na srečanje z odličnimi odstotki pri me- tu. Najstarejši in najbolje plačani slovenski igralec v Evroligi pa je Zoran Dragič (1989), ki za svoj Khimki dosega 8,2 točke v približno 16 minutah, prav vsi Slovenci pa so se uvrstili v »Top 16«. Košarkarska farsa V zgornjih odstavkih smo napovedali, da bomo o odločilni tekmi med Da-russafako in Maccabijem podrobneje spregovorili. Srečanje je omembe vredno, saj je bila logika zadnjih dveh minut povsem skregana s športnim duhom. Da bi se uvrstil v »Top 16«, je Maccabi potreboval zmago z enajstimi točkami naskoka, saj bi tako obrnil koš razliko v svojo korist in hkrati izločil Darussafako. Ker pa so Turki tri minute pred koncem vodili z dvema točkama prednosti, je Maccabijev hrvaški trener Žan Tabak naročil svojim igralcem, da morajo najprej izenačiti. Ko jim je to uspelo pri izidu 65:65 dve minuti pred koncem srečanja, je Farmarju in ostalim ukazal agresivno obrambo, po drugi strani pa jim je prepovedal dosegati koša. Zakaj? Tabak je jasno vedel, da mu v dveh minutah ne bo uspelo zmagati z enajstimi točkami naskoka, kar pa bi bilo bolj uresničljivo v dodatnih petih minutah podaljška. Prav zaradi tega se je Mac-cabi maksimalno potrudil, da bi izenačen izid ohranil vse do konca, tako da so gostje namerno in na smešen oz. žalosten način zgrešili kar 6 zaporednih prostih metov. Na srečo so domači vendarle dosegli koš, tako da Maccabiju ni več uspelo vzpostaviti ravnovesja. Omenjeno ravnanje, ki ga pravilnik dovoljuje, je spravilo v nejevoljo številne navijače, v zadrego pa televizijske komentatorje. Zaradi tega bi bilo treba resno razmisliti, ali bi bilo koristno spremeniti pravilnik in sicer tako, da bi se za koš razliko upoštevalo samo prve štiri četrtine. Še čudno, da noben igralec Da-russafake ni pomislil, da bi namerno dosegel »avto-koša«, ki bi farsi odgovoril s »proti-farso«, v veselje navijačev, ki odštevajo mastne denarce za nakup vstopnic oz. televizijskih paketov. Albert Voncina po »top 16« Finalna faza bo maja v Berlinu Druga faza evrolige Top 16 bo od 29. decembra do 8. aprila, vsaka ekipa bo v njej odigrala štirinajst tekem. Najboljše štiri ekipe iz vsake skupine se bodo uvrstile v četrtfinale. Zaključni turnir s štirimi moštvi bo od 13. do 15. maja v Berlinu. SKUPINA E: Fenerbahce (Tur), Efes (Tur), Panathinaikos (Grč), Darussafaka (Tur), Lokomotiv Kuban (Rus), Malaga (Špa), Stella Rossa (Srb), Cedevita (Hrv). SKUPINA F: Olympiacos (Grč), Barcellona (Špa), Brose Bamberg (Nem), Real Madrid (Špa), Cska Mosca (Rus), Khimki (Rus), Vitoria (Špa), Žalgiris Kaunas (Lit). Avtobus in športna voščilnica ZSŠDI na Trgu Oberdan TRST - Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo danes na Trgu Oberdan v sodelovanju z avtobusnim prevoznim podjetjem Edo Tours iz Postojne predstavilo novi športni avtobus. Družabnost ob zaključku leta in bližajočim božičnim praznikih bo potekala v Tržaškem knjižnem središču z začetkom ob 18.30. Sodelovali bodo Marko Sancin in Boris Devetak, Evgen Ban, Martina Fe-ri in Aljoša Saksida. Poleg njih še dirkač Mitja Emili, odbojkar Loris Mama, ja-hačica Irina Počkar, telovadka Tea Ugrin in plavalec Kristian Vidali. Na Hirscherja bi skoraj padel dron MADONNA DI CAMPIGLIO - Henrik Kristoffersen je veliki zmagovalec drugega slaloma za svetovni pokal alpskih smuča^ev. Norvežan je bil najhitrejši v obeh vožnjah slaloma pod žarometi na progi Canalone Miramonti. Drugo in tretje mesto je pripadlo Avstrijcema Marcelu Hirschej in Marcu Schwarzu Ob Hirscherjevi vožnji pa se je pripetila nevsakdanja nesreča. Na progo je strmoglavil oziroma se je zrušil daljinsko vodeno zračno plovilo, dron s kamero, ki je padel le hipec kasneje, ko je po progi med količki vijugal Hirscher. Tour v Nemčiji PARIZ - Najbolj prestižna cestna kolesarska dirka na svetu, Tour de France, se bo leta 2017 začela v Dusseldorfu. Četrtič v zgodovini in tretjič v zadnjih štirih letih se bo Tour začel izven francoskih meja, lani je bila uvodna preizkušnja v angleškem Leedsu, letos pa v nizozemskem Utrechtu. košarka - Trofeja Junior K2 Sport Brumnova Ježica premočan tekmec Košarkarji Ježice s trenerjem Petrom Brumnom, prvi z leve Ježica iz Ljubljane je bila absolutna zmagovalka lepo uspelega 3. mladinskega košarkarskega turnirja »Trofeja Junior K2 Sport - Mark« za košarkarje letnikov 2000 in 2001 (Under 16), ki ga je priredilo športno združenje Dom v sodelovanju z ZSŠDI in s pokroviteljstvom dežele FJK ter Fundacije Goriške hranilnice. V Kulturnem domu v Gorici pa je potekal pravi košarkarski praznik, saj so mladi igralci Doma, Jadrana, Brega, Goriziane, Romansa in Ježice odigrali kar osem srečanj, ki so v telovadnico privabila lepo število publike. Veliko zanimanja je vladalo tudi za povratek Petra Brum-na, v kolikor je trener po rodu iz Maribora v zadnjih dveh sezonah krmar Ježice. Marsikdo je lahko tako v spomin priklical nepozabna obdobja, ko smo ga spremljali na tekmah številnih naših društev od Jadrana navzdol, saj so njegove metode treniranja ostale nespremenjene, tako da je bilo v nedeljo mogoče opaziti tudi »polet stolice na igrišče«. Ježica je torej premočno osvojila vsa srečanja in v finalu absolutno na-digrala drugo uvrščeno Goriziano, na tretje mesto pa so se uvrstili igralci Brega, ki so v finalu za 3. mesto premagali vrstnike Jadrana. Nagrade je nato v imenu ZSŠDI podelil Vili Prinčič, ki je obenem nagradil tudi Brumna in trenerja Goriziane Gracalica, komisarja košarkarske zveze FIP Brada-manteja in najboljšega igralca turnirja Vida Zorka, ki je med finalom utrpel poškodbo kolena. Naj dodamo tudi, da so perspektivni košarkarji iz Ljubljane nastopili brez svojega najboljšega posameznika, saj ga Peter Brumen ni vpoklical za nastop na turnirju zaradi ne ravno najboljših šolskih uspehov. Tudi v tem se Brumen sploh ni spremenil. (av) / ŠPORT Sreda, 23. decembra 2015 2 1 nogomet - Predsednik Vidoni o srečnem letu za Vesno »Vse bolj ugledni in razpoznavni« Uvrstitev v deželni finale državnega pokala, ki bo v Manzanu 6. januarja, je za kriško Vesno lep uspeh ob že pozitivnem letu 2015. Po vrnitvi v elitno ligo so nogometaši Vesne prej pod taktirko trenerja Andree Zanuttiga osvojili 3. mesto, z Luiginom Sandrinom in nekaterimi spremembami v igralskem kadru se še vedno borijo za vrh lestvice najprestižnejšega deželnega nogometnega prvenstva. Danes bo kriško društvo nazdravilo uspešnemu letu, ko ob 19. uri v domu Alberta Sirka v Križu predstavilo tudi društveni koledar za leto 2016. Predsednik Roberto Vidoni ima več razlogov za zadovoljstvo:»Pokalni finale ni bil načrtovan. Odlično smo igrali na vseh pokalnih srečanjih in zdaj bomo seveda ciljali na zmago. Drugi finalist Flaibano je solidna ekipa. Obe moštvi imata po mnenju številnih enake možnosti za zmago. Za nas bi to gotovo bila prestižnega pomena. Prestižna pa bi bila tudi za slovenski nogomet v Italiji, ker nobena ekipa iz vrst slovenskih društev še ni osvojla tega pokala.« Napredovanju iz promocijske lige namizni tenis Kras uspešen na deželnem turnirju v Zgoniku V zgoniški telovadnici je minuli konec tedna bil na vrsti drugi letošnji deželni turnir. V najrazličnejših kategorijah je barve domačega društva branilo lepo število krasovk in krasovcev. V mladinskih kategorijah so rdeče-beli največkrat stopili na stopničke. Med najmlajšimi je bil Saša Paulina drugi, Erik Giacomini pa četrti. Darshika Bruni pa se je med predstavnicami ženskega spola okinčala z zlatim. Dobre uvrstitve zasledimo tudi v kategoriji dečkov, kjer je Luca Ceppa izgubil šele v finalu, Matteo Parenzan pa je bil četrti. Nastopali so še Romeo Nava, Erik Farinelli, Saša Paulina in Erik Giacomini. Medalje zasledimo tudi pri deklicah, kjer je Nikita Koren stopila na drugo stopničko, Jennifer Hrovatin pa na tretjo, Darshika pa takoj za njo. Med ka-detinjami je bila Jennifer spet »bronasta«. V moški kategoriji Over rank 453 se je Edi Bole uvrstil med osmerico, Tom Fabiani pa med šestnajsterico. V številčni konkurenci Over rank 2000 je omembe vredno 5.mesto Simoneja Giorgija. Nastopali pa so še Ettore Ma-lorgio, Luca Ceppa, Romeo Nava, Mat-teo Parenzan, Paolo Fabris in Roberto Trampus. Prav slednja sta skupaj z Ale-nom Corbatti igrala tudi v kategoriji Over X, kjer jih lahko zasledimo med dvajseterico. V kategoriji Top namenjena nežnemu spolu, je Claudia Micolau-cich pometla z vso konkurenco. Damjana Sedmak je osvojila bronasto kolajno, Monica Mosetti pa 4.mesto. Katarina Milič in Isabella Torrenti se nista prebili iz kvalifikacijske skupine. Trije kra-sovci so nastopili v kategoriji, namenjeni igralcem s posebnimi potrebami. Tudi tokrat je blestel Ettore Malorgio, za njim pa se je prvič tako visoko uvrstil Roberto Trampus z drugim mestom. Dobre uvrstitve je zaključil Corbatti s četrtim mestom. (R) primorski_sport facebook 4 je sledilo lansko tretje mesto, tudi letos je članska ekipa v ospredju. Ohraniti vidno mesto v samem vrhu elitne lige pa ni enostavno. Naša cilja sta sicer vedno ista: uveljavljanje mladih in obstanek v ligi. Mislim, da je danes govoriti o obstanku nelogično, saj nam za matematični obstanek manjka le 14 točk. V prvo postavo pa smo vključili še nove mlade igralce, ki so popolnoma zadovoljili. Tisti, ki so že lani bili stebri, pa so letos to še bolj. Mislim predvsem na Avdiča in Božiči-ča. Ekipa je vse bolj homogena, nov trener Luigino Sandrin je vnesel še dodatnega navdušenja in elana. Vesna je pred leti uveljavila ne samo mlade, temveč tudi domače igralce. Nekateri drugi mladi so zrasli drugje. Se v kratkem obeta še kak nov domači nogometni produkt? Nekateri nogometaši so izbrali druge poti. Jan Košuta, ki je domačin, nastopa s Krasom, tudi Nabrežinec Simeoni, ki je začel pri Vesni, je že več let nogometaš Krasa. Verjamem, da bodo v prihodnosti zrasli drugi. Na trenutnem spisku novih imen ni. Odlično sodelu- Nogometaši Vesne pozdravljajo navijače po derbiju elitne lige proti Krasu v Repnu fotodamj@n jemo s Sistiano, od koder se nam je pridružil tudi Erik Colja, Davidov brat. Važno je, da čim boljše delamo na mladinskem področju in da se čim več mladih približa članski ekipi. Elitna liga je prvenstvo, ki našemu društvu najbolj ustreza. Je po vašem mnenju vrnitev v elitno ligo in uveljavitev v tem prvenstvu spremenil tudi ugled društva v domači in širši javnosti? V zadnjih štirih letih je Vesna okrepila svojo podobo v celi deželi. V prvi vrsti zaradi igre, za kar nas je deželna nogometna zveza nagradila tudi s priznanjem za fair play in najboljši nogomet. Bili smo že razpoznavni po zadnjih sezonah, zadaj smo po obnašanju na igrišču še toliko več, kar velja skoraj več kot sami rezultati. Pri tem gre pohvala športnemu direktorju Paolu Soaviju. V juniju ga vedno vprašam, kako bo v novi sezoni, vsakič pa me pomiri in s pravimi izbirami zagotovi društvu, da doseže svoje cilje. Srečo imamo z domačimi nogometaši, ki so vezani na Vesnine barve, začenši s kapetanom Edvinom Carlijem, srečno roko pa smo imeli tudi pri izbiri nogometašev iz Slovenije. Zdi se mi, da drugje ni tako. Imeli smo tudi kanček sreče, da se je taka skupina sploh ustvarila in se še ohranja. (mar) Mladinska odbojka v znamenju petih setov UNDER 17 MOŠKI Olympia - Volley Club 3:0 (25:4, 25:4, 25:7) Olympia: Bensa, Cavallaro, Cotič, Hlede, Korbi, Pahor, Pellis, Princi; trener: Battisti. O tokratni tekmi ni veliko kaj pisati, kot pričajo že sami rezultati posameznih setov. Nasprotnik je bil preskromen in igralci Olympie so goste prekašali na celi črti v vseh elementih. (stc) Vrstni red: Olympia 24, Coselli in Futura 21, Gemona in Villains 18, Prata 17, Stella Volley 16, Win Volley 9, Travesio in Rojalese 6, Martignacco 5, Volley Club 1, Fincantieri 0. UNDER 16 ŽENSKE Na Goriškem Staranzano - ZB Doberdob Sovodnje 3:2 (25:15, 25:21, 18:25, 21:25, 15:13) ZB Doberdob Sovodnje: Braini, Colja (L2), Del Pino 7, Doria 0, Ferfolja 4, Frandolič (L1 ), Gerin, Juren 1, Kosič 20, Pacori 8, Ter-pin 4; trener: Lavrenčič. Po zaostanku 2:0 v setih so gostje reagirale in stanje izenačile. Zadnji niz bi lahko z malo športne sreče osvojile, žal pa ni bilo tako. Poznala se je odsotnost Gerinove, ki je zaradi poškodbe lahko samo s klopi spremljala soigralke, te pa so pokazale pozitivno reakcijo. Torriana Blu - ZB Doberdob Sovodnje 2:3 (19:25, 25:22, 21:25, 25:17, 10:15) ZB Doberdob Sovodnje: Braini, Colja (L2), Del Pino 6, Doria 3, Ferfolja 11, Frandolič (L1) 3, Gerin 0, Juren 15, Pacori 3, Terpin 8; trener: Lavrenčič. Soča Olympia je nastopila okrnjeno, saj kar dve standardni igralki nista igrali. To je prisililo trenerja, da je nekaterim igralkam spremenil vlogo. Prav zaradi tega je trener Lavrenčič povsem zadovoljen z rezultatom, saj so njegove varovanke znale reagirati in so se izkazale tudi rezervne igralke. (stc) Vrstni red: Pieris 30, Cormons in Torriana Giallo 27, Ronchi 25, Fincantieri 22, Mossa 18, Staranzano 13, Villesse in Soča Olympia 12, Minerva Millenium in Torriana Blu 6, Far-ravolo in Mavrica Arcobaleno 3. UNDER 14 ŽENSKE Mavrica Arcobaleno - Grado 3:0 (25:22, 25:23, 25:21) Mavrica: Balta, Birri, Ceresatto, Cotič, Falzari, Jarc, Komjanc, Kovic, Paulin, Tomsič; trener: Magajne. Tekma je bila zelo borbena, igralke Mavrice pa so se izkazale, saj so se v drugem setu po rahlem padcu koncentracije takoj zbrale in nadoknadile zamujeno. Zaigrale so vse igralke, pohvala pa gre Komjančevi. Staranzano - Mavrica Arcobaleno 1:3 (14:25, 12:25, 25:14, 20:25) Mavrica: Balta, Birri, Ceresatto, Cotič, Falzari, Jarc, Komjanc, Kovic, Paulin, Tomsič; trener: Magajne. Po prvih dveh suvereno osvojenih setih je zbranost pri igralkah Mavrice upadla, zvrstilo se je preveč neizsiljenih napak in gostiteljice so to izkoristile. V četrtem setu pa so vzpo- stavile začetno ravnovesje ter dobile set in tekmo. Vrstni red: Volley Ball in Mavrica Arcobaleno 18, Millenium 15, Grado 11, Pieris in Villesse 9, Staranzano 6, Fincantieri 3, Mossa 1, Ronchi 0. Na Tržaškem Skupina 1 Breg - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:23, 25:17, 25:13) Breg: Biagi, Lovriha, Maurel, Meton, T. Olenik, Salvi, Rapotec; trener: Drassich. Sloga Dvigala Barich: De Luisa, Fonda, A. in Ž. Furlan, Geletti, Gruden, Hrovatin, lurkic, Sanna, Skerk, Smeraldi, Starich; trener: A. Peterlin. Derbi naraščajnic je bil zelo enosmeren. Brežanke so prevzele pobudo v svoje roke in skozi celotno tekmo držale igro trdno v svojih rokah ter jo zelo dobro gradile. Zelo uspešno je deloval servis, ki je Slogo večkrat spravil v težave. Slo-gašice so vodstvo igre povsem prepustile domačinkam. V trenutku, ko je Breg prevzel vodstvo, pa niso več reagirale, kot da bi puško predčasno vrgle v koruzo in samo še upale na čimprejšnji konec tekme. (stc) Sloga Dvigala Barich - Oma Junior 3:2 (27:25, 20:25, 22:25, 25:16, 15:5) Sloga Dvigala Barich: De Luisa, Fonda, A. in Ž. Furlan, Geletti, Gruden, Hrovatin, lurkic, Sanna, Skerk, Smeraldi, Starich; trener: A. Peterlin. Po osvojenem prvem setu so domačinke popustile in naredile preveč osnovnih napak, da bi lahko dobile naslednja dva seta. Do prave spremembe v igri pa je prišlo v četrtem in petem nizu, ko so bile gostiteljice zelo uspešne v obrambi, kjer so polovile veliko težkih žog. Oma - Breg 3:2 (21:25, 26:24, 24:26, 25:8, 15:3)Breg: Biagi, Cova, Lovriha, Meton, L. in T. Olenik, Salvi, Rapotec; trenerka: Zeriali. Brežanke so na tekmi nastopile okrnjeno, zato je bila trenerka primorana spremeniti postavo. Prvi niz so gostje suvereno osvojile, naslednja dva pa sta bila zelo izenačena in vsaka ekipa si je na razliko prisvojila enega. V četrtem in petem setu pa je prišlo pri gostjah do pravega fizičnega in mentalnega padca. Vrstni red: Coselli 6, Oma in Breg 4, Sloga Dvigala Barich 2, Azzurra in Oma Junior 1. Skupina 2 Eurovolleyschool - Kontovel 2:3 (25:21, 16:25, 25:23, 16:25, 13:15) Kontovel: Blason, Ciuch, Degrassi, Emili, Husu, Marochini, Martini, Reggio, Salotto, Skabar, Starc; trener: Berlot. Kontovel je tesno zmagal, čeprav so bile nasprotnice, pri katerih je izstopala samo kapetanka, tehnično in fizično slabše. Kljub temu so se domačinke dobro upirale gostjam, ki pa so se v odločilnem setu zbrale ter dosegle pomembno zmago. Vrstni red: Poggivolley 6, Kontovel 3, Altura in Sokol 2, Eurovolleyschool in Virtus&Olympia 1. društvo( marjanka ban »SK Devin je dobro naoljen stroj« Smučarskemu klubu Devin se je po izkušnji rekreacijskega smučanja v najstniških letih zopet približala pred petimi leti. Sina je želela vključiti v svet smučanja in kolesarstva, društveni odborniki pa so jo kmalu povabili v odbor. Lani pa je bila imenovana tudi za novo društveno blagajničarko. Marjanka Ban (letnik 1973) je z izbiro zadovoljna, sicer jo je presenetilo dokaj bogato in razvejano društveno delovanje. Turistična agentka, ki je trenutno zaposlena kot uradnica, se je med leti že preizkusila v drugih društvih, prvič pa je bila imenovana za blagajničarko. Poleg pri SK Devin je bila tudi članica nabrežin-skega SKD Igo Gruden, odbojka-rica pri Sokolu in skavtinja pri SZSO. Svet športnih bilanc in računov ji je postal tudi lažje prebavljiv po obisku tečajev, ki jih ZSŠDI namenja športno-finančni birokraciji. »Sem tip, ki se ne otepa dela in se tudi težko izogibam prevzemanju odgovornosti, tako da tudi prošnji ostalih odbornikov, da prevzamem blagajniško mesto se nisem mogla odreči. Je sicer popolnoma normalno, da se starši bolj aktivnih otrok približamo tudi snovanju društvenega delovanja,« je dejala Banova, ki večere posveča društvenim papirjem in izdajanju izkaznic, vikende pa smučarji. »Pred leti sem še rekreacijsko smučala, a si nisem predstavljala, da je delovanje predvsem tekmovalne ekipe tako resno. Vse je že v naprej planirano, trenerji so zelo resni in vse teče kot dobro naoljen stroj. Poleg tega so otroci zelo vestni in požrtvovalni. Vsi se trudijo se, da bi kaj do-segli,«je prepričana blagajničar-ka, ki nadvse pozitivno ocenjuje odnose v odboru, tudi po bolj napetih sejah. Čeprav so zgodnje ure prebujanja in pot do smučišč v sobotah in nedeljah med vikendi za marsikoga zelo mučne, je smučanje še bolj vzljubila, saj je to tudi šport v sozvočju z naravo:»To ni problem, še manj za mojega sina, ki pravi, da je ves trud že poplačana ob 9. uri zjutraj, ko si s smučmi že na smučišču.« (mar) primorski_sport ^ fcuLfifefcer ce ontecchi Sreda, 23. decembra 2015 478 Št. 43 (4) Šepetajo: Barbara, Daniel, Denis, Katerina, Martina, Mateja, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu Če ti pošast ob strani stoji, strahu več ni Ko smo šumovci prvič zagledali pisane razigrane pošasti vseh velikosti in barv, nas je prevzela dobra volja. Na božičnem sejmu na trgu sv. Antona se je naš pogled takoj zaustavil na stojnici, na kateri so kraljevala ta nevsakdanja bitjeca. Pošasti Mostri 113 niso običajne pošasti: otrokom in odraslim pomagajo, da kljubujejo svojim strahovom in da se z njimi soočajo. Na tak način bolje razumejo same sebe in svoja čustva. Izdelane so iz posebnega blaga, kot oči imajo gumbe, namesto ust pa zadrgo. Na začetku je bil imaginarni Zamislila si jih je Tržačanka Roberta Cibeu, ki se je za Šum tako opisala: »Po diplomi na znanstvenem lice-ju sem se zaposlila na področju organiziranja kongresov. Trst me je kmalu začel utesnjevati in sem se odpravila po svetu. Pot me je vodila na kar tri različne celine, sedem let sem odkrivala drugačne načine življenja, nakar sem se spet vrnila v svoje rodno mesto. Vse različne izkušnje, ki so za časa mladosti zgle-dale le na ključna neuspela kombinacija med sabo nepovezanih elementov, so leta 2011 skladno zaživele v obliki podjetniške zamisli«. Takrat je po smrti matere doživljala težko življenjsko obdobje. Njen triletni sin Sebastiano, ki je ravno tako močno trpel zaradi boleče izgube babice, ji je začel pripovedovati o imaginarnem prijatelju, pošasti po imenu 113. Vprašal jo je, če bi mu lahko izdelala to pošast. Pravzaprav ni točno vedela, kako in kaj, a si je uspela z njegovo pomočjo ustvariti boljšo predstavo o imaginarnem sopotniku. Pošast mu je sešila na lastne roke in čeprav se je njej zdela kar precej grda, so jo sorodniki in prijatelji sprejeli z navdušenjem. Tako se je H začela zahtevna, a hkrati zadoščenj polna dogodivščina. Iz začetne igre oziroma iz osebne izkušnje matere in sina je nastal pravcati podjetniški projekt. Od 13. januarja 2015 je začela delovati tudi trgovina na Ulici F.Venezian 16, ki je obenem obrtniška delavnica, v kateri Roberta Cibeu s svojimi sodelavkami izdeluje pravcato goro najrazličnejših pošasti: »Tu lahko stranke same podoživijo magično vzdušje ustvarjanja pošasti in si izberejo zaveznika, ki bo pojedel njihove strahove. S težavami se uspemo boljše soočati, če se jih lotevamo tudi z ironijo, smehom, igro in kreativnostjo«. Sporočilo, ki ga podajajo ročno izdelane poša- da premostimo težave, ki nas pestijo. Pošast postane igrivo sredstvo čustvene komunikacije med otrokom in staršem ali pa pri vzpostavljanju čustvenega stika s samim seboj. Ta je obenem zaveznik, ki nam pomaga pri spopadanju z lastnimi pomanjkljivostmi«. Katera je tvoja pošast? Projekt se je v teku štirih let stalno bogatil. Roberta je vložila veliko truda v izboljšanje svojega tehničnega znanja. Obenem si je prizadevala, da bi se naučila čim boljše prisluhniti svojim sogovornikom in nato spremeniti temo pogovora v ročni izdelek. Trenutno tako obstaja nekaj več kot 15 razli- Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Trumpov uspeh malce spominja na naše prejšnje predsedniške volitve. Na njih si nihče ni mislil, da bo Borut Pahor, s tem ko je šival nogavice in čistil smeti, s seboj potegnil takšno množico ljudi.« Filozofinja Renato Salecl v intervjuju za Mladino Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna hudobnimi duhovi in drugimi zlobnimi bitji. Kot nam je povedala naša sogovornica, žal veliko otrok rabi podporo, ker se v šoli sovrstniki do njih nasilno obnašajo ali ker se počutijo osamljeni. Vedno več otrok si želi pošast proti napadom jeze (Mangiarabbia). Slednja prihaja z Marsa, ima rogove in barve ognja, po značaju pa je zelo prijazna. Veliko povpraševanje je tudi po pošasti Mangiabua, ki ima štiri roke, tako da nas lahko veliko objema, ko zbolimo. Zelo je ljubeča in je vešča pri vlivanju poguma med pogovorom z zdravnikom. Med vsemi pošastmi pa ostaja najbolj priljubljena pošast Mangiabuio. To je nočna pošast, ki ima lučko na trebuhu, v temi se torej sveti in ščiti sanje otrok v najhujših nočnih urah. Kaj pa odra- sti, je tako opisala: »Moj glavni cilj je podpirati otroke in odrasle, ko se nahajajo v težjem življenjskem obdobju. S tem, da najprej izberemo in se nato spoprijateljimo z izbrano pošastjo, začnemo postopoma sprejemati svoje šibkejše točke. Damo si možnost, I \ f čnihvrst pošasti, katerim je treba dodati neštete različice, ki jih izdela po naročilu, na podlagi posameznikove življenjske zgodbe. Med otroki so mdr. najbolj razširjeni strahovi pred ločitvijo od staršev, pred žuželkami, volkovi, sli? Na tržaškem božičnem sejmu je prevladovalo predvsem povpraševanje po pošasti Mangiansia, izvedenki za tesnobo, panične napade in raznorazne skrbi. Rodila se je na zvezdi Miaplacidus, na obrazu pa ima vedno zarisan sproščen izraz. Velik uspeh doživlja tudi Mangiatristezza, idealna pomočnica za vse melanholike in nostalgi-ke. Boj proti žalosti je njen vsakdanji Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se kruh, je zelo igriva, na trebuhu ima zašito veliko srce. O strahovih in čustvih premalo govorimo... Roberta Cibeu je prepričana, da kljub dejstvu, da strahovi pestijo čisto vsakega, se o njih premalo govori: »Premalo govorimo predvsem o čustvih. S tem projektom sem želela poudariti tudi ta vidik. Pošasti nam priskočijo v pomoč, vsakič ko ne znamo vzpostaviti pravilnega stika s svojimi čustvi. Ko nas drugi vprašajo :Ka-ko je?, odgovorimo v glavnem "dobro" ali "slabo". Koliko izmed nas pa je pripravljenih podrobneje opisati čustvene vzroke, zaradi katerih se počutimo na določen način? Koliko izmed nas na omenjeno vprašanje odgovori: "Sem žalosten, frustriran, prestrašen, jezen, presenečen, siten, ogorčen itd.?" Pomembno je, da poznamo svoja čustva, zato dajmo jih poimenovati.« Njena zamisel se izkazuje za zelo prodorno. Kdor si želi, lahko stopi v stik z ustvarjalko tudi preko socialnega omrežja Facebook. Obrtniški laboratorij v Kavani prejema naročila iz vseh italijanskih dežel, nekatera prihajajo celo iz drugih držav. Načrti za nadaljnje delovanje se kar kopičijo. V bližnji prihodnosti namerava izoblikovati spletno stran z možnostjo spletnega nakupa. S pomočjo interaktivnega programa bodo lahko vsi zainteresirani izbrali pošast, ki jim najbolj ustreza in ji tudi dodali lastne značilnosti. Več pa nam »mati pisanih pošasti« ni hotela razkriti. Všeč ji je namreč vedno znova presenečati ljudi. - Božič v predkrščanskih časih Božič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga katoličani in protestanti praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. Veliko ljudi pa verjetno ne ve, da sega praznovanje božiča še v predkrščanski čas, ko so mnoga ljudstva častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlom. Širom sveta je ta čas že dolgo čas praznovanja, saj zima res zaživi v vsem svojem sijaju in sonce zmaga nad temo. Več stoletij pred Jezusovim rojstvom, so nekdanji Evropejci obhajali svetlobo in rojstvo v najtemnejših dneh zime. Ljudje so se razveselili zimskega solsticija, ker so se lahko nadejali daljših dni in toplote, ki jim jo bo naklonilo sonce. Ob zimskem sončnem obratu so Praslova-ni praznovali rojstvo Svarožiča, Svarogovega sina, ki je poosebljal mlado sonce, ki v tem času doseže svojo najnižjo točko na obzorju. Po nekaterih podatkih je bil Svarog glavno božanstvo slovanske mitologije, prabog, imenovan tudi praoče. Vsekakor pa je nebesno božanstvo, saj etimološki izvor staroslovanske besede svaro pomeni "premikajoče se nebo". Pri južnih Slovanih se je Svarožič imenoval Božič. Ime izhaja iz osnove "bog" in končnice "-ič" in pomeni mali bog. Praznovanje Svarožiča se je do današnjih dni ohranilo v pokristjanjenem prazniku božiču, tako ime praznika kot njegova vsebina pa sta še predkrščanska. Drugo ime, poznano za to praznovanje je "koleda', ki je poznano tudi zahodnim in vzhodnim Slovanom. Ime prihaja iz osnove krog - letni cikel. V predkrščanskem času je bil namreč čas pojmovan ciklično in ne linearno, kakor danes. Iz besede koleda izhaja tudi kolednica, za ljudske pesmi, ki so se tradicionalno pele v času božiča in za šego koledovanja, ki je še danes poznana. Tretje ime poznano vsem Slovanom je "kračun", ki naj bi pomenilo "kratki". V Sloveniji se je spomin na praznik kračuna ohranil tudi v priimkih. Druga teorija izvora imena kračun pa pravi, da pomeni "prihod", kar ustreza latinskemu "adventus". Še eno ime praznika, ki je poznano Slovanom, je "ščodry večer" (v različnih oblikah pri vzhodnih in zahodnih Slovanih) in pomeni radodarni ali velikodušni večer. V Skandinaviji so severnjaki slavili "Yule" oz. zimski solsticij, in sicer vse od 21. decembra ter skozi ves januar. Očetje in sinovi so kot priznanje, da se je sonce naposled vrnilo, nanosih drv in kuriva, ki so jih potem seveda sežgali. Ljudje so se nato gostili in praznovali vse dotlej, dokler ni zmanjkalo kuriva in je ogenj dogorel, kar je včasih trajalo tudi do 12 dni. Severnjaki so verjeli, da vsaka iskra ognja predstavlja novega pujska ali telička, ki se bo skotil v prihajajočem letu. Tudi pri nas poznamo podobni zimski kres. Poleg kresovanja na kresni večer, praznika posvečenega Kresniku, so namreč prirejali kresovanje tudi na božični večer, 21. grudna oz. decembra. Slednje je bilo namenjeno mlademu soncu, Božiču oz. Svarožiču. Namen obeh navad je dati v temnih dneh soncu moč, da ne bi umrlo. Konec decembra je bil idealen čas za praznovanje tudi v drugih predelih Evrope. V tem času leta so zaklali večino živine, ki jim je tako pozimi ne bi bilo treba krmiti. Za mnoge je bil to edini čas v letu, ko so imeli na razpolago zaloge svežega mesa. Poleg tega je v tem času večina vina in piva, ki so ga proizvedli čez leto, fermen-tirala in so ga končno lahko zlili po žejnih grlih. Pavel Medvešček, zbiratelj ljudskega izročila, je na podlagi slednjega ugotovil, da so se na Banjški planoti, v Posočju in Slovenski Istri staroverski obredi opravljali še vse do prve svetovne vojne. Bili so strogo tajni, saj je krščanstvo staroverce preganjalo, zato so tudi staroverci navzven živeli kot kristjani. / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. decembra 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Panariello sotto l'albero 0.00 Film: Natale a Dubai (kom.) RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.20 Serija: Il tocco di un angelo 8.05 Film: Il mio non fidanza-to per Natale (kom.) 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.001 fatti vostri 13.0017.55, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.20 Film: La notte prima della notte di Natale (kom.) 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-019.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Film: Asterix & Obelix al servizio di Sua Maesta (pust.) 23.15 Generazioni RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? RAI4 13.55 Switched at Birth 14.40 Sword Art Online 15.00 Steins Gate 15.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.35 Andromeda 16.20 Star Trek: Enterprise 17.05 Novice 17.10 Xena 17.55 Film: I due cugini (akc., '82, r. in i. J. Chan) 19.30 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Film: Ip Man - The Final Fight (akc.) 23.00 Trono di spade RAI5 RAI MOVIE 13.35 Film: La ciociara (voj., '60, i. S. Loren) 15.20 Film: Amore senza confini - Beyond Borders (dram., '03, i. A. Jolie, C. Owen) 17.25 Novice 17.30 Film: Ponzio Pilato (zgod.) 19.20 Film: I soliti ignoti (kom., It., '58) 21.15 Film: 20.000 leghe sotto i mari (pust., '54, i. K. Douglas) 23.35 Movie.Mag 0.05 Film: The Sentinel (akc., '06, i. M. Douglas) RAI PREMIUM 11.30 Nad.: Un posto al sole 12.25 Nad.: Linda e il brigadiere 13.20 Nad.: Una buona sta-gione 14.15 Serija: Last Cop - L'ultimo sbir-ro 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.10 Serija: Un medico in fami-glia 16.55 Nad.: Cuori rubati 17.50 Novice 17.55 Serija: Cedar Cove 18.45 Nad.: Pasion prohibida 19.35 Nad.: Terra Nostra 20.20 Serija: Il commissario Manara 21.20 Film: L'amore proibito (dram.) 23.20 Serija: Lady Cop 0.10 Mister Premium RETE4 6.50 Serija: The Mentalist 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial- SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (22. decembra 2015) Vodoravno: Aman, Odo, parabola, ranjenec, Anatolij, tre, galaksija, Iza, Ku-štrin, Nat, Livij, zor, Ted, gare, Mode-na, androgenija, alias, tor, Ta, Jogan, S. R., arabeska, žar, Otto, oves, asteroid, I. T., asketinja, Istrani, stolar, at, Na, Apis; na sliki: Zdravko Kuštrin. lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: I tre giorni del Condor (spio., '75, i. R. Redford) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Un anno Dalla vostra parte 14.05 Le Alpi viste dal cielo 15.00 L'inso-spettabile talento delle piante 15.55 Film: Il tempo si e fermato (kom.) 17.30 Scara-mouche Scaramouche 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.40 Trans Europe Express 19.45 Shakespeare da scoprire 21.15 Cronache degli angeli 22.15 Money Art 23.15 Ghiaccio bollente 23.20 The Story of James Brown 21.15 Film: L'urlo dell'odio (triler, '97, i. A. Hopkins, A. Baldwin) 23.45 Film: Magnolia (dram., '99, i. T. Cruise, J. Moore) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Aktualno: Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Nad.: I segreti di Borgo Larici 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Film: Un bacio sotto l'albero (kom.) 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Nad.: Senza Identita 23.30 Nad.: Il bosco _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 10.10 Film: Un bianco Natale per Zeus (kom.) 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 19.00, 21.10 Nan.: Simpsonovi 14.10 Film: Un sempli-ce desiderio (kom.) 16.05 Film: Christmas in Wonderland (kom.) 18.05 Nan.: Camera Café 18.25 The Store of My Life 19.25 Film: Elf (fant., '03, i. W. Ferrell) 22.10 Nan.: I Griffin 23.10 Nan.: American Dad! 23.35 Live a Casa Tua _IRS_ 15.15 Film: Straziami ma di baci saziami (kom., '68, i. N. Manfredi) 17.15 Film: Gio-ventu bruciata (dram., '55, i. J. Dean) 19.15 Serija: Renegade 20.00 Serija: Walker Texas Ranger 20.55 Io l'ho visto 21.00 Film: Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni (kom., '10, r. W. Allen, i. A. Banderas) 22.50 Film: To Rome with Love (rom., '12, r. W. Allen, i. P. Cruz) LA7 7.3013.30, 20.00, 21.10, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Film: Brevi amori a Palma di Majorca (kom., It., '59) 9.45 Serija: McBri-de 11.30 Serija: La libreria del mistero 14.00 Kronika 14.20 Serija: Jack Frost 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.15 Serija: Josephine, ange gardien LA7D 16.55 Jamie Oliver: Il mio giro d'Europa 17.55 Jamie Oliver in America 18.55 David Rocco: Dolce vita 19.25 Semplicemente Ni-gella 20.05 Jamie Oliver: Super Food 21.05 Film: Jalla, Jalla 22.50 Fischia il vento _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.15 Fra-telli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Af-fari di famiglia 21.10 Film: Stonehenge Apocalypse (zf) _DMAX_ 12.30 18.35 Affare fatto! 13.20 Storage Wars Canada 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Affari in vali-gia 19.30 Come andrà a finire? 21.10 Come è fatto il cibo USA 22.00 X Machines 22.55 ...Fuoco! SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Umetni raj 12.25 Nan.: Anica 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.45 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Pravljica o zlati uri 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Inf-odrom 18.10 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.00 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 21.25 25 let po plebiscitu 22.10 Odmevi 23.15 Nad.: Vzhodnoberlinska saga SLOVENIJA2 7.00 18.55 Risanke in otroške odd. 8.20 Zgodbe iz školjke 9.20 Točka 10.35 10 domačih 11.05 17.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.45 Vikend paket 16.05 Dober dan 18.00 Nan.: Fina gospa 19.35 Infodrom 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Film: Zapelji me (dram., Slo., '13) 21.25 Trije tenorji - Rojstvo legende 22.40 Čas za Manco Košir 23.30 Odd.: Bleščica _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Me-ridiani 15.25 Dok.: Šport brez meja 15.55 23.35 Potopisi 16.25 Boben 17.20 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Kraji in običaji 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 Webolution 21.00 28. Mednarodno srečanje pevskih zborov Izola 21.40 City Folk 22.20 Still Quartet 23.05 Najlepše besede POP TV 6.201 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menù di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 7.00 Risanke in otroške serije 8.25 10.00, 11.10, 12.20 TV prodaja 8.40 Enostavni obroki Rachel Allen 9.10 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 10.15 Sanjski moški 11.25 Kuharski dvoboj tortic 12.35 17.55 Nad.: Usodno vino 13.40 Odločilni trenutek 14.40 Nad.: Plamen v očeh 15.45 Serija: Kar bo, pa bo 16.4518.55, 21.55 Novice in vreme 20.00 Film: Sam doma (kom., '90, i. M. Culkin) 22.30 Serija: Kosti 23.25 Serija: Kralji bega KANAL A 7.0018.00, 19.50 Svet 7.55 Risanke in otroške oddaje 8.05 14.15 Serija: Odbita rodbina 8.30 14.45 Serija: Mrhi za šankom 8.55 Nad.: Terra Nova 9.50 Nan.: Naša mala klinika 10.50 12.00, 13.45 Tv prodaja 11.05 15.20 Serija: Lepo je biti sosed 12.15 Film: Božični lov na glave (kom.) 16.20 Film: Naključni božič (druž.) 18.55 Serija: Komisar Rex 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Vertikala smrti (akc.) 23.20 Film: Prevarana talka (krim.) 21.10 Film: A Gillian per il suo com-pleanno (dram., '96, i. M. Pfeiffer) 23.00 Film: Madison (dram.) TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.0019.00 Trieste in diretta 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Film: Per favore, non toccate le vecchiette (kom.) _LAEFFE_ 10.40 13.35 Il cuoco vagabondo 12.40 Bourdain: Cucine segrete 14.40 Il re dello street food 15.50 Silvia, pepe quanto basta PLANET TV 12.00 Tv prodaja 12.30 Nad.: Sulejman Veličastni 13.40 Nad.: Esperanza 14.35 23.00 VREDNO OGLEDA Sreda, 23. decembra Laeffe, ob 21.05 Jalla, Jalla Švedska 2000 Režija: Josef Fares Igrajo: Fares Fares, Torkel Petersson, Tuva Novotny in Lalek Pourkarim Josef Fares je švedski režiser libanonskega rodu, ki se je lotil do nedavnega skoraj nerazumljivih družbenih in kulturnih težav sinov in predvsem hčera tistih priseljencev, ki so pred več leti zapustili rojstne države a se nočejo sprijazniti z dejstvom, da morajo z novim domom sprejeti tudi navade in običaje tistega področja. Roro je sin libanonskih priseljencev, ki so si uredili življenje na Švedskem. Nekega dne spozna prikupno Švedinjo Liso, v katero se kaj kmalu tudi zaljubi. Ko se končno odloči, da o svojem drznem in skoraj upornem podvigu obvesti starše, ga seveda doleti neljubo presenečenje. Pri njemu so zbrani sorodniki, ki so na tem, da mu predstavijo bodočo ženo, hčerko libanonskih znancev ... Serija: Škorpijon 15.45 Nad.: Želite, milord? 16.45 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Nad.: Talenti v belem 19.00 21.05 Danes 19.25 23.50 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 21.25 Film: Božični kupid (rom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Med-praznična prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Dolga pot - Begunske zgodbe otrok v prvi svetovni vojni (piše Vili Prinčič); 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (pripravlja Marija Merljak); 12.15 Živali se oglašajo (pripravlja dr. Damijana Ota); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Slovenska Talija v Italiji; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh - 1. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Proslava ob 25-letnici plebiscita; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D ob 12.15 se bo urednica Vida Valenčič v intervjuju z Društvom za zaščito živali dotaknila malo poznane teme in sicer krutosti, katere so deležne živali v cirkusih. Skoraj vsak izmed nas je že bil v cirkusu in vsakdo odhaja od tam z različnimi občutji. Le redki se zavedajo, kakšno grozljivo ozadje in žalostne zgodbe živali skrivajo pisana šotorska platna. Cirkus predstavlja eno najstarejših zvrsti zabavanja ljudi, obenem pa tudi eno najbolj skrajnih oblik zlorabe živali. V imenu zabave za ljudi so živali v cirkusih dnevno ustrahovane, mučene in psihofizično zlorabljene. Ob 14.10 pa bo na sporedu štirinajsta in zadnja oddaja iz niza o zgodovini slovenskega gledališča pri nas z naslovom Slovenska Talija v Italiji. Bogomila Kravos bo podala zaključni pregled gledališkega življenja v Trstu od začetkov do prve polovice dvajsetega stoletja. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 23. decembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Tudi v naslednjih dneh se bo anticiklon afriškega izvora raztezal nad vso osrednjo in južno Evropo. V nižjih plasteh ozračja se bo zadrževal vlažen zrak. V četrtek bo temperaturna inverzija manj izrazita. V spodnji nižini in v priobalnem območju bo v glavnem oblačno z meglicami, ponekod bo možna tudi megla. V zgornji ravnini in v predalpskem pasu bo v glavnem oblačno. V notranjih območjih hribovitega pasu pa bo verjetno več jasnine zlasti v višjih legah. Pojavljale se bodo izrazite temperaturne inverzije. Danes bo v zahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno, drugod bo deloma jasno. Ponekod na jugozahodu bo občasno ro-silo ali rahlo deževalo. Zjutraj bo po nižinah megla. Čez dan bo ponekod pihal šibak jugozahodni veter. S V hribih bo jasno do zmerno oblačno vreme. Ničta izoterma se bo nekoliko spustila a v visokogorju bo še vedno preto-plo za ta letni čas. V nižinskem pasu in ob morju bo pretežno oblačno vreme z meglicami. Ponekod se bo pojavljalo ro-senje. Jutri bo v severni Sloveniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Hillary Clinton ohranja vitko postavo s paprikami WASHINGTON - Kampanja za predsednika ZDA je naporna, saj divji urnik ne dopušča veliko časa za zdravo prehranjevanje. Tako je bilo včasih, danes pa demokratka Hillary Clinton pazi na postavo s pomočjo pekočih paprik. Kandidati veliko potujejo, prenočujejo v hotelih in včasih so pač pojedli, kar jim je prišlo pod roko. To pa je bila izrazito nezdrava na hitro pripravljena ali sploh ne hrana, ki je v ZDA zelo razširjena. Clintonova med kampanjo zavrača pice in si privošči paradižnike, namesto svinjskih zrezkov si položi na mizo mešano solato, posladku se večinoma odpove, vse skupaj pa podkrepi z rednimi izleti na hitro hojo in jogo. Posebej pa prisega na ugodne prehrambne posledice pekočih paprik in feferonov. Zaspanost morda posledica preveč spanja BERLIN - Občutek zaspanosti tekom dneva je lahko pri človeku posledica prevelike količine spanja, ugotavlja direktor centra za medicino spanja v Berlinu Ingo Fietze. Zato poziva tiste, ki se po sedmih ali osmih urah spanja zbudijo čili in vedri, da vstanejo in začnejo dan. Fietze izpostavlja, da to ne pomeni, da je 10 ur spanja preveč in da bo povzročilo dnevno utrujenost. »V bistvu bi bilo treba spati toliko, kot zahteva vaše telo,« je dejal. A ljudje se pogosto, potem ko se zbudijo, v postelji preprosto le obrnejo na drug bok ter zadremajo. »A telo ne pade nazaj v globok spanec,« pojasnjuje Fietze, zato oseba ne bo bolj sveža in bodra, ravno nasprotno.