Št. 632. V Ljubljani, sreda dne 29. novembra 1911. Leto II. ? PoMMnezM številka • vinarjev : Jimtr WM|a mk daa — tedi ob nedeljah la ■MaUdk - Ul aH*aJ, afc ponedeljkih ofc M . do- |Mm. — NmUh taala: r Ljubljani v upravalltra a dactavljaajaa na doai K !•*>; a poit« - K **-’ e^rtktaa K TK-, K m la Imaiitvi oatoMao K 9*-+ Taftatoa MtvUlu 808. i NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev i Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici l Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništva Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi »e a* vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, aice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratneai oglašanja popust Za odgovor Je priložiti laadto. : Telefon številka 303. : Čehi in dr. Ravnihar. Iz Dunaja in iz Prage prihajajo že nekaj časa vesti o nameravanem vstopu češkega državnozborskega kluba v vladno večino in mnoga znamenja kažejo, da to niso samo prazne kombinacije, temveč, da se ti glasovi prav kmalu tudi vresničijo, v katerem slučaju izstopijo iz enotnega češkega kluba poslanci narodno socijalne stranke, ki se s tako polijiko ne strinjajo. Mi se vstopu Cehov v vladno večino ne čudimo. Sicer je malo čudno, da bi Cehi podpirali Stilrgkhov sistem, ki ni nič drugega kot Biener-thov sistem v drugi, novi izdaji, ali pri Čehih smo že navajeni na to, da stopajo v vladno večino takrat, kadar bi se moglo to najmanje pričakovati, ako le dobijo par sedežev v ministrstvu, navajeni smo pa tudi na to, da imajo Čehi v takih slučajih pred sabo samo svoje interese, interesi Slovanstva stopijo pa v takih slučajih navadno v ozadje. Nekateri pravijo temu egoizem in morda imajo prav, morda so pa bili Čehi nasproti Slovencem vedno taki zato, ker so Slovenci tudi veliki oportunisti in niso posebno klerikalci, iz katerih je po ogromni večini sestavljena slovenska državnozborska delegacija, hoteli nikdar sklepati s Čehi trajnih in tesnejih zvez. Bodisi temu tako ali tako, dejstvo je, da nima danes enotni češki klub — izvzemši posl. dr. Ravniharja — nobenih zvez s slovensko državnozborsko delegacijo in zato mu ne bomo mogli Slovenci niti očitati ni-če-ar, ako vstopijo v vladno večino, njegovi člani bodo za to odgovorni samo svojim volilcem. Ali slovensko javnost mora pri tem zanimati položaj ljubljanskega poslanca dr. Ravniharja, ki je član mladočeškega kluba in bo postavljen v slučaju, ako stopijo Čehi v vladno večino pred alternativo: ali s Čehi skupaj v vladno večino, ali pa — izstop i i mladočeškega kluba. Vemo, da je med naprednjaki dosti takih ljudi, ki bi bili za to, da vstopi z mladočehi tudi dr Ravnihar v vladno večino, ker pričakujejo od tega raznih koristi, v prvi vrsti to, da bi gledala v tem slučaju vlada malo na prste klerikalcem in jim ne bi dovoljevala v deželi tako divjati, kot divjajo sedaj, ali po našem mnenju to stališče ni pravilno, mi mislimo, da dr. Ravnihar ne bi smel vstopiti v vladno večino vsaj dotlej ne, dokler je dr. Hochenburger član te vlade in celo — justični minister. Naj nam radi tega nihče ne očita prevelikega radikalizma, ker dobro vemo, da je politik dostikrat primoran delati kompromise, ali s takim sistemom kot ga imamo v Avstriji sedaj in z vlado, katere član je dr. Hochenburger slovenski napredni poslanec ne more in ne sme delati kompromisov in mi bi dr. Ravniharja stokrat raje videli v državnem zboru popolnoma osamljenega, kot v družbi z mladočehi v — vladnem taboru. Sicer še ni definitivno sklenjeno, da stopijo mladočehi v vladni tabor in tudi tega ne vemo, kako stališče zavzame v tem slučaju ljubljanski poslanec dr. Ravnihar, ali smatrali smo za potrebno napisati te vrstice, ker stvar je važna in slovenska napredna javnost ne more in ne sme vsega tega prezreti, ona se mora pečati s spremembo položaja, ki nastopi naj-brže v najkrajšem času. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti naslednje notice, ki je izšla včeraj v »Slov. Narodu': »Ali bodo Čehi vstopili v vladno večino ali ne? To vprašanje sedaj beli glavo našim klerikalcem. Da jih vsaj nekoliko »potolažimo", jim povemo tole: Vprašanje o vstopu čeških poslancev v vladno večino je danes še odprto, reši pa se že v najkrajšem času — jutri ali pa v četrtek. Kako se bo rešilo, se pač ne da že danes povedati. Eno pa je gotovo, da vstopi v vladno večino celotni enotni češki klub ali pa nihče izmed čeških poslancev. Ako se Čehi odločijo za vstop v vladno večino, se more to zgoditi samo na temelju sklenjenega pakta z vlado. Da pa bo Iz tega pakta izločen pravosodni minister dr. Hochenburger, je toliko kakor gotovo.* Iz slovenskih krajev. Iz Jesenic. Občinske volitve na Jesenicah se vrše v nedeljo dne 3. decembra. Kandidatno listo, ki jo priporočamo svojim somišljenikom priobčimo prihodnjič. Danes omenimo le-to, da naj odda vsak pristaš narodno-napredne stranke v III. vol. razredu svoj glas socijalističnim kandidatom. Ker se vrše pri pobiranju pooblastil in pri razdajanju izkaznic ter glasovnic velike sleparije, priporočamo vsem somišljenikom, naj vsako nasilje, vsako nezakonitost takoj javijo volilni pisarni za občinske volitve (pri Kovaču (Mlinarju) na Savi I. nadstr. levo) od 3. do 10. ure zvečer. Župnik Skulic je nastavil za vsako hišo posebnega zaupnika. ki naj popiše vse glasovnice v dotični hiči. Nihče naj je ne da v podpis. Vsakdo izmed Vas je toliko zaveden, da bo volil kandidate po svojem prepričanju, ne pa po Skuli-čevem in Krivčevem ukazu. Kdor bi Ti, dragi volilec, podpisal glasovnico brez Tvoje vednosti ali brez Tvojega dovoljenja, ga takoj naznani volilni pisarni za občinske volitve.' Iz Idrije. Idrijska moška podružnica sv. Cirila in Metoda priredi v soboto 2. decembra v pivarni »Pri črnem orlu- ob 8. uri zvečer jubilejno slavnost 15 letnice obstanka. Vspored: 1. Slavnostni govor. (Govori g. dež. poslanec Engelbert Gangl) 2. Veseloigra v enem dejanju: Malomestne tradicije. Godba in ples. Do polnoči volijo pri plesu dame. Vstopnina 50 vin. za osebo. Iz Trsta., (Za izobrazbo našega delavstva.) Če pogledamo malo med naše ljudstvo in nepristransko so- dimo o stopinji kulture, na kateri se isto nahaja, moramo priti do zaključka, da je ljudska masa sila nezavedna, vidimo, da tava v temi nevednosti. In v tem nezavednem stanju nahajajoče se ljudstvo, se kaj rado zapusti zapeljati in preganjati od svojih gospodarskih in narodnih nasprotnikov. Naš narod sploh ni še dosegel kulture, kakor jo imajo drugi narodi, in posledica je, da nas ti narodi kateri so bolj prosvitljeni, a nam neprijazni, zatirajo, tako da ne moremo priti do politične veljave. Ako hočemo da se naš narod povzdigne do višjega mesta, da postane kedaj samosvoj, je potrebno da skrbimo za to, da dovedemo to zatirano ljudstvo k spoznanju svojega položaja. Ako to storimo, napravili smo poglavitni korak za rešitev naroda iz span suženjstva. Če se tukaj omenja besedo »narod*, treba je seveda omeniti delavstvo, ker delavstvo, oziroma nižji sloji tvorijo večino naroda, in posebno tukaj v Trstu je naš živelj sestavljen po pretežni večini iz delavstva, in ravno s tem dejstvom je treba računati. Vsakomur, ki količkaj pozna delavske razmere, bode znano v kakšnem groznem položaju se delavstvo nahaja, in potemtakem je dokaj jasno, da se to sestradano in teptano delavstvo ne more kdo ve koliko potegovati za narodno vprašanje, marveč se poteguje, — kolikor ga beda k temu sili — za svoj obstanek, — za svoj kruh! Pravim — »v kolikor ga beda k temu sili* —, kajti da bi mu spoznanje v krivični uredbi družbe to delovalo, o tem ni sploh misliti, kajti delavstvo je duševno tako ubito, da jako malo zna pri čem da je in ne čuti svojega neznosnega položaja preje, da krivice ne ostanejo čim ostreje, ko valpetov bič tem močneje šviga po ljudstvu! Če želimo, da se naš narod osvobodi, moramo delati na to da se i delavstvo osvobodi svojih izkoriščevalcev, — od kapitalizma, kajti ta je največji škodljivec naroda, kriv fizičnega in duševnega propada ljudstva | V dosego tega namena je pa potrebno, da se delavstvo najprvo duševno osvobodi, kajti duševna svoboda je predhodnica gospodarske in politične prostosti! Duševna svoboda odpira ljudstvu oči k spoznanju, a kakor je spoznanje prodrlo v srca teh zatiranih ljudi, je zmaga nad krivicami gotova! Svesti si tega načela, bode „Izobraže-valni odsek N. D. 0.“ prirejal v zimski sezoni predavanja, na laterili se bode delavstvo duševno krepilo, se temeljito pripravljalo za borbe na političnem in gospodarskem polju, si bistrilo svoj um, izpoznavalo polagoma svoje napake, izpoznavalo cilje, za katerimi mora težiti. Apeliramo toraj na delavstvo, da pridno poseča te prireditve ; naj nikar ne poseda v gostilnah, kvareč se duševno in fizično, marveč naj pride na ta predavanja, od katerih bode imelo obila koristi. Prvo predavanje bode v četrtek dne 30. t. m. o predmetu »Razvoj socijalne misli**. Predava dr. Vekoslav Kisovec; začetek točno ob 8. uri zvečer. Tovariši! Pridite na to predavanje v častnem šte- vilu, zapomnite si, da boste srečno zmagovali nad vašimi tlačitelji samo, ako bodete oboroženi z uma svitlim mečem I DNEVNE VESTI Našim cenjenim zunanjim naročnikom pošiljamo danes položnice poštne hranilnice in prosimo vse one, ki jim koncem tega meseca poteče naročnina, da jo obnovijo najdalje do 10 decembra, ker desetega dne po potekli naročnini vstavljamo pošiljanje lista vsakemu brez izjeme. Informacije dr. Egra. Kakor smo že poročali se je mudil nekaj dni po imenovanj'u dr. Tominška na Dunaju ljubljanski advokat dr. Eger, ki je pri nesel nemškemu »Nationalverbandu* informacije o ravnatelju Tominšku Na podlagi teh informacij pripravljajo Nemci obsežno akcijo proti temu imenovanju. Nemški »Nationalverband* za Spodnje Štajersko sestavlja obširno spomenico o Tominšku, zbral si je vse, kar je kdaj napisal novi ravnatelj, trga iz njegovih spisov posamezne stavke, ki so sami brez vsake zveze, a vendar bo na podlagi teh „dokazov* Tominšek naslikan kot skrajno nevarna oseba. Ta memorandum odpošlje »Nationalverband* vsem štajerskim de-želnozborskim poslancem s pozivom, da naj prekinejo na podlagi tega dejstva vsako zvezo s Slovenci, ter zavrnejo vsa pogajanja glede delazmožno-sti štajerskega deželnega zbora, ki jih propagira vlada. Tudi vsi nemški poslanci na Dunaju dobe te informacije. Mi nimamo sicer nikakega povoda, da bi se zavzemali za Tominška, ki je v zadnjih časih postal klerikalec, a protestirati moramo odločno proti [Oilim intrigam vesoljnega nemštva. V naših očeh je odgovoren za to gonjo ljubljanski Eger, ki ni imel kot Ljubljančan, toliko časti in poštenja, da bi med Nemci dementiral laži o Tomin-ku; ker se gonja nadaljuje, smo primorani verjeti, da je Eger te vesti celo potrdil! — »Slovenec* o celi zadevi jako previdno molči, komentiral je sicer oni članek »Grazer Tagblatta* a to tako medlo, da smo se naravnost čudili, kako more pustiti na cedilu svojega tako odličnega somišljenkia! Šušteršičev klub na Dunaju zavzame odločno opozicijonelno stališče, a afe ro ravnatelja Tominška tako ostenta-tivno ignorira, da more vzbujati to najobsežnejše sumnje. Kje je tu doslednost Nemci pripravljajo najodloč-nejšo akcijo, a Slovenec molči, molči tudi Šušteršičev klub, ki bi bila njegova dolžnost, da razkrinka lažnjivo nemško gonjo. Kakor smo že rekli, ne čutimo povoda, da bi se zavzemali za Tominška kot osebo, a zadeva je prin-cipijelnega pomena in važna za vse Slovenstvo. Nemci so si napravili iz Tominškovega imenovanja narodnostno vprašanje, ki od njega rešitve zavisi njih stališče v štajerskem deželnem zboru in dunajskem parlamentu, mi pa, ki je za nas zadeva principijelnega pomena, pustimo, da Nemci širijo naj- večje laži in obrekovanja na podlagi informacij ljubljanskega Volks-ata 1 Danes je za ta laž odgovoren dr. Eger, ako pa Nemci kaj dosežejo s svojimi lažmi, odgovorni bodo tudi oni, ki so zakrivili v narodnostnih zadevah že toliko klofut Slovencem! Zločinci v rokavicah. Znani hrvaški kriminalistični pisatelj ie okrajni sodnik Mato Staničič v Skradinu (Dalmacija). Napisal je v zadnjem času razpravo, v kateri se peča z raznimi zločinci, ki se rekrutirajo iz najboljših krogov človeške družbe. Naslovil je svojo knjigo »Zločinci v rokavicah*. Ta knjiga je bila pa zaplenjena Tadi poglavja o duhovščini, ker je avtor našel tudi med duhovništvom zločincev. — A v svoji razpravi se pisatelj ni pečal samo z navadnimi zločinci, temveč tudi z državniki in politiki, ki uganjajo svoje zločine nekaznovani. Tako se peča tudi z anek>ijo Bo^ne in Hercegovine ter politiko grofa Aehrenthala, katero imenuje naravnost zločinsko in neopravičljivo; pravi pa tudi, da Aehrenthal uživa kljub svoje zločinske politike zaupanje najvišjih krogov! Vsled te kritike nad vodstvom avstrijske politike, ter radi dejstva, da je pisatelj iskal in našel zločincev tudi med sodniki, so povzročile na denuncijo njegovih kolegov pred dunajskim disciplinarnim senatom razpravo proti pisatelju. Zastopnik obtožbe je predlagal radi veleizdajskega pasusa o Aehrenthalu odpust iz službe, ttr zahteval, da se akti izroče državnemu pravdništvu za kazensko postopanje proti sodniku Staničiču. Disciplinarni svet sicer ni ugodil tem zahtevam, vendar je občutno kaznoval pisatelja in sicer ga je premestil na lastne stroške ter mu v kazen sekve* striral '/a letne plače skozi dve leti. Upošteval je kot olajševalno dejstvo, da je bil Staničič radi svojega pisateljevanja v kriminalističnih vprašanjih že parkrat v avanzmaju prezrt. Tako se v Avttriji postopa z uradnikom, ki v vestnosti svojega poklica razkriva rakrane v javnem življenju, resnica na noben način ne sme na dan in gorje onemu, ki si upa dvigniti zastor nad zločini onih, ki ostanejo vedno nekaznovani. Usoda strokovnjaka Stani-čiča je jasen dokaz in odsev razmer, ki živimo v njih. Seveda, onemu ki ima v rokah moč, se mora pokoriti vsakdo, lastno mnenje in prepričanje skrivaj in se boj, da kdo v tvoji duši ne zasledi misli, ki se ne strinjajo z načeli onih, ki imajo v rokah moč; ne išči zločincev v rokavicah, ker eni, ki imajo moč, ti vtisnejo na čelo pečat zločinca. Zločinci v rokavicah lahko vrše svoje zločine dalje, ti pa, ki jih hočeš odkrivati, postaneš sam zločinec in prideš v kriminal I Pa pravijo, da je nekaj lepega svobodno izražanje lastnega prepričanja! Kje ? — V Avstriji ne! »Danzers-Armeezeltung* je naslov redniku, ki izhaja na Dunaju, ter je v prvi vrsti namenjen razpravam o vprašanjih, ki se tičejo vojaških zadev. Ves svet ve, da stoji za tem listom avstrijsko vojno ministrstvo, inspira *ICHEL ZEVACO: LISTEK. Ljubimca beneška. In to je bil signal njegovega poraza; tudi drugi so zdaj izročili orožje. In Roland in Foskari sta zrla drug drugemu v obraz. Foskari je bil bled kakor mrlič; njegove izbuljene oči so bile strašne v svoji nepremičnosti. — Foskari, je dejal Roland, rabeč iste besede, ki se jih je poslužil dož pred devetimi leti proti njemu, Foskari, proglašam Vas za veleizdajnika in upornika; aretiram vas. Foskari je potegnil svoje bodalo, hoteč se zabosti; a dvajset rok ga je prijelo in razorožilo. Par minut kasneje je bil že v doževski palači, pod strogim nadzorstvom. Govorica pravi, da je takrat, ko je stopil na velike stopnice pred palačo, zagrabil svojo krono in jo srdito zagnal ob tla, z isto gesto, ki jo je videl napraviti starega Kandiana na oni strašni zaročni slavnosti. Ime Rolandovo je odmevalo po vseh Benetkah kakor neukrotljiv vihar. On pa je dajal bled in miren povelja za obrambo glavnih točk po mestu. Kakih 100 patricijev, ki so mu prihiteli zatrditi svojo vdanost, je sprejel jako hladno. Tudi senatorji, kolikor jih ni bilo poginilo v boju, so se mu prišli poklonit. Takšna je bila ta revoluciju, ki se je končala v par urah, podobna vsem drugim beneškim revolucijam, izvzemši dejstvo, da je igral v njej narod prvo ulogo. Dočim so se vršila gibanja čet, napovedana po Rolandu, in so zaplenili vse listine v doževski palači ter so se odpirala vrata podzemeljskih ječ in svinčevih streh pred srečnimi jetniki, dočim so hiteli poveljniki mornarice priseč zvestobo novemu do-žu, in so pesmi veselja polnile mesto in so nosili Foskarjeve jetnike v triumfu po ulicah in je vladalo med vsem ljudstvom živahno posvetovanje za prireditev splošne razsvetljave po kanalih, je stopal Roland proti Mostu Vzdihljajev in se napotil po stopnicah, po katerih je hodil tistega strašnega dne. Kako je bilo zdaj vse izpremenjeno! Zdaj je bil on dož; njegovi protivniki so ležali strti, drug za drugim. Tudi zadnjega, najstrašnejšega, je držal zdaj v svojih rokah. Ali pa mu je moglo vse to nadomestiti izgubljeno srečo... ljubezen . . . Leonoro? ... Tudi v tem trenotku je mislil nanjo: — Ah, kaj bo z njo? . . . kako bo prenesla udarec pogin moža, ki si ga je izbrala! . . . Dospel je na most. Obdajali so ga poglavilni izmed njegovih tovarišev z gorovja, ki so vsi poznali njegovo zgodbo in ulogo, ki jo je igral nekdaj Foskari. Zrli so resno kakor sodniki, ki hočejo izvršiti strašno, a potrebno dejanje. Foskaii je sedel privezan na kamnatem stolu, kjer so nekoč oslepili starega Kandiana. Roland je stopil proti njemu, rekoč: — Foskari, tu smo, da vas sodimo in pretehtamo dejanja, ki ste jih zagrešili; mislim samo vaš zločin nad dožem Kandia-nom . . . Kajti jaz, za svojo osebo, vam odpuščam! Preselimo se za par trenotkov v palačo Aretinovo. Tu je vse zaprto, žaklenjeno, zavarovano z verigami; okna so zaslonili z žimnicami. Zdi se, kakor da revolucija nima drugega namena kakor prestrašiti mojstra Petra. Aretino se je spravil v najbolj varno sobo v sredi svoje palače in se zaklenil s trojnim zapahom; tu trepeče in drgeče, znoji se, prebledeva in čaka, kaj bo. Niti te tolažbe nima, da bi videl okrog sebe Aretinke, ki se tišče okrog nekega okna, ki ga vzlic vsem apokaliptičnim grožnjam mojstra Petra niso hotele zadelati z žimnicami. Videti hočejo, kaj bo. Sklanjajo se na ulico, da človek misli, zdajpazdaj bodo padle v globočino, in gledajo, kaj se godi ... Samo njegov najzvestejši sluga se mudi pri Petru; vsi drugi so dobili ukaz, postaviti'se pred glavna vrata, oboroženi s pištolami in arkebuzumi. — Dajte se pobiti do zadnjega, če bo treba, samo da morem jaz pobegniti! jim je naročil Aretino. Najzvestejši sluga njegov, Žaneto — nekdanji mornar, ki ga je spravil Roland v službo k Petru Aretinu — se tiudi zaman, da bi pomiril svojega gospodarja. Zaman se mu Žaneto zaklinja, da se Benetke ne vojskuje-jo zoper njega, Petra Aretina; kakor hitro se zasliši z ulice kak močnejši krik, se vrže Peter na trebuh ter zleze pod posteljo, dočim ga sluga gleda in miga z ramejji. Naenkrat pa se začuje silen vrišč in šunder. Ah, to je sodnji dan, smrtna ura, konec vsega: ti kriki se oglašajo znotraj, v palači. — Joj, joj! ječi Aretino pod svojo posteljo. Po meni ie! Zgubljen sem! Umreti bo treba! ... Nekdo razbija glasno po vratih sobe. Milost! tuli Aretino. Saj nisem storil ničesar, mati božja mi je v priča! ... 1 Žaneto je odprl vrata; v sobo se vsujejo Aretinke v veseli trumi; ploskajo z rokami in kriče: Kandiano! Kandiano! Roland Kandiano je zmagal! . — Milost! Milost! vrešči pesnik še vedno, kakor da bi ga klali. — Kandiano! Kandiano! ponavljajo Aretinke. — Kaj pravite? vzklikne Peter. In izpod postelje se prikaže njegova preplašena glava, ki io pozdravijo vesela dekleta z bučnim smehom. — Mrhe! Zveri! se huduje Aretino, kaj se vam je treba smejati, ko vidite svojega gdspodarja v taki strašni smrtni nevarnosti ! Aretinke ga mire in tolažijo, pomagajo mu izpod postelje, drgnejo ga in ga poljubljajo, medtem pa mu pripovedujejo novico o Kandianovi zmagi. — Tisto pismo! zamrmra Aretino in se udari počelu. Dan-dolovo pismo! . . . Kako naj mu ga spravim v roke, ne da bi se podal v smrtno uevarnost! . . . Oči mu padejo na Žaneta. Tiho mu pove nekaj na uho. Nato mu izroči pismo. Žaneto steče od doma. (Dalje.) ter piše ga pa večinoma vojaška pisarna prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Šonfiistično in omenjeno pisanje tega fetrajnarskega lista je dalo povod že mnogim ponesrečenim dovtipom po raznih šaljivih listih. Ko se je dunajsko časopisje zavzemalo za to, da bi se odpravilo v dvorni operi posebno oficirsko stojišče, ki je navadno vedno prazno, dasi imajo oficirji za tja vstop za par grošev, je postala .»Danzer-Armeezeitung' grozno razburjena, ter protestirala proti temu, češ kako bi mogel stati avstrijski oficir na enem in istem stojišču skupaj z dijaki in konservatoristi, ki navadno pošečajo civilno stojišče. No pa ta list zna biti jako zloben. Tako je v eni svojih zadnjih številk priobčil povodom pogajanj o uradniški predlogi, frivolen pamflet na avstrijsko uradništvo, ki ga sramoti na najneprimernejši način, ter se naravnost norčuje iz upravičenih uradniških zahtev. No pa uradništvo ne bo ostalo dolžno odgovoro. Vsa uradniška društva pripravljajo protiakcijo, da na najprimernejši način odgovore temu frivolnemu pisanju. Uradništvo stoji na stališču: »Danzers Armeezeitung* je glasilo vojnega ministrstva, a to doslej še ni opravičilo napada svojega organa proti uradništvu, isti list dobiva informacije od vojne p same prestolonaslednika, a tudi ta pisarna ni pro-testirala proti nekvalificiranim izbru hom. Zato sta v očeh uradništva ta dva faktorja odgovorna za pisavo in napade tega lista. Naravna posledica je, da avstrijsko uradništvo ne sme in ne more imeti nobenih zvez s krogi, ki ga javno blatijo. Zato je dolžnost vseh uradnikov, ki so slučajno oficirji v rezervi, da se s hvaležnostjo odpovedo svojim šaržam v armadi. Dunajsko uradniško društvo je prevzelo to akcijo in razpošlje vsem uradniškim društvom poziv, da naj svoje člane opozore na to akcijo I Nedvomno je, da bo avstrijsko uradništvo soglasno sprejelo ta predlog in vrnilo svoje oficrske šaržel Tudi slovensko uradniško društvo opozarjamo na to akcijo in upamo, da se bo pridružila brez debate akciji svojih avstriiskih kolegov. To bo najbolji odgovor in pekoča zaušnica onim, ki mislijo, da smejo brez kazni obrekovati na brez-prmeren način uradniški stan! Geslo avstrijskega uradništva bode odslej: Noben avstrijski uradnik ne more biti več oficir v rezervi I Račune brez krčmarja delajo klerikalni občinski svetovalci ker pre-te, da jim bode večina v občinskem svetu morala dati mestno blagajno za njih namene na razpolago! Občinski svet bo imel napredno večino in bo gospodaril, po svoji previdnosti in razsodnosti. ‘ Če bi klerikalci ali Nemci pritirali občinski svet do razpusta, se bo njih številce še bolj reduciralo. Tega se pa eni kot drugi boje in si bodo pač premislili tirati stvar do skrajnosti Klerikalni gospodarski bojkot izvajajo klerikalci na kričeč in nesramen način nad naprednjaki. To čutijo zadnji čas zlasti razne gospodinje, ki iščejo in jemljejo v službo služkinje, torej posle. Te služkinje so natanko dresirane kako se imajo vesti napram naprednim gospodarjem in gospodinjam. Te dni je neka gospa vzela v službo deklo. Dekla je opazila, da se v družini bereta .Narod* in .Jutro". Čez mesec dni gre dekla že proč od družine. Ko jo je gospa vprašala po vzroku, je dekla molčala, šele od drugod je zvedela prva vzrok. Tako je tudi drugod. Taka je hudobija klerikalnih tercijalov in tercijalkl Napredni krogi se morajo celo s tako tercijal-sko deklo boriti! Klerikalna hinavščina, Bivši župnik Renier, ki si je v Krškem nabasal MALI LISTEK. MILAN SKRBINŠEK: Epizodne vloge — kritika in režija. (Dalje.) Torej ravno epizodne in .skoraj" epizodne vloge so v drami vzrok one mogočne gonilne sile, ki tvori dejanje. Iz te obojestranske važnosti najdaljših ter krajših in najkrajših vlog pa sledi, da zahtevajo epizodne figure ravno-tako močno razvit umetniški čut, kakor zastopanje prvih ensem belskih pozicij. Epizodni igralci ne bi smeli biti nič manj umetniki, kakor junaki ali ljubimci — saj so na večjih gledališčih stavljeni s temi tudi v eno vrsto. Posebno močni talenti pa morajo biti epizodni igralci v karakterizi-r a n j u. Igranje teh epizodnih vlog zahteva namreč ostrejšo, epigramatično zasnovano karakteriziranje. V čisto kratkem času jetrebanari-sati s pomočjo nekaj kretenj in besed to ali ono osebnost. Ker igralec epizodne vloge nima prilike označiti značaj osebe,, ki jo predstavlja na dolgo in široko, (saj ima premalo besed, je premalo časa na odru), mora igrati mnogo bolj poglobljeno, kakor igralci najdaljših vlog, ki nastopajo v vseh dejanjih, so torej ves večer na odru, in mavho s tisočaki pokojne gospe Hotschewarjeve, se je odpovedal ondi službi in uživa zdaj sadove svojega delovanja na Dunaju. Te dni pa je pokazal, da je bil pristen hinavec, kajti daroval je za nemški .Schulver-ein* 300 K v šolske namene na Kranjskem! Res: duhovnikom ni za slovensko narodnost prav nič, njim je le za denar! Ubo^-a Hotschewarica! Iz ekserclcij za oficirje ne bo nič. Iz Dunaja se poroča, da bo imenovan za kornega poveljnika na Dunaju general infanterije pl. Ziegler. Na to mesto je reflektiral nadvojvoda Franc Salvator. Toda med njim in prestolonaslednikom je nastal spor zaradi znane odredbe vojnega vikarja dr. Bjelika glede eksercicij za oficirje. Nadvojvoda Franc Salvator in njegova soproga sta namreč vzpodbudila dr. Bjelika, naj izda ono odredbo. Prestolonaslednik pa je bil s to odredbo skrajno nezadovoljen, češ da je dr. Bjelik s tem prekoračil svojo kompetenco. Nadvojvoda Franc Salvator pa se je zavzel za dr. Bjelika, in zaradi tega so nastale med njim in prestolonaslednikom take diference, da se misli nadvojvoda Franc Salvator sploh umakniti iz vojaškega življenja. Predstolonasledtiik Franc Ferdinand se je baje izrazil, da bi bil vesel, če bi oficirji izmolili na dan vsaj po en očenaš, kaj šele, da bi jih kdo silil k eksercicijam. — Z eksercicijami za oficirje torej za enkrat ne bo nič! Celjska okoliška občina — slovenska. Včeraj in v pondeljek so se vršile v celjski okoliški občini, ki je naj večja spodnještajerska slovenska občina, občinske volitve. Za volitve je vladalo velikansko zanimanje; posebno radi tega, ker so Nemci občino naskočili z vso močjo in in upali tudi na zmago Toda tudi Slovenci niso mirovali. Pravočasno sta si obe stranki, klerikalna in liberalna, združili in šli skupno v boj proti skupnemu nem škemu sovražniku. Udeležba pri volitvah je bila naravnost ogromna. Tako Slovenci kakor Nemci so spravili vse kar so mogli na volišče. V tretjem razredu so Slovenci zmagali brez protikandidatov. Drugače je bilo v drugem razredu. Tu je bila namreč velika nevarnost, da zmagajo Nemci. Vendar pa je tudi v tem razredu prodrla slovenska lista z desetimi glasovi večine. Rezultat iz prvega razreda še ni znan. Najbrže so zmagali Nemci. Iz ljudskošolske službe. Imenovani so: Ivana Logar za Trstenik, Ivan Lebar v Spodnjem Logu, Anton Knop v Vrabčah, Bogomir Fegič v Planini, Trost v Dolenji vasi pri Ribnici, Josi-pina Arh na Bohinjški Beli, Al. Novak na I., Pavel Gorup na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, Jožef Ambrožič za stalnega suplenta v Ljubljani, Robert Cigler za nadučitelja v Višnji-gori, Frančiška Bezeljak-Bajer v Žalni, Ludovik Pirkovič za nadučitelja, Roza Pirkovič za učiteljico v Svibnem. — Vpokojena sta Henrik Paternost v Senožečah (začasno) in Ana Zarnik v Moravčah (stalno). — Razširi se ljudska šola na Bohinjski Beli v dvora-zrednico. Iz c. kr. dež. šol. sveta. Dovoli se enoletni učni tečaj na zasebni meščanski šoli v Šmihelu pri Novem mestu. — Definitivno se potrdita gimnazijski učitelj Rihard Čhmel in Ernst Berner. Čehi In ml. V češkem Narodnem domu v Olumucu na Moravskem se je vršilo v nedeljo velikansko mani-festačno zborovanje vseh čeških strank proti germaniziranju olomuškega okrožnega sodišča. Na shodu so govorili poslanci dr. Hruban, dr. Strdnsky, Bechynč, Ohleštčk in dr. Fischer, ki so vsi vehementno napadali justičnega imajo tako časa dovelj, da označijo lepo polagoma občinstvu značaje oseb, ki jih predstavljajo. Vsa igra epizodnega igralca mora biti intenzivnejša, a ob enem ne vsiljiva ter kolikor mogoče enostavna — in to je ravno težko: Intenzivnost zahteva talent h karakteriziranju in jako mnogo čuvstva, enostavnost pa fin umetniški čut. Pri nas za vse to ni najti razumevanja, niti pri kritiki in občinstvu, niti pri večini našega igralskega osobja. Pri nas se boljši igralec navadno brani epizodnih vlog, češ, to je pod mojo častjo, da igram takšnega .psa", kakor se te vloge navadno nazivljajo. Seveda včasih vodstvu pri najboljši volji ni mogoče osrečiti vseh prvih igralcev z dolgimi vlogami, in tako se večkrat zgodi, da je ta ali oni prisiljen igrati tudi kakšno manjšo vlogo, kar stori seveda z nevoljo. Kjer pa ni ljubezni, ni uspeha. Seveda, ko bi kritika imela toliko razumevanja za oder, da bi epizodnih vlogne podcenje-vala, temveč jim pripisovala celo šeprav posebno važnost, bi polagoma tudi občinstvo začelo pojmovati vso stvar drugače in pravilnejše, in igralci bise potem seveda poprijeli tudi manjših vlog z navdušenjem. Toda v vseh naših duevnikih in mesečnikih se najdejo v kritikah ministra dr. Hochenburgerja in energično protestirali proti germaniziranju olomuškega okrožnega sodišča. In pri nas? Faktum je, da je Hochenburger svoje pušice v prvi vrsti namenil Slovencem in svoj srd do slovenskega naroda že tudi dejanjsko pokazal. 25 slovenskih poslancev imamo v zbornici, 22 njih sedi v Šušteršičevem klubu. Človek bi pričakoval, da bodo naši klerikalni poslanci vsaj v narodnem oziru šli skupno v boj s svojimi naprednimi kolegi in poučili Hochenburgerja, da Slovenci nikakor nismo voljni prenašati njegovih zaušnic Kaj še! Ne samo, da klerikalci glede Elsner-jevih odredb niso ganili niti mezinca, oni se celo posmehujejo Ravniharjevim interpelacijam in podpirajo Hochenburgerja v njegovem stremljenju. Kako je treba nastopiti proti Hochen-burgerjevim germanizatoričnim tendencam nam najboljše kažejo naši bratje Čehi, ki so si v tem oziru edini vsi brez razlike strank. Poslovilni večer v čast gospodu dr. Bezjaku povodom njegovega pre-meščenja kot gimnazijskega ravnatelja v Gorico, ki ga je priredila v ponedeljek zvečer v Mrakovi gostilni .Glasbena Matica" je bil tako prijateljski in intimen, kakor je to mogoče le pri .Matičarjih". Po fOidravnih besedah predsednika moškega zbora g. nadučitelja Razingerja in nagovoru koncertnega vodje g. Mateja Hubada katera oba sta naglašala neumorno delavnost in požrtvovalnost, s katero se je izkazoval dr. Bezjak v .Matici" od svojega prihoda v Ljubljano do zadnjega časa, bodisi kot odborn k društva, ali zadnje leto kot predsednik, bodisi kot idealno navdušen pevec — se je zahvaljeval isti prav iskreno obema gg. govornikoma ža njihove prijazne in laskave besede, kakor tudi precej polnoštevilno zbranim pevcem in pevkam .Matice" za njihove izraze simpatij in prijateljstva, kateri mu ostanejo vedno v spominu. Želel je .Matici" kot prvemu glasbenemu zavodu na jugu obilo sreče in kar najboljših uspehov v bodočnosti. — .Matičarji" so nato zapeli še par krasnih pesmi, nakar so se poslovili od g. dr. Bezjaka z iskreno željo, naj bi ta tudi v solnčni Gorici prispeval in pripomogel po svojih najboljših močeh slovenski pesni do njene veljave in — zmage. Pohotni odvetniški uradnik. Predvčerajšnji .Slovenski Narod" je prinesel slastno novico, da je odvetniški kandidat dr. J. osumljen hudodelstva nenravnosti po § 128 k. z. in da je dotični mož doma nekje na Goren-skem. To notico je povzel .Narod" iz .Marburgarce", kjer ni nič omenjeno, da bi bil dotičnik doma iz Gorenjskega in da bi bil doktor in je to sam pristavil; sedaj je celo nemške časopise prekosil. K^r so v Mariboru trije odvetniški konclpijentje z začetno črko J. (dr. Juro Jan, dr. Sigfrid Janeschits in dr. Franc Juritsch) bi se lahko mislilo, da se pod to okrajšavo skitva eden teh gospodov. Radi tega konsta-tiramo resnici na ljubo, da hudodelec gori omenjenega zločina ni doktor, ampak le uradnik Ferdinand Jesche-nag pri dr. Faleschlnlju v Mariboru. Zločinec Ferdinand Jeschenagg je nemčur in bližnji sorodnik znane rodbine Jeschenagg iz Ljubljane oziroma Bleda. Njegov stric je bil trikratni milijonar na Bledu, lastnik vile .Fichte-nau", ki se je sedaj, odkar je prišla v ruske roke, prekrstila v vila .Sosnov-ka“. Stari Jeschenagg je prišel zaradi perverznega zapravljanja na beraško palico in je sedaj v Ljubljani znani cestni capin. O ubeglem Ferdinandu Jeschenaggu sedaj ni sluha ne duha in se mu je dala tudi prilika, da je pravočasno pobegnil. jako pogostoma fraze, kakor: »Vse druge vloge so pa epizodne." In občinstvo še pristavi; „Ne izplača se torej o njih govoriti, niti se zanje zanimati." Nikakor ne zanikavam, da bi moral igralec, ki ima za svojo umetnost pravo razumevanje, študirati svojo epizodno vlogo vzlic neumevanju pri kritiki in vzlic nevpoštevanja pri občinstvu, natančno in vestno. Igralec bi moral vzlic temu, da občinstvo ne zna ceniti njegove umetnosti, da niti ne opazi n. pr. različnih nijans v njegovi igri, izigrati svojo vlogo tako fino in intenzivno, kakor mu to njegov talent in umetniški čut omogočujeta. Saj je n. pr. tudi Michel Angelo naslikal strop Sikstinske kapele tako detajlirano, da opazimo tri četrtine vse tu nakopičene krasote šele potom študija fotografskih reprodukcij. In ker takrat ni bilo niti fotografij, niti daljnogledov, je moral Michel Angelo pač s tem računati, da bodo ostale te finese za vse čase neopažene. Ali saj to je ravno idealno in lepo. In samo bni umetnik, ki tako ustvarja je vreden živeti v vsemirju onega božanstva, ki nam je ustvarilo v naravi nešteto krasot, čisto brez brige zato,če j i h b o č 1 o v e k vž i -val ali ne, To božanstvo nam je v človeštvu čisto nedostopnih krajih, to je na najvišjih bregovih in v brezmejnih globočinah morja, nakopičilo najrazličnejša čudesa in vse polno kra- Predavanja o Postojnski jami in njeni okolici. Predavanje jamskega tajnika G. And. Perkota, katero je opremljeno s 150 najnovejšimi skiop-tičnimi slikami, se vrši po zimi leta 1911/12 v sledečih društvah: v društvu hribolazcev .Naturtreunde" v Knittelfeldu in Ljubnem; pri oddelkih nemškega in avstrijskega planinskega društva v Kolmaru, Deggendorfu, Neu-bergu, Straubingu, Steyerju, Monako-vem, Reichenbergu, Hamburgu, Mlin-slerju, Anabergu, Stuttgartu, Lichten-talu, Badnu, Offenbachu, Ochsenhausnu, Augsburgu, Norinberku in Mannheimu; v avstrijskem klubu hribolazcov na Dunaju (dvakrat), v Ternicu, Gradcu in Draždanih; v turistovskem združenju avstrijske krščanske mladine na Dunaju ; v fotografskem klubu s Brnu; v planinskem društvu v Reki in Top-licah-SchOnavu; v klubu českych tou-ristfl v Pragi, na Dunaju, v Olomucu, v Plznu in v Budjevicah. Ogenj. Pred par dnevi je zbruhnil na podu posestnika Franca Grašiča v Nožicah pri Homcu ogenj, ki je uničil pod, vse seno in razna kmetijska orodja. Škoda znaša 3200 K, zavarovalnina pa 2570 K- Ogenj so baje podnetili otroci. Nizgoda. Mlinarski pomočnik Josip Lumpert je pred kratkim snažil mlin svojega gospodarja. Kar ga zgrabi valjar in mu odtrga tri prednje člene na desni roki. En prst je bil tako močno poškodovan, da so ga morali odrezati. Le mezinec je ostal nepoškodovan. Utonil. Pretečeno soboto je zapazil kovač Franc Rozman v Mojstrani v Bistrici mrtvo moško truplo. Potegnil je truplo takoj iz vode in spoznal v mrtvecu 61 letnega Antona Rabiča iz Mojstrane. Rabič je najbrže ponesrečil. Prejšnji večer je odšel od doma precej pijan in se ni več vrnil. Najbrže je ponoči padel v Bistrico in utonil. Težko ranjen. V Zgornji Kokri so se sprli iz neznanih vzrokov trije delavci. Konec vseh koncev je bil, da sta dva delavca naskočila skupnega nasprotnika Antona Kalana in ga tako silno pretepla, da so morali težko ranjenega prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano. Jz ceste. Na Krakovskem nasipu je pred kratkim napadel neki pes desetletnega učenca Viktorja Novaka in ga ugriznil v desno roko. Na policijsko odredbo so psa v svrho preiskave odpeljali v živinsko bolnico. — V nedeljo popoldne je neki delavec svojega sina po Šelenburgovi ulici tako pretepaval, da je padel. Ko ga je stražnik opozoril, se je obnašal precej surovo, vsled česar si je stražnik njegovo ime zapisal. Idila v gozdu. Ko je v nedeljo popoldne hodil mestni paznik Franc Gorenc po mestnem logu, je oddaleč na nekem travniku zapazil štiri ljudi, ki so sedeli okolu velikega lonca. Vsled zamišljenosti so zapazili Gorenca šele v trenotku, ko je skočil k njim iz bližnjega grma. Ko jih je pozval, da naj se odstranijo, ga niso hoteli ubogati in so ga hoteli celo napasti. Ngroženi Gorenc je radi tega izstrelil par strelov in odšel po stražnike. Stražniki so neznane lopove, ki so izgledali kakor divji možje, takoj aretirali. V loncu so kuhali ravno svinjsko glavo in krompir. Policija je spoznala v aretiranih že večkrat pred-kaznovane lopove. Nesreča. Pretečeni petek se je ponesrečil sodar v pivovarni Union. Polagal je v kleti sode, ki so se navalili nanj in ga težko poškodovali. Odpeljati so ga morali takoj v deželno bolnico. Vzrok nesreče je bila premajhna paznost. To je sedaj že tretji enaki slučaj v imenovani pivovarni. sote, četudi je vedelo, da mu človeštvo ne bo k temu nikdar aplavdiralo. — Toda igralec je navsezadnje tudi človek, in kot tak podvržen občečloveškim slabostim. Zato pa je treba, da zavzame že enkrat tudi naša kritika ono edino pravo stališče, ki govori o enaki vrednosti kratkih in dolgih'vlog. S tem bo kritika tudi dosegla, da ne bo treba gledati občinstvu v glavnih vlogah vedno le enih in istih ljudij, in da bodo tako predstave zanimivejše in pestrobarv-n e j š e. Predvsem pa bi se na ta način opomoglo oni veliki napaki, da igra pri nas režiser vedno najdaljšo vlogo, kar je na vsak način nesmiselno in skrajno nepraktično. Režiserju bi se ne zdelo pod častjo igra-tiepizodne vloge, in tako bi bilo potem mogoče, da bi se mogel posvetiti svoji nalogi —re žira nj u — v oni najvišji meri, ki je pri nas sploh mogoča. Naloga režiserjeva namreč ni to, kar meni famozni gosp. I. Režiser, ki ravna po svojem receptu: .pripomoči svoji (to je .glavni") vlogi do tiste veljave, ki jo povzdigne nad vse druge." je čisto navaden častihlepnež, ki oskrunja pisateljevo delo s tem, da si ga prikroji na odru v dosego ego- Nesrečna smrt. V pondeljek ob 9. uri zvečer se je zadušil v postelji gostilničar Ivan Oražem v Mostah. Oražem je že dalje časa bolehal. Uso-depolno noč je legel v posteljo s smodko in se z isto zapalil. Ker je pričela tleti tudi postelja, se je vsled nastalih plinov zadušil. Pogreb se vrši danes ob 4. uri popoldne. Pozor! Izgubljen je ključ Wert-heim št. 75; poštenega najditelja prosimo, da bi ga izročil v našem uprav-ništvu. Akad. tehn. društvo .Tabor* v Gradcu naznanja, da se vrši njegov II. redni občni zbor v soboto, 2 decembra, ob pol osmih zvečer v gostilni .Zur Weinhecke" (Klosteiwies-gasse) z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli! Akademično društ\o slovenskih tehnikov na Dunaju. 11 redni občni zbor društva se vrši v soboto, 2. grudna 1.1. ob osmih zvečer v restavraciji »Zur goldenen Glocke", V., vogal Schčnbrunnerstr. 8 in Kettenbrticken-gasse 9. Slovanski gostje dobrodošli! O. BERNATOVIC Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. .Ideal*. Drama .Goreča nagnjenja", ki se kaže pravkar v tukajšnjem kinematografu .Ideal", vzbuja živahno zanimanje občinstva, kar nikakor ni čudno, saj spada ta drama med najodličnejše proizvode kinematografske umetnosti. Dejanje je vseskozi zel° interesantno, tembolj, ker igra glavno vlogo slavna umetnica Asta Nielsen. Književnost in umetnost. Šestdesetletnica slovenskega skladatelja. Danes obhaja svojo šestdesetletnico odlični slovenski skladatelj pater Hugolin Sattaer — rojen je bil 29. novembra 1851 v Kandiji pr* Novem mestu. Zložil je veliko število raznih cerkvenih in mnogo posvetnih skladb, med njimi celo vrsto lepih zborov, več klavirskih skladb, samospevov itd. Od večjih koncertnih skladb omenjamo „Jeftejevo prisego" za zbor, soli in orkester, ki je' lani na koncertu .Glasbene Matice" doseg’a velik uspeh, ter najnovejše delo, oratorij .Vnebovzetje device Marije". — Ne moremo si kaj, da bi tu ne poudarili tudi, da imena patra Hugolin3. Sattnerja nismo nikoli slišali v zvezi s kakimi političnimi agitacijami, kajti pater Hugolin Sattner spada med one redke duhovnike, ki ne delajo politične propagande in so tolerantni tudi nasproti političnemu nasprotniku. — Na mnoga leta! Slovensko deželno gledališče. Ples v operi. Opereta v treh dejanjih. Vglasbll Richard Heuber-ger. — Včeraj smo slišali na našem odru opereto, ki se v glasbenem |n vsebinskem oziru blagodejno razlikuje od različnega modernega operetnega šunda. Goda je prijetna, nikjer vsiljiva in nikjer banalna, dejanje se razvija še dosti naravno in se ne lovi nikjer za cenenimi efekti in za ploskanjem galerijskega občinstva. Uspeh .Plesa v operi" je bil p« včerajšnji premijeri, ki jo je dirigiral kapelnik Jeremi&š, prav dober, zasluge na njem imajo predvsem dame pl. Foedranspergova, Thalerjeva, V. Danilova, Iličičeva, Bukšekova in Juvanova ter gg. Iličič, Povhe, Hor-sky in Molek. Več o njih po reprizi. Režija je bila v celem dobra. Svetovali bi, da pri drugem dejanju izo- istnih ciljev, ki leže v .aplavzu, časti in slavi\ Temu naziranju nasproti, ki ga je izrekel g. I., naj navedem besede velikega Schrčderja, pradeda naše moderne igralske umetnosti, ki je dejal: ,Es kommt mirnicht darauf an,hervorzustechen und zu scheinen, sondern auszuftillen und zu sein." Hagemann pa pravi: .Naloga režiserjeva je torej ta, da pripomore z vsemi pripomočki izražanja, ki jih premore njegov oder, scenično in v smislu pisateljevem dramatični pesnitvi do njenega uresničenja. On je na odru namestnik dramatika, In zato mora biti tudi sam kos dramatika, vsaj vedeti mora, kako drama nastane. Gledati mora vedno na skupnost. Vsak posameznik služi celoti. Režiser kot tak sam. Ne da bi pri tem seveda ne vpošte-val individualnosti posameznih igral-cdv. Stremeti mora za tem, da te individualne zmožnosti posameznikov izrabi do skrajnosti, da opore cel o* kupnemu delu pisateljevemu do p0'. polne veljave. Igralec si ustvari svoj značaj, seveda z ozirom kakovost celotne drame vseh drugih figur, vendar pa bolL,er neko samostojno enoto. Sele rež' : ima v bistvu potem nalogo, d a P ' lagodi te posamezne zna* čaje celoti." stane tista neokusna ura, ki ni za razumevanje dejanja absolutno nič potrebna. — Gledališko ravnateljstvo flujno prosimo, da ukrene kaj proti motenju gledaliških obiskovalcev od strani tistih netaktnih ljudi, ki prepozno in povrh še kolikor mogoče Širupno prihajajo v gledališče. Temu mora na vsak način biti konec! Italijansko-turška vojna. Načrt o blokadi Dardanel se je torej popolnoma izjalovil. Turčija je sicer že računala s tem dejstvom in je Dardanele za vsak slučaj izvrstno oborožila. Sklenila je celo Dardanele Zapreti in v to svrho odposlati pred morsko ožino svojo torpedno flotiljo. Kar je nenadoma počil glas, da se Rusija vsled gospodarskih ozirov upi-fa blokadi Dardanel. Ruski odpcr je iznenadil tako turško kakor italijansko vlado. Značilno je, da Rusijo tozadevno podpirajo tudi ostale velevlasti. Tur-■čiji je ta korak Rusije, ki je popolnoma umljiv zelo dobrodošel, nikakor pa ne more biti ž njim zadovoljna Italija. Toda italijansko brodovje bo hočeš nočeš moralo opustiti načrt blokade Dardanel in se omejiti le na akcijo v Egejskem morju. »Vossische Zeitung" poroča z Dunaja, da se je italijanska vlada vsled stališča evropskih velesil definitivno odločila se odpovedati vsakemu blokiranju Dardanel. Vsled tega obstoja možnost, da se v kratkem začno mirovna pogajanja seveda samo če to žele tudi Italija in Turčija. Pred Tripolisom »majo Italijani v zadnjem času precej sreče. Pričeli so že z ofenzivo in do- nemale uspehe. Boji o'. tap*»W* K a,4»6*ri9-- „S L A V I J A“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. KeBerve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalne K 10*,8ft6.WH)'5t. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovanske - naroda« sprav«. ■ ■ - Vaa pojasnila daj«: ....... Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici It. 11 — Pisarn« so v lastni bančni klM- Zavaruj« poslopja in pramlčnlae p«** požarnim (kodam m iMjnižjib s*«*4 Zavaruj« proti tatvini, raabitj. »gl«**1 ta otmaaktli pk>w Škod« canjuje takoj ta najkutaata^ Uživa najboljil atovo«, kod«« Dovoljuj« ta Itatap dobički ***** podpor« v aaradna ta občnok«ttaW Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. ii«««ii«i«BaBimiBaaBi»BaaiBBaa«»iiiiai8aig» Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8. T^^^aaasasss«^ regttrevana zadruga z omejenim jamstvo« ' —■ . prtp-r^A. aajnovejšib tiskovin za šole. krajne Šolske svete, županstva in druge urade — Tiskarna sprejema vsa v t dkarafc* te Btogpafsk« vpadajoča dela tet (Bi izvMfuje točno, oknsno in po aokdnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig to čaaopiso* t ggjtgtnjseaaoSaaJLStrv-o. 2^rej3aajodLei33.©5š© X