224. Ste«.
PavlčEni Iranko v driavl S*JS
¥ ljubljeni, « četrtek 2. oktobra 1919.
Leto 181.
Iihaja Fazan aseJeEJ in praznike« vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1,
Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Inserati: Enostolpna petit-vrstica 75 vin., pogojen prostor l'2o v; razglasi in poslano vrstica po 1‘50 v; večkratne objavo po dogovoru primeren popust.
dlasila Jugesiov. s©eil©En@ - dsffioferstlin© stranke
Posamezna Stev. siana —— 40 vinarjev.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo eto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt letu 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamso je za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Liubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna.
TeSefetsska it. 313.
tSBOBSaBBBBSBOESO
Novo ministrstvo — ministrstvo reakcije in svobodne trgovine.
Protič bo torei sestavi! nov kabinet. Če ima na svoli strani Koroščevo skupino in Narodni klub. bo Stela njegova »večina« okreg 130 poslancev. To se pravi: če že ni unelo prejšnje ministrstvo večine, vzlic temu. da le Imelo na svoji strani okrog 140 poslancev, ie bo imela mani nova Protič-Koroščeva vlada. Ne vemo, če se more potemtakem trditi, da le ministrska kriza sončno rešena. Vtis imamo, da smo nasprotno ostali tudi v tem oziru fam, kjer smo bili. Sabotaža lavnih nteresov se brezvestno nadaljuje. ; a nai bo. Koncem konca, če se dela ^motreno in zvesto na razrušitvi od tistiho buržoaznih strani, ki so •-'^ele Jugoslavijo v zakup, zakaj naj se baš mi vznemirjali. Vse dosedanje nočetie političnih činiteliev Jržave le le voda na naš mlin Kdo 'inel^ nazadnje profit od splošne '■niede in srdite liudske nezadovoljnosti, ki mora neizogibno nastati, ni treba posebej povedati. Če bo treba, 3a energično interveniramo., da recimo ljudstvo In situacijo ne bo pomagala nobena prošnla po sodelovanju. rešili lo bomo res — sociia-‘‘stično!
Da ln°ramo še enkrat
Stva kaknr Si 0d takeKa ministr" liute np oiLf I,am sedai z°oet vsi-
Sid t nnl t?.-Prav nič dobrega.
rotič }e ooosebltena reakciia, Korošec pa poosebljena — svobodna
* m. nas Koroščeva ■»vobodna trgovina končno privedla.
vidimo ravno tc dni. Živeža primanjkuje, kar ga je. se pa prodaja po ho-rendnih cenah. Do takih posledic ie noralo neizbežno voditi Koroščevo načelo svobodne trgovine. S tem sc
Štiri smeri v italijanski socijaišstični stranki.
»Arb. ztg.« poroča iz Ziiricha, da ie bil zbor italijanske socijalno demokratične stranke preložen na 25.
m. Osrednji strankini zbor »Mau-ti« ima od 18. avgusta dalje posebno fiibriko »Priprave k zboru«, in iz te [e razvidno, da so točasno v stranki Štiri smeri. Prva smer je Bordigova, ki je glavni urednik neapoljskega strankinega glasila. Ta smer je komunistična. Vodja druge smeri, to je 'naximalistične je glavni urednik »A-vantlja« Terrati, ki smatra parlamentarno akcijo kot prehodno boino 'redstvo za dopustno. Vodja tretje ■ri tkzv. klasične, ie Lazzari, ie iarxistlčna sredina, ki se nasla-' na stari janovski program. Tej 'rakciio pripadejo tudiLuzzati, Massi
11
ie razpaslo nad mlado, neurejeno državo naihujše verižništvo. Naše blago se vtihotaplia v svet, doma ga pa ni, in še kar ga je, gnije na raznih postaiah, kajti prometne razmere pri nas so že od nekdaj take. da ni-maio primere na vsem božjem kultiviranem in nekultiviranem svetom. Mi smo tedaj, ko se ie začelo delati v Belgradu za uvedbo svobodne trgovine, takoj intervenirali, govorili, rotili merodajne faktorje, da nai ne pahnejo ljudstvo zopet v še hujšo bedo, bilo le zastonj. Govor; naših poslancev, naši protesti so se neprestano ponavliali: Kal pomaga.
Tedanja Protič-Koroščeva vlada ie hotela na vsak način ugoditi svojim volilcem-verižnikom — iti zgodilo se ie, kar ni razven teh zainteresiranih ljudi noben drugi želel. Dobili smo svobodno trgovino. In batine. Kaiti, če nas je že po eni strani Korošec osreči! s to uvedbo, ie moral po drugi tudi Protie pokazati. da zna ostati dosleden svoji re-akciionari politiki. Uvedel je batine. Tako smo Jugoslovani srečno prijadrali v sedanie blažene razmere.
In te razmere so pač take. da jih ne more nobeno enomesečno ministrstvo takoj odstraniti.
Za to ie treba veliko drugega, ie treba, da se predvsem očisti parlament tistih, ki bi morali sedai sestaviti vlado.
Zato ie treba volitev , v koušti-tii&rfto. To le edina inHelša rešitev iz situacije. Če bo treba, bomo v to svrho nastopili s tako močio. da bodo volitve prav kmalu tukaj.
Dovoli le te komedije.
in drugi znani poslanci. Četrta skupina so reformisti pod vodstvom Tur-ratijevim.
Misli o šolstva.
(Dalje.)
Vsako novo učenje ic hodilo križevo pot, predno se le uveljavilo. V novejši dobi so vse krščaske cerkve pričele srdit bol proti nesmrtni teoriji, ki nosi ime Darwino\\ kateri pravimo razvojna teorija in ki ie epohalnega pomena za nadalpji raz-voi naravoslovne vede. Darwinova knjiga »O postanku vrst« ie izšla leta 1859. Ta spis ie povzročil gotovo naivečio mišliensko revolucijo, kar iih pozna do sedaj zgodovina napredka človeškega duha. Darwiu je dokazal opirajoč se na tisoče nepo-bitnih dokazov, ki lih ie skrbno na-
biral po vseli delih sveta in strogo preiskal naravni zakon razvoja: Bolj razviti organizmi izviralo i/. manj razvitih; popolnejši so se polagoma razvili iz mani popolni!;. Vsaka živalska in rastlinska vrsta, ki še obstoja, ali pa ki ie že izumrla, je nastala potom evolucije iz štirih ali treh prvotnih tipov, najbrže pa iz enega pratipa (arhitipa). Ta razvojni princip so slutili že nekateri učenjaki pred Darwinom. Celo že med starimi Grki so nekateri to domnevali. Niso pa imeli Jasnih dokazov za to svoie domnevanje. Darvvin pa ie resničnost tega nauka utemeljil na temelju številnih, nepo-bitnih dokazov. Podal ie strmečemu svetu iasno m razumljivo sliko, kako izviraio višia bitja Iz nižjih, manj razvitih oblik, da imajo vsa živa bitia, ljudje, živali in rastline svoj izvor v naipriprostejših organizmih ter da so se polagoma v dobi več milijonov let. prilagoduioč se naravnemu zakonu v boju za svoj obstoj, razvili iz mani popolnih v popolnejša bitia.
S tem svojim naukom je Darwfn pobil napačni nauk raznih ver o stvarjenju živalstva, rastjinstva in posebno o stvarjenju človeka. Vnel se ie vroč kulturen boi kot za čase reformacije. Predvsem so šli v boi zastopniki raznih ver in tudi nekateri prirodoslovci. ki so še verovali v biblično stvarjenje sveta. Med prirodoslovci pa ie Darwinova šola kmalu popolnoma zmagala. Danes mora priznavati pravilnost Darwi-nove teoriie vsak mineralog. geolog. zoolpg. kemik, botanik . in paleontolog {raziskovalec okamenin). Ves izobraženi svet Je danes prepričan o resničnosti teh naukov. Teologi raznih cerkev, ki so se boievali
Y tem boju z neenakim orožjem, sc obležali na boiišču. Nekateri so postali celo pristaši Darvvinove teoriie. Anglikanska cerkev, ki ie spočetka proklinJala Darwina kot krivoverca. se ie polagoma sprijaznila z njegovim naukom. Oficiielni zastopniki te cerkve so Darwina ob njegovi smrti proslavljali kot največiega učenjaka. Katoliška cerkev, ki se ie spočetka naiboli srdito zagnala v ta znanstveni boj. ie polagoma utihnila. Darwinove nauke ignorira. Na-slania se še vedno na Mojzesa. Sreča za Darwina, da ni živel v srednjem veku, ker bi bil gotovo zgorel na grmadi. Darwin Je zmagal.
Navedel sem nekoliko slučajev boia vede z reakciio. Čitatelii uvidijo, kako trnjevo pot so morali hoditi razni učenjaki v boiu za resnico.
V resnično demokratičnih državah kakor v Angliji. Franciji. Ameriki ie veda danes res svobodna. V Avstriji pa še ni bila. To nam priča Wahrmundova afera. Vseučiliščni profesor cerkvenega prava v Ino-
mostu ie na nekem ljudskem predavanju navedel nar zgodovinskih resnic o cerkvenih dogmah. Kak vihar ie nastal med klerikalci cele Avstrije. V Avstriii smo imeli sicer lepe napredne zakone. Teda ostali sc naiveč le nu papirju. Avstrija !s bila poleg Spaniie naiboli katoiiška država na svetu. Habsburžani so bili vdani sluge rimski kuriji. Osnovni državni zakoni so sicer iarnčili svobodo uka in vesti. Praksa pa ie bila drugačna. Wahrmund je moral zapustiti Inomost. Odšel ie v Prago. Pa tudi tu so mu delale oblasti težkoče. da ni mogel predavati. Svoboda uka ie ostala le na papirju. V Wahrmundovi zadevi ie igral veliko vlogo papeški nuntius na dunajskem dvoru.
Danes, ko se ustanavlja v Ljubljani vseučilišče, in ko istočasno klerikalne stranke v Jugoslaviji zahtevajo. da nai ima katoliška cerkev v naši državi iste pravice oziroma predpravice kot iih ie imela v Avstriii. ie posebno važno, da si osvežimo spomin s slučaji, ki sem lih tu navala! in ki iasno kažejo, kako škodljiva sta bila razvoju znanosti cerkvena moč in vpliv na tem polju. Naše vseučilišče mora biti ogniišče svobodne znanosti. Profesor?! mo-Taio imeti popolno svobodo raziskovanja in prepričanja. Le tako ie mogoč razvoi in napredek vede. Uk in veda morata biti svobodna. Če veda ni svobodna, sploh ni veda. Zato p« morajo biti poklicani faktorji zelo oprezni pred klerikalnim vplivom na naše novo vseučilišče.
  _____________________(Dalje	prih.)
Iz našiti političnih šol.
Tokrat prinašamo prispevek učenca naše politične šole v Trbovljah o velevažnem vprašanju liudske izobrazbe. V tem spisu nam n) predočena važnost izobrazbe le na podlagi argumentov in momentov, ki se iih navaja, marveč tudi po sestavi spisa samega, ki nam najboljše priča, kako je mogoče izobraziti v najkrajšem času priprostega delavca, da nam lahko lepo in lasno pove svoje poštene misli.
Izobraževalno delo in niega pomen za delavno ljudstvo.
Izobrazba, to najmočnejše bojno sredstvo proletariiata, se širi od nekdaj, posebno pa v zadnjem času z vso vnemo med nezavedno maso. Pa imamo vzlic vsemu tudi glede te nujne potrebe še vedno gotove predsodke. Dobi se še marsikaterega, ki si misli, čemu neki bi si belil glavo, sai če znam pošteno delati, mi ni treba. da bi bil povrhu še učenjak. V tem tiči usodepolna zmota. Le izobraženemu proletarcu je možno uveljaviti se, stopiti na plan, boje-
vati se proti krivicam, zahtevati svoje pravice... Le izobražen proletarec se bo znal upreti kapitalizmu z uspehom. Tak delavec ho znal vedno sam presojati sitaaciio, najti pravi moment za boj krervti po pravilni poti. Nevednežu ho to nemogoče. Zato le izohrazuimo se. pomnožimo naš duševni zaklad, da popravimo, kar smo doslei zamudili.
Slovenski delavec je doslej vsled lažnjive in nezadostne vzgoje dovoli trpel, težko mu ie bilo stopiti iz teme nevednosti. Kakšno ie tudi bilo njegovo življenje? S štirinaistim letom ie zapustil proletarski otrok liudsko šolo. V niei se niti toliko ni naučil, da bi se mogel gladko izraziti v maternemu ieziku. kal še da hi imel svoie misli, da bi iih mogel napisati. Kako težko in okorno mu ie tekla roka. In redkokdaj se le zgodilo, da bi mu dala liudska šola prilike svobodnemu razmahu duševnih’ in telesnih zmožnosti. Vse ie vkle* njeno. Brez duše in brez srca le naša šola. v niei ni toplote živlienja.
Kai se pa naučimo v naših ljudskih šolah ?
V vseh ljudskih šolah, kakor tudi večinoma rri drugih narodih uvaialo prirodni otroški razum v zmoto z mozaičnim razlaganjem stvarianja ter se vse to preiočnJe kot sveto resnico. Samo pripovedovanje o neverjetnih čudežih Reelnost stvarjenja in življenja ie pa tako drugačna 1 V biblijski zgodbi so glavnelši čudeži celo upodoblieni. da se tako učinkovitejše omami otroške duše * vsemi sredstvi fantazije. Ni čuda. da ni v naši vzgoji skoro nobene resnične znanosti. Glavni vzrok ie pripisovati temu. da. ker se otrokom že od vsega začetka predočuie kot golo resico tritisočletue baike. Znanost In živa narava pa učita drugače. Tako se napravi iz otroka navadnega verskega fanatika, ki nima nobenega pravega pojma o znanosti in naravi.
Tako raste prepuščen samemu sebi ubogi proletarski otrok. Niego-vo življenje je življenje drevesa v gozdu. Viharji gredo preko niega, biča ga dež in burla. obseva ga redkokdaj solnce: bilka v vetru le, otrok usode, ko živi brez smeri in brez cilja.
In ko mora zgodai priieti za težko delo, mu je edina uteha dejstvo, da ni sam v svoji nesreči, da naldc povsod dosti sotrpinov. Nezavednu je živel proletarec pred voino. Nezavednost ga ie imela vsega v oblasti. Živel ie od danes do iutri. brez smotra. A danes se ie pa že marsikaj predrugačilo. Proletariiat. ta ogromna sila, se Je vzdramil in ie pričel vstajati. Trpljenje, ki ga Je doživel, težke izkušnje zlasti v letih svetovne vojne, vse to mu ie odprlo oči iu
LISTEK.
G LA B.
Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalje.)
Traialo je, trajalo tako krasno dolgo, do-Kler ni prenehal ta čudoviti trenotek; petnajst, dvajset popisanih strani leži pred mano na kolenih, ko sem slednjič dovršil in položil svinčnik na stran. Ako so torej ti papirji imeli resnično kako ceno, sem bil rešen! Skočil sem iz Postelje in se oblekel. Bilo je vedno bolj svetlo, že sein razločil oglas svetiljnikovega nadzornika doli na sobnih durih, pri oknu ie bilo že tako dan, da bi za silo lahko videl pisati. Zato sem se torej takoi napravil k delu in jel prepisovati svoie papirje na čislo.
Čudna gosta megla luči in barv se dviga iz teii fantazij; osupnil sem pred enim dobrim domislekom za drugim in si zatrjeval, da je to najboljše, kar sem kdaj bral. Postal sem pijan °d prijetne zavesti, ves napihnjen od same radosti, sem se videl sam sebi sila velik; tehtal sem v roki svoj spis in ga cenil po naglem preudarku na pet kron. Saj bi nobenemu človeku ne prišlo na um barantati radi petih kron; nasprotno še deset kron je bila smešna cena, ako
sem se oziral na kakovost vsebine. Še na misel mi ni prišlo, da bi tako samorodno delo ponudil nemara gratis; kolikor mi ie bilo znano, takšni romani ne ležfi okoli po cesti. In odločil sem se za deset kron.
V sobi je bilo vedno bolj dan; ozrl sem se doli k vratom in sem ialiko brez truda razločil tanke, skeletne črke Andersenove pralnice perila za mrtve, v veži na desno; sai pa ie tudi že pred nekaj časa bila ura sedem.
Vstal sem in se postavil v sredo izbe. Ako sem si dobro premislil, mi je odpoved gospe Gundersenove prišla precei prav. Sai to pravzaprav ni bila soba zame; zelo ordinerne zelene gardiue pred okni in posebno mnogo žebljev po stenah, kamor bi obesil svojo obleko, tudi ni bilo. Beraški naslanjač tu zadai v kotu je bil pravzaprav dovtip naslanjača, vsled ko-jega bi se človek lahko nasmejal, da bi obolel. Bil je mnogo prenizek za odraslega človeka, razuntega ie bil tako ozek, da bi človek rabil takorekoč kakega zajca za sezuvanje, ki bi ga potegnil iz njega. Skratka, soba ni bila opremljena, da bi se pečal v njej človek z duševnim delom in jaz bi je ne obdržal deli časa. Na noben način! Saj sem že itak vse predolgo molčal in potrpel in vzdržal v tej šupi!
Ves napihnjen od upania in zadovoljstva in vedno še v mislih s svojo čudovito skico, ki sem jo potegnil vsak hip iz žepa in prebral, sem hotel takoi resno pričeti s preselitvijo. Pri-
vlekel sem svoio culico, rdečo ruto, ki ie vsebovala par svežih ovratnikov in nekai zmečkanega časopisnega papirja, v katerem sem nosil kruh domov, zvij svojo odeio in vtaknil k sebi ostanek belega papiria za pisanie. Nato sem vsled varnosti preiskal vse kote. hoteč se uveriti. da nisem ničesar pozabil, in ko nisem našel ničesar več, sem stopil k oknu in se zagledal ven. Mrko, vlažno jutro; na pozorišču kovačnice ni bilo žive duše m vrv za perilo se ie vlekla, skrčena od mokrote, napeta od zidu do zidu. To vse sem poznal od prei; zato sem stopil od okna vstran, vzel svoio culico pod pazduho, se poklonil pred oglasom svetiiiniko-vega nadzornika in Andersenove pralnice in odprl duri.
Hipoma mi ie prišla na um moja gospodinja, sai sem io pač moral obvestiti o svoii preselitvi. da je videla, da ie imela opravka z dostojnim človekom. Tudi sem se ii hotel pismeno zahvaliti za par dni. ko sem preko časa vpo rabljal sobo. Sigurnost, da sem zdaj spet za del j časa rešen, se mi ie vsiljevala s toliko močjo, da sem obljubil gospodinji celo pei kron, ko bi naslednje dni kuai spet prišel tod mimo; hotel sem ii vrh vsega, še dokazati kako častivrednega človeka ie imela pod svoio streho.
Listek sem pustil na mizi.
Še enkrat sem olistal m i vratih in se okre-nil. Ta sijajna zavest, da sem se zopet dvignil
kvišku, me je očarovala in me napravila hvaležnega bogu in stvarstvu. Pokleknil sem ob' postelji in se zahvalil bogu na glas za njegovo veliko dobroto to Jutro. Vede! sem. oh. sai sem vedel, da ie bil ta izliv inspiracije, ki sem ga bil pravkar doživel in napisa!, čudovit dar neba mojemu duhu, odgovor na moj včeraišnii klic v stiski. To ie bog! to ie bog! sem si vzklikal in lokal od navdušenja n ud svojimi lastnimi besedami; semintia sem se moral prekiniti in prisluškovati, ni-Ii kdo na stopnicah. Nazadnje sem vstal In šel; brez glasu sem se spustil preko stopnic in sem neopažen dospel do hišnih vrat.
Ceste so se svetile od dežia, ki je pa! v jutranjih urah, nebo ie viselo mrko in nizko nad mestom in nikjer ni sinil sojnčni žarek. Kako pozno ie moglo biti? Kot običajno sem se napotil v smer proti rotovžu in sem vidtl tam, da je pol devete Ostajalo mi ie torej še nekaj ur: bilo je brezzmiseluo. ako bi pred deveto. nemara enajsto, hodil v uredništvo: da tedai se moram torei potikati in iztuhtati kaj pametnega, kako bi prišei do majhnega zaitv-ka. Sicer pa se nisem hak da bi moral iti danes lačen spat; ti časi so hvaiabogu miuiin Premagana točka, zli sen: od zdai naprei gre pot navzgor!
.Dahe prili.)
Dokazalo pot. Zdaj ve, kam spada. Masa se ie jela zbirati, da se otrese tisočletijili okov duševnega in fizičnega suženjstva.
A to še ni zadosti. Ce smo se pridružili socijulistični stranki in če redno plačujemo svoi mesečni prispevek, nismo izvršili vse. Dolžnost vsakega zavednega socljalista je: da propagira in da zanese ideje soci-talizma med najširše kroge nezavednega proletariata. Bogat zaklad razuma je v našem priprostem narodu zakopan. Le do niega ie treba z besedo, s kniigo. s časopisom in s poukom.
Nekaj takega se že za prvo silo dobi pri organizaciji, ki io imamo v izobraževalnem društvu »Svoboda«, ona izdaia za svoie člane leposlovni mesečnik »Svoboda«. Vsebi-
na tega lista je zelo koristna. Imamo nadalje dnevnik »Naprej«, soci-ialistično revijo »Demokracijo«, več poučnih soeiialnih knjig in brošur. Vse to je samo za izobrazbo. Samo več energije ie treba imeti, več ljubezni do prave kulture. Krvavo po-trbuiemo izobrazbe, sociial'stične m splošne izobrazbe v naših vrstah.
Približuje se dan svetovnega preobrata, dan. ko se bo preuredila sedanja krivičnačloveška družba.Novi vek se poraia. In ta novi vek potrebuje resnega, izobraženega in vestnega protetariiata, da bode kos veliki nalogi, ki nm gre naproti. Geslo naše bodi:
Vse za izobrazbo in vzgoio! izobraženi delavec je za vsako delo njegova je bodočnost!
Brzojavne vesti.
(Vesti LDU.)
Jugoslavija.
SESTAVA NOVE VLADE.
LDU. Belgrad ,1. Danes ob 10. se le v ministrskem predsedništvu začela seja,- na kateri se sestavi nova vlada.
»PRAVDA« PROTI REAKCIJO-NARCEM.
LDU. Belgrad, 1. Današnja »Pravda« silno napada prejšnjo opozicijo in ji očita, da se je med sebol dogovorila. da bo vsaka stranka iamčila za svoie lastno svobodo. — List opisuje položaj kot tak, da le nevaren za obstoj edinstvene dr žive. m zato zahteva v svojem uvodniku. da se kolikor mogoče hitro izvedelo volitve v konstituamo.
Odbita pomoč dijakom beguncem.
LDU. Belgrad, 1. Finančno ministrstvo ie odbilo kredit 250.000 K ministrstva za prosveto. T* kredit ie to ministrstvo zahtevalo kot pomoč za diiake iz zasedenega ©zemlja, —
Po svetu.
OGLAS POKRAJINSKE VLADE ZA DALMACIJO.
Split, 30. Predsednik pokrajinske vlade za Dalmacijo, dr. KrsteU, Je izdat oglas, datira« z dne 25. sept« ki slove: Meščani! Od gospoda poveljnika amerjJkanskih voinlh sil sem preje! včeraj naslednje pismo: »Gospod predsednik! Da prebivalstvo Splita in Dalmacije na podlagi neutemeljenih govoric ne bo krivo poučeno o včerajšnjih dogodkih, da se preprečijo nemiri, katere bi mogli izzvati raznovrstni agitatorji, predvsem pa. da se prepreči oziovolje-nost proti ornim. ki nikakor niso v zvezi z včerajšnjimi dogodki, niti odgovorni zanje, Vas prosim, da objavite naslednja dejstva: Včerajšnji dogodek v Trogiru se ie primeril proti naredbam Italijanske vlade. Admiral Millo je javno grajal to početje neodgovornih vojakov in je nemudoma izdal energične odredbe, da se vojaki prisilijo k povratku in da 1 e podobni čini ne pomove. Prebivalstvo Splita in Dalmacije naj bo preverjeno, da se ima naglica, s katero so nepoklicane italijanske čete zapustile Trogir, in dejstvo, da se vsled tega ni prelivala kri, v obilni meri pripisovati vplivu in pregovarjanju kapitana MaronHa z vojne ladie »Ptiglia«. katerega le poslal komandant Menini z amerikanskimi voinimi silami, da*bi izposloval umik Italijanov. Ta častnik, ki se ie nahajal v zelo kočiiivem položaju, je izvršil svojo nalogo na način, ki zasluži občudovanje in ki Vam more dati dovoli povoda, da obnovit« svoie zaupan le v dobro vero itali* ian.skih oblasti. Prosim prebivalstvo Splita in Dalmacije, nai bo skupno i menoj preverjeno, da je italijanska vlada v tem primeru postopala v popolni dobri veri. Od komandanta
Meniulja sem prejel pozitivno zagotovilo, da bo ostalo tako tudi vbo-doče.
V	Splitu, dne 24. sept. 1919.
Podpisan; David F. Boyd,
"SPLETKARIJO.
Split 30. (DDU.) Kakor poročau* Iz Šibenika, je dospel tjakaj zadrski župan dr. Ziliotto. Iskal le stika z italijanskim vojaštvom in z meščanstvom Italijanske narodnosti ter agitiral za vstop v prostovoljske formacije. Dejal je, da je treba izvesti nov napad najbolje na Split, da se tako izbriše trogirski fiasko.
Boi med socliallstl Iti naclionaHst! t Italiji.
LDU. Nauen. L (Brezžično.) Iz severne Italije se poroča o živahnejši socialistični agitaciji zoper naci-joualistiano propagando. Pojavljajo se tudi separatistične struje.
Razpust Italijanskega parlamenta.
LDU. Run. 30. (DunKU.) Agcu-zia Stefani poroča: S kraljevim dekretom z dne 30. septembra se razpušča parlament in se razpisujejo nove volitve za 16. november.
Scheldcmann Izvoljen ra predsednika.
LDU. Berlin. 1. (DunKU.) So-cijalno-deniokratska struja narodne skupščine ie včeraj iznova izvolila ‘Scheldemanna za predsednika.
Clemenceau prejel zaupnico.
LDU. Pariz. 1, (DunPU.) Kakor poročajo listi te zahteval v vče-rajšnll seli zbornice ministrski predsednik Clemenceau zaupnico povodom debate o predlogu Lefevrevem, ki Je zahteval, naj se francoska vlada sporazume z zavezniki, da se zagotovi razorožitvi Nemčije in njenih zaveznikov uspeh s prepovedjo izdelovanja gotovih vojnih izdelkov. Clemenceau ie izjavil, da se strinja s tem predlogom, zahteval le pa. da nai bi se glasovalo o njem šele po sprejetju mirovne pogodbe. Lefevre je priporočal takojšnje glasovanje; nato je zahteval Clemenceau zaupnico. Izjavil le, da bi pomenilo takojšnjo glasovanje pridržek k mirovni pogodbi. Vlada takega pridržka ne more spreieti. Za zaupnico ie bilo oddanih 262 glasov, proti pa 188. Proti so glasovali združeni socialisti. sociialnl radikalci in radikalna levica, 37 poslancev si glasovalo.
Proglas ruskega protetarHata na ententne delavce.
LDU. Moskva, t. (DunKU, - Brezžično.) Ljudski komisar za ztmanic posle poživite v proglasu francoske in angleške delavce, naj vplivalo na svoie vlade, nai ne motijo mirovnih pogajanj z boljševističnimi deželami. Sporazum ni več daleč, ker ie sovjetska republika vedno prip<v znala pravico samoodločbe narodov. Enteatni imperijalizem pa se še vedno trudi, vzdrževati volno stanje.
Novice.
— Vsem užitnlnskiin uslužbencem v Sloveniji na znanle. Nove
:'ra-ginjske doklade so odHonjene, ker pri likvidaciji deželne uprave užitnim* še ni rešena. Upati je. da of rešitvi te prevzame delegacija financ v Liubliani užitntnske uslužbence.
— Stavka tiskarjev v Zagrebu
končana. Zagrebški listi, k! vsled stavke stavcev skoraj teden dni niso izhajali, so 29. septembra zopet IzStl. Tipografske organizacije so iz Solidarnosti z bančnim! uradniki, ki so šli v stavko za službeno pragmati-ko, naložile stavcem, da ne smeio staviti ničesar, kar bi bilo naperjeno proti bančnim uradnikom, Proti temu ie nastopilo Hrvatsko novinarsko društvo, ki je zastopalo načelo popolne svobode za tisk. Razen te-
ga se lastniki ttekaren niso hoteli pogajati s stavci o njihovih zahtevah za povijanje plač, dokler starci ne odstopijo od svoje centre Nato le posredoval sindikalni svet ta dosegel najprej sporazum med organizacijo časnikarjev in stavcev tako, da le prva priznala zahtevo, da morajo stavci staviti vse, kar Ihn Izroči uredništvo. Zadaja pogajanja so se končala taka da dobe kvalificirani delavci po 120 kron več plače na teden, novozučeni kvalificirani delavci po 80 kron, pomožno osobfe po 60 kron In vajenci po 30 kron več na teden. Listi zopet redno izhajajo.
—	Dva smrtni obsodbi. Mariborska »orota je dne 30. septembra Obsodila Petra In Pavla Dokel zara-<jR roparskega umora na Jakob« Fekonji v St. Juriju ob Ščavnici, ki sta mu za dejala enajst smrtnih ran ta e« v: družbi P. Kocbeka, E Pridava In
Jak. Kavčiča oropala, na smrt na ve-šalih; drugi trije so bili obsoleni na več let težke ieče. Zagovornika obtožencev sta vložila ničnostno pritožbo.
— Nesreča pri savskem mostu.
Na sprednjem deiu savskega mosta pri Zemunu se ie predvčerajšnjem, 30. septembra porušilo sedem jarmov. Poškodovan je bil samo en delavec. Dela so se takoj nadaljevala* Končna dovrštev mosta se vsled tega nemara ne bo zavlekla.
— »Orgauizaciia vojnih invalidov« nam javlja, da ie tovariš Kostema Fran iz Celja popolnoma izstopil iz njenega odbora.
— »Beozradski Dnevnik« je pričel včeraj izliaiati v Belgradu.
— Včerajšnji »Slovenec« objavila notico g. Furlana, v kateri se ta opravičuje, da ni hote! napadati na shodu v Trbovljah »farštvo«. Čudna naglica...
— Zamenjava malih bankovcev v Češkoslovaški reoubllki. Češki parlament je sprejel zakon za zamenjavo malih bankovcev. Po tem zakonu se zamenja bankovec za 1 K za 90 vinarjev, bankovec za 2 K za
1	K 80 vinariev. Ljudie izgube tore! pri vsaki kroni 10 vinariev. Novi bankovci se izdaio istotako v kronski veljavi.
— Dunaj bo postal drugi Co-nev Island. S pomočjo ameriškega kapitala bo postal Dunaj naivese-leiše mesto na svetu. Ameriški finančniki nameravajo kupiti vse dunajske zabavne prostore ter izprt-nieniti predmestja v zabavališče kot je newvorški Conev Island.
— V Prago se ie vrnil iz Pariza dr. Kramaf z ostalimi člani češkoslovaške republike. Dr. Kramaf se bo udeležil seie češkoslovaškega Narodnega predstavništva o ratifikaciji mirovne pogodbe.
— Ciklon v severni Ameriki Pretekli teden je divjal na bregu Teksasa ciklon, ki ie vzel 250 človeških življenj. Na poslopjih ie naredil škode za 10 milijonov dolarjev.
— Prvi pogreb z aeroplanom, Dne 10. sept. se je vršil s pomočjo aeroolana v Združenih državah pogreb v Pleasantvillu. Kaj si Ameri-kanei še vse izmislilo!
— 23at prestol na proda)! Iz Carigrada objavljajo, da !e sultan v velikih denarnih zadregah in da namerava prodati zla« prestol perzijskih Šahov, katerega so odnesli Turki i* Teherana pred 400 leti.
Dnevne vesti.
Celjski »Novi Dobi« v odgovor.
V	št. 107. je celjska »Nova Doba« o uprizoritvi Fantekove trodejanke »Tekma« od delavskega izobraževalnega društva »Svoboda« v Celin priobčila kritiko, ki je po tonu identična z drugimi političnimi izpadi, ki sl iih zadnje čase dovoljuje.
Ker pričakujem nmetniške ocene o uprizoritvi od merodajnega ocenjevalca, pisatelja, kritika kot ekso-hen. se sam ne spuščam v ocenjevanje uprizoritve, hočem le širši javnosti pokazati, kako ie nasprotnikom naših idej vsaka priložnost dobrodošla, da z jezuitskim samo-zataievaniem poberejo kamen, tor ga pod krinko pravih zaščitnikov in vernih ljubiteljev nmetnosti zalučlJo na socialistične prireditve.
Že naslov firme prirediteljev kaže. da izhaiajo igralci Jz delavskih vrst. ki se moreio Še le oo prestanem težkem delu posvetiti umetniškim vajam. Igralci so tedaj mladi idealni Hudie, ki se na še niso mnogo vrteli oo gledališkem odru, a ki bi radi videli, da duh umetniškega razpoloženja prevele vse delavske vrste. Žal da vsaka prireditev ne doseže gotove meje dovršenosti, a to še at nikak povod, umetniško na-vdahnienje naših delavcev v kali ugonobiti Menim, da tudi dramatično društvo ni bilo vslkdar zadovoljno z umetniškim uspehom svojih prireditev, ko so vendar igralci na odru že precel trdni, a gotovo bi se bilo čutilo po pravici užaljeno, če bi se bilo iedno ali drugo njihovo prireditev na sličen način oblatilo,
Od naših igralcev pričakujemo, da prav nič ne izgube i cguma in resne volje in z bodočimi nastopi popolnoma ovržejo neosnovane izpad« »Nove Dobe*. —
Dr. 1. Rožman,
Krojaške pomočnice!
Pod tem naslovom skuša v »Slov. Narodu«, dne 19, pr. m. neka mojstrica slepiti javnost, kako sttajoe plače imajo pomočnice. Radovedni smo. koliko Izmed 150 pomočnic ima to visoko uradniSko plačo od 300 do 400 kron mesečno. Največ petnajst ia 5e to one. ki so pri tem delu osivele. dočhn moralo druge delati za talca sramotno plačo ob kateri si asi morata privoščiti slabega kosita.
Domačinke morajo po izučitvi še nadalje živeti od podpiranja svoi'h starišev, ker bi morale umreti drugače vsled lakote, nedomačinke si morajo pa poiskati še postranski zaslužek .če sploh hočejo životariti. Če so pa kake pomočnice brezbrižne in ne znaio delati, so tenm krive mojstrice same, ker prvovrstne moči nočeio plačati kakor zasluži, ampak vzamejo raje slabejše moči. da io slabše plačajo, a naročnikom računalo isto ceno. kot bi napravila najboljša moč. Da bi se učenke kaj naučile. za tisto se ne brigajo. Imajo jih največ vsled tega. da jima vlačijo vkup krompir in druge potrebščine. Človek še ni nikdar nadel izučen z neba. temveč ga ie treba izučiti!?Te vncbovplioče krivice treba tako! odnr ■ viti, in dati šiviliam plačo, ob kate;i ie možno pošteno živeti. To si nai zapomnijo g. moistrice. ki računajo svojim odjemalcem tako pretirane cene, izkoriščajo pa svoje žrtve, da lažje veseljačijo in hodijo na izlete in letovišča, kjer brezskrbno razsipajo denar.
Čuden dogodiiai.
Bistro oko čuvajev postave nam da mnogo misliti, ker navadno zalezuje samo delavce. Čudno se nam zdi. da se tako molči o dogodku, ki se je zgodilo na Vrhovcih dne 29. septembra t. 1. Nadknriač državne železnice Ivan Knez ie lovil ptice šoge. V to svrho si je napravil lepo zabarikadirano uto, kjer se ie skril. Pri sebi le imel šoge-klicarke. Orožnik W. pride mimo. V svoll strahopetnosti je mislil, da mora zabarikadiran človek gotovo biti državi nevaren in ga pokliče. Ker se ps mož klicu ni odzval, ker ie bil v svoH starosti okroglo 47 let gluh. ga Je orožnik kratkomalo ustrelil v trebuh. Potem ga ie na kmečkem vozu v spremstvu bajoneta peli«! v bolnico, kier le nesrečnež umrl. — Pozivamo sodniisko oblast, da ta slučaj natančno preišče, ker ljudi se vendar ne sme streljati kakor zajce ln to ob belem dnevu. Ustreljeni je bil družinski oče štirih otrok in že sedem mesecev bolan. Nesrečni družini naj se da potrebno zadoščenje.
Stanovanjska komisija.
Ker se ie že ponovno pripetilo, da so stranke skušale pridobiti osoble stanovanjske komisije * darovi, svari se občinstvo Pred takimi poskusi, ker bi morala komisija take poskuse podkupovanja uradnih oseb naznaniti državnemu pravdni-Stvu.
Splošna gospodarska zadruga.
Dne 26. t ns. Je zborovalo v »Mestnem domu« zasebno uradni-štvo (dede ustanovitve splošne gospodarske zadruge. Iz kratkega poročila društvenega predsednika g. Hitra le bilo posneti, da je zamišljena ustanovitev zadruge na najširši podlagi. Njen namen nai bi bil, omogočiti mani situiranim osebam, to so uradniki in delavci, dobavo najpotrebnejših živil in živlienskih potrebščin za možno nizko ceao. S tem se hoče priti sčasoma v okom vedno rastoči draginji, obenem pa tudi res pomagati vsi«! draginje trpečim slojem. Po zamlšUeaili pravi; lih bi imel pristop v zadrugo vsak uradnik in delavec. Zadruga bi bila z omejeno zavezo, jamčilo bi $e t deležem ta še z enkratnim enakim zneskom. Zadruga bo dobavljala m enkrat le najpotrebnejše blago: živež in obleko, in to lz prvega vira brez vmesnih trgovcev. Centrala in sedež zadruge bode v Ljubljani, po večjih industrijskih krajfh pa se W ustanovilo razdeflhripe.
♦
— Policijska ura v Liubliani bo
odslej za gostilne ob deseti uri zvečer. za kavarne pa ostane dvanajsta
ura.
— Vojnim invalidom, ki potujejo radi pregleda oziroma nadpregleda, radi regulacije Invalidne podpore, v kopefl rad! zdravljenja, v ortopedi čne zavode, bolnice ali k zdravnikom za pripravo umetnih udov. dovoljujejo vse železnice kraljestva SHS brezplačno vožnjo, ako se skažejo z legitimacijo Osrednjega odbora voinlh Invalidov v Bel-gretu. Za državnoželezn&ke proge zadostuje imenovana izkaznica, za lužaaželezniške proge pa le še poleg tega posebe) zaprosit! listka za prosto voinjo pri Obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani.
— Popkov anta šoloobvezne ml a-dta«. Mestni magistrat ie te dni razposlal na hišne gospodarje vprašalne pole za popis Šoloobvezne mladine. Hišni gospodaril alj njih zastopniki so naprošeni. da pustilo te pole krožit pri strankah v hiši. Popisati se morajo vsi šolski otroci v starosti od 6 do 14 let. Pravilno popisane pole je potem vrniti mestnemu ma-Ktstrafe do 1.0. oktobra 1919. IMlot
šoloobveznega otroka prikrije ali pa navede napačne podatke, bo kaznovan. Če šoloobvezen otrok iz tehtnega razloga šok ne more ob-Iskavati, ie ta razlog izrecno navesti.
— Delavstvo Krakuvo-trnovske-ga okraja opozarjamo na današnji oglas brivca Mate Šijakoviča.
— Iz Šiške. Z ozirom na notico v »Napreju« št. 222 z dne 30. septembra 1919 radi električne razsvetljave in premoga, ki ga daje vlada rni-larni v Šiški na razpolago, od koder dobiva nekaj privatnikov eiekuično luč, konstatiramo, da nima električna zadruga v Sp. Šiški z milarnc oz. konsorcijern nikake zveze. Električna zadruga stavila si je nalogo preskrbeti Šiško z električno razsvetljavo potom vodne moči iz Tacna, ter se je deležnikom na sestanku dne 27 septembra 1919 podalo izčrpno poročilo v kolikor je zadruga svoje delo sedaj izvršila. Toliko v pojasnilo in pomirjenje, da ne bo razburjenja.
— Opozarjamo na oglas zlatarske delavnice Alojzija Fuchsa v Še« lenburgovi ulici.
— CenJ. sodrugoni šemoeterske-ga okraja in Voilmata priporočamo trgovino z mešanim blagom Stanko Zargi. Martinova cesta 15. (Glej današnji inseratl)
— »Državna posredovalnica ra delo v Ljubljani«. Delo je na razpolago: Hlapcem in težakom (110), služkinjam in kuharicam (105). poljskim in tovarniškim delavcem in delavkam (109), gozdnim delavcem, vajencem razne stroke, mizarjem, čevljarjem, delavcem in delavkam v opekarni, pletariem, raznim ključavničarjem, kleparjem, strojnikom, sodarjem. tesarjem, drvarjem, oglarjem. zidariem. tesarjem, pečarjen: itd.
Prireditve.
Zborovanje beguncev in izseljencev, Kakor že naznanjeno, se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. v Ljubljani velik shod beguncev in izseljencev. Na tem shodu se bodo obravnavala v:ui pereča vprašanja, zlasti oa sc- bo i* položiH temelji samostojni organizaciji vseh neodrešencev širom Jugoslavije. — Ker ie potreben temeljil razgovor o vseh zadevah, tako o pu-litičnih kakor čisto materiielnih. zlasti na o tem. kako nai se izvrši »organizacija. opozariumo nonovin vae begunce in izseljence, zlasti že stoječe krajevne in okrajne organizacije, da se za ta dan prij^avm določijo zaupnike in delegate ter se posvetujejo o posameznih vpraša nJ2i. ki se bodo razpravljala Pn* drobna navodila slede. — Prim-av> llatai odbor.
Sastanak Istarskog odbora. IJ p« tak, 3. t. m. obdržavače se u retsm a ciii »Zlatorog« sastanak tstatsV.os odbora. Početak u rol 9. tu večer.
Sestanek zaupnikov In delegatom za shod beguncev in izseljencev se vrli v soboto, dne 4. t. m. v nmM dvorani »Narodnega doma? ob 8. uri zvečer.
Čevljarska zadruga za LiubBano In okolico vabi gg. člane k izvanre l-nemu občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. točno ob 9. url dopoldne pri g. Vrt. Mraku, Rimska cesta 4. V istih prostorih se vrši tudi popoldne točno ob 2. uri Zborovanje za ustanovitev »produktivne ?adru-ges. K obJJni udeležbi članov vabi -odbor.
»Drultvo državnih računskih uradnikov z Slovenilo« vabi svoja člane, njih svojce in prijatelje na prijateljski večer, ki se vrSi v sobota dne 4. t. m. ob 20. uri v salonu pri »Mraku« na Rimski cesti. — Pridir« polnoštevilno! — Odbor.
Iz stranke.
SHODI
v nedeflo, dne S, t. m.:
Rimske Tortice ob 11. uri dopoldne v gostilni »Na poStl«. — Poroča sodr. Pečnik iz Zidanega mosta.
Selce ob 15. uti (3. url popoldne) v prostorih sodruga Aleša Potočnik,
—	Poročevalec Iz Ljubljane.
Dobrova ob 16. uri (4. uri poool-dne) gostilna pri »Orohcu«. — Poročata sodruga Makuc In Koro-
II	n.
Notranja gorica ob pol 15. uri (pol 3. uri popoldne) v gostilni pri »Pavletu«. — Poroča sodrug Perdan.
škofeljca ob 17. url (5. uri popoldne) gostilna pri »Mihcu*. — Poročevalec iz Ljubljane.
Jesenice. Ob pol 10. uri dppot* dne pri »Jelenu« na Savi (v slačita slabega vremena oa v gostilni P" WerglesU). Dnevni red: Splošni politični poiožal. — Poroča sodim* Goloub.	...
Javornik, Ob 15. uri v gostilni Rozalije Žimer. — Isti dnevni red m tali poročevalec.
Delavske predstave v dramskem gledališču. Vsem našim sodrugotn In sodružicam naznanjamo, da se bodo začele redno prirejati delavske predstave v dramskem gledališču ob znižanih cenah. Prva delavska predstava v letošnji seziii se ho vršila v nedeljo, dne 12, oktobra zvečer. Zato že danes opozarjamo naše delavstvo na to predstavo, da si vsak preskrbi vstopnice, ki se bodo dobile v tajništvu »Svobode« in pri delavskih zaupnikih. Sodrug;, sc-družice! uvidevajte. da ie gledališče za vas oni hram, v katerem najdete ob ustvarjajoči umetnosti neprecenljiv užitek. Zmirom ob delavskih predstavah v pretekli sezoni ste delavci pokazali, da veste bolje uvaže-vati gledališče, ko ljubljanska bur-žoazija. Zmirom je bilo gledališče razprodano. Zatorej dokažite tudi letos, ko bodo redne delavske predstave, da znate ceniti gledališko umetnost in da ne bo zijala praznota, kakor se to dogaja drugače, posebno pri najboljših dramskih predstavah. Mesto da bi posedali po gostilnah. bomo posečali naše predstave |n s tem bomo izpopolnjevali naše izobraževalno delo.
Lesni delavci strojilu« tovarne {ja Polzeli so pričeli z mezdnim gibanjem. Opozarjamo vse delavce, naj ne sprejemalo dela med tem časom v tej tovarni.
Mladinska podružnica »Svobo-d«« za Ljubljano ie imela 21. septembra svoj shod v Mahrovi hiši. Na shodu se je razpravljalo o po-jjjjebah in nalogah organizacije, izvo-, “H so se zaupniki, katere pa mora odbor še potrditi. V razpravljanju so posegli sodrugi: Mravlje, Tre-Ven, Vehovec, Širca, Seme in drugi. Na shodu se ie tudi soglasno sklenilo. na kar vse člane opozariamo.
se poviša članarina od 20 vin. na * krono. Članom, ki so že preje plačah do konca leta članarino, jim ni treba doplačati in tudi oni. ki plačajo 1. oktobra zaostalo članarino, juačaio še do starem. — Vsako soboto ob 8. uri zvečer se vrše redni Sestanki, na katere vabimo vse čla-
Pričela se bo tudi v kratkem te-ovadba na realki. Kdor jo hoče ob-1Jai se zglasi v tajništvu II. nadstropje Cn*MIl K0Va l'lica 6’
nazninL^o3 st.c,',ar,ev v Zagorju
'dne 4	u° ,e vršil občni zbor
iV miiin	ob	ve,’k'	udeležbi.
Brueh- #volieiu' sledeči so-‘i	Ranzmeer. predsed-
fUK, Leopold Giihiman, fiatii8s*nik: neirich Martini, blagajnik; Enge!-
bert Weibersrer, namestnik; Ivan! Peer. zapisnikar: Franc Jugovac, namestnik: Franc Slatinšek, odbornik; Otmar Ranzinger. namestnik; Maria Sittcr, odbornica: Franc Kos-gus (mlajši), Ignacij Sittcr, Regina Kai!7m£er. krvnh*n?a
Občinski svet ljubljanski.
Lslužbsucl Mestne hranilnice ilubfianske se proglase za občinske uslužbence. Zanie se preuredi dose-danVa službena nragmatika in fo posnele odobri občinski svet; takrat se jim tudi vštejeio voina leta kakor občinskim uslužbencem. Sodr. Kocmur nravi, da je to nekaka kazen z a gibanje teh uslužbencev, ker -se očividno poslabšajo njih službene razmere.
sprejem regenta se dovoli eOO.ODO kron. Zupan pravi, da se bo velik del porabil za pogostitev siromašnih.
Drobiž za Ljubljano, Na iniciativo sodruga Kocmurja v zadnji seji se SKiene na županov predlog Izdati ?a 500.000 kron drobiža (papJrnate-z veljavnostjo do konca leta Sodrug Kocmur priporoča, da *e izda tudi drobiž po 1 ali 2. ozir. 0 vin., da bo oialšan promet.
?r.^h,iske doklad« za mestne »raunjKe.in uslužbence se priznalo v ■sti višini kakor lih ie priznala država svojim, in sicer od 1. julija Zakasnim uslužbencem se žviša doklada od 150 na 300 odstotkov. Všteje Se nabavni prispevek. Pri tem vprašanju ie nastala dališa debata v ka-J®ro sta posegla zlasti sodrug Kocmur in župan.
. Za dobavo orodja za snaženjc
Oralov se dovoli 20.000 kron.
Zvišaule tržnih pristojbin za žl-
Dosedanje tržne pri-*‘0)hine 80, 60 in 20 vin. se zvišajo na 10. 6 in 4 krone. t,.cena nlinu se zviša na 3 krone
lcni meter, ker se >e premog sil-no podražil.
,iii:J,1ieroe,ac:^'	sc	orito-
f ’• ker vozi cestna železnica zopet
im,p 611,1,1 vozorn- “ Sodrug Kočar!!! n°i^sninie razmere, kr so ga govecllc do kritike v razpravi o dra-*|jiiskih dokladah za mestne urad-la£e 1,1 uslužbence. Poleg tega pred-, Ka. da bi se aprovizaciia obnovila. " ^odrue Tokan priporoča, da ob-
čina pogleda, kako so se zvišale plače uslužbencem električne železnice. Povišek, ki ie bil dovoljen tukaj, ni bil dovoljen v polni meri delavstvu. — O. Ser jak interpeliia zaradi dovoljevanja izvoznic za živila.
—	Talna seja.
Kultura.
Dramatični odsek »Svobode« v
Celju ie uprizoril v soboto, dne 27. t. m. v Mestnem gledališču Fantkovo štiridejansko dramo »Tekmo«. Igra, ki zahteva rutiniranih igralcev, ni bila baš srečno izbrana, ako pomislimo, da so io uprizorili sami diletan-ti-začetniki, ki nimalo niti pravega, preizkušanega režiserja, da bi jih temeljito poučil o naJprimitivnejših oderskih zahtevah. Delali so sami iz sebe in tako so vzlic mnogim hibam in nedostatkom dosegli dokaj lep uspeh. Pohvaliti moram sodr. Mar-novo. ki Je ulogo Stane odigrala s prav naravno prisrčnostjo in bo postala še zelo dobra igralska moč. Odvaditi se mora predvsem tiste ne-sigurnosti, s katero se kretajo navadno začetniki po odru, in pa nekoliko preveč enoličnega govorjenja To so vobče glavne hibe. ki sem jih opazil pri vseh igralcih in ki se dado odpraviti le z vestnim študiranjem in pogostimi nastopi. Prirodnost kre-tania in govorjenja te prva zahteva odra. Nadalje se je treba v ulogo vživeti, česar ni bilo opaziti, čeprav Je sodr. Kokalj v sklepni sceni kot Lesovin bil še precej naraven in le njegova igra. najsi v celoti zelo pomanjkljiva. pričala o nedvomnem daru za oder. Daru tudi ostalim ni mogoče odrekati, tako n. pr. Grušču (sodr. Brezovšek), ki se Je v svoj'h besedah sicer ua vso moč prehiteval, se gibal vse preveč nervozno in bil tudi sicer za svoja leta v igri premladosten, a se bo brez dvoma izpilil, tako da bo v karakternih ulo~ gaii zelo poraben. Danei (sodr. Košič) ve sam, da uloga, ki io Je igral, ni bila zanj. Vse na niem ie ustvarjeno za komične uloge. Danei mora biti vzoren igralec, idealen ljubimec; to ie ostro črtan značaj. ponosen, samozavesten fant. a ves mehak od svoje ljubezni. Košiču se ni posrečilo, da bi podal vse nežno prelivanje njegovih razpoloženi, moral bi rasli proti koncu, pa ie padel. Toda on utegne postati kot komik še imeniten igralec. Tudi Helena (sodr. Mar-nova) ni bila srečno razpoložena. Vzlic temu je lahko prelistava mladim. krepko kvišku stremečim Ijrral-cem v neko zadoščente in nadnljn« vzpodbudo. Samo eno bi rad povedal vsem našim podružnicam »Svobode«: le ne izbirati nretežavmh iger za začetek. Raje kaj lahkega, veselega!	F. A.
Zdravstvo.
Bablškl tečal na porodniškem oddelku obč ' javne bolnice v Ljubljani se prične,- 4. novembra 1919 in ne i. oktobra 1919, kakor Je blio to prvotno razglašeno.
Ravnanje z dojenčki. Za dojenčka je najboljše, natedravelše in na}-pripravnejše materino mleko. To velja za prvo leto. Vsaka druga hrana Je le zelo slabo nadomestilo. Toda mati mora pred vsem skrbeti, da je sama zdrava. Naj Je dovoli tečne hrane In naj si da dovolj počitka. Naj se giblje dovolj v svežem zraku, toda varuje utrujenosti.
Gospodarstvo.
Stanje žetve. Iz podatkov ministrstva za poljedelstvo posnemamo:
V	Srbiji so žita, razen ovsa, dobro obrodila. Koruza Je zelo dobro
obrodila, tako tudi otava. Vinogradništvo se ni posebno obneslo, sadje pa slabo. Tudi živinoreja ie utrpela radi raznih bolezni veiiko škodo. Čebele so zelo dobro napredovale. V južni Srbiji. Žitna žetev stoji dobro, seno slabše, sadje povoljnc, vinogradi dobro. V Dalmaciji: Žitna žetev srednja, sadje precej slabo. tako tudi vinogradi. — č r n a-gora: Splošno slaba žetev, edino koruza je obrodila bolje. -Hrvat-s k a: Žitni in drugi poljski pridelki so prav dobro obrodili. Tudi sladkorna repa je dobra. Slabo je obrodilo sadje. Sena bo dosti, vina pa ne toliko, — Slovenija: Žitni in drugi poljski pridelki srednji. Trpelo ie vinogradništvo, trgatve bodo uničene za 40%. — Bosna in Hercegovina: Žitni pridelki srednji, oves slab. koruza dobra. Sadje je slabo, vinogradniki pa so obrodili prav dobro. Drugi poljski pridelki stoje zelo dobro. — V Banatu. Bački in Baranji kaže žetev prav dobro, razen sadja. Sladkorna repa ie prav dobra, tudi čebele so bile zelo pridne. — V splošnem se more reči, da so žita obrodila sred-
nje, koruza zelo dobro; tako tudi drugi poljski pridelki. Tobak je obrodil prav dobro. Sena bo dosti. Sadjereja ie trpela, tako tudi vino-reja. Čebelarstvo stoji izvrstno. Živinoreja je ponekod trpela, drugod pa se je lepo obnesla. — Vidimo, da bo Jugoslavija založena prav bogato z vsem in da bi se dalo živeti mnogo, mnogo cenejše, če bi za vsako škatljico vžigalic ne tičalo kar po deset dobičkarjev in špekulantov...
Rudarska produkcija v Čehoslo-vaškl. Na Čehoslovaškem energično delajo za intenzificiranie produkcije premoga, od katere zavisi vsa industrija in ves promet. Minister Hampl
je prepotoval v zadnjem času vso Moravsko in Šlezijo in imel mnogo usoeha. Dosegel je popoln sporazum z delavstvom glede vprašanja produkcije. Predstavniki rudarjev so zahtevali osnovanje delavskih svetov čisto tehničnega značaja, za kar ie izdelan že zakonski predlog, ki bo predložen narodni skupščini še ia mesec.
Glina. Opozarjamo zainteresirane. da se nahaja v okolici škofice pri Vrbskem jezeru veliko gline, katero je prej prebivalstvo izvažalo v Celovec. Glina je izvrstna za izdelovanje loncev.
Zanimiva razkritja
o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO SO SLEPARILI
(Dalje.)
»Als Ersatzmann Dr. Zajee*s wurde seiiterzeit vom Landtage Dr. Vinzenz Gregorič, Primararzt im Landeskrankenhause in Laibach ge-wžhlt, doch ware mit seinet Finbe-rufung nicht gedient, da Dr. Gregorič' noch nie im Landesausschusse tfitig war und sonach in die Ge-schžfte erst eingefiihrt werden miisste, wogegen unter den obwal-tenden Umstauden im Landesaus-schusse unbedingt ein versierter Referent mit mehrjahriger Praxis be-nčtigt vvird. Mit einem Neuling wftre gar nicht gedient. Auch ist Dr. Gregorič durch seitie Tatfekeit als Pri* mararzt der dermatologischen Ab-teilung im Landeskrankenhause in Laibach voli in Anspruch genommen und ware durch seine Einberufung in den Landesausschuss auch aus dem Grunde keine Abhilfe sre-schaffen«.
K zadnjemu odstavku se pripomni, da je dr. Zajec zdravnik bolniške blagajne in zdravnik tobačne tovarne v Ljubljani in da velja torei glede njega ravno isto. kar ie deželni odbor navajal glede dr. Gregoriča.
Postopanje deželnega, glavarja pa ni bilo protiustavno samo v tem pogledu, da se on ni ravnal po določilih § 3. poslovnika za deželni odbor, temuč tudi v tem pogledu, da je dopustil, da sta poslovala kot deželna odbornika odnosno se semterija udeleževala sej deželnega odbora grof Barbo in dr. Zajec v času, ko sta službovala kot vojaka. To velja glede dr. Zajca žra čas Od pričetka volne do pričetkom meseca okto&ra 1917., glede grofa Barbo pa ža Čas od pričetka vojne do 28. februarja 1915. in od 1. maja 1918. do 4. novembra 1918. Deželni glavar bi namreč ne bil smel imenovanima dopustiti, da bi v navedenem času izvrševala svoja deželnoodborniška mandata, ker Je armadno poveljstvo odločilo, da obstoji inkompatibilita med vojaško službo in mandatom deželnega dbornika. To je odločilo armadno poveljstvo ob priliki, ko se je hotelo grofu Barbo izposlovati od vojaške oblasti dovoljenje, da sme kot vojak izvrševati deželnoodbor-niški mandat. Za to odločitev ie vedel tudi deželni odbor in Jo je izrecno omenjal v svoji vlogi z dne 6. junija 1917., ko ie prosil za oprostitev dr. Zajca od vojaščine.
Grof Barbo in dr. Zajec pa v času, ko sta bila vojaka, tudi dejansko nista mogla izvrševati svojih dežel-
rtoodborniških mandatov v polnem obsegu, ker jima za to ni dostajab časa radi vojaške službe. To tudi takrat ne, ko sta vojaka službovala v Ljubljani.
Kljub temu sta oba Imenovana deželna odbornika prejemala iz deželne blagajne opravilno doklado ves čas, ko nista poslovala v deželnem odboru njiju namestnika. V času. ko Je za grofa Barbo posloval njegov namestnik baron Apfaltrer, Je pa bila opravilna doklada pač nakazana le — temu.
m.
Poslovanje deželnega glavarin dr. Šušteršiča.
Bivši deželni glavar dr. Ivan Šušteršič je med vojsko potegnil skoro vse važnejše referate pri deželnem odboru na se, in s tem združil skoro vse odločanje pri deželni upravi v svoji osebi, zlasti ker Je bil tudi personalni referent.
O njegovem ravnanju v personalnem referatu se navala sledeče:
Pri nameščanju se je deželni Glavar oziral predvsem na to. ali Je prosilec pripadnik njegove stranke, ni se pa oziral ne na kvalifikacijo, ne na delanjsko potrebo. Na ta način so prišle v deželno službo osebe, ki bi nikdar ne mogle biti sprelete, ako bi se bila stvar vršila po predpisih.
Tako pri nameščanju, kakor pri drugih osebnih vprašanjih deželni glavar največkrat niti zaslišal ni nadravnatelia deželnih uradov, čeravno so v delokrog tega uradnika predvsem spadale vse personalUe in bi se bilo moralo vpošrevafl tttegovo mnenje neposrednega predstojnika vseli deželnih uradov.
Se manj se Je oziral deželni glavar na druge uradne predstojnike, ker on sploh ni poznal nobene uradne poti in je uradne predstojnike bri-skiral. kjer ie le mogel. Tako ie n/ pr. kako poročilo tega ali onega uradnega predstojnika dal še v ižlavo kaki osebi, ki je bila temu podrejena, ali pa je odkazal to ali ono zadevo v izvršitev kaki podrejeni oseb! preko uradnega predstojnika dotične o*et>e. Zgodilo se Je tudi. da Je deželni gta-var vodstvo nekega deželnega zavoda razčepil na več delov, ker mu ni ugajalo, da bi bil ta zavod pod enotnim vodstvom osebe, ki mu politično ni bila prijazna. Vodja do-tičnega zavoda ni bil pri tem nič zaslišan, temuč postavljen Je bil pred gotovo stvar.
(Dalje prih.)
Kino-Ideal. »Grofica beračica« Je naslov zgodbi ponosnega dekleta v štirih delih po nekem romanu. Predvajala se Je včeraj prvikrat in ie dosegla najboljši uspeh. Krasen film, lepa scenerija ie iako ugajala nino-gobrojnemu občinstvu. Posebno so ugajali glavni igralci: Mia May, Herman Pricha, Kata Vittenberg ter Henrik Peer. Spored je zaključila zabavna veseloigra v enem delu: »Njena tiha sanjarija«. Spored se predvaja še danes, četrtek in jutri, petek, 3. oktobra 1.1. — V soboto. 4, oktobra »Zrcalo sveta«, velik film po ideji W. Morcla. — Predstave navadno od 4. ure popoldne dalje, f>27	Kino-Ideal.
Iz Slovenile.
Pečica pri Kostrivnici.
v nedeljo 21. septembra popoldne se ie vršil ljudski shod v gostilni sodruga Kodriča. Shoda se ie udeležijo čez 100 kmetov iz bližnje in daljne okolice. Na shodu sta poročala sodruga Čepin in Vidgaj iz Rogaške Slatine. Prvi ie poročal o političnem položaju, drugi ua o pomenu politične in gospodarske organizacije. Zavračal ie trditve nasprotnih strank, da hočemo socijalisti kmečko ljudstvo s tem uničiti, da bi se upelial med kmeti osemurni delavnik. Govornik je pripomnil, da kmeč-
ko ljudstvo more Ie takrat pridno delati, kadar je lepo vreme. Pozimi, ko je sneg pokril celo polje, takrat Je njegov osemurni delavni čas. pa ne poleti, kadar Je treba seno sušiti. S takimi nesramnimi lažmi nasprotniki blatijo našo stranko pred kmeti Sodrug VirtdgaJ Je priporočal, da sl kmečko ljudstvo naroči »Ljudski Glas« in ga pridno čita, da se bolje izobrazi. Slišali so se medklici, zakaj da socijalisti ne nasprotujemo učiteljem, ker imajo tako mastne plače in še celo prosto kurjavo. So-drug Vidgaj je na to opazko pripomnil sledeče: »Di*agi kmetje in prijatelji! Pomislita«, da so bili učitelji v ooginoli Avstriji naislabše plačani. Ako sedaj dobijo nekai več plače in prosto kurjavo, si še vseeno pr okle-to težko oblačijo iti preživilo pri tej grozili draginji. Dragi kmetje, ne bodite našim učiteljem nasprotni I Ako so dobili nekoliko izboljšano plačo, pomislite, da so oni vzgojitelji naše mladine, podlaga naSega slovenskega naroda. Učitelji vzgajajo našo deco, da ne bi zaostali v kulturi in napredku za drugimi narodi. Pomisli, dragi prijatelj, ako imaš ženo, otroke Ih živiš v revščini, kaka nezadovoljnost da te obhaja. Celo nad last-; no deco stresaš jezo in vedno premišljuješ. kaj bi začel. Ravno tako se godi našemu učitelju Ako ima premajhno plačo, kako moie poterr deco Uubeznjivo in oriiazno učiti v *
šoli? Poglejmo raiše na druge sloje, kako mastne plače imajo. Poglejmo dobičkarje in kapitaliste!! Kaj pa tr storijo za ljudsko izobrazbo? Ničesar!« — Koncem shoda ie sodrug Grosek govoril še o konsmnnih društvih in njih pomenu.
Železna Kaplja.
List »Korošec« od 17 t. m. prinaša delikatno notico o »zmagi« narodne socijalne zveze v Rebcrcah na KaroŠkem v tamošnji tovarni za papir. Naj ob tej priliki povemo gospodu tajniku Brandnerju, da ta »zmaga« ni bila dolgotrajna. Pač sc ie nar. socijalni zvezi posrečilo zmešati dne 7. t. m. nekaj naših delavcev in to le na ta način, ker ste se izdajali za socijahste in to na taka »mednaroden« način, da so vas g. Brandner, naši pošteni Korošci res imeli za najboljšega socijalnega demokrata.
Ko se je pa drugo jutro po shodu razneslo po tovarni vaše ime, ža smo vedeli, da so nam bile stavljene limanice, na katere nas ne boste; več lovili. Že dejstvo, da se Je gosp, ravnateli tovarne z vami izprehajal, nam je odprlo oči. Ko Pa Je začel ravnatelj sam po tovarni aidtlrati za vašo stranko, smo takoj vedeli, kam pes taco moli. Vsi smo se zgražali nad vašo predrznostjo. Vi nedeljo, 21. t. m. ie pa res prišel k nam že težko pričakovani pravi zastopnik delavstva. Gospod Brandner, Če bt bili navzoči na tem shodu, bi vam pač počila srčna žila. Čez 300 delav-* cev in kmetov Je bilo navzočih! Kal je sodrug Juhart kot zastopn;ki socijalno-demokratske stranke iz« pregovoril prve besed, smo vedeli takoj, da Je to zastopnik stranke, kateri bomo mi pripadali in dali tud! naše glasove. Dveuri in pol Je govo* ril sodrug Juhart. Govoril nam je in duše. Vso tisto bol. katero smo mf skrivali in smo se jo bali povedati lavnosti, nam Je on bral Iz našega srca, in vsi smo kot en mož pristopili k strokovni orgaaiizciii in pofftlč« ni stranki JSDS. Vaše zapeljane ov* člee, g. Brandner, pa so se prijavil« k naši organizaciji. Žive!« »InternacjjonalaU Le v tel le naša rešitev, le v to zaapamo!
Jezersko.
Tu snuj imeli, lesni delavci, prejšnjo nedeljo popoldne pri Rajoiiirju klub' slabemu vremenu zelo dobro obiškan shod. Shodu je predsedoval sodrug AJdlš; poročal ie sodrug Berdajs ia Ljubljane, ki Je v svojem ifo* vora razložil, kako velik Je pomet* strokovne organizacije za delavstva Od navzočih Je po shodn veliko št#* vilo pristopilo k osrednjemu driMV* lesnih' delavcev tu Slovenijo. — Mfc lesni delavci, smo v deževnih dnevUf zelo oškodovani, ker nam delodajalci te dneve ne plačajo, ko vsled etežj* ne moremo delati V gozdu, a jostl moramo pa ravnotako. Zato je dolžnost vsakega lesnega delavca, če 4 hoče zboljšati svoj težaven socialni položaj, da pristopi k organizacij Samo dobra delavska organizacija more zbolj&tti naš položat
St. Pavel pri Prebold«.
V	nedeljo, dne 28. septembra Je bil tu iaven lludski shod. na kau-vetn le poročal sodrttg Marn iz Celja, Na shod ie prišlo prav veliko kmetov od blizu in od daleč, ki so govornika prav pazno poslušali. Priporočal ihn je lista »Naprei« in «1 iudskl Glas«. Naročilo se jih ie več, <udl V* organizacijo iih je pristopilo precej®* nje Število. Zborovalci so tudi skl«* nili. da se zopet prav kmalu skliči shod. na katerem ustanove svokf politično organizacijo. Za ta čas M bodo pridno organizirali, da lili be veliko število.
Ministrska kriza.
SocHallstl Irt demokrati odklonili sodelovanje Protlču.
LDU. Belgrad. 1. Včeraj je Pro-tič pozval k sebi posl. Bukšega« enega izmed načelnikov socialnodemokratskega kluba in bivšega ministra. da se pri njem informira o držanju socijalistov proti vladi, ki bi lo sestavil Protič. kakor tudi o njih eventualnem sodelovanju v. vladi. Posl. Bukšeg je odklonil vsako sodelovanje socilalno-demokratične-ga kluba v vladi in motiviral to s stališčem Protičevim v vprašanju agrarne rciorme iu z vnanio politiko, katero namerava Protič inavg®« rirati. V včerajšnji seji socijalno-cMk' mokratskega kluba se Je to stališč« odobravalo.
V	včerajšnji seii Demokratske zajedriiee se je sklenilo soglasno, da Dsmokrat.-^a zaednica ne bo sodelovala v Protieevi v'adi. Izdai se ic nastopni komunike* Belgrad. 30, septembra. Danes ob sedemnalstih e imel klub Demokratske zajednice seio. v kateri se ie so&Usho vzel na
tintnic negativni odgovor Davido-/ičev na Protieev predlog. naj De-iiokratska zaiednica pošlje svoje zastopnike v njegov kabinet Klub utemeliuie ta sklep z deistvom, da bi bil kabinet pod vodstvom Proti-čevim. čigar politika ie zadosti zna-na, v sociialno-ekonomskili vprašajih reakcionaren in narodnostnih vprašanjih partikularističen .n ker (leslgnirani ministrski predsednik v družabnem občevanju ni mogoč.
Protič vrne mandat.
LDU. Belgrad. I. Govori se. da bo Stojan Protič preikone vrnil mandat za sestavo vlade orestolo-nasledniku regentu, ker se mu nikakor ne more posrečiti, sestaviti večino. s katero bi mogel v parlamentu delovati.___________________
DiskuzUskl večer so vrši danes ob 20. uri. Ne pozabite!
(Vesti LDU.) PODRŽAVLJENJE GLEDALIŠČ.
Beograd, 1. Ministrski svet je sklenil, da se bodo gledališča v Splitu, Osjeku, Sarajevu, v Novem Sadu in Skopllu proglasila za pro-vincilalna in so dotirana z letno podporo 100.000 kron. Letno podporo 20.000 kron dobe vsa mestna gledališča, med njimi tudi gledališče v. Mariboru in Varaždinu.
KREDIT D’ANNUNZIU.
Trst, 1. Občine lošinjskega okra->a so na pritisk italijanskih nacionalistov dale d’Annunziu 100.000 lir na •■azpolaganje ter podpirajo akcijo tu-fi z živili, tako da prebivalci sami trpe lakoto.
BREZVESTNA ITALIJANSKA IRREDENTA.
Pariz, 1. (DunKU.) »Chicago rribune« poroča: Italijanska vojačka stranka hoče še pred volitvami izzvati spopad med D’Annunzievimi in srbskimi četami. In s tem italijanski narod prisiliti k vojnemu programu. D'Annunzlo ie zasedel podružnico avstro-ogrske banke in bo izdal papirnat denar, ako bo sedanji nololai še dalje tiaial.
STAVKA ODVETNIŠKIH KANDIDATOV V INOMOSTU.
Inomosf, 1. (DunKU.) Odvetniški kandidati, ki delalo sodno prakso v okrožju deželnega sodišča v Inomostu, so danes začeli stavkati, ker se ni ugodilo njihovim zahtevam za izboljšanje materijalnega položaja.
SPORAZUM V GORNJEŠLEZ1J-SKEM VPRAŠANJU.
Nauen, 1. (Brezžično.) Pri pogajanjih med zastopniki Gorenje šle-žije in pruske državne skupščine pod predsedstvom ministrskega predsednika Hirscha se je v torek dosegel sporazum vseh strank. Gorenja Slezija dobi pokrajinsko avtonomijo v okviru dalekosežnih do-iočb, ki bodo veljavne za pruske pokrajine, in sicer takoj. V sporazumu s prusko državno vlado je bil vladni predsednik iz Oppelna tajni sodni •ivetnik Bitto takoj izvoljen za višjega predsednika nove province Gorenje Slezije, Centrum je izjavil, da jfe zadovoljen s pokrajinsko avtonomijo. Predpravic napram drugim provincam ne zahteva nobenih in bo opustil vsako propagando za državno avtonomijo.	*
ŽELEZNIČARSKA STAKA NA' ANGLEŠKEM.
Amsterdam, 1. (DunKU.) »Telegraf« javlja iz Londona: Povodom
stavke železničarjev so poizkusili opleniti v Glasgo\vu blagovno skladišče in kolodvor. Policija je prepodila plenilce. Med Birminghamom in Hendonom pri Londonu so vzpostavili reden promet z zrakoplovi. Na vlake družbe »Norih British Com-pany* so bili izvršeni napadi.
DOGODKI V TROGIRU IN AMERIŠKI SENAT.
Pariz, 1. (DunKU.) »New York Herald« poroča iz Washingtona: Dogodki v Trogiru nudijo senatorjem, ki so proti mirovni pogodb., priliko povdariati. kai moraio Zedinjene države pričakovati, ako cristo-piio k zvezi narodov. Z naiostreiši-mi besedami obsojajo v porabljanje ameriških vojakov v konfliktu med Italiio in med Jugoslovani. Senator Sherman ie izkrcanje ameriških vojakov proglasil kot nezakonito in zahteval, da v bodoče prepove slično postopanje.
To in ono.
Otok bodo sezidali.
V sedanjih razmerah je sezidati hišo že majhen čudež, kaj pa šele »postaviti« cel otok. Toda potreben je in Amerikanci ga hočejo postaviti. Za letalsko zvezo med Ameriko in Anglijo je namreč treba, da bi bil sredi Atlantskega oceana otok, kajti po mneniu ameriškega poslanika v Londonu je polet čez Ocean predolg in nevaren, otok sredi poti bi pa znatno podprl poštno letalsko službo med Anglijo in Ameriko. Zato predlaga »Observeau«, da naj se postavi sredi Oceana otok v obliki ogromnih dokov.
Tolmačenje evangelija.
Kmet sreča svojega župnika in ga vpraša: »Ali še vstrajate pri besedah, ki ste jih včeraj govorili v cerkvi: Ce te kdo udari po desnem licu, nastavi mu še levega?« — »Še: ker jaz na tem ne morem ničesar iz-premeniti, kar stoji zapisano v evangeliju.« — Kmetu je ta odgovor ugajal in je končno udaril župnika na desno in levo lice. Ali župnik mu reče: »V svetem pismu pa je zapisano tudi tole: S kakršno mero merite, s tako se vam bo tudi merilo in vrne kmetu klofute. — Mimo ie šel Turek in vprašal kmeta, kaf to pomeni. »O nič,« pravi kmet. »razlagamo si sveti evangelij.«
USTNICA UPRAVNIŠTVA.
Poštnemu ravnateljstvu na zna-nle. Zopet nam prihaiaio pritožbe iz St. Vida na Dolenjskem, da dobe naročniki »Napreja« in »Ljudskega Olasa« po tri do štiri dni prepozno, dočirii se »Slovenec« dostavila redno. Prosimo odpornočil
Uredništvu »Prosvete« v Chicagu: Oba adresata, glede katerih ste pozvedovali, sta se oglasila pri nas in smo jima dali Vaš naslov. — Zdravi!
Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani.
Priporoča se trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
ZALTA & ŽILIČ
Ljubljana, Marije Terezije cesta 10.
(Gosposvetska cesta.)	532
Naročajte velezanimiv roman
E. Zola:
RIM
Poslovenil Etbln Kristan.
Cena 6 kron. 876 strani.
Naroča se pri upravništvu ,Napreja".
Gospodinja, ki rabi
£ Milo
99
SRNA
M
stedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poizkusni zavoji po 4‘/i kg vsebine.
IGNAC F O CK, tvornica mila in sode, Kranj.
Cenjenemu delavstvu in drugemu p. n. občinstvu se najtopleje priporoča
brivnica Mate Šijakovic,
Ljubijana-Trnovo, Cerkvena ulica 19.	623
DRVA
mehka in trda, vsako mn žino, pripelje na dom družba
„IMPEX“
Mahro^a hiša, Umkov trg it. 10, I. nadstr.
V
pobiram vsako soboto v Ljubljani, Sv. Jakoba i trg, stare klobučevinasto (filcaste) klobuke v popravilo in tiste tudi vračam. Večjo množino tudi sprejemam po pošti. 579
ir Spre:me se
10 tesačev, 20 drvarjev za cepljenje bukovih drv* 1 kolarja in
5 oglarjev.
Ivo Čater, eksport lesa,
Spodnja Hudinja - Celje.
I. iiiiiila ilmm disia
A. Fuchs, Ljubljana,
ŽefiSft&urgova ulica 5.6.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, deinante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno.	625
Bombaževa predilnica in tkalnica v Tržiču sprejme takoj sposobnega, zanesljivega in treznega
kočij aža
ki zna	s	konji dobro in	ljubeznivo
ravnati	ter	se more pri	kočiji in
težki vožnji porabiti. Mlademu, krepkemu možu se daje prednost. Vstop takoj. Pismene ponudbe na zgornji naslov.	609
Sprejmem
delavce
za izdelovanje cementne strešne opeke in druge 6io cementne izdelke.
Nastop takoj. Plača dobra, delo trajno. Drag. Korbar, Zagorje o. S.
Otvoril sem
v*v|
v Sevnici.
Skrbel bom za dobro postrežbo, pristna vina in dobro kuhinjo z mrzlimi in toplimi jedili. Na razpolago so sobe za tujce.	919	2-1
Priporočam se za mnogobrojen obisk
Frane Spilek.
mio
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem zopet pričel vožnjo z avtomobilom po mestu in izven mesta. Avto je na razpolago pred pošto ter se sprejemajo tamkaj tudi naročila za zunaj. Cene voženj so času primerne.
Se priporočam p. n. občinstvu ter bilježim z odličnim spoštovanjem
625	PaweiStele-
Vabilo na naročbo „Napreja“.
Za Ljubljano, na dom dostavljen, četrtletno 18 K.
Za Ljubljano na dom dostavljen mesečno 6 K.
Za Neinčilo celoletno 77 K.
Za ostalo tujino in Ameriko celoletno 84 K.
Naročila, kakor tudi oritožbe. na katere se bo vedno nedostatke izkušalo odpraviti, ie nasloviti na uprav-ništvo »Napreja«, Ljubljana. Fran* čiškanska ulica št. 6. !. nadstr.. »Učiteljska tiskarna«.
Unravništvo »Nanreja«.
V zadnje četrtletje stopamo. Tera potom vabimo vse dosedanje cetij. naročnike, da vpošljeio nadalinio naročnino in da narn ostanejo zvesti tudi v prihodnje.
»Naprej« se danes povsod čita. Vendar je dolžnost vsakega organiziranega delavca, da pridobi »Na-nreiu« saj še enega novega naročnika. Razvije naj se neumorna agitacija za »Naprej!« Tudi z oglasi ga podpirajmo!
»Naprej« je najcenejši slovenski dnevnik, tudi glede vsebine stoji na višku. Zatorej na delo: Čim več nas bo, tem popolnejši in zanimivejši bo list, ki stane:
Blagovni promet v avgustu:
Prodajalna :
1. Prevalje .
2. Celje
3. Tržič., . .	,
4.
5. Radovljica
6. Črna . . .
7. Guštanj
8. Šiška "
9. Sava . . . .
10. Borovnica .
11. Vič-Glince.
• » * •
ji prodala blaga za K 302.78361 273.91991 157.62262 151.71339 140.368-73 125.000 — 104.29245 90.065-86 90.023 22 81.162 — 66.553 22
Prodajalna:
12. Mežica..............
13. Jesenice . . . . .
14. Koroška Bela . .
15. Kranjska gora .
16. Litija (pol mesca)
17. Maribor (10 dni)
18. Mojstrana . . . .
19. Ljubijana-Trnovo
20. -Vodmat . .
21. -Rožna dolina
22. -Sodna ulica
js prodala bleos za H 60.000"— 57.066-55 50.57039 47.60047 44.252-08 34.376-12 32.289-29 26.092-15 22.224-70 21.10396 19.238-67
Ljubljana, dne 1. oktobra 1919.
P. n.
Dovoljujem si, slav. občinstvu uljudno naznanjati, da sem prevzel z današnjim dnem trgovino z meša* ni m blagom od gospoda Osvalda Dobelca
na Marticovi cesti št. 15
katero bodem neizpremenjeno dalje vodil pod naslovom
Stanko Žargi.
Potrudil se bodem, cenjene odjemalce točno in solidno postreči, kakor so bili dosedaj.
Blagovolite me prav pogosto počastiti b svojimi čislanimi naročili in vzeti moj podpis blagohotno na znanje.
Ž odličnim spoštovanjem
Stanko Žargi.
Ljubljana, dne 1. oktobra 1919.
P. n.
S predstoječim usoiam si slav. občinstvu uljudno naznanjati, da sem oddal z današnjim dnem svojo trgo* yino z mešanim b?agom gospodu
Stanko Žargiju,
katero bode vodil v enakem obsegu kakor jaz.
Za v tako obili meri mi izkazano Častno zaupanje in naklonjenost se iskreno zahvaljujem ter uljudno prosim, da isto neizpremenjeno ohranite tudi mojemu nasledniku.
Z odličnim spoštovanjem
Osvald Dobeic.
f
registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 8. do 6. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čislih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo
polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOlila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 l1!* milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.