229. številka.
Ljubljana, v petek 6. oktobra 1899
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto IS gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 glđ. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon št.
Svobodna šola — svobodni
učitelji.
i.
Ni še dolgo tega, kar je pisala po dr. T. G. Masarvku urejevana revue „Naša doba": „S tem da je država v učni načrt šole, katero je prevzela v svojo oskrbo, uvrstila i religijo ter je poučevanje tega predmeta kakor tudi nadzorstvo nad njim dala popolnoma v roke cerkve, s tem je dala klerusu priložnost, izkoristiti gostoljubnost nove šole k boju proti nji." — Čitajoč le-to spomnil sem se znanega boja, ki je pred nekoliki desetletji v Franciji divjal in katerega je povzročil minister Falloux s tem, da je v francoskem parlamentu predložil načrt zakona, ki naj bi povrnil duhovništvu nekdanjo oblast nad šolo. Spomnil sem se na govor jednega največjih francoskih republičanov, znamenitega pisatelja Viktorja H u g o t a, ki je možato nastopil v parlamentu proti nameri klerikalne armade. Navedem naj ta govor v celoti, da vidite, kako je sodil ta veliki genij naroda francoskega!
„Najprvo povem, kaj hočem in česa nočem. Hočem veliko šolo, katero naj urejuje država. Nobenn občina ne bodi brez šole, nobeno glavno mesto brez visokih šol. Hočem videti prosveto v celi deželi. Hočem povsod vsaj solnčni trak, ki bode sijal na vsaki dom in ga ogreval; hoče mi se vrelca, ki bode okrepčal vsaka prsa. Priznavam, da bode za to treba znatnih materialnih žrtev : slutim, da se vse to sreča dosežna le z velikimi težavami; vendar mi je vse to princip, kateri se obistiniti mora, kakor hitro okolnosti dovolijo. Hočem svobodo poučevanja pod nadzorstvom naroda, pod nadzorstvom lajikov. Guizot je dejal: v zadevah prosvete, pri poučevanju naroda mora biti država lajik.
„Česa pa nočem? Nočem, da bi v šolah naših bil vzduh nasičen s kadi lom, da bi škofje sedeli v najvišjem šolskem svetu — nočem, da bi bil vzprejet Falloux-ov predlog-   Vidim  v njem roko
LISTEK.
V III. razredu.
(Spisal W. K o s i a k i e \v i c z.) (Konec.)
„Zakaj bi te ljudi poštenega dela zaničeval?" se je uglobil grof v socialno-filozofične misli ter se obrnil s prijaznim nasmehom k očetu, kateri mu je začel na dobrovoljen način pripovedovati svoje potne doživljaje.
sAli večkrat potujete?"
„0, da, vsakega četrt leta enkrat."
„Li stanujete tu?"
„Da. Tu imam prodaj alnico."
„Gotovo s čajem?"
„Ne, z milom."
„In kam potujete Vi?"
„V Kutno. Tam stanuje moja sestra."
„In oskrbite se vedno s popotnico?"
„Mi zajutrkujemo zmeraj pred vožnjo."
,Po poti pa jeste v drugič?"
„Ne."
. Mislil sem, ta kokoš ..." .To je vezilo za mojo sestro." .Ali je" rada pečene kokoši?" • »Oh, jako rada!"
„Taka vezila so torej v navadi mej •. mej... mila rji," si je mislil grof. Čutil
klerikalcev in tesno mi je ... kajti prijatelj sem svobode! Ni mi prišlo še nikdar na misel, da bi poskribiral versko poučevanje. Vem dobro, da ga nam je baš sedaj treba bolj nego kdaj poprej. Jaz ho čem učenje Kristove cerkve, ne pa učenja Farizej cev; jaz hočem verski pouk, ne pa pouk hinavstva; jaz hočem ljubezezen in pravico v čistem otroškem srcu, ne pa sovraštvo in predsodkov.
.In zato sem proti predlogu.
„Ne zasledujem nobene osebe v temle zboru, ne tožim nikogar, ali pravim, da tu plava jezuitski duh!
„Ne vidim ga, ali za to ima on tenko uho in sliši me. Zato govorim naravnost k njemu! Vedite torej, da bi nikdar ne zaupal otroka Vašim rokam; kajti Vi bi mi ga zkazili v imenu svobode. Star je običaj Vaš, da vsikdar, kadar skujete nekako novo verigo, zakli-čete: evo svoboda! Da, Vi vsako proskribiranje imenujete osvobojenim.
„Nimam jezuitov za cerkev, kakor nimam bresta za hrast. Jezuviti so para-sitje cerkve, katero zato nazivajo svojo mater, da jim služi za deklo.
„Pustite cerkev, to pravo cerkev, kakršno je hotel Kristus, na miru! Ta ne hrepeni po gospodstvu, ta je v sebezataje-vanju velečastvena; ta ni velika v kom-plotih, temveč v pokori. Pravo versko poučevanje je usmiljena sestra pri postelji bolnika, je sveti Vincencij de Paula, kateri skrbi za okužence, je škof marsejski sredi ginečih od kolere, je oni nadškof pariški, ki dviga križ nad jekom državljanske vojske ne boječ se smrti. Ta cerkev Kristova je hotela prinesti ljudstvu miru, ali klerikalna, jezuvitska stranka ji je napovedala boj. Ta cerkev je pravila ljudskemu duhu: ti si nesmrtnik — ali jezuvitska stranka že od prvih vekov dviga rame, da ubije ljudskega duha, da uniči vsako misel, vsaki napredek njegov. 0 n a j e b i 1 a , k i j e filozofa Cam-p a n e 11 a mučila; ona je bila, katera je Jana Husa izročila plamenom, ona je
se je užaljenega. Veselje, razmotrivati ljudske šege, ga je minilo, zaničevanje do ljudi nižjih slojev se je zopet povrnilo v njegovo dušo. Eno postajo dalje se je poslovil milar; podal je grofu svojo veliko, žuljavo roko.
Grof je prekoračil parkrat malo čakalnico, da bi morda našel kakega znanca. A zaman. Vrnil se je v ta prokleti rumeni zaboj, kjer je vladala vsled novih potoval-cev neznosna gnječa.
Glad ga je kmalu nehal mučiti. Seveda se ne bi branil grižljeja, pa naj bi bil tudi kos črnega kruha, a bolečine, v katerih so se krčila vsled lakote njegova čreva, so ponehale.
To je trajalo nekaj časa. Na postaji Grodzisko se mu je zopet vrnila misel na jed. Poželjenje je postalo le še hujše, še bolj divje. Oslabljen, brez moči je naslonil grof svojo glavo na steno vagona.
.Pomaranče, sardele, kruh!"
Grof je skočil instinktivno pokonci ter pogledal skozi okno. Mimo se je primajala stara Židinja s preobloženo košaro različnih slaščic. .Zdi se mi," je šinilo grofa v glavo, „da stane kosec belega kruha kopejko, to sem nekje čital." Postal je živahen, ozrl se je, je-li ga nihče ne vidi, potem je vprašal: .Koliko stane bel kruh?"
bila, ki je vrgla Kolumba v ječo, zato, ker je ljudstvu razkril novi del sveta . . .
„Ko bi bil ljudski mozek knjiga, črtali bi in mazali bi po njem... oh, gorje! In vi še hočete, da se Vam izroče narodi na vzgoje-vanje!? Poglejte na svoje učence n a Špansko, v Italijo!... Vi hočete .svobodo poučevanja?" To je: vi hočete imeti privilegij, da bi bili oproščeni od, nadzorstva naroda, da bi razun vas se ne smel nikdo brigati za šole, v katerih se ljudstvo vzgojuje. — To je vaša .svoboda" : ničesar ljudstva ne naučiti.
.Poglejte v Italijo, od katere se je cela Evropa naučila čitati, a sedaj, hvala jedino Vam, sama čitati ne zna; a Španija, v kateri se je najprvo vsedla rimska kultura, dobila je od klerikalizma kot doto sveto inkvizicijo, katera je oddala plamenu preko pet milijonov 1 j u d i j . . .
Klerikalna stranka, katera je Italijo skazila, katera je Španijo uničila, hoče sedaj i Francije se polastiti.
Ali bodite pozorni s svojo dobro voljo! To je zapeljiv poskus, ali tudi nevaren. Iz njega morejo nastati strašne posledice, ne toliko samo za Vas, kateri hočete religijo prenesti iz zakristije in izpo-vednice na javno tržišče.
„Vi mi ne zaupate, vi me slabo razumete. No, hočem Vas vsaj še varovati. Oprt na svojo minulost, smem reči, da je Franciji potreba reda, ali pravega reda, ki ne počiva v tišini, temveč v delu, ne v konfisciranju mislij, temveč v razširje-vanju idej! — Kako? Vi zakonodajalci, Vi hočete Francijo zadržati v njenem razvoju ? Vi hočete udušiti duha v njenih sinovih, da naredite iz njih prazne mumije? Vi snivate na ne-gibljivosti sredi vekov napredka in nadej? Vi pokazujete nemoč sredi toliko volje ? Pravim Vam, z jednim kolenom že v grobu stoje: Vi, kateri nočete n i -kakega napredka, imeli bode t e revolucijo. Glasujem proti načrtu".
„Dve kopejki."
„Kaj? ... To je preveč."
„Jaz moram tudi kaj zaslužiti."
Grof je molčal, ves rudeč se je obrnil proč. Njemu nasproti je sedel sedaj mož začrnelega obraza s ščetinastimi, rumenimi brki.
„Ali ne veste, kdaj bomo v Varšavi?' je začel govoriti.
„Na-a," je mrmral grof osorno.
„Ali se tudi peljete v Varšavo?1
„Hm ..."
Toda mož se ni dal ostrašiti, začel je iznova pogovor. Govoril je jasno in pametno. Grof ga je radovedno pogledaval ter je odgovarjal že nekaj prijaznejše — samo da bi si pregnal čas. Slednjič je razgrnil mož sveženj, iz katerega je vzel kos črnega kruha in belo, mastno meso.
„Morda bi bili tako prijazni ter bi jedli z menoj," je dejal grofa, mej tem ko je potegnil iz žepa navaden zaklopen nož.
Grof ga je pogledal ter zopet zaradel.
„Kaka situvacija, kako sitna situ-vacija!"
„Vzemite nekoliko tega prekajenega mesa, prosim," ga je povabil sosed z dobrovoljno uljudnostjo.
Grof se je odločil, da ae odzove tema nenavadnemu povabilo.   Povžil je s
Kritični dnevi.
Od Drave, 4. oktobra.
Prestali smo že nekaj kritičnih dnevov; dosti pa jih imamo še pred seboj. Slovenci, ki stanujemo daleč od velikih in večih mest, zasledujemo pozorno vse korake de-želnozborske večine in njenih delov, kolikor se da to s pomočjo časnikov storiti.
Iznenadilo nas je poročilo, da naši državni poslanci niti vsi niso prišli na pogovor in posvetovanje v Ljubljano, ko smo stali pred ministrsko krizo. V takih slučajih pa je vendar dolžnost vsakega poslanca, da se gane, da zapusti za nekaj ur svoj navadni posel, da pokaže na zunaj, da se zaveda važnosti trenutka in svojih dolžnosti nasproti klubu in svojim volilcem!
Nam volilcem nikakor ne zadostuje, da za celi klub govori in sklepa le par poslancev; tega nikakor ne odobravamo! Tudi to nam ne ugaja, da ni načelnika kluba, kojemu pripadajo naši poslanci, na Dunaju, kadar so vsi drugi permanentno na Dunaju! Če mu manjka časa, naj pa odloži načelništvo ! Ako se boji stroškov, tedaj sploh ni za tako častno mesto !
Gotovo pa je, da bi se zveza 35 poslancev kot del večine upoštevala, ako bi načelstvo izpolnjevalo svojo dolžnost točno in v celem obsegu !
Mi danes ne vemo, ali je bil načelnik krščansko-narodne zveze pri cesarju v av-dienci ali ne; (Opom. ured.: ni bil.) ko so bile zastopane vendar celo male in neznatne frakcije državnozborske manjšine! Ali je to častno in koristno za našo delegacijo in nas volilce ? Gotovo ne!
Predrzno vsiljevanje s^ tudi nam studi; čepenje v zapečnjaku, mirno gledanje in čakanje ob strani, da drugi stvar dože-nejo, to pa odločno obsojamo! Zahtevamo pa energično sodelovanje od strani naše državnozborske delegacije, varovanje naših interesov in strankinega ugleda! Manje ne moremo od naše delegacije tirjati, ker ne smemo. Ergo premenite Vašo taktiko!
tekom kruh in meso, vse se mu je zdel jako ukusno.   Prva lakota je bila potola-žena, — o kolika slast!
„Ko bi mu mogel dati sedajle deset rubljev, bi bil srečen," si je mislil grof.
Iz govorjenja je bilo spoznati, da je mož ključar ter da ima v ozki ulici delavnico, v kateri dela s svojim sinom. Pripovedoval je o sebi z odkritostjo priprostih in dobrih ljudij.
Tožil je o potrebi, slabih časih, češ, da delo vsled tega zastaja ter si je težko prislužiti suhega kruha, zlasti ako je rodbina mnogoštevila. Za vsak kosec dela se treba naravnost bojevati, otroke treba po šiljati v šolo .. .
Grof se je čudom čudil.
„Ta ubogi mož. ki sam težko dela, deli s tujcem, katerega slučajno sreča, svoj grižljej! On pač ne sluti, koliko uslugo mi je storil. Kaj bi mogel zanj storiti? Aha, popravila na svojem gradu izročim njemu. Tudi za njegovega sina preskrbim kaj."
Previdno je poizvedel ključavničarjevo ime in naslov ter si oboje zapisal. Čutil se ni le zadovoljnega, marveč radostnega, in zabaval se je prav uljudno s sosedom.
„Kako se bo jutri to skrbipolno lice zjasnilo!" si je mislil grof ter se je že naprej veselil razkošja tega pogleda. „
T LJubljani, 6. oktobra. K položaju.
Včeraj popoldne se je zbral v parlamentu pomnoženi izvrsevalni odsek desnice ter je imel skoraj tri ure dolgo sejo. Jugoslovane so zastopali posl. dr. Ferjančič, Povše in Vuković*. Sprejela se je sledeča resolucija: Stranke desnice ostanejo tudi nadalje v zvezi ter so odločene, realizirati svoj skupni program. Stremile bodo zlasti za tem, da se končno ustavi jezikovni boj na temelju z ustavo zajamčene enakopravnosti vseh avstrijskih narodov, in da se ustvari vlada, ki odgovarja razmerju večine. — Ministrski načelnik grof Clary je povabil k sebi tudi slovenske poslance drja. Ferjančiča, viteza Berksa in PovSeta. Ti poslanci pojdejo h Clarvju danes. — Za „Grazer Volksblattom" se izjavlja sedaj tudi Ebenhochovo glasilo, ,,Lin-zer Volksblatt" proti obstrukciji. Omenjeni list piše, da za nemško-katoliško stranko odprava jezikovnih naredeb ne more biti casus belli, in sicer že zato ne, ker se ta stranka za naredbe nikdar ni potezala, in ker se je vedno potezala za nadomestitev naredeb z zakonom. Linški klerikalni list se izreka proti temu, da bi se manjšina terorizirala ter priporoča, naj bi se bolj oziralo na želje manjšine. — „N. Fr. Presse" poroča, da hoče nova vlada poklicati na Dunaj vse deželne predsednike in namestnike, „da se informira o razmerah v posameznih deželah". To bodo krasne informacije! — Dunajski listi javljajo, da se sestane državni zbor med 17. in 20. oktobrom, a da se prekličejo jezikovne naredbe že te dni. Jezikovni zakon za Češko se naznani takoj v prvi seji, predloži pa pozneje. V prvi seji se pa predloži predloga za podporo vsled povodenj poškodovanim krajem. Te škode se cenijo na 15 milijonov gold. V eni prvih sej predloži nova vlada tudi državni proračun. Te dni se zasedanje državnega zbora, ki je le odgođeno, zaključi ter se zbornica znova konstituira. Voliti bo razne odseke in predsedstvo. Desničarski krogi — zlasti klerikalci — žele, da ostane predsednik še nadalje dr. pl. Fuchs. Ako bi pa ta ne hotel več sprejeti predsedstva, naj bi se izvolil ali dr. Ebenhoch ali baron Dipauli. Proti drju. Kathreinu pa se izreka več poslancev radi njegovega omahljivega značaja. Ali naj bi se izročilo eno podpredsedniško mesto manjšini, še ni odločeno. Pravice nimajo nemški opozicionalci nobene. Dokler so bili oni večina, so obdržali vedno vsa mesta za-se. Vsekakor pa v pod-predsedstvo ne sme noben obstrukcionist. VVolf naznanja še vedno, da bode njegova »stranka" zabranila volitev delegacij, a kaj naj opravi 5 poslancev! No, tudi Schonerer-janec Tiirk se je izrekel proti obstrukciji pri volitvi delegacij. Nemška narodna in napredna stranka.
Mauthnerjeva skupina je izgubila svojega načelnika, ker je posl. Mauthner imenovan členom gospodske zbornice. Zategadelj se misli ta skupina priklopiti sedaj nemški napredni stranki. Hkratu pa se mislita nemška napredna in nemška narodna stranka tesnejše z vezati, ako ne do cela zediniti. Zmerna napredna stranka se bode vsled te zveze spremenila v radikal-
se bode začudil, ko ga pokličejo v mojo palačo, da spravi bogato plačilo!"
Grofove poteze je polepšal posmehljaj, in neka radost se je polastila njegove duše.
„Varšava!" je rjovel kondukter.
Vendar!
Grof se je olajšan oddahnil ter stegnil svoje ude, kateri so bili od trde klopi kakor strti.. .
„Pomislite, gospodje", je pripovedoval grof nekaj dni pozneje, „kakšen doživljaj se mi je pred kratkim pripetil ..."
Pripovedoval je tako humoristično, da so se vsi zelo zabavali. Ko se je vračal domov, pa si je mislil grof: „Toda tega ključavničarja moram poplačati, kraljevo poplačati. Storil mi je takrat veliko uslugo."
Po preteku enega tedna, je imel grof zopet priliko pripovedovati svoj doživljaj. In zopet se je spomnil vrlega ključarskega mojstra.
„ Pošljem mu sto rubljev, to bode vsekakor kraljevo plačilo".
Toda utisi naslednjih dnij so bili tako različni in so se tako menjali, da je končno grof svoj dogodek s pridnim ključavničarjem vred pozabil popolnoma, kakor da ga ni nikdar doživel.
nejfio stranko, kajti radikalna narodna stranka gotovo ne postane zmernejša. Tako se spreminjajo polagoma tudi doslej obzir-nejše in narodno tolerantnoj še stranke v radikalno nacionalne, in Wolfove ideje ob-jamejo kmalu vse avstrijsko nemStvo, iz-vzemši klerikalce. Nemci se vedno bolj kon-solidujejo, njihov program postaja t ak<5 čim dalje bolj jednoten, s tem pa pridobiva njihova taktika vedno večjo moč. Kako drugače pa je v desnici! Klerikalci pritiskajo na odločno zastopanje desničarskega programa vedno kakor mrzel curek, in desnica je zaradi tega taktično nejedina in zato tudi brez takega vpliva in brez take moči. kakoršno bi imela sicer velika desnica! Iz Srbije.
Dunajski „Information" pišejo iz Belega-grada, da je izgubil ministrski predsednik, dr. Vladan Gjorgjevič" Milanovo zaupanje, ter da je sedaj pod kontrolo Milanovih ogle-duhov. Gjorgjevič se bode moral umakniti takoj, ko dobi Milan moža, ki bode poslušen izvrsevalni organ Milanovih naklepov. — Ker so se pojavih v srbski armadi neki, baje nevarni znaki nezadovoljnosti, je moral vojni minister, general Vučkovid nedavno ukazati polkovnikom, naj imajo pred svojimi polki patriotične govore. In res so zbrali polkovniki svoje polke na dvoriščih raznih vojašnic ter jih opominjali, naj bodo zvesti in vdani kralju in Milanu. General Vučkovid sam je azistiral tem govorom v nekaterih vojašnicah v sijajni uniformi ter obdan od bleščečega plemstva. — Skupščina v Nišu se je otvorila s prestolnim nagovorom, ki pa se je dotaknil minolega preganjanja ra-dikalcev in prekega soda samo mimogredč.
Angleška vojna s Transvaalom.
Boerci nadaljujejo svoje prodiranje proti Natalu. Zasedli so že več važnih krajev ter utrdili hribe s topovi. Angleži se že pripravljajo, da zapuste* Natal. Včeraj ob 5. uri popoludne je potekel rok, katerega so stavili Boerci Angliji, da umakne svoje čete od transvaalskih mej. Ako dotlej Angleži niso zapustili svojih postojank, se je v Južni Afriki začela včeraj vojna. Angleški liberalni listi pišejo odločno proti vojni. „Daily Telegraph" pa piše, da bodo Angleži vsekakor zmagali, kajti vojska Boercev šteje le okoli 20.000 nediscipliniranih vojakov, Johannesburga sploh ni možno braniti, Pretorija pa je utrjena jako slabo. N6, bodočnost pokaže, ali se bodo dali Boerci res kar z mokro cunjo ugnati v kozji rog. Zgodovina bojev z Boerci govori docela drugače !
Naše barje.
(Dalje.)
Nepozabljeni cesar Frančišek I. je dne 2. marca 1835 umrl.
S tem je prva za osuševanje najbolj plodovita doba sklenjena. Prerez jezov pod mestom in prekop pri Vodmatu uplivala sta najbolj na osuševanje barja.
Naslednja druga doba od smrti cesarja Franca do zdaj se loči od prve po tem, da je navdušenje, katero je s prvega prešinjalo vse kroge, začelo močno pojemati. Pri vsem tem ni bilo vodilnega moža. Kapital znal si je naklonjenost vladajočih krogov pridobivati s tem, da je v patriotične namene kak prispevek donesel. S tem si je pogladil pot do mnogovrstnih koncesij. Kmetijsko vprašanje je izgubilo vedno več upliva, da je slednjič ob vso veljavo prišlo. Načela veljavna pred letom 1835. so izgubila veljavo. Kmet se je pustil od samokoristnežev v mrežo ujeti, da je potem sam sebi pogubno jamo kopal.
Veščak projektant je bil navezan na mišljenje svojega referenta, zato so pa tudi vsi poznejši nasveti neki ekstrakt dobrih namenov,zmešan s koristolovstvom kapitala. Toda zasledujmo dalje razvitek izboljšanja barja.
Cesar Ferdinand nastopivši vlado je nemudoma z dvornim dekretom 11. oktobra 1836. zaukazal, da se od njega očeta pričeto delo konča, ter da se po navedenih točkah osuševanje nadaljnje. Francesconi opominjal jih je še jedenkrat na napačnost črte Cornovea in njih slabe nasledke, a zaman.
Za ta dela je bilo težko podjetnika dobiti, zato se je samo nekoliko v cesarskem grabnu kopalo, a druga dela so s cesarjem Frančiškom zaspala. Bržkone se je dvorno stavbinsko vodstvo naveličalo kabal ljubljanskih hidrotehnikov in osuševalnih komisarjev, kateri so bili le za zmešnjave,
ter pustilo delo možem, ki niso bili niti zmožni navaden obdelovalen načrt skrpati.
Tudi cesar Ferdinand se je večkrat v Ljubljani mudil, in po moči za to skrbel, da bi delo ne zaspalo, toda tiste vneme za barje ni bilo več kot prejšnje čase.
Pod vlado sedanjega cesarja Frana Jožefa se je nameravalo konec storiti pritožbam barjanov zaradi množečih se po-vodnij. Tudi ta vladar se je trudil dedščino Marije Terezije dognati. Pustil je po načrtu ministerialnega svetnika Baverja sestaviti načrt za končno rešenje tega vprašanja 1. 1858. Pričelo se je trebiti najprvo cesarski graben, kateri se je za 4' ponižal, potem pa tudi Ljubljanica. Vršilo se je globljenje obeh vodotokov in stavba novega mostu čez cesarski graben, od leta 1860.—1861. potrosilo se je v to okoli 200.000 gld., katero svoto so država, dežela in interesenti po tretjini plačali, k temu je še mesto z 10.000 gold. pripomoglo. Toda zaželjenega smotra se ni doseglo. Ljubljanica se je o povodnji nekoliko znižala, a topila in topi barijsko polje bolj in bolj.
Načrt ni slonel na načelih Šemerla in Francesconija, saj so mu bile že prej; koje beli dan zagledal, tla od zgoraj spodkopana. S prodajo grajščine na Fužinah je bil kupec pogoj sprejel, da mora jez na vsakkratno zahtevanje erarja podreti. Na prošnje posestnika tega grada, Fid. Terpinca, odne-havala je vlada od teh pogojev bolj in bolj, in slednjič je samo še pravica na deželni deski intabulirana, da more erar od te graj -ščine zahtevati, da jez za 4' poniža. (Dalje prih.)
Slovensko gledališče.
(„Jernej Turazer". — Drama v treh dejanjih. Spisal Filip Langmann. Poslovenil J os. Mazi.)
Delavsko vprašanje, ki je danes na dnevnem redu, je dalo že mnogim drama-tiškim pisateljem snov za igre, ki so imele večji ali manjši uspeh. In s čim se lažje upliva na posamezni stan z odra, ako ne z igro, ki je živo in resnično zajeta iz njegovega življenja senčne, bedne strani?
Izmed proletarskih dram je v poslednjih letih med najboljšimi, najuspelejšimi baš Langmannova drama „Jerner Tura-zer", ki so jo sinoči prvič igrali na slovenskem odru.
Jernej Turazer štrajka s svojimi tovariši in hoče ž njimi vred, da odpravijo iz tvornice mojstra Klepla, kateri je brezčuten, tiranski izkoriščevalec in samopasnež. In to poj de lahko, ker ga toži delavka Ana Zar-nikova zaradi raz žaljenja časti, a glavna priča je Turazer, ki lahko s prisego potrdi Kleplovo krivdo. Turazer, pošten mož in skrben oče dvojih otrok, živi v dobi štrajka v veliki bedi, ki jo je povečala bolezen Jer-nejčka, starejšega sina. Žena njegova, ki dela v neki drugi tvornici, služi le 80 kr na dan. Bedo Turazerjevo nam slika pisatelj tudi z opravo njegovega stanovanja, kjer vidimo kuhinjo in sobo pod jednim stropom le jedno posteljo, v kateri leži bolni Jernejček, a drugi otrok, „fletna punčka" — kakor je rekla gdč. Slavčeva — pa leži v samokolnici. Mož in žena spita menda stoje, ali pa na stolih za mizo. Zdi se nam, da je ta ubožna oprava vendar preubožna, zakaj Turazer, ki ljubi svojo družino, in ki je še pred štirinajstimi dnevi služil pošteno plačo, bi vendar lahko bolj opravil svoj stan. Langmann pa je hotel takoj s početka že z zunanjostjo uplivati na notranjost.
Jernej Turazer je torej zapal bedi. A on je pošten mož, in čista vest mu je velik zaklad. Klepl pa ve, da zmore denar vse. Pride torej k Turazerju in mu ponuja 200 gold. nagrade in 1 gld. 70 kr. na dan plače, če bo jutri pričel v njegovo korist, t. j. če bo dejal, da ni natanko čul Kleplovih, Ano Zarnikovo žalečih besed. A Turazer je pošten mož, in čista vest mu je velik zaklad. Odpro se pa zatvornice njegovi ženi, ki ga prepriča, da je poštenost, obzirnost in druge take reči — luksus, da se naj usmili bolnega Jernejčka, kateremu je treba tečne in obile hrane, ako hoče, da okreva. In to izda! Turazer vzame denar, priča za nedolžnost Kleplovo in spravi delavko Marijo, sestro Anino, v zapor.
V Turazerjevi duši pa se zbudi črv, ki ga grize in razjeda do neprebitnih bolečin. Vse, kar se vrši dalje v igri, je slikanje tega duševnega trpljenja. Vrhunec obupnosti pa dožene Turazerjeva dušna bol, ko mu umrje Jernejček, ker se je preobjedel, in dojenček objednem. Da mu umrjeta oba otroka na-
jedenkrat, se to zdi Turazerju šiba božja, ki ga je pravično udarila. Ta gradacija notranjega viharja je slikana izborno in je nemara jedina pripravila Langmanna, daje spisal igro. Vse drugo, kar je v nji, se nam zdi okrasek in pripomoček k popolnejšem;; uplivnejšemu efektu.
Turazer neče iti za pogrebom svojih otrok. Ostane doma in preklinja nesrečno svoje življenje. Nekoliko utehe najde v besedah tovariša Dolfeta, ki mu pravi, da je težko biti človeku poštenemu, če nima ni česar jesti — ne „za jesti", kakor smo čuli sinoči ali po krivdi prelagateljevi, ali po nepaznosti igralčevi. Od utrujenosti zaspi V spanju se mu prikaže Jernejček. To ga zgrabi toliko, ker meni, da je tudi njegovo krivo pričanje vzrok, da mu je moral otrok umreti — da sklene, da se hoče sam ovaditi sodišču. In to tudi stori — in igra je končana.
Langmannu se pozna, da je pazno raz motrival gibanje delavstva. Sam je menda uradnik neke delavske bolniške blagajnice torej je imel za to dovolj prilike in os ve dočil nas je o tem z drugim dejanjem, ki je realistično do popolnosti. Da je pa gledal v duše proletarcev in videl njih misli, nam izpričuje filozofija Turazerjeva, ko išče vzroka svoji veliki duševni bedi. Vsa ta neprisiljena prirodnost in vse te žive, jasne celo kričeče barve nam napravljajo igro simpatično, in naše duše se oglašajo v sočutnih zdihih . . .
Sicer bi pa zlasti ta igra ne uspela, če bi jo igrali nespretni, mrtvi igralci in igralke.
Jerneja Turazerja je igral g. Inemann. ki je izvel svojo nalogo dovršeno. Imponira! nam je posebno v prvem dejanju, ko je igral težak duševni boj, in v zadnjem de janju, ko je igral z bolestnimi izrazi v besedi in mimiki ter končno z ono resignacijo, ki zbuja sočutje. V maski in igri prav dober Klepl je bil g. O r e h e k, takisto g. H o u s a kot Dolfe, g. Verovšek kot Kopač, gosp. Polašek kot Petrič, gosp. Kranjec kot Krapš ter g. Deyl, ki je izvrstno pogodil delavca Mokrina, le v prvem dejanju je govoril dokaj nejasno. V manjših ulogah sta se izkazala gg. Veble in Danilo.
Turazerjevo ženo je igrala gospa Danilova, ki zasluži za lepo igranje pohvalo in priznanje. Gospa Danilova je pač izvrstna naša igralka! Izvirek življenja in gibanja v drugem dejanju je bila gospa Pol a kova, ki je žela za realistično svojo igro posebno priznanje. Ugajala nam je tudi gdč. Slav čeva v ulogi Ane Zarnikove. Ustvarila je v igri in obleki značaj, o katerem dvomimo, da bi se ne udal Kleplu. Pa če bi ne bilo njenega odpora, bi ne bilo drugih konfliktov in prizorov. Pisatelj bi moral torej Ani dati simpatično masko. Gdčna. Ogrinčeva je igrala Dolfetovo ženo, ki je v igri prav za prav nepotrebna. Jernejček je bil pač sam. — otrok. Konštatovati moramo, da je lepo funkcioniral tudi statistični aparat.
Sploh je bila uprizoritev skrbna in začetki posameznih dejanj točni, kar samo hvali g. režiserja. Gledališče je bilo obiskano tako — tako . . . —a—.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. oktobra.
— Osebne vesti. Imenovani so gg. Baltazar Bebler in Jos. M o h o r č i č , kan-celijska pomočnfka pri deželnem sodišču v Ljubljani, ter g. Fr. Ur banči č, kance-lijski pomočnik v Kranju, za sodne kance-liste, in sicer prvi za Idrijo, drugi za Kozje in tretji za Žužemperk. — Pisarniški pomočnik v Sežani, g. Jos. Piščanec, je imenovan sodnim kancelistom v Podgradu. — Gospč. Marica Str nad, učiteljica pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah in znana pisateljica, je stopila v pokoj.
— Občinske volitve v Slavini. Včeraj popoludne, ko je bil naš list že izdan, dobili smo brzojavko, ki nam je sporočila veselo vest, da je narodna napredna stranka pri občinskih volitvah v Slavini v vseh treh razredih sijajno zmagala. Ta vest nas je toliko bolj vzradostila, ker je bila Slavina, nekdaj trdnjava napredne misli, vsled osebnega vpliva nekaterih mož nekaj let sem v klerikalnih rokah. Toda prebivalstvo je naposled spoznalo, kolika nesreča je klerikalstvo in letos se ga je zopet otreslo. Zavednim volilcem: Slava!
— Sumničenja. ,La Pensće Slave" nas  je  počastila  z   odgovorom. Morda
misli đon Jakić, da bođemo zopet reagirali. Pa nam se na misel ne pride. Iz dolgega njegovega članka je „Slovenec* prevzel dva odstavka: da slovenski rodoljubi »vsaj v Trstu8 naš list po kavarnah z izrazom nevolje mečejo od sebe, in da se je naš list izneveril plemenitim in vzvišenim idealom, za katere so ga zasnovali rodoljubi, odkar je prevzel nalogo, zagovarjati Drevfussa in odkar je naše uredništvo postalo informacijski urad za „N. Fr. Pr" Kako Jakideva tovaršija naš list po tržaških kavarnah premetava, nam vražje malo mari in tudi glede Drevfussa ne bomo izgubili nobene besede več. Le dve tri naj rečemo o trditvi, da je naše uredništvo postalo informacijski urad za »N. Fr. Presse". Jakić ve prav dobro, da je lagal in Kalan ve, da je laž ponatisnil, ali oba sta pristaša načela, da namen posvečuje sredstva. In kako je ta laž nastala? Beseda prinese besedo, pes pa kost, pravi star pregovor. „ Slovenec", ki sliši travo rasti in bolhe kihati, je pred kratkim nastopil s trditvijo, da naš stalni dunajski poročevalec dobiva iz našega uredništva informacije o slovenskih stvareh. To bi pač nič čudnega ne bilo, saj je tudi poročevalec velikih čeških listov. »Slovenec0 pa mu je dalje očital, da porablja te informacije tudi za „Neue Freie Presse". Dokazov za to sicer ni navel, a čemu tudi, ko mu njegovi bralci verjamejo tudi brez dokazov. Jakić je to hitro pograbil in na podlagi „Slovenčeve" trditve kar na kratko proglasil naše uredništvo za informacijski urad „Neue Freie Presse". To kost je včeraj pograbil Andrej Kalan in jo z najnedolžnejšim obrazom prezentiral svojim bralcem, misleč si, tako, zdaj pa bomo to struno nekaj časa ubirali in ta ali oni bo to le verjel, če je tudi predrzna katoliška laž! S tem sumničenjem in obrekovanjem misli »Slovenec", da pokrije in-famno izdajstvo, ki ga je storila njegova stranka v „Vaterlandu", kjer je priznala, da je Celje za slovenski narod „fremdes Gebiet", da je vsak korak, ki ga Slovenec v Celju stori, provokacija Nemcev in priznala, da so provocirani Nemci prav storili, ko so pobijali Slovence in Čehe.
— Izvanredna plenarna seja odvetniške zbornice kranjske vrši se jutri, dne 7. t. m., ob 3. uri popoludne v pisarni zborničnega predsednika. Na dnevnem redu je pred vsem razgovor o odredbi predsedstva c. kr. višje deželne sodnije v Gradcu glede odmerjenja odvetniških troškov.
— Slovensko gledališče. Kakor smo že včeraj naznanili, se bode pela jutri tretjič Leoncavallova nova, tako dobro uspela opera „Glumaci", ki se potem za dalje čase ne bode ponavljala, ker pridejo na vrsto druge opere, in sicer iz starejšega repertoirja „Čar o strele c" in »Prodana nevesta", kot prihodnja noviteta pa bržkone že Smetane velika dramatična opera „D a 1 i b o r". V zadnjem stavku včerajšnje notice se je vrinila tiskovna pomota, katero so č. čitatelji itak si že sami popravili. Čita naj se pravilno: Pred opero izvaja se „Igra Pikć", v kateri je najod-ličnejši člen slovenske drame, g. Inemann
0 priliki gostovanja v Pragi žel največjo pohvalo. — V tej velezabavni šaloigri, ki se že več let ni igrala, je režiser g. Inemann julija meseca t. 1. slavil kot gost narodnega gledališča v Pragi prave triumfe. Praški kritiki Inemanna v tej igri niso mogli pre-hvaliti. „Politika" pisala je o njem, da je igral ulogo Rocheforriera popolnoma v duhu Friderika Haaseja, sodobnika in rivala štirih D. severja: Devrienta, Dessoira, Doringa, Davisona, da je prodrl s svojo igro z naj-odličnejšim vspehom ter se izkazal izvrstnega salonskega igralca. „Katoličke" listytt nazivajo njegovega Rocheferriera »kabinetni kos igralske umetnosti, podan z bravuro dovršenega umetnika". Takisto nemore „Hlas naroda" prehvaliti njegovega v ka-rakterizovanji dovršenega, finih detajlov polnega igranja, spominjajočega na nepozabnega I. L Kolarja — Jutri nudi se torej
1 ljubljanskemu občinstvu prilika občudovati našega v Pragi s takim občudovanjem sprejetega umetnika v jedni njegovih naj-virtuoznejših ulog, neovržno pričujoči o Inemannovem igralskem ženiju. — Ta mesec bodo slovenske predstave še dne 7., 10., 13, 15., 17., 19., 21., 24., 27.. 29. in 31. — Prva dramska noviteta bode Stritarjeva izvirna igra »Logarjevi", ki se uprizore prvič v torek 10. t. m. — V petek 13. t. m. izvajala se bo po večlet-
nem prestanku zopet priljubljena opera »Čarostrelec".
— Shod v Tomaju. PiSe se nam: Dne 8. t. m. priredi dr. Gregorčič v Tomaju shod, na katerem bo govoril o političnem položajn.
— Obrtno n adzorniitvo. Graška „Tagespošta" javlja, da se namerava teritorialna razdelitev obrtno - nadzorniških okrožij tako premeniti, da postane Štajerska zase posebno okrožje, Kranjska in Koroška pa se ločita od Štajerske in se združita v posebno okrožje.
— Rekord vožnja 10 km z vodičem na Tandem-motorju Gospod »Iros" bo vozil v nedeljo, dne 8. t. m. razun »match-a" Ferković Iros, tudi rekord 10 km ali 25 krogov. Kot vodič bo fungiral »Tandem-m o t o r", ki dospć, kakor se nam je iz Gradca že brzojavilo, v soboto v Ljubljano. »Match" in vožnja na motorju bo za Ljubljano nekaj popolnoma novega; zatorej upamo, da se si. občinstvo v prav obilnem številu te dirke udeleži tem bolj, ker je klub žrtvoval za to dirko prav veliko svoto. Vstopnice razprodaja gospa Šešarek v Šelenburgovih ulicah; bicikliške pa klubovi sluga in blagajnik.
— Dirka kluba slovenskih biciklistov ,,Ljubljana" se bo vršila pri vsakem vremenu v nedeljo, dne 8. t. m. Ker bo ta dirka zadnja v tem letu, in ker sta na programu dve prav interesantni točki, vabi odbor prav uljudno še tem potom vse prijatelje kolesarskega športa, osobito one na deželi, da posetijo to dirko v čim mogoče obilni množini. Ker bo dirka trajala k več* jemu do pol 5. ure, mogoče bo vsem Dolenjcem, odpeljati se z vlakom ob 6. uri 55 minut, Gorenjcem ob 7. uri 15 min. in Notranjcem ob 5. uri 38 min. ali ob 7. uri 45 min. zvečer.
— Županska kriza v Trstu. Včeraj zvečer je imel tržaški občinski svet, jako zanimivo sejo. Župan je lakonično naznanil, 1.) da je državno sodišče zavrnilo pritožbo občinskega sveta glede prepovedane naprave plošče v spomin na shod laških županov dne 15. januvarja 1899; 2.) da je isto sodišče potrdilo uničenje sklepa, s katerim se je razveljavil mandat Nabrgojev; 3.) da sta se dr. Luzzatto in Jurij B e n u s s i odp ovedala časti prvega ozirom druzega podžupana in 4.) da so občinski svetniki Luzzatto, Benussi, Vene-zian, Mazorana, Costellos, Morpurgo, Ven-tura, Vianello, p' Angeli in Piccoli izstopili iz mestne delegacije, to je po našem iz magistratnega odseka. — Občinski svetnik Cimadori je obžaloval ta korak najboljših mož občinskega sveta", in je predlagal, naj župan stori kar je primerno, da bi oni umaknili svoje odpovedi. Dosedanji podžupan, Luzzatto je izjavil, da tega ne stori, in se sploh delal jako užaljenega v svojem konstitucionalnem prepričanju. Njemu so se pridružili razen jednega tudi vsi drugi. Župan na vsa očitanja ni nič odgovoril, nego suhoparno naznanil, da pride v prihodnji seji na vrsto volitev o&eh podžupanov in novih členov v delegacijo. S tem je strašno razkačil »Piccola". Ta mu očita, da je nalašč povzročil krizo, hoteč se odkrižati imenovanih mož, in primerjajo ga ošabnemu Viljemu II., ga opominja, da se smatra Viljem po milosti božji nemškim cesarjem, dočim je tržaški župan izvoljen po svobodnih obč. svetnikih.
— ,,Vdovsko učiteljsko društvo" in ,, Narodna šola". Ti dve društvi sta včeraj imeli v telovadnici II. mestne deške ljudske šole svoji letni zborovanji. Najprej je zborovalo „Vdovsko učiteljsko društvo" pod vodstvom g. Rezek a. O društvenem delovanju je poročal gosp. K cel j, o denarnem stanju pa g. C e puder. Društvo ima sedaj 117 členov in podpira 18 vdov in 25 sirot. Dohodbov je imelo 5107 gld. 89 kr., troškov pa 5070 gld. 40 kr. Društveno premoženje znaša 55.445 gld. 70 kr. in se je nabralo tekom 38 let. — Zborovanju »Narodne šole" je predsedoval g. Razinger. Društvo je imelo 2422 gld. 55 kr. dohodkov in 2255 gld. troškov, njegovo premoženje znaša 2534 gld. 51 kr. V odbor so bili izvoljeni gg.: Anton Razinger (predsednik), Jakob Dimnik (podpredsednik), Josip Čepu d er (tajnik), Alojzij K cel j (blagajnik), Eng. Gangl, Ivan Kruleč, Fr. Raktelj, Jurij Rezek in Fr. Trošt
— Nesreča. Božjastni tesar Jakob Zupan iz Starega dvora je v Radečah padel s strehe Pogačni kovega mlina in se je ubil.
— „Naroana čitalnica". Na sestanku »Narodne Čitalnice", dne 4. oktobra izvolil se je veselični odbor z g. dr. Jenkom na čelu, ki bode prirejal v dogovoru s stalnim odborom in slovenskimi damami zabave v bodoči sezoni.
— Nova poitalijančevalnica. V Kmetih, popolnoma hrvatski vasi blizu Umaga, ustanovi »Lega nazionale" italijansko ljudsko šolo. Pripravljalni koraki so se že storili.
— V Opatiji se mude sedaj vsi štirje otroci bolgarskega kneza in ostanejo tam dlje časa.
— Pogreza se 141etni Jožef Pajk iz Zagoric v stiškem okraju.
— Samomor. V Bistrici pri Št. Ru-pertu se je dne 3. t. m. obesil posestnik Josip Zaje. _
* Potres v Smirni. O strašnem po-resu v Smir ni poroča neki francoski list, da se je začel 22. septembra okoli 4. ure zjutraj ter trajal 30—40 sekund. Potres so čutili tudi v Carigradu. V Ortaru so se porušile vse hiše; iz razvalin so izvlekli 50 mrtvecev. V Sarakioju se je podrla polovica hiš, a nastal je požar, ki je uničil še ostala poslopja. Tu so našli do 150 mrtvecev.
V Denisliju se je porušilo tri četrtine hiš. Mrtvecev blizu 200. V Našli j u je podrto devet desetin starega in jedna tretjina novega mesta. Življenje pa je izgubilo 37 oseb, ranjenih je bilo 30. ČinainBozdogan sta napol podrta. V K ara s u je ostalo samo nekaj novih hiš. V A i dinu je 400 hiš de loma porušenih, deloma hudo poškodovanih. Mrtvih 28, ranjenih 30. Porušena je tudi železniška proga. Med Sarakiojem in Aidi-nom je počila zemlja in iz nje je planila voda, ki je odnesla 1000 ovac in pastirja. Tako je po vseh mestih in vaseh veliko število mrtvecev in ranjencev. Groza vlada še sedaj, in beda je nepopisna.
* Ščuva nje kristijanov v Perziji. V perzijskem trgovinskem mestu Kasvin, katero leži mej Teheranom in Reštem, iz-b ruhnil je nstanek proti kristijanom, kakor posnamemo iz »Peterburgskih Vjedomosti"
V ta nstanek je moralo poseči vojaštvo. Vzrok ščuvanja je bil, da je smatralo perzijsko, v Kasvinu živeče občinstvo cesto Enseli-Kasvin, katero so zgradili pred nekaj časa Rusi, kot oskrumbo islamisma. Razsajajoča množica je podirala hiše kristijanov ter ropala njih imetje in premoženje. Deset kristijanov je bilo težko ranjenih.— Kristijani so brzojavili za pomoč šahu, ki je obljubil, da kaznuje jako strogo krivce.
Vodje razsajajoče množice so bili drugi dan s palicami tepeni.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 6. oktobra. Državni zbor se skliče na dan 18. okt. Tekom tega tedna se na povelje nemške obstrukcije zaključi zasedanje parlamenta. Na ta način se ogne levica potrebi, umakniti mnogoštevilne svoje nujne predloge. Levica zahteva zase mesto prvega podpredsednika, dasi tedaj, ko je imela moč v rokah, ni nikdar prepustila manjšini nobenega mesta v predsedništvu Ce bi se desnica udala, bi s tem kapitulirala
Dunaj 6. oktobra. Včerajšnje seje desničarjev sta se udeležila tudi bivša ministra Kaizl in Di-pauli. Glavni govornik je bil dr. Bi-linski, ki se je močno zavzemal za ohranitev desnice. V istem smislu so govorili Dzieduszvcki, dr. Fuchs in dr. Kathrein. Zastopnik slovenskih poslancev se je izrekel za ohranitev solidarnosti desnice, zlasti pa izjavil, da ostanejo Slovenci na vsak način solidarni s Čehi. Zastopniki češkega kluba so izjavili, da smatrajo razveljavljenje jezikovnih naredeb za udarec v obraz češkemu narodu, in da bodo zato z vso eneržijo nastopili proti novemu ministrstvu. Češki govorniki so izjavili, da računajo v tem boju proti novemu ministrstvu na podporo desnice, zahtevajo pa za-se glede boja proti vladi gotovo svobodo ter bodo vsled tega zavzemali v desnici izjemno stališče.
Dunaj 6. oktobra. Seja izvrše-valnega odbora desnice je trajala včeraj od 4. ure popoludne do 7. ure zvečer.  Zastopani so bili vsi
klubi desnice. Po jako živahni razpravi je bila sprejeta naslednja resolucija. Stranke desnice ostanejo tudi še nadalje v zvezi med seboj in hočejo njim skupnemu programu pripomoči do uveljavljenja, zlasti bodo delale na končno rešitev jezikovnega vprašanja na podlagi ustavno zajamčene ravnopravnosti vseh avstrijskih narodov in na ustanovitev vlade, ki bo vzeta iz večine.
Dunaj 6. oktobra. Clary je danes vzprejel Ebenhocha, Kathreina, Pallfija, Ferjančiča inPovšeta. Nasproti Ferjančiču in Povšetu je nastopil kakor odposlanec nemških ob-strukcionistov, češ, levica zahteva, da Fuchs in Ferjančič ne prideta več v p rezi d i j, Fuchs zato ne, ker je bil člen tistega prezidija, ki je poklicalo policijo v parlament, Ferjančič pa zato ne, ker je z blejskim svojim govorom provocira 1 mirne celjske Nemce. Oči-vidno je, da je dopis infamne kranjske-klerikalne izdajice v »Vaterlandu" dosegel svoj namen. Z ozirorn na predrzne zahteve nemške manjšine je potrebno, da desnica odločno pokaže svojo voljo, sicer bodo Clary in njegovi pod Wolf-Schonererjevo komando stoječi prijatelji si res še domišljali, da so sami na svetu.
Dunaj 6. oktobra. Sekcijski šef in vodja tiskovnega oddelka, dr. R o s n e r pride v ministrstvo za Gališko na mesto ministrom imenovanega Chl?dow-s k e g a. Rosner si je v vseh žurnali-stičnih krogih s svojo koncilijantnostjo in postrežnostjo pridobil najsplošnejše spoštovanje. Njegovim naslednikom je imenovan ministrski podtajnik dr. K a r-minski, ki je bil prej okrajni komisar v Šleziji.
Dunaj 6. oktobra. Clary je nekaterim poslancem desnice rekel, da predloži tak jezikovni zakon, da bodo Čehi ž njim lahko zadovoljni. Cehi mu bodo odgovorili, da pristoja samo njim samim določiti, s čim so lahko zadovoljni, ne pa Clarvju in njegovim prijateljem.
Dunaj 6. oktobra. Clary je pustil Čehe vprašati, če ostanejo na Dunaju, da bi se mogel ž njimi pogajati. Namignilo se mu je, naj jih ne vabi, ker bi utegnili povabilo odloniti.
Dunaj 6. oktobra. Nemški naci-onalci dosegli so z grožnjo, da razbijejo celo tretjo kavarno v Pratru, da so se Čehom za jutrišnjo njihovo slavnost obljubljeni prostori odpovedali. „0std. Rundschau" je izven sebe radosti, da se je to s hudodelstvom doseglo, češ, pokazalo se je, da so Nemci gospodarji Dunaja.
London 6. oktobra. Na borzi je včeraj nastala velika, a kratkotrajna panika. Ob polu 6. uri popoludne je vlada razglasila, da vojna še ni napovedana, dasi je včeraj ob 5. uri popoludne pretekel rok 48 ur, ki ga je transvalska vlada določila v svojem ultimatumu, s katerim je zahtevala, naj se angleška vojska umakne od meje. Vlada bo zahtevala od parlamenta 96 milijonov gold. kredita. V konferenci zapovedujočih generalov se je konsta-tovalo, da je angleška vojska v Afriki dovolj močna, da se ubrani Trans-vaalcev.
London 6. oktobra. Iz Pretorije se poroča, da je Kriiger začasno zaključil narodno skupščino. Poroča se dalje, da so Transvaalci zasedli Lain-genek, in da so na potu proti Majuta-hillu. Topničarstvo je zbrano pri Glene-neju. S tem je pot v Pretorijo zaprta. Angleški general Svmons se pripravlja, da se s svojo vojsko umakne iz utrjenega mesta New-Castle, ker podpore ne more dobiti, in torej tega mesta ne more ubraniti.
Izjava.
Današnji letni občni zbor se je izjavil soglasno, da popolnoma odobruje soglasno izvolitev gg. Hribarja in dr. Tavčarja častnima členoma naše dične „Zaveže", in to v zavrnitev nekaterih časopisov, kateri trde" nasprotno.
Učiteljsko društvo za goriški okraj
v Gorici, dne 5. oktobra 1899. Tajnik: Predsednik: Krizman. Jug.
v * lekarnarja Brad? -Ja kapljice
za želodec, prej znane tuđi pod imenom Ma-rijaceljske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva čim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo CC. Čitatelje, da pri naroČilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v inseratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kaprice za želodec pristne.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo -
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
StekleniCica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (20—40)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
ML. L.enstck-a v IJubijani.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 9._ Dr. pr. 947.
V soboto, dne 7. oktobra 1899.
Tretjikrat:
Crlumači.
(Pagliacci.)
Muzikalna drama v dveh dejanjih in s prologom. Besede in glasbo zložil R. Leoncavallo. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli. Pred tem:
Igra Pike.
Šaloigra vjednem dejanju. Slobodno po francoski poslovenil Miroslav Vilhar. Režiser g. R. Inemann.
Blagajnica se odpre ob 1. uri. — Začetek ob       uri. — Konec ob '0. uri.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peli. polka teopold II. št. 27.
V torek, 10. oktobra: Prvikrat: „Logarjevi". Igra v štirih dejanjih. Spisal Jos. Stritar.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. oktobra: Minica Horvat, strojnikova hči, 14 mesecev, Stari trg St. 34, vnetje možganske mrene.
Dne 4. oktobra: Avgust Prekuh, starinarjev sin, 1 mesec, Stari trg št. 20, pljučni katar. — Štefanija Barzvnska. računskega podčastnika hči, 2 dni, Dunajska cesta št. 50, življenske slabosti. — Marija Šega, poštnega sluge hči, 2 leti, Marije Terezije cesta št. 9, vnetje sapnika. — Marija Novak, mestna uboga, 72 let, Karlovska cesta št. 7, vodenica.
Meteorologično poročilo.
Vttina nad morjem s06-2 m.  Srednji mračni tlak 736-0 mm.
Sh o		Stanje
	Čas opa-	baro-
»j	zovanja	metra
O		v mm.
5	9. zvečer	737-3
6.	7. 5j atraj	7354
<	2. popol.	735 4
Bi?
Tefcovi
Nebo
11
14'6 sr. jzahod
13*1 si. sever 174 brezvetr.
jasno
oblačno dež
Srednja včerajšnja temperatura 14 8°, nor-male: 12200.
ID-ULZiSLjsira. borza
dne" 6. oktobra 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru . avstrijska zlata renta . . . . Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Ogereka zlata renta 4e/0. . . . Ogerska kronska renta 4°/0 . . Avstrc-ogerske bančne delnice .
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci.....
C. kr. cekini........
93ST Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld.
99 gld. 40		kr.
99 ,	25	rl
117 ,	40	n
99 ,	—	■
116 „	—	
93 ,	95	•
901 ,	—	■
362 ,	25	
121 .	05	
59 ,	05	n
11 .	80	n
9 ■	57	n
44 „	40	n
5 ■	70	n
Henrik Juh naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, odnosno matere, tašče in svakinje, gospe
ki je po dolgi, mučni bolezni, včeraj ob tričetrt na osem zvečer, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 59. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspala.
Pogreb preblage ranjce bode v soboto, dne 7. obtobra t. L, ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v Tesarskih ulicah št. 3, k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba. (1846)
Predrago ranjco priporočamo vsem v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 6. oktobra 1899.
Razpis službe.
Na podlagi ukaza deželnega odbora Gradec z dne 7. septembra 1899, št. 35483, je
služba olcroznega ztaoika
za občine: Velenje, št. Ilj, št. Janž, št. Andrej in Skale oddati, z letno plačo po 450 gld., od okrajnega zastopa Šoštanj pripoznana subvencija pa znaša 200 gld. Prosilci imajo dokazati, da so slovenskega in nemškega jezika zmožni in da vsim v postavi navedenim lastnostim zadostujejo. Prošnje se imajo vlagati do 30. oktobra 1.1.
Okrožni odbor Velenje
dne 28. septembra 1899. (1837—1) Načelnik: Ježovnik.
v
.SckuUm.rlc
(prej
^/^- Marijaceljske kapljice za želodec)
prirejene v lekarni „prl ogerskem kralju" Karla Brady-Ja na Dunaj 1, Z., Flelsch-markt 1.
v obče izkušeno in poznato zdravilo, ki oživlja in okrepčajo želodeo, če Je prebava motena, ii sploh pri želodčnih bolečinah.
Cena steklenici..... -10 uovč.
Dvojna steklenica . . . 70
Usojam se opozarjati še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice sa želodec
(prej Marij aoeljske kapljice za želodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis exAl*XiVj<
Deli so navedeni. (1829—1) Kapljice za želodeo se pristne dobivajo = v vseli lekamah. =
Št. 33378.
(1838-1)
Da se prepreči zamaševanje javnih in pa onih stranskih kanalov, ki odvajajo deževnico od odtočnih cevij, odreja mestni magistrat sledeče:
Pri odtočnih ceveh napravljatf je pri vsakem poslopju in ob zidu posebne jame s kotlom za nabiranje peska in druzih po ceveh s strehe prihajajočih stnetij. Jame morajo biti iz portlanskega betona z gladkim ometom ter morajo imeti okrogel prerez 30 cm svetlobe in pa kotel, ki bode segal 50 cm pod dno odvodnega kanala.
Pokrivati je te jame z železnim vrhu hodnika ozidanim pokrovom, ki se ob stolni železni osi od sredine vrti. Tudi pri dvoriščih, s katerih se odpeljava voda po hišnih kanalih proti glavnim cestnim kanalom, napravljati je pod požiralnike jednake odprtinam dotičnih požiralnikov primerne jame s kotli.
Hišni gospodarji obvezani so, imenovane jame in pokrove v dobrem stanu vzdrževati. Snaženje jam ob javnih hodnikih preskrboval bo mestni magistrat, one na dvoriščih morali bodo pa hišni gospodarji pravočasno ob svojih troških snažiti.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 29. septembra 1899.
._    .The Gresham'
* zavarovalna družba za življenje v Londonn.
.r Filijala za Avstrijo: 1 Filijala za Ogerako:
1   Dunaj I, G is elastrasse 11 Pešta, Franz-Josefspl. 5,6
v hiši društva. v hiši društva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 1897 .................Vron 159,947.578-—
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1 ^97......... • 28,823.375-_
Mej letom 1897 je društvo izpostavilo 7468 polic z glavnico......-   .   .   .      „ 67,331.352*_
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce zepredloge, daje brezplačno
glavna agentura v Ljubljani, vila nasproti Narodnemu domu pri Q-vidonu Zescla.3co-t*uL- (mi-12,
Cm. kr. mMjtfci 0 Jržaim žtltznlct
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 1899. leta.. Odhod is LJubljane juž. kol. Proč* *•* Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; 6ez Selzthal v Auue, lil, Solnograd; cez Klein-Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak ▼ Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frau-zensfeate, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal v Solnograd, Cez Klein-Beifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Beifling v Stevr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. nri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga iz Trbiia. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Aasseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. nri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopoladne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijiuih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Gene ve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zeli a ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. nri 57 na. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceosfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Liuca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 4'2 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga is Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 11 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod is LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri SJiJ. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. iz Kamnika. Ob 6. uri 06 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob i< nri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206)
L   "t A
Zastopnik
se tsce
za
(1817—2)
veliko elektro - tehnično tvrdko na Kranjskem.
Ponudbe na anončno ekspedicijo Rudolf Mosse, Dunaj, /., Sei/erstatte, pod: „K. S. 424".
«'» »••        • • « • ••'• «•'• •'• • •
Sprejmem takoj izurjenega
Plača po zmožnosti.  Ponudbe narav-
nost     Dr. Tomaž Horvat
(1826—2) odvetnik v Ptuji.
Trgovskega pomočnika
in
učenca
(1836-1)
Oton Homan v Radovljici
trgovina z mešanim blagom.
Stanovanja.
3 stanovanja z 2 sobama in ku hinjo, po 120 gld. na leto ;
f stanovanJc z 1 sobo, 60 gld. na leto ; (1839 -11
oddajo se za novemberski termin.
Adolf Hauptmann, Vodmat št. 98.
Priporočava
Ml
(21— 2211,
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
v Ljubljani, v Prešernovih uiioah.
in privatne osebe
katere imajo znanja, išče za prevzetje naroi povsod neobhodno potrebnih novili patentiranih predmetov neka nova tovarniška trgovina, katera jamči veliko provizijo, oziromn stalno plačo. — Ponudbe naj se pošiljajo na: Klinac.« li »V C o.. I>rupi. 1134/11. 1780-3
Baron Dumreicherjeva
špiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem
priporoča svoje
obče znane, najboljše in mnogokrat odlikovane
(Backertiefe).
Glavno zalogo za Ljubljano in deželo ima
Peter Strel, vinski trgovec
Ljubljanu,  Kongresu! I r;;- Nt. 3, ii.
Karol L ai bi i n      1731-1-
v Vegovih iilleah &t H.
Št. 33.537.
(1819
V smislu §. 37. občinskega reda z i deželno stolno mesto Ljubljano se javno n: znanja, da so
Razglas.
;a reda z i deželno stolno
proračuni o dohodkih in troških za leto 1900
1. mestnega loterijskega posojila.
9, amortlza enega zaklada mestnega loterijskega posojila. 3. mestnega vodovoda in A. mestne klavnice
že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni,j. in sicei od 9m do 15. oktobra t« 1« občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Mestni magistrat -v X-o-cL"blja,xa.i
dne" 30. septembra 1899.
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin!
Odlikovan za svoja vina in  konjak pri dunajski jubilejski
razstavi 1898.
Podpisanec priporoča svojo  zalogo  pristnega,  dobro obležanega
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih in starih
dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se na fcer pelinkovca. užgani probek 1
A.. !•        vit«clier
Brezovica! Št. Jernej, Dolenjsko. ,1266-4)
Dobiva se pri g. J. C. Praunsseis-u v Ljubljani.
!Brinovec in slivovec v steklenicah!
>
CD 7T
o
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".