71. številka. Ljubljana, v torek 28. manija. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan iTf icr, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti piojenian za a vst rij sk o-oge rs ke riožele zavso leto 16 pld., za pol leta H j^ld., za četrt leta 4 fjM. — Za Ljubljano broz pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta li pld. ."50 kr., za jeden mespc, 1 tri«!. Ki kr. Za poSilpnjc na dom ralima se po IO kr. xa mosce, po .HO kr. za četrt leta. — Za tu je deželo toliko vpč, kolikor po&tnimi znaftit. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrstn po 6 kr., Ce so oznanilo jedpnkrat tiska, po 5 kr., će ne dvakrat, in po 4 kr,, fe se trik rat. ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankivati. — Rokopisi se ne vraćnjo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Glcdati&ka stolba". UpraTniStvu naj se blagovolijo pošiljati naiofnine, reklamacije, oznauila, t. j. vite administrativne utvari. M e š č a n j e! Razpisane so zopet đopolnilne volitve v mestni zbor ljubljanski;, katere se bodo vršile M1.9 M3. in 14L. agšTrifa t. i. in zopet dana Vam je prilika, posluževati se inešćanskih Svojih pravic, poka/.ati Svojo politično zavednost in neomaliljivo značajnost, javno proglasiti Svoje prepričanje in priboriti mestnemu zboru narodno večino, katera mu po vsej pravici gre in za katero se skušamo uže dolgo vrsto let. Vaše glasovanje bode pričalo, ali znate razločevati mej prijateljem in nasprotnikom, ali Vam je pri srči pravična naša stvar, narodna disciplina, napredek in materijalno blagostanje našega mesta, — oznanjcvalo bode pa tuđi, ste li ponosni na krasno našo deželo, v katerej biva ogromna većina Slovencev, in hoćete li še dalje trpeti nenaravno razmero, da nam v lastnej de/eli, v glavnetn našem mestu, se dalje gospodari ona stranka, katera zasmehuje in zaničuje vse, kar je našega in katero je presvitli cesar sam tako nemilostno obsodil, rekoč jej: „F akcijo zna opozicija!" Sebi v prid morate tedaj voliti, kajti marsikateri koristni prcdlog je do zdaj propadel v mestnem zboru, ker je bil stavljen po narodnih zastopnikih in marsikatero važno vprašanje se iz istega uzroka nij resilo ali pa resilo za Vas neugodno. Da tedaj ne bodemo več brezpravni v zboru ljubljanskeni, da ne bode več gospodaril tujec in potujčenec v našem mestu, zato treba, da Svoje zanpanje izrerete someščanom, katere Vani nasvetujc podpisani odbor, s tem, da jih volite kot Svoje zastupnike. In ker bođo tuđi nasprotuiki napenjali vse silo, potrebno je neobbodno, da vsak volilec izpolni svojo dolžnost, da se iznebi vseh predsodkov in se ne da pregovonti niti premotiti, Če ga vabi nasprotna stranka s še tako priliznenimi in /vijačninri besedami. Možje, katere Vam priporočamo, so Vaši someščani, Vaši sorojaki, Vaše krvi, vrhu tega pa po svojem stanu, svojem imetji, znanji in znaraji tako odlični, da so gotovo vredni Vašega /aupanja, njih imena so Vam porok, da bodo izvrševali težavno nalogo mestuili odbornikov vesmo, Častno in v Vašo popolno zadovoljnost. Pogumno tedaj na volišče in volite jih jednoglasno ! Ti mo/je so: za III. volilni razred, ki voii i i. aprila: U$T. Ttllciliill Waa\l'llik, odvetnik in do/elni poslanrc. Jail. i\ik|>. llui'ak, luni posistnik, prvoinestnik potnocnega društva Ud, Ivail III* I>ar, glavni zastopnik banke „Slavije". za II. volilni razred, id voii 1:1. aprila: lN*f«rr GJraNSt'lli, deželnega glavarja namestnik, hišni posestnik itd. Fiail lBOl4»Čllik, stavbeni svetnik. Alo.j%ij Hajckl% c. kr. računski revident in hišni posestnik. za I. volilni razred, iu voii 14. aprila: •losi|l Kllšar, predstdnik trgovinske in obrtnijske zbornice. Ivail \ illiai% hišni posrstnik. I>r. llfoiiz Jflose, odvetnik. I>r. FraII Paprž, odvetnik. ^T@LEi©đBsBi ceritr-alni 'volilni edbors Dr. Valentin Zarnik, prvomestnik. Dr. Karol Bleivveis, mestni odbornik, priinarij; dr. Josip Drč, zdravnik in mestni odbornik; Fran Fortuna, podžupan, trgovec in posestnik; Peter Grasselli, hišni posestnik, de/elnega glavarja namestnik, deželni odbornik; Fran Goršir, hišni posestnik; Kran Hren, hišni posestnik in trgovce; Jan. Nep. lio rak, hišni posestnik, trgovce in prvomestnik pomočnega društva; Ivan H ribar, glavni zastopnik banke „Slavije" ; Josip Jerič, župnik in urednik „Slovenca"; Anton Klein, posestnik tiskarne; Karol Klun, deželni in državni poslanec; Josip Kušar, prvomestnik trgovinske in obrtnijske zbornice, hišni posestnik in trgovce; dr. Alt'onz Moše, odvetnik; Ivan Murnik, tajnik trgovinske zbornice; dr. Fran Papež, odvetnik; Fran P otočni k, stavbeni svetovalec; Mihael Pakič, hišni posestnik in trgovce; Ivan Perđan, hišni posestnik in trgovec; Fran Peterca, hišni posestnik iu mostili odbornik ; Vaso Petričič, hišni posestnik^ trgovec in mestni odbornik; Josip llibič, trg. odbornik; Luka Robič, c. kr. davkarski nadzornik; Josip Redali, hišni poststnik in mestni odbornik; Fran Sark, trg. odbornik; Fran Ks. Sovan ml., hišni posestnik in trgovec; Ignacij Stupica, mestni odbornik; Jakob Skrbinec, hUni posestnik in trg. odbornik; dr. Josip Vošnjak, deželni in državni poslanec; Jarnej Žitnik, hišni posestnik in trg. odbornik; Ivan Železnikar, urednik „Slovenskega Naroda"; odborniki. Iz državnega zbora. Debata o volilnej reformi. Z Dunaja, 22. marca. [Izv. dop.] (Dalje.) Skozi 20 let, klicali smo po pravu za naSo deželo in Daše ljudstvo, a oni ruožje nas nijso čuli, ki se danes tako marljivo pozivljajo nu pravo. To je uže v navadi, da leviea, Jiberalua stranka, ima za-dai'o, da slokosti iu krivice ohstoječega volilnega redu popravlja, oziroraa da popravke predlaga, Ja leviea pov.sod izpolnjuje zndačo, da volilno pravico kolikor je le mogoće razširi. Pri nas pa stojimo pred čudnim prizorom. Pri nas je ravno leviea, ki h kislim obrazom gleda im prt-diog o razširjenji to-lilne pravice in ki se trudi a predlagnnjem nunih druzih predlogov, da provede zadevo aa absuntum. (Oho! na levici) Žal, da se ima stvar tako! (Veselost na desnici) Mi stojimo pred prizorom, da leviea nij cisto liberalna stranka, kakor se tako rada imenuje suma, amjmk narodno-liberalna s trikrat pod- crtanim narodno. To je imelo za poaledice, du se nvj videlo slokosti voMnega reda, njegove krivice, ali pa 86 jih nij hotelo viđati. Tuđi se nikdar nij imelo časa, da bi .se isti bil popravi!. To je za na*o levico prav ob/.alovanji vreden do^odek, da /daj ravno odi Btrani, ki se zmerom tako rado imenuju reakeijonarno, klerikalno m fevdano, izvira liber»len predio«, pred-log o razsirjeiiji volilne [travice. (Veselost na levici. Klici na levi: To j** liberalno!) To je obžalovanja j vredno. To jaz pripo/navam (Veselost na desnici.) in vidi «e mi razumljivo, da to prav neradi vidite. KHJti ta predlojs predstavlja se vam kot strašilo, ki Ta8 na to upomina: „To bili bi mi imeli storiti ute davno, to smo opustih. Ako bi res bili liberalni, za katere se zovete, iti bi moru li uže desetkrat na po-pravek voliln^ga redi in bili bi uže davno morali razširiti volilno pravico." (Prav dobro! na desnici.) S samim i fnt/ami o liberalizmu ljudstvu nij n'u; po magnno. Kazali ste s tolikim ponosom na vaA libe-ralizem, k.tkor na čist grtnostaj bre/, napake, a ćelo najlepši granosiajski liberalizam se pohabi, ako se katerikrat ne rabi, ako mi priđe na solnce in prost zrak življi nja. (Dobro! dobio! na desnici.) Jaz vam še ponavljani, d:i je to žalostim prikazen za vas kot Btranko, k.ijti s tem »te prav zu prav kot liberalnn Btranka dogo>podariii, Dr. Rieger pobija potem temeljito ugovore levićarskih govornikov. Ako se nam vse krivice vo-lilnegu redu predstavlja, moram vender vprašati: Da, komu pa to pravite V Ali uijsino mi eez dvajset let o tem tužili? Je li smo mi, ki smo ustvarili ta volilni red? Je-li nas je morda oče ustave prosil za botra, je-li amo mi, ki smo I. 1873. aklenili zmene ? Zakaj pa ste ustavo leta 1873. tako napravili, ko je vender bilo v va^ej mo i, da ste lehko popravili vse? Zakuj od takmt nijste storil« najtnanjsega koraka, da ga popravite? Da, jaz ti dim, da tuđi predlog o razAirjenji voltlne pravice za Dun:tj in njega pr< dokraje ne bi bil prisVl v ra/.govor, ako se bi bila predložila pmlloga Lienbacherja in ZtMthum-merja, in ćelo sam poročuvalec munjine to pripo-znava, ker pravi da je svoj predlog z ounn gospoda dr. Kronawettra zvezal. Mi smo vo'ilnemu redu očitali dvoje. Najprvo, da se je breoltijo mej mestne skupine. A u>e se jf kazalo na to, zakaj se nij to /godilo u'/.e 1873. i. In zakaj nij nobeden onih go-spodov na levici to predlagal preje? Opomniti mi y, da imamo tuđi v Pragi predrnesta, ki imajo me-šć.-nsk značaj in ki brojijo već nego 60 000 prebiva Icev, in baš toliko davkot plaćujejo. Vi mi torej kot poslancu Prage in njenih predmestij ne smete vzeti za zlo, ako nasproti vašemu predlogu povem: da isto pravo zahtevam za Prago in njena pred- meatja. Dokier pa vlada nijma gotovih statističnih dat, nij nade, da se ta stvar provede. Levičarji 8 svojimi predlogi, ki morejo se le z 2 tretjini spre-jeti, namerjajo očito, upropastiti naše predloge. (Odobravanje! na desnici.) To me spomina na dra-goceno ncvesto, ki je svojemu snubilcu vsak dan nove in težje uvete za svojo uaguenost stavila; ko je vse bogastvo sveta položil pred njo, zali te val a je s> luno in zvezde. Bodete-li mislili, da je to storila iz poetčne aanjarije? 0 ne! To je storila, ker se sploh nij hotela možiti. In predlogi dra. Herbsta, to so lune in zvezde te dragocene neveste! (Veselost! na desnici.) On sploh neče reforme, to je zrno te stvari. (Živahno odobravanje! na desnici.) Naa rodi nazor, da v vsakej stvari to izvršimo, kar je možno, ali to možno mi tuđi v resnici izvršimo in ne cakamo celih dvajset let! (Odobravanje! m» desnici.) Id ker nas vodi mnenje. da reforma, ako je sploh mozna, vzemi se resno v pretres, prešli smo t di na to reformo, akoravno je 3kromna. Ponavljam le še to, kar sem rekel o drugej priliki. Garancija obstojunja držav stoji v neprenehljivej, suk-cesivnej reformi. Ti;*, ki je pravodobro ne zasede reforma, ta zasede prevrat, bodi si od zgoraj ali od spodaj. Mi pa nečemo prevrata, mi čemo postojano, pravično in mirno reformo. Ta je tuđi res v predlogu veftine. To je reforma v smislu olehčanja iz-vršitve volilnega prava, reforma v smislu zaščita manjem, reforma v smislu razairjenja volilne pravice, reforma v smislu pravice in svobode in zato pripo-ročam predlog većine. (Živahno odobravanje in plosk ! nu desnici. Govorniku se čestita od mnozih stranij.) Poslanec Ruczka predlagal je pottrn konec debate, kar se je vzprejelo. Govorniki za predlog večine volijo grofa Hohenwarta za geueralnega govornika, levićarski govorniki pa izvolijo dr. Štur ma. (Dalje prih.) Politični razgled, Notranjc dežele. V Ljubljani 28. marca. Pred kratkem bilo je Čitati po listih, da nad presvitli cciar obi^če laškega kralja in nrkateri listi so ćulo hoteli vedeti din iit kraj shoda. Denes pa se uze oficijelno dementira ta vest. a mestu nje je razširjena novica o shodu našega vladarja z ruskim. Državnomu zboru predloži! se je nacrt zakona o gradnji stranske proge istranske državne žele/niče iz Herpelja v Trst. Ta nacrt obseza naslednja določila: „Vlada se poobla-sti, da izpdje stransko pn go istranske državne že-leznice iz Herpelju v Trst z normalnim tirom lo- LISTEK. (Spib»l 1. TurKottjev, preložil M. Milovrh.) Kovu Kt'.tulja naj tw no orje z brano, nego z globoko sezajofiiui plugom. Opazka nekoga ekonoma. I. Jutro se je uže žarilo, ko je odobeda pri Go-luškinu vrnivši se Solo min do tvornice ter ondukaj na lesena vrata potrkal. Stra^ar mu je takoj odprl ter ga spremit do stranske hišice, a za njim skakali so trije kosmati veliki psi veselo z repi maJHje. Videlo se je, da je vsetn štirira srečtia vrnitev So-lominova jako po volji. „Kako to, Vazilij Fedotič?*1 vprašal je stra-žar, da ste se uže nocoj vrniliV Pričakovali smo vas stoprav jutri.a „Ker me je veselilo teh pet vrst po noči iti ter se tako izprehoditi." Dobre, akopram nekoliko neobične razmere mej Solominom in tvorniškimi delavci so prouzročile, da so ga kot voditelja tvorniškega čislali, a Ž njim občili kot da je priprost deluvee Bali so se ga pa vender: saj jih je bolje poznal, nego jim je zmerom všeč bilo in v njih očeh bilo je to mnogo preveč! „Kar je Vazilij Fedotov rekel", so trdili, „to je neotrgljivo"! Saj je y»o njihovem mnenji „inoiiio.st z veliko žlico jela, ter bi kateremu koli An^ležu mnogo kaj svetovad mogel! — Nečega le-peg.i dne prišel je bil res bogat Anglež v tvornico in, se li mu je tako dobro dopalo, di je Solomin i, njim tako gladko angleski govoril, ali se je res čudi 1 izreduemu njegovemu znuuju — kratko malo, Anulež potrkal je Solominu j«ko prijateljsko na ramo in ga prijazno povabil ž njim v Liverpool oditi; delavcem rekel je pa nekatere krati v ža-lostnej svojej ruštini: „Vi, vaš voditelj je dober, jako dober !u Temu so se delavci prav od srca smijali in jeden druzemu s posebnim ponosom rekli: „Kaj pravite zdaj o „našem"? — He!u On je bil v istini „njihov"! V drugo jutro Htopil je Solominov ljubljenec, Pavel, v njegovo sobo, ga probudi], mu vodo pripravil in mu govoril o ne-katerih tvorniških zadevah. Potem pila sta vkupe čaj, a nato oblekel je Solomin umazano svojo vsak-danjo obleko in s Pavlom v tvornico šel, kjer mu je dan pretekel kot navadno. Pet duij po Solorainovej vrnitvi k svojim pe-natoni, pridrdral je eleganten, 8 štirimi krasnimi kouji uprežen voz na tvornično dvorišče. Sluga v grahoboinej livreji, katerega je Pavel silno slovesno k Solominu vodil. izroćil je slednjemu pismo z velik m pečatom: „Od ujegove prevzvišeuoati gospoda tajnega svetnika Si|>jagina.u V tem, ne po navau-nein parfimu, ne! — nego po najfinejšej angleškej jokej klub esenci duhtečem pismu, ki ga nij pisala roka pisarjeva, nego prevzvišena roka tajnega svetnika in zflo obra^.enega lustnika posestva Aržd-nov. Ntijprej se je vprašal, da se obrne do njemu tujega gospoda — o katerem je pa — namreč go« spod Sipjagin, toli dobrega čul, da je tako „svobo-deu" gospoda Solomina prositi, naj se k njemu potrudi, ker bi mu, Sipjaginu, pri nekem velikem pod-jetji njegovi, Solominovi sveti vrlo koristni bili. V nadi, da bode gospod Solomin po svoj ej Ijubezni-vosti to vabilo vzprejet, mu posije svojo ekvipažo. — Ako bi pa gospod Solomin ne mogel gospoda Sipjagina Željo takoj izvršiti, to je slednji pripravljen mu, kadar koli izvoli, svojo ekvipažo poslati. Na to priAle bo v pismu obične dvorljivosti in Iju-heznivosti in nato pravi ministerski podpis, krstno in lastno ime piščevo, katerega pa nibče ne bi mogel čitati. — Naposled dodano je bilo kot post scriptum: „Nadejam se, da mi ne bodete odrekli, ako vas povabim pri meni obedovati. Ueremonij nij nobenih treba, prositn v običnej suknji priti. Besede „ceremonij nij treba" bile so podcrtane. Sluga t grahobojnej livreji izročil je zdaj nekako bojažljivo ali bolje rečeno prezirljivo priprosto zlo/.eu listek od Neždanova, ki je pisal: „Pridite na vsak način, vi ste tu silno potrebni — ter morete morda tuđi silno koristiti — se ve da ne gospodu Sipjagiuu." Ko je Solomiu Sipjagmovo pismo prećitnl, mi--lil je sara pri sebi: „Kako naj tuđi drugače pri-dem, nego v običnej suknji ; saj fraka niti nij-mam! ... za vraga, čemu bi tja hodil . . . samo kalne Železnice v promčunjenem znesku 3.340 0< K) gld. pa dižavnne stroSke, k&tcra svota p* se naj smatra maksimalnim zneskom. Gradnja uuietijene str.tnske progft n:ij se prične V leiu 1883. in nnj se v treh lefh dovrši. Da se dopolmjo tehnina pieddebt za samo-8 toj no zvezo ees h rj e vi ć Ru d o if ov e že!ei-nice s Trstom, kakor tuđi da se izdela pona-tan« ni na rt za omemeno progo se vladi za leto 1882 d-»Tolmi»* 40 000 gld. k-editn. Ta svota uaj se v/ame iz kas, a re to nij do voljeno, nai se po krije s te korim dolgom. To zeleztuco mom dr/avna uprava v svojej re žiji upravljati in se srne promet izročitt privatnemu aii kiik.-i (Irubi le n;i podlaci zakona, ki bi se o-tem iz»lal.u V soboto popoludne govonl je pred 5000 zbra-Dimi rielavci na, Dunaji puslanec dr. li ronawet« t«»r o „zahtev^h retrtega stanu v avstiiiskem risžuv-nem zboru". Govornik slik;>l je obnašanje, drzamegt. zbora za letu 1801 o vprasa:iji delavcev \i\ oštro obsojfil r liberalne" prej>nje vlade, ki niti pustile liij.so govorit* o tem vprae ra/.vida, da se skoro De more već govoriti o pravej vstaji, kajti vstaAi razdeljtni so le na male trnme, in kadar te unle-dajo naše rete, uinaknejo se itazuj in le mlko na-padajo mimogredot1! naše vojake. Će te vstaške tmnie ne dobilo ' lju-Uivo o«ltrgalo z mestne hi^e im^tni grl>. Me niski pr^fr-kt je potoval v R m. da tam pr^ilo/i ^elj^ naroda ogtititi|i neke železnice. Obcni zbor denarne^a olirtnijske.!;a poraot'1-ncga dtusisa vršil se je 26. t in. v Il'a^fl^tratllej dvorani o n:iv-zočnosti 60 udov. Z borov.: nj ti prnue voiija g. ilo-rak s sit de; im govorom : Slavna skup ("ina! Z veseljem vas gi>^p-»d e zoran^ pri 26. /.borov, nji poziiravliam. Po §. 10 dru nenib pnml pii-nli smo k (ienašni'inu oi»'nenm >b"r», da oćitm* račun položimo v ^ospoilarjeitjt dohoiikov in siro-škov (Irnanit* obrt.nom»«;uu d u bi preieklo ieti> i 547.111 gld. nb( evala v piiiin-ren.i k 1S80. letu /a (16.477 t/M. ver. - To nam sve-lm-i, da je društvo posebno zaupanje doseglo, /; to nam podelieno /a upunje r/rc em vsem pnjat^lj-m obitni-iiva v inu-nu gospodov ravnat'-ljev iskreno z .h^alo. Deuarna obrl-nijska poniorun družbu nij prićakoval;t, (Ih sh jhj bo^Ie z-i oskrbovanJH toliko davkov naložilo, kukor priilobnina dohodniiui ni diuge davš-ine, zato je aaČelstvo v s^ojej seji dne 5. inarrja ISJS'2 skie-nilo obnsti od 1. julija 1885 leta pftćenši /m vio«« lieudov z 4'/a °/o, za vlo«e udov z 5%, ni za po-sojila G°/o obivsii in V* °/o provi'ij« računati, veu-der bo re/.erv»i zaklad kolke tu uiemime tiskovine plaral, kar vsem tukajsnjun in zunHiijun udom o/-nanjam. I^eteklo leto /gubili smo za svojo domovino mnogozuHlufcneKa, čiis»n«ga uh\ na-i-gi d mtva, gospoda dr. Jane/a v.teza Bie,w-i-a-Trsteni-k-gi, kateri je podpinil uže i»d zi-etka /. dtnniin svt-ioin naše društvo, ;daj mu zrt-ciino našo pusi čuo za hvalo na njfgovej gomili, in ohiMimno inu pr j;i/ni spomin, žuto r.tzml« vajte vaše milovanje, di osi i-nete od vaših c^eie/er (Se z^od» ) D ie 17. jul'ji lbSl [»raznovali smo 2f> letni ob-imek našega društva; ta svefjinost katen je v casinet kujigi po i .um. ostala nam bo vse.m v prija n m »porinuu, ker imj-lepša je bili tt sver:in«»sl, kal,«ro smo pra/.nov«li pii nišem diustvu. Kouerno se srcno z.(hvalju(ein vsem gospodom udov in neud<>m z.i vkupno deio var'je v obrtništvu, ker le vkupnemu de.lovauju s* imam zahvaliti, tla mi je Njegovo o kr. apostolsko Veličanstvo na?! preljubi tesar Franjo Josip zlati zasluženi knžec s krono podelilo. Gotovo boste z mano navdihneno klicali: žiri! živi! Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo naš premilostljiv cesar in kralj Franjo Josip I. (Zbor vzklikne trikrat navduAeno živio! slava.) Po §. 4. družbenib pravil izstopijo vsled dru-žbfne starosti go*podje: Mutija Gerber, Franjo Gor-šić, Hennk Nićman in Janez Novak, Binejo px zopet voljeni biti. Let no sporoćilo in računski sklep ka?ejo, da je imelo dru^tTo koncern 1. 188L 237 d:u/abniUorv k.-teri so vplai ali na svoje dele^.e 17*226 .vid 3 kr. Ves j)rom»-t iznasal je 547.411 gld. 53 kr. Re/ervni zaklad izii^Sa 16 283 gld. 87 kr. G Ore lav Dolenec poroča v imenu pre^ledovalnega odseka, iJm je isti račun pregletlal in naš«'I vs^ v iedu, ter preblaga, naj se vodstvu da absolutoni. T.i predtog obvelia. V ravnateljstvo utoImo ne «^.; (InrAic Franr, Nićman H^nnk, Žitmk Jamei iu Ganh (i ustav. V pre«ledovalni odsek gg. N i> 11 i Srećko, Dolenec Oro^lav iu Zor Ivan. Pri pujame nih preJlitg h udov nusvetuje g. Gorsić, da se za zi-danie „Narodnega doma" dovoli letus \a rezervnega /•»klada "J5 gld. G. Orosi.ivu Dolencu zdi se tu vSvnU pivmala, on bi nasveloval 100 yld. G. voJja Ilorak omeni. d.t se ti svota dovolt Ih zdaj, da se bode drugo in i ribodnja leta, ko sere/krvili zaklad bolj oioMsti. ii'e dovulilo mno^o več. Potein sprejme se pred log g. GorsiĆa. G Pakic prt'dlag-i, naj se dovidi za zd..j za spomenik d--. Bleiweisi vite/.a Ti>iemskei;a 2">. yld. T(J
  • »linlne v M«ti inej hisi ni V,< e^u. L> levm re): 1. B *nje /upi^ukor o Lll. iu Lili. od boiovčj s.eji. 2. Nazuau>la prvos»dstv i. H. Tajinkovo portić li) o dob: O'i posledill« ^eje. 4. [Nnorilu ktlji-/evnegi* ods-ka. 5. Nasvet g. odliomikii Žukl'-ja o iz lav,.ni inub ktjjiij za uredni« šo e. G. l'oioćlo ^o^poi) irskoga odseka: a) o drušlvenem lelnem iu-lonu za 1881. ni proračunu za 188'2. lHo; 1») o tiiiiig.irskih retiah društvenih ko|ig;c.)o lisKar.nkih po-nudbab. 7. Ol-»*kovo ponudo: a) o ptemenibi dru--tl.venill prtv.l .n b) O dojil>U iliusl.vu „^'i'iidiM don" 8. () ilru'ih |H'd o^ih z:i leiosuii teltr veiki zbor. U. i'osamezoi nasvet:. Z o/.irom na veliko važnost in obilicu tvaritie nij gospodie odborniki hlal je Sipjagin in brošuro tia mi/.o vi gel. „Ouvrez les yeux et voua verrez!" odgovorila mu je Valentii.a Mihijlovua Kadur sla fran-roski govorila, sta se vikala. „Hm! Ti memla o tem študentku govorič?■ „Od gospoda studenta." nHinl Ali !-e mu je tu (pokazat je z roko na čelo) morda kaj zmešalo ? Ah ?u nOdpri svoje oči !u „Marijan«! ..." „AhV!-1 (Ta drugi „AhV!" izgovorjen je bil nekaksnim zHČudenjetn in bolj skozi nos, kot prvi.) „Odpri svoje oći, ti rečem!" Sipjagin na^rban^il je 6elo. „No, pri drugej prihki preiskali bodemo to stvar. Zdaj sera ti le jedno reci hotel. Ta Solomin bode gotovo v silnej stiski in neokreten ; to je po« vseni umevno. Saj uij nikedar priSel v dobro društvo. Treba bode z n|im bolj priiazen biti. da ga ne uplašimo. — Jaz tega ne retYetukom, da je ravnokar ra/po^lnl 50. zvezek „Slovenske Tali je11 za leto 1881. Kdor ga torej ne pre.me, na i Be prej ko mogoče «>p^ln»si pri imenovamin tdboru, da se potrebne reklamacije pren»j vložijo pri poginem uradu. — Ob jadnom j»;i prosi diamaiinie^a društvu Odbor one p. n. društ.venike, ki so š*» z lan-ko U'l nino na dol.uu. lii'j ta neznatni znes^k kmalu dopos-ljeio, na vse dosezanje ud* pa se ohrai-a. 8 prošii|o, da b'ugovole v kraikein t u« I i za inkot-e lelo 1S82. udnino Donovi!i, kt-T srer odbo u druuo not ne bod-^ mngoče Ta'i|ioih zve/kov ra/.pošilj.tti diuya.ce, uc^o po poštnem povzelji. — (Za , Narodni dom") darovala je pospa Josipina Trpinc, roiena Zf.-chko, vdova i/.v- t-ne^a rodoljubu, tabr kiinta in Telepos.t^tnika gosp. Fidelisa Trpinea, 200 go'd. Živela! — (Visoka starost.) Da do/ive tuđi m-romaki t'snko staro-t, nam doka/uie tukajšuja hiša za ubogo (..levna liisa l) na Karlovt-kej cesti. V njt'j so liiitnreč j*ko šturi Ijud e, akoravno ne J-ive t izoblti. 24 ubojitije 80-1)0 let Marih, ii«*k:>tr ri ćelo nekaj <>z, imj temi je 18 £onoihi>ie u (Jiudca v Izubijano in zi popoino uvidfiiie s>lovi ns»f!|i jf/.Ki v ur.iite. l*et aj.i oilpo-i ij-' h« /t-io|»ir ku (juren »ev * dr/.ivntm /b^ru, grofu Llol]»-ii\v.>i'iti /i\> li /up.mi! — ( l'eticijuj /,i\ol|«» .slovenskima j'/ika puni sudu umi \o il-• >o tia drevni /bor luli olu-me: l'ui.iii^ TuH.t. J:voi,e u l'olit'a nki Slovenci se uglusaju!) Ub'-tiKi pri Je/t* ru po l.>la |e nanneč po gospodu dr. Josipu V u š u | rt k u dr/.Jivnemu zi»uru proMijo za ]'uvnojiKi\ no.si. >lo^en>k« -J4.1 je/, ka pred ur.idi i si za pieni.-.fiije nudsoiln ie \& Gradra v Ljubhatio. Živeli vili Je eu:, ! N..(»ifj, sstaro.slavni (jr.n\*lan ! — (Imenovanje ) Cju-pod Viiuencj Biz-|ak jm>i ^ I jv /upu.k v L;ipoi-|i pi i Slov. U 8ii ici. - (iS t o v a n is k a ć 11 a I n i c a) v Gradd, l'iarr -gas.-ie at. 1 v d U'-V'in n uisl opj., «(irejenia tnej «vojo člane v Giadci ali zun.ij (iradi'a bivajouo Slovane. Do «edii| rieic 43 cl.inov. Ker je v (Jradd mrio^o Slo^anov, (pri Ziidni^m Ijudskfin številjen|i se |>h ie vpiviio samo » slovenskim občevalniin je/i-kom »j.mI 500), je pnntkimui, da jib pristopi še vt'u iu da to j; ko poltebuo društvo napreduje iu Ou(tt* srediste s'ov.'n-«k<-nMi /ivijo.. Telegram „Slovenskemu Narodu'. Dunai 28. marca. Osatsko lastnororno pisrno sU licu je delcgarije k i/redncinu zasedanju v 15. d;ni ;\\}\ ila n,i Dnii.ij. Kazne vesti. * (Nova zvezda repatica.) Zvezdo/nanec Wils v Anirriki našel je nov komet in pore cal pred nekaj dnevi to ve«el(> vest v širni svet, in tuđi rvHzdarni na Dunaji, a tu so rep.Uco uže dva dm prej opazili. * ( H a / s t a v a k 1 a v n e. živ; n v n a D u n a j i) bo Ittos veria od lani, k.MJti naglašenih je 717 go- ved (lani 450), 52 ovac (2G1), 287 svinj (92) in 106 peiutnuKskh živalic (147) Ma^iu in orudpi raz-postavi 22 r»zstavljalcBV (17). * (Bučelarska razstava na Dunaji) bode od 8. do 15. aprila 1882 Onlu bodo videti buć Ie vst'h plemen, stid. vo*ek, strINchiift 12. * (t Lo na fe 11 o w.) Di»e J i t. m. imn\ je v Novein Jurku st'Tei u;init'i iski p»snik II-niy Wads-worth Loniil'r lli>w N|«*«iova p(i-niška d<*la, osobito ona, ki slikajo američko natuino živl|en|e, prevela so se v mnou'O ie/.ikov in u>iv.no veliko slavo Long-f.'lb.vr se je rodd dne 27. ftb uvaija 1807 v Port-landu. *(Kleru8 Zy;ornje-Avstrije.) Zgornja-Avstnia ima 20 dekimij. 309 ?upnij, '68 lokalij, 53 vikartiatov, 43 benehVijiit.ov, 13 ekspo/,uur. Vae HkM|i št^jejo 615 duhovnov in 337 redornikof. Ražen te,m ima de/ela 19 nioškh samostmiov s 505 mlovniki in 53 ženskih samosUinov a 657 redoT-nicaini. dne 28. marcija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankoveih ... 75 gld. 15 kr. Euotni drfavni dolg v srebru • . . 75 „ 90 „ Zljtta renta...... ... 93 , 10 „ 1860 državno p«sqjilo . . ... 129 „50 , Akcije narodno banke....... 819 , — „ Kreditne akcije......... 320 ,25 „ London............ 120 „ 20 „ Srebro............ — w — , Napol.............. 9 „ 53 , C. kr. cekini........... 5 „ 64 „ Državne marke......... 58 , 70 „ 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 118 „25 „ Državne srečke iz 1. 1864 . , 100 „ 169 B — „ 4°/0 avstr. alata renta, dnvka prosta . . 93 „ 10 „ 0gr»ka zlata renta 6°/o...... 118 „40 n n 4»/0...... 87 „ 10 „ n papirna renta 5°/0..... 86 n 60 „ 5°/0 štajerske zemljišč. odvez. oblij*. . . 104 „ — „ Dunava re^. srećke 5°/, . . 100 ffld. 112 „ — „ Zemlj. otifi. avstr. 41/«0/© zlati zast. listi . 119 „ — „ I'nor. oblig Elizabetine zapad, žeiettnice 98 „ — 9 Prior. obli£. Ferdinandove sev. železnice 105 „ — n Kreditne srećke.....100 gld. 177 „ 50 B Kuddlfove srećko..... 10 „ 22 „ 25 „ Akcijo anglo-avBtr. banke . . 120 n 125 „ — „ Tramiii\Vrty-druSt. volj. 170 gld. a. v. . . 208 „ — „ 2l. III.IM'U. Pri ffloim: Tifinati % Diui.tja. — Kcireu Xr. W\\\\\\k\ — pl. Kocli i/. (»iMili'ii — Hol ii.iiinr i/ Celja — Aculschiii Vi, Aleks;imli i je. — Nhsh;im /. /ii'^rt:l)ii. l'ri RlMli<;i: Wihl i/. \v\■ir.^rs.i. — R.itz •/. Diuiaja. Nova hiša na prodaj za 1200 gld., ali se da tuđi v iia|«'in* ki stoji na podnožji l^o«l gradu (Osterberg) poleg Zaloga pri oljnarnici, ob stojeća iz 3 sob, 2 kleti in nekaj zemljiAča in z gostilniškim patentom. Pojasnila daj«? posestnica v intej biSi. (183 - kJ) zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, or Iiišiiio opravo Ood-d.erid.g-e Brctliers a,:n.d. Comp. iiiit-la pri /itdnjfui laliiiientu (»la»«.i;-o\v.Hke banki-, so jo tako l>rt'ti*ti-li', da ji' skU-nila svojo diilsu-niuo /,;i|nt!ti ia v miio-/.mi v x:ilogi lr/.»'ro, i/.vr.stiio. pri vsi-h ra/.Htavab z /.tatitni inedalj .ini oillikiiv ano Ihhiio opravo za rcliii tlul l'abrmke ci-tiO pi poIlM'in prinlat'. J.i/, olcrii.ini ton-j od gon'iije prodiijnlnice pri meni kuinisijoniranili 120U0 žrii-z,niti fiosiclj /,a O(i>aHit>ne istinito l*l><» delo in nciloM'/.fn kine \ mi koga, stanovanja in vsiike (losM-lii* ko l»h/,n iMke, 8ot)u po 1) 7.t«lo l»>po dvobarveno koslHninslo l;ikii:mili, 1,'!0 cm. dolijih iti <»() nn, širokih pol koHii.ivnili ]>ostelj za otroke z zclo finimi /.cliMiiini nvileniuii imv/.auii, je«lna po j;ld. L.'J.— (prej gld. -IO.-). 1'irtUiuitii naroćila izvrfiujem tuđi j.o jedino v izvrslnih ekseniplarili proti ]n>5tnej nakaznioi. * ' (tltO 1) F. BUGANYI, Umrli so v Ljubljani: 23. marca: JuTiez Gregorec, tesar, 84 kt, Karlovska ceata št. 7. i& mara zrnom. 2;. marca: Fnn Streliar, mesarskejja pomoć ika sin, 21 dnij, sv. Petra cm:-a št. 58, za os^pnicarai. — Jo/.e Lu-dold, železniški nadzornik, 58 let, Cesta na južno želez-nico St. 1. 25. nairca: Anton Sioašič, postrešeekov sin, 2 mes., Cesta v M+fStoi lo^ k. 18, za božjastjo. — Ivnna NuĆč, krojačeva lici, 13 m^., Tvui»arjeve u! ce šr. 1. 2n. marca: Katra Ovseuar, dekla, 31 let, Karlovska cesta št. 16, za osrpuicatni. Marijin celjske kapljice za žeiodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei1 yse bo lezni v želodci, in neprese/.no zoper nealast do Jedi, slabi želodeo, stnrde^o sapo, napihne-nje. kislo po diranje, sči-panjo, katar v želodoi, zgago, da se ne nar ej a pesek in pšeno in slez, ' zoiicr zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (t*e izvira boletiina iz /i'iodea), '/oprr krd V že-lodoi, preobloženje že-lodoa z Jeđjo ali pijaco, crve, /.o|n-r bolezni na vra-nioi, Jetrah in zoper zlato žilo. Lekar C. ltr»<1}> Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kuko se rabi, stane Prave ima ss-mo: V Lj ubijani: lekarna Gabricl Piecoli, na diinnjskej cesti; lekarna Josip S v o b o d a, na Preširnovem trgu. V Novom mestu: lekaina Dom. Kizzoli; lekarna Josip Uer^inann. V Poatojni: Anton Leban. V(Jo-rici: lekarna A. <\ e Gironcoli. V Ajdovšeini: lekarna M i c, baci Ciu^lielnio. V Celji: lekar J. K u pf e r s c b ni i e d. V K r a n j: lekar D r a .