Leto LXXI. ŠU 10S
IJnalJana,
11. maja I95t
Cena Din i.—
l^naja vaaji aau popuiaoe, izvzemsi neceij* m praznin« — Uls* raU ao 00 peti t vrst a Dio z. de lOo wrm a Dld oo ll*u ao dou vrst « Lttn i. vt^ji inaeratj peti t
rrsta Din 4.—* Popust pc dogovoru, mseratm davek pos« , — »Siioenaiđ Narod« velja mesečno s Jugnatavijj Din 12-—. za inozemstvo l>ii « - k«•♦onnsi se ne vračajo
UK£DNl£TYO IN CrSAVNUTVO LilBLJAAA,  Kaafl jeva ajtte* ate*. 6
Telefon: 31-22, 31-23. 31-3«. 31-26 tn 31-26
Podružnice: MARIBOR. Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, ljubljanska c, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uMca 1, telefon at. 65, podružnica oprave: Koce nova ul. 2, telefon 3t. 190 — JE1SENICE: Ob rtolodvoni 101
Poštna Hranilnica v Ljubljani §t. 10.351
Po povratku Hitlerja iz Italije:
Pospešeno reševanje češkoslovaškega problema
Francija in Anglija bosta sedaj pospešili svojo diplomatsko akcijo in da zavzame jasno stališče — Kako si Nemci zamišljajo ureditev
od Poljske,
Lt*ndnn. II msjs. r Po povratku nemškega k^->».* ir:j |litilitji, i/ hali k prića-jejo «edjj <*diočnc akcije /a čim htrejšo i: redite v «udet«ko~ nemškega vprašan )a. An 2'ija uri Franci |j «»tncm?ta redaj za tem. da pridobita v*c države ki ao kakorkoli za-tm «p4o*nt rešrtri srednjeev-▼la~ts pa češkoslovaškega proMe-ma. /a <*odeio\anje p*1* mirni uredftvi v*eh laffe jaisblemor m vp»*a-anj Zato *Ta obe vladi tjtttS'1: /adnic dni demarše pri vseh *cr»os redno lam^ere*"".-. -h la<iah V *re-dSeu te akcije je seda i tud; Poljska. Pretežna večina današnj h lood->nskih pjtran ji-kov se ba\- i ang'eško in francosko diplo-mursko akcijo v Yaršj\ »Turo*- p;^e. da jc Po?jsita sicer neposredno zainteresirana. vendar p« se na vse načine trogiba jedrn tega problema «* noće jaano povedati, na kateri strasti bo. čc h sudet-iko-ncm>ki p*~" b!em dovede; do resne krize. Po m formacijah lista prevladuje v varšavskih d;p4o> man^krh kroe*h mnenje, da si želi potiska vlada izboljšanja odnosa je v s Češkoslovaško, dasrravno to v zadržanju poljskih urad nih k-rogov polnkega trska še nc pnhaja do izraza. Tudi »Dar*v Teleeraph- >c ha*; s  s a Po?f>ke  napram Ccškoslova^k'
*n misJi. da K*» P«*'joka podpri prizadevanje AtiiiHtc m Francije za m«mo ureditev spo-tot. PoijaJta Hnj zadnje ca*r precej nepri jeroe izkušnjo i ncoiško manjšino, ki se je združila v nacistično stranko. Že tc dni bo službeno objavljen obt%k nemškega zunanjega mirrstra Ribbentropa v Varšavu ki pršsaijai z namenom, da izve od poft»ke vlade, kaj namerava storrti. ćc r*-. \cnuu podprta zahteve sodetskih Nemcev ■ t >K. Poi i^kj do»4ei m hotela dati jasnega «d-govora na to \prasartjc. čeravno ie Nemčija v /adnjih tednih dvakrat poskušala po o ? -po#i dobiti od po»!iskc vlade tasen odeovor  \" nem^ltih krocih nnaio
Vtis. —-    !' '     " /    •       -» c'"
nc /a drafrt tcr<i. da ne zaigra ne prija-tcir>:*a Ncn»cijc. nc pr- i-*c iw .i  I rj.v ^
Rim rezerviran
Rim,  11   rnaja   r   Italijanski  tisk   je v
vprašanju sude Ink h N"emce\ mi njih<-\h 7ii.ntcv ze?i» rezerviran. Samo »i»a//etta del Pop*»J'-^ nanaša v *vojcm poročilu iz Pra «e. da se je položaj za rešitev vprašanja sudet^kih Nemcev že znatno oaccšjtii. odkar sta Franctia m Anflija intervenirali v Pra*jT in Hcrlru L st mr«!i. da českoslova-ška n '.ju.; . da se vprašanje su-
der-s-h  Nemce*   reši  kor^tn^t  m konćno-j\       '      lorma«.   :   ' »v« s r»rJ Šs*; s-Iužbeo! krog: izraz?!, želtn. naj bi Italija aktivno sodelovala v podunavski poK-ker se nadcja;o. da bi mogla talijanska mtervenetja pospešat' ureditev odnosa jev 7t>ed «'eškoslo%aško »n \cm^i)t* ter med MaJo antan! . :n Madžarsku.
Franccska akcija v Varšavi
Pariz. II maja. r. »1'nited Press« poroča, da v tra^^o-kem zunanjem mintserstvu ssnueh» pr-vakuiejo «»d u »novejše akcije tru-. v; rvomacije na Poljskem Franci-
ia   namerava   vreč;   na   tehtnico   tranc« »**Ko-poljski pakt. da na ta nač>n pospeši reši-N        a-M-^.i   niarijšinskega problema   Francija bo skušala predvsem prklobi-ti Poljski* /a f». ila noliska narodna manjšina   na   Ceškosi«»\a-kcm   :/-stopi   iz rnamj-štnskejsa bl^ka *cr da .r-tane Poljnka v naj-^2<>dncjšcm primeru vsaj nevtralna. Zunanji saintstvi   lionnct jc pred svojim rtd-• :n   \   žc evn  spre?c;   p*.l)skeoa rM*ia nika  Lukasijevicza  in  mu  «»hra/!o/i! stališče  Francie  Ter i/rce:x>  izjavil, da bi bila 'iBMMsna  odpovedi <i r    m\c /.v. • - * Poljsko. Il M Poljska ne podprla frinrns"r> angliiH-L akcije /a reši-tev če-~-ca   probleni.i    Poij>4i7   p**»-'a *k je tako]    at«> .*drv>Tova   ^  \'aršaN-<f>. da vn-formira po^jsato vlado.
Nemški načrti
l.t*njcm. II. maja r V svojem poročmu i/ Rmu r*!--^     \\ .irč Ptice  ki ie /n*r kot
velik oboževatelj Ilnrlerja. da jc već«na Hitlerjevih svetovalcev AahtevaLa od njei*a. naj « Iet;*» reš; če^ko-*!**vaški pr<»blcm. To \T>raša.ojc pa se 'X' bo roševak> / vojaško intervencij«). iO'j<» p<>;<«n Npora/uin«*. Po nemškem načrtu nafcj bi se i"!ešik<»e*lo.\ aška kan toni/1 rala tako. da bi vse štiri manjšine d<»b»lc popoi-no .iUonomiin. Smietsiko-nemšk; kanton- br btli neposredno pod itenvško /ašeito .Vnalojfrvo bi bila poljska manjšina pod /ašcito Poljske. ma<Fža-rska pa pt*i /^ščrt«' \\ad/aiTskc.
Anglija
in obramba ČSR
I >< h i doti. 11. maja. r. Wm.*»ton Churchill, ku so :m*Tiujr kot najre-snejši kandidat za
naslednika ko!onijske>!«ra ministra, je imel snoči velik jrovor. v katerem se je dota:k. nil tudi stališča Amjrlije do češkoslovaško. Med drugim je izjavil:
Četudi mi ne gremo tako dalee, kakor Francija. Ki je dala Češkoslovaški svečano obljubo in obveznost, da ji priskoči na pomoč v primeru kakegra napada, je ven. dar Chamberlain šel korak dalje. Mi smo zavezniki Francije, ki bo v primeru napada brezdvoma šla čSR takoj na pomoč. Anglija je izvršila v Pragi demaršo in priporočila češkoslovaški vladi, da ponudi nemški manjšini koncesije v okviru ee-3koesk>vaSke ustave. Ko se bomo prepričali, da so te koncesije dosegle skrajno mejo, ki jo <io<pušca integriteta in suverenost Ceškoolova-ške republike, in če bo Češkoslovaška kljub temu napadena, ali ni potem jasno, da smo mi morahvo obvezani, priskočiti na pomoč?
200 rudarjev zasutih
Huda eksplozija v angleškem 96 smrtnih žrtev, 70
rudniku - Posedaj pa je še zasutih
HuJimpesia, II maja. AA. V obeh zbornicah  je prišlo včeraj do hudih nastopov
med raspravo o  židovskem   -ikonskem T>a V  eomj   a Komici so napada!: vlado, •vv - < i delovanje desničan-sk h ekstre-
rmst« in rcsfjfactonarri•» gibanje med !*xl
►m. ki >c po načrtu šin. Notrani;  assBSstcr SniiM  je  rekel, da b»» vlada strogo in najodločneje za tri a vse po • SiM  naperjeni  proti  uc*tavi ali
t*.-   ia\ »emu redu in da je vse tud; že p-p-a\hcn<»  /a  \sak   slučaj.  N<»trapnjj mila v     da  -o se na Madžarskom
skušale   -1----- ~.i    c    ^a / ii; ralnc   sile. k:
s,, pnšve od dru*iod i/ Kvrope. Toda nji-1 -\ • iier.va- ie le pn>pa*i-lo. ker Madžarska nikakor nc odobrava djatovanja skrajnrh
oicr»tc-nt<>\. MadžairsAia \H*da bo odločeno pobiiafa VTse tiste s»le. Ici hočejo rušiti mrr
v državi.
V spodnji zKnoniL." psi zahtevajo p»*slanci \*la<inc stranke in po*La>nci krščanske kmečke stranke šc o*Hre>se odredbe o ZKiih. «*1aTi vladne straoke jrof \'ikt<<-»r karolvi je i/javil, da viada v t r>oov~Fni in industriji že >cdaj numerus claij^us. ki so jj-a Žikdje u\cs.i]; proti vsomu. karr je madžarsko. 2c •-edaj so zSidi začeli sab*>rirari zAkon. ki sc c nripravlja. P-**s4a: ec kirščanskc knieoke •N»rankc  ( • Her>   k'   /a\Tnil   vladni /a4consk;
rt o žSidah k**r ne/ado>ten in nepopoln ter /a t<> ne bo rtx n*cuircdit: židovskega vprašanja.
Madžarska odklanja ekstremiste
Notranji minister napoveduje ukrepe proti desničarskemu
l.<mdnn. 11   maja. r Včeraj /jutrai *e je -   -v • •     1       «: :k .:   Mark ha m n f)uckma«i-. h    - Chesterfielda strašna cksplozna rti sicer \  trenutku, ko jc 3"» rudarje\. ki so končali svoje nočrio delo. hotelo /apu •    -..\ s*,   pr.pe'iar:   \/   ^!<->bi'.e  7<m t rn
na da'\ J1*" -.uia -'<. \ ]c h .o zasutih v ra/-• h isoih   k ■;*> k javnemu rt>\-u. Ne-
p~vci    /   reševanjem,   toda \" ih urah je Hedi>la dru^a eksplo zija. k.! je reševanje otežkočila in rove še hovj isiit«   Do te eksplozije je se v redu
umirala naprava za dovajanje s\cž«. jja zraka, in tudi tdefonska /vc/a / zasutimi rudarji je bila še  v  redu. od takrat •    '■ ..so* mi  rudarji lobeac
Samomor bolgarskega emigranta Josipa Radeva
Včeraj je skočil iz II. nadstropja policijske uprave in
obležal na mestu mrtev
Ljubljana   11 maja
TVaomhi mojster m h.in: posestnik v TrstenjakovT ulici g. Jože Okom se je v nedeljo zvečer del j časa pomudil v gostilni ^Šibenika na Tvrsevi cesti, kjer je igra; kaste Domov se je vračal okroa polnoč?. Ko je zavil i Tvrieve ceste v Trstenjakovo uiico tik afajenove kavarne, pa mu je v tem: stopil naproti neznanec, ki se mu ;e predstavil za detektiva in mu pod pretvezo, da ima pri «ebi najbrž hujskajofe le-take jej pretipa vat: žepe. Okorn se neznancu ni upiral, tako ga je presenetil njegov nastop, ko pa je izginil v* tem anadeJo. da se sa je iot:! eden izmed nje-gcrrih prejšn.h soigralcev v gostilni B ■ je potipal. kje :ma denarnico s #40 din. ki je pa n: več našel v žepu.
Okorn je jei kričati za bežeč:m -ropar, jem. k: je bil medtem že izginil. Okorn e odhitel nazaj na TVrsevo cesto :n rop prijava stražniku. Kriminalni oddelek je naslednji dan uvedel obširno preiskavo in že v ponedeljek popoldne -o aretiral: ropa osamljenega bivšega viaokoiolca bolgarskega emigranta Josipa Radeva. «tanu-
joresa ▼ Samovi ulici 4 Radev je dejanja ogorčeno zanikal, priznal pa ie. da je bil z drugimi gnati vred v nedeljo zvečer v gostilni ^Sibemk«. kjer je tudi igral s Okornom. Na policiji je sledila konfrontacija oropanca z aretirancem in je Okorn z
Gotovostjo potrdil, da ga je napadel m ii Rade    - čimer je bila njegova krivili dokazana   Napram policijskemu u:ad-ie pričel aretiranec milo tožiti, da je njegova ek-:>*enca  uničena,  vendar ropa tudt tedai še ni hote! priznati. Stražnik ga je   okrog   14.   odpeljal   od   zaslišanja v nadstropju, kjer -e kriminalni od-nazaj v zapor. Preden pa sta pre_ prve stopnice, se je Radev pognal s stopnic proti zaprtemu oknu na stopnišču, v zaletu z glavo prebil veliko šipo in padel na betonirani tlak. kjer je obležal na mestu mrtev*.
V poslopju polic, -skp i.iekr:;r ie sevc nastalo silno razburjenje. Stražnik je skušal preprečiti namen obupanega Radeva v zadnjem hipu in ga je tudi zgrabil za suknjo, ki jo je pa imel oni samo ogrnieno čez ramo in mu je tako ostala v roki samo ia Radev je imel strto črepinjo in je poti« ■ ■ lik r>o komisijskem ogledu
odreH • prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
daljnia policijska preiskava je dognala, da je živel Josip Radev v Ljubljani že od 1 1928 Prva !etn ie bil vpisan na filo-anfaki fakulteti, zadnia leta pa ni več študiral in ie žive1 mendii od samih podpor. Prav zadnje čase je bil v zelo težkih razmerah in ga je najbrž to spravilo v kriminal in v tako žalostno smrt.
/\c/c več. D»o večera ;*» rzkoptrti 72 mrtvih in 50 ranjenih, oicroj« 70 rudarjev pa k ->c v rovih in nismajo več nobenega upanja, da bi jih redili.
r<»/no r*moči jc bilo i/damo -jradno po-rociio. ki navaja, da je nesreča dosedsi /ahtc\ala ^o .smrtnih žrtev, kor so i-zkopali i/ rovov 7J mrtvih, 24 hudo ranjenih pa u pod*iei«io \ bolnici. \* ro\Ti j< še okrog 70 rudarjev, ki pa jih smatrajo žc z^a v,-Uvrb!jene. Reševalcem ?«c je zvečer noturcči-lo. da yi po pra viil i relefom«iko zvezo, vendar pa se nihče več ne ?avi. Zato tud4 ni m\ nobenega upanja, da bi bil se kdo pri živi jtJl ju.
Hitlerfevski pozdrav v nemški vojski
Tari/. 10. maja. br. Ha vas poroča iz Berlina, da ir kancvlar Hitler kot vrhovni poveljnik nemško oborožene sile iaial odlok, no katerem morajo odslej vsi pripadniki n«-m^kc vojake, mornarice tri letalstva po zdravlja" i kanrWarja Hitlerja, predstavnike oblasti in narodno soeialšsticne stranke 6 hiTlcrjev^kiin pozdravom, to je s stegnitsno desn<» roko. Lc v medsebojnem občevanju v vodiki «*s'an»' š»j nadalje v veljavi flos^danji vojaški [toz,.|rav.
Vesti ljubljanske podružnice A. A«
Bruselj. 11 maja. AA. Štefani: Kralj I^eopoki III. se je ude ležal včerajšnjega plesa v italijanskem veleposlaništvu. Pred. aednik vlade in zunanji minister sta tudi bila na pSemi.
l»ndon, ji niaja.. A A. Havas: Snoči je parlament po tretjem čitanju brez srla-»vanja sprejel sporazum med Irsko in Anglijo.
BarcHona. 11. maja. A A. Ha vas: Snoči je bilo po radiu objavljeno. da včeraj ra frontah   ni  bilo  nič poeebneg-a.
Amo j. u n4aja. A A. Rente r: Po zmerno mirni noči se je zjutraj nadaljevala le. talska bitka nad otokom. Bitka obeh pehot še traja brez popuščanja.
Bueitos Ajrre*, 11. maja. A A. Reuter: sinjo se vesti, da je v Braziliji izbruhnil upor. Podrobnosti še manjkajo.
Btaeno* Ayre*», 11. maja. AA. Reuter: Po vesteh iz Rio d*» Janerra je vojska s pomočjo eivilnega prebivalstva izvedla cr-žavni udar.
Občinske volitve v Pragi
I*raa-a, 11. maja. tr. Zm občinske \*olit_ ve v Pragi, ki bodo 26. t. m., je bilo vloženih 21 kandidatnih list. Od teh je 18 čeških. 2 nemški in 1 židovska. Volilna borba je že v polnem razvoju. Klerikalna slovaška ljudska stranka je odklonila sodelovanje v bloku českoslovaŠAih strank in bo podpirala avtonomiste.
Kitajsko letalstvo
Kanton 11. maja. AA. Reuter: Reorganizirano kitajsko letalstvo se dviga sedaj z nekega tajnega letališča na južnem Kitajskem. Včeraj je s tega letališča vzle. telo 30 kitajskih letal. Pet japonskih bombnikov je med tem priletelo na Kanton. Ko so opazili ta nenadna kitajska letala, so se morali takoj umakniti. Ven. dar pa Kitajci poročajo, da so sestrelili 2 bombnika. Prav tako poročajo, da so kitajski bombniki preprečili zbiranje japonskega vojnega brodovja pri Tungčua-mi. Na japonskem letališču v Sun g san u pa so naipravili mnogo škode.
Nad eno milijardo za ameriško vojno mornarico
\rashm#tim, 11. maja. A A. (DNB). Na skupni seri odbora /a mornarico parlamenta m senata so sprejeli predlog o oborožitvi a-meruškega brodovja. Zneaelc, namenjen v to svrho. znaša 1156 milijonov dolar fe-v (t. j. okrog 50 milijard dinarjev).
Žrtve letalskih nesreč
lA*nd(H\, 11. maja. AA. šoisko letalo z ietalskejja opori-šča v Kurnou je rrcšciilo na />emljo. [ '*>rla ^ta K dva oficirja. Bombnik, ki pripada isrtri letalski šoli. se je pa ponesrečil, ko je horel v/leteti. I bile so sc tri or>ebe.
Lyon. 11. maja. A A. Na Ivonskem letališču jc treščHo na tla neko vojaško bombno letalo. Pet o-^eb sc jc ubrto.
Policaj ustrelil samega sebe
Bukarešta. 11. maja. AA Med včerajšnjimi vojaškimi svečanostmi se jc dogodil čisto nepomemben nesrečni slučaj. Neki policijski uslužbenec — Spiridon po imenu — jc na pločniku spremljal avtomobil upravnika policije Bjanua Ko se jc /agnal na avtomobil, mu je iz žepa padel re\"olvcr. se na pločniku sprožil in s»a lažje ranil. Spiridorfia so prepeljaili v bolnišnico. Kana jc la/jega /-načaja.
Na pravi poti l
Kot naslednik od banske upra\t? rn/pu včeneii.v akademskega društva »Jadrana« je bilo v Ljubljani MfMM'auo noiv> jugoslovansko nacionalno akademsko Jrušti-o »Jugoslavija«. Za prvega predsednika novega našega akademskega društva je bil iz\x>!jen pravnik Mirko Fettich. V svojem nastopnem go\*oru je izjavil med drugim:
»Mislim, da boste soglašati z menoj, da mora tudi naša »Jugoslavija« čvrsto in brezkompromisno ostati na slo\'anskem stališču. I 'ere in nade v* slovansko bodočnost ne bomo nikdar izgubili in zato hočemo ivdno či*r.*/o gojiti na j pri srčne i še odnošaje z bratskimi slovanski minarodi, zlasti pa z brati čehoslovaki in lio I g ari.« — To je moška beseda ob pravem času in na pravem me-stu. 1'sa nacionalna javnost bo radostno pozdravila, da se naša akademska mladina vrača k starim idealom tolikih naših generacij, nazaj na edino pravo poi v lepšo našo bodoč nosi!
politični eigetult
Beseda o slovenski inteligenci
Slo\°enski inteligenci očitajo gotovi kn> gi. da ni ničesar storila za s\%oj narod, da se mu je popolnoma odtujila, da. nekateri jo celo dolže. da je s\~oj nar<xt izdala. Te očitke zavrača Ir. v mariborski *Fdino*fi~ in izvaja; »Z novimi dogo<Iki nn naši severni meji smo Jirgosloveni, posebe m predvsem pa Slovenci posta\'ljeni pred pobitem nov položaj
Ofc takem
raz miši janju. pri sertavi te narodnostne bi lance je slišati ponovno vetik usodni oči tek. težko obtožbo na naslov slo\%enske Inteligence, češ slovenska inteligenca ni izpolnila svoje dolžnosti, slovenska inteligen ca je s\*oj narod razočarala, ga izda/a in .*c mu cnltujila ... In \<endar to ni res in tre ba je tudi povedati, da to ni res. — Ob mirovnih pogajanjih so utemeljevali Sem ci  zahtevo po plebiscitu v Slovenskih goricah   in   Madžari  zahtevo po Prekmurju* češ da ne gre za nikak slovenski narod, ki ga je umetno stvorila šele sJo\*ens?ka inteligenca, temveč za posebno vendsko pleme, ki tudi go\x>ri povsem .rvojevrsten jezik in ne  čuti   nikake  pripadnosti   k sto\'an*tvu razen v kolikor m naščuvano od par dok torjev in duhovnikov. Ta očitek rtasprot-ni-ko\* je največji kompliment sltn-enski mte ligenci. Res je. da je slovenska inteligenca zavestno vodila narod od njegoi^ega preporoda dalje, ko se je začel sam sebe za\^e-diAi. Ona je dala tudi naj\'ečjc žrtve bo disi r prepor(xlovcih. dobrovoljcih ah v političnih preganjancih leta 1914.    in sploh omogočila našo svobodo.  Pri  nas  v Mari bf>ru pa je  treba še podčrtati, da .to njegov podvig omog/OČUi baš narodno vzgojeni intetigenti — oficirji. . .<r —
Tako se govori! . • .
CJ tasiht  hogosto\'ce\•  na  našem vseučilišču piše:
»Molči prijatelj! Maša stranka ni za dc litev odpustkov ustanovljena!« je zavrnil 1968. dr. Krek stolnega vikarja Jožefa Po tokarja, ko mu je leta tožil, da je bil kljah uspelim državnozborskim \olitvam obisk misijona v stolni cerkvi v Ljubljani ren J ar le majhen. \a prvi pogled je to trd od govor, vendar pravilen v tem pogledu, da se moramo čuvati iz vere napravi jati p o l i t i k u m. \'a drugi strani pa tudi katoliški misijoni ali sploh katolištvo. kakor je izvajal nedavno ameriški nadškof kardinal Mundelein v enem svojih govorov: »ne sme biti samo besedičenje, ampak dejanje.« Socialna stiska zahteva danes od katoličana več kot samo nekaj lepih opominov in &\'c topisemskili izrekov, brezposelnega, lačnega potrtega delavca ne morete utešiti samo s tolažbo na lepšo večnost, če nočete vzbuditi njegovega posmeha ali celo njegove jeze. Preprosti mož iz ljudstva hoče vse te krščanske resnice videti izpolnjene V dejanju, če ne. vas nažene, da je »pasja vera boljša, kakor vaša.« Kakor je dejal Kri sttts: »Po njih sadovih jih boste spoznati.« Bogoslužje. obćesH'o, to so lepe reči. ki pomenijo, prenesene v praktično žh'fjenje. če naj so resnične: varstvo mater, \~dov in sirot, zaščito stiskanih in zatiranih, za\*a-rovanje za bolezen in starost, skratka: \**a dela krščanske ljubezni. Kako prazno bi brez tega pri masnem darovanju zvenel klic: »Motite, bratje!« — To je napisala »Straža v viharju*. pravoverni katoliški list. ki ga izdajajo in pišejo bogosloA*ct. Vse. kar je napisala, podpišemo tudi mi!
»Bolezen kopiranja"
l~ svoji zadnji številki je objavil »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr. šariča. članek z naslovom »Bolest kopiranja«. I* njem čitamo med drugim: »Mi hrvatski katoliki smo se že večkrat bridko kesali. da smo slepo kopirali tttje vzore. Izid je bil vedno delno smešen, delno pa usoden. Sistemi^ ki so drugje vznik!i in ki so jih narekovale povsem različne konkretne okolnosti, niso. to je znano, odgovarjali niti našim razmeram in potrebam. J nffr ao biti sposobni, da se psihološko prilagode razmeram na naših tleh. To je b*ia nenaravna presaditev izven življenjskih za-kon(*\' in proti njim. zato pa so tudi morali ti sistemi (n'eneti in izumreti. A ako so jih hoteli narodu vsiliti, je povzročUo to reakcijo in je često rodilo tudi usodne posledice. Ireba se je samo spomniti, da ne posežem o dalje v preteklost, na poskus, da uporabimo slovenski organizacijski sistem tudi med hrvatskimi katoliki, ali da pokažemo m a še nesrečne j š i eksperiment s katoliško politično stranko po wo-ru nemškega centruma. Belgije, ČesXe in Slovenije...«: —
Borzna poročila.
Curih. II. maja, Beograd rO. Eeriz 12.25. London 21.7675, Ne^-yock 437.625, Bcu»dj 73.65, Milan 23. Aaaniendani 242.30, Barftn 175.15. Dunaj 49.50, teaga \S2\ Varšava aiJ«,
BftLOTBlfSKI IfARODc,
11. maja HM.
Zborovanje strelcev
ljubljanskega okrožja
V IjttMi
em dkrtiju )e orgjtaizirautlfe 81 štejejo tTOO ilai
Ljubljana. 1. maja V saiottu restavraciji na glavnem kolodvoru ji bil v nadel o redni občni zbor >Ljubljaiiske^ra strelskega okrosja*. ki ga je osebno vodil pred silnik. bnJMm ejofl* ral g. Dodlc Dušna. SkupiMni so pr.s vo-vaii delefjaU 23 strelnih družin. Predsednik je predla pal od mostno brzojavko NJ. VeL kralja Petni H in se r globoki eteti spomnil Maajopokojm ua vtte#k<»»t= kralja Aleksandra t. Sedtnitelja. ttftn pa vseh med letom uniriih članov atreleev. Bbo-rovaJci ao uvodni govor predsednika |iusjn sali 5to;e n počastili spomin umrlih s trikratnim vxicUkorn: Slava!
Potem je predse-Inik naglašaJ pomen .n ▼ainost strelskega sporta, k; rr -fžl strelce
boja k viteškemu tekmovanju. Za svoje lepe besed« je bil r. general nagrajen z vi-■■iiim aplavzom, nakar je povzel beangn poalevode*   podpredsednik okrožja  t, Ml
lan Sterlekar. ki je v obširnem govoru poročal o raznih intervencijah pri sav*»zn: opravi v Beogradu in težkega h v pogledu gmotr.r  podpore podeželskim družinam, ki
■Barja največ skrbf  z ured!...... •*
in nabave^ inventarja. Tajniško poročilo Je podal «r Boris Rol. iz njegovega j niiirii sledi, da je v ljubljanske?i okrožju orga-
niziranih 81 «trelskth sratrn s I70o dani. Te družine ao imele lani 4O0 strelskih vaj 1* tekem. Tajništvo je lani odposlalo 1100 dopisov in 20 okrožnic, s katerimi je okrožje uvedlo -notno poslovanje v admi-nisjEractJi  in red  na streliščih.
Blagajniško porobio ki ga je podal g. Joco Kostanievec izkazuje stanje društvenega premotenjp. Okrožje se mora smo-treno boriti za moramo uspehe, ki jih vsako leto dos^a z ~n*-v' -:oi r pravilno vodenim gospoda rs* vom   Ocn*podarsko noro-
ki
čilo o stanju društvenega inventarja je podal g. Herman ftolar ^oročilo o delovanju tehničnega odaeka Janka Lipnika v odsotnosti načelnika g. Rudi t>eržaj. ki ;e dejal med druorfn. - Tudi ljubljansko ittelsko okrožje ima v svoji sr«^ Člane, ki se lahko kosajo s strelci drugih narodov. Za nastop pri mednarodnih strelskim tekmah v prihodnjem letu so že določeni Člani gg. Franjo Per. Hinko Ix>čni§kar ter Joco Ko«tanjevec. najbrž pa se bo pridružil izbirni ekipi šp ia~ ah rrt1 iMan
Vsa poročila so bila sprejeta z odobravanim   Predsednik na > "nc 23 odbora g Por je predlagal odboru r ar resnico, ki je bila sprejeta soglasno. r^SSaevodeči podpredsednik g  SterTekar se je v lepih besedah
so z darovi omogočili dostojno izvedbo lanskih strelskih tekem. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika zopet nera! c r>ušan Dodic za poslevo-dečega podpredsednika pa g. Milan ?*terle-kar. v upravo pa g Matk-^ Jevak. Hinko Lo^n fkar fK>""; Hainrihar nfinkn. Boris Ro5 Joro Kostanjevec Rudolf IVr*V ko Lip«; k Herman £olai . Franc Brovč (ftt V! !n5 Zdenko KnkaV f Vevče C Štefan Dfm^r in Franc fcub*»rt tTrtied. Dračo \Tlič i Domžale V Tvan Ogr*n (ftkofelj-caL Jože Stare < Dolenja vas). Ivan Ro-bns   ' Novo  mesto).  Arh  TJr*»k   f Kočevje >.
Košir rPreserlrV Alojz Erker (Medvode*. Ivan Vilko (Sodra žica V Vojsko zastopajo v upravi g^g pol kovni-T ttvnBOTfž, Milan Mašič in Mihajlo Tm-ksne. nodnofkovnik Rado1.T-č in kapetani: Malfr   Rorb^h in Biz-.ik
Pri sluča1nos*ih se *e razvila živahna de-o načrtih  društvenega  delovanja v
:t   V*-i    lak.t"   i~ sodnik grene-
li   Dodić  Kskliučfl zbor.
Kine Union, m   - 21
OaSies aepreklicno zadnjikrat
ob  1*..  19.15 in 21 15 uri
CPfl v Forslovn Serenodn |
življenje, ki ni niti pasje
je pripravilo študenta Stanka tako daleč, da si jc na pragu pomladi prerezal žile na roki
Ljubljana. 11. ma^a Nedavno so pihali Ksti o mladem obut>;Ui cu, ki ie na »solnčno prvomajsko ned»l<> Ijo-tef Timr-:. Prer**zal ai je Ž8e na roki. Lfittj so obiavflr s Amo kratko norico, da je «.;vt:jo-morilee stu-\r •     j.. ;7  Trnr.a   d.i se
imenuj Sta s ko V m je vrrok njeaov.-ga po?4cnsv-neca samomora neanan. To ||
formula za sMrne mKice. »I xtr»»dmk/ i «. (p :u vzrok nesrečna ljubezen. i»M«n ie vzrok pač ne«asm. Sa se dandanes si4ob vse n-iee uboco žjviie-nie več ali manj ravna po splošnih pravilih aLi formulah. C* st «nat*?»i si n (km i»; spoštovan: uaspod, če pa - siromak, i vim in nsaiui sutmiak ia sroen
Toda nekaj o tistem neznanem vzn>an vam boVm pojasoiti, ie va« »o zanimalo, gospod urednik".' In predv*eai: re bo 7-u*si-maio či'atelie. Članki, k. nc piš»vo o mifiion-akiii raivinah ali najmani o dva poetih mrt-vfii ali zlorabljenih, "h aa zanimajo več. Teea ie krrv men Ia duh ča-a°! Toda no-sku>^mo. M*>r»la bo ♦■»len izmed stoter h rnv net vendarle preHral in se zamislil nad afssL
PraiT, spoštovani Ma^elj!
S! srečal kdaj na -ti mladega. in!-U-sanlne^as^ s|aboo*> • -cne-gA rkjrrk.i ki |e že! m*mo *eN nej«»- \ ')■» ' "»'aVov. glo*» »ko zameten? K-»ine. tak^rih Ijnd :!;.rah mno-jr*.  Po *voiem moenju so to potep-;V..
t nodi^ kdaj v avronrtrične b:fsfo si da vjd*H t^ra mlsi'-ir1. revnega Ha*;p*va i pri mir . siaszi. rx |^ zunaj deievalo aii ie bile mrzio. Pred seboj ie imH knjigo. Mar da je bil to t*OMoj«9v>*keiza | Kazkoimkove Ali pa ie eečkal na list paoiria. ker se je nanangrrede ukvarpl rudi - pi jasni p aTanjssm, da bi si lak> na *vet'» šnc f enkrat pri-siuait za skodelico 'opiv juhe. Morda bi si tU ro iako večkrai » hitreje prislužil, če H pisal tako. kakor pi*es> dtndsaea mvoei mkbdi ia r:J,:nki>i pisatelj ta pisr: Cc bi pisal anrfalne ^r*>e o rcvVmi. Ce bi
napisi, da aims 'loma. >lkar mu je p'«*d dt-- timi meseei umrla matL  fV pren«-*
za mizami v beznir-ah in po klopeh v paridfa. stl 'i     f*\ beračevega psa. Da po
d   topie jedi. Kozarec sla-■  j: vina. "v.irt\». ki mu jo iz usmiljena«.
- ud'-'   nrM:i:e.|j_  r0 je njefTOV zajtJ-k. kosilo ;n večerja oheftetn. re bi na.pisa.1. da Is tri dni preden je poskušal urnndi. prodal :v   me!  zadnji apačnin na pre-mater. ki je bila ^dini ^-lov k e*u, ki je imela sre^ in ljubezen zanj: materin  pta^e ki  je dobil zanj cele tri di-•mr;e   Poteni ni  i ni—1 nir.t^ir drujrejra vec, or koše»dx pm»osa. ki mu je branil, da bi .šH       \r-.r do vrat in prosil: I>ajte mi k*ru ba. lačen sem.
o usesti tem pi»al. morda t>i se i-.-»*f! k»k>, ki bi mu dal zato vsaj koš^k kruha če i+> ne srca. Toda o temi pi?>ati diu " brani] pon<»^. Kaje uameh. k.ikor pf»riiža.ii .se. In zato si i* na m>lnčni prvomajski dan prerezal iiie na roki.
VidU. ira.T spoštovani čil alci:, to je tisti nnaaan: »rrok samomora študenta Stansa. ^*-»akdaJ4vn in nezanimiv je. kajne?
e Sls !>olniei m morda Ikjokt*
val. Toda ee i^o okreval. l»o protii ovoji voi^i. (>a pravi, da hoče umreti in strežniki v bolnici mornio paziti r..uij. lako !»o in^rfl.-'u i»ro*i >vo}i vo j; ^»pet ssbpil na .-ivo. brezciljno ado. Lačen, zapuščen iako ne-sfconono ^un MIdk) njena 1k>1o ljudje. miMičo ljudi: sami   uii ljudje.
če  bi  V:l  pe>-. bi        pozanimal 7-inj~~ko i.i  aa  ret&tl  bridkosti    -i  slad s« r--' _a -veta. Ce bi lifl razbotnik ali tat. bi iiu na pnliriM dal* streho in kruha. Z% Člo voka. ki pa nirna  m;< -r   več   kakor rvimo 'n   j*.»-!oei      se  pa ne  zm in
l»rsv!:. •< čifatelj.  kai  praviš ti
na to?
Kaf nI  res prav trikier na  v-^vm našem širnem, lepem svetu človeka, ki bi vsaj majhen koVvk svojega srca i/ 'nit* zni dal tcnvu a sam fa.-tii.  Lt bi »m. vr. v življenje^ In ni prav nikjer druc-ie prostora sani kot samo v nei.. j^kI«, •» »'Sliakim ridom°!
Pred vnrizoritvijo šnuderlovih skecev
»Lopovščine«
V tej predstavi nastopi Valo Bratina« ki proslavi 25 letnico tvojega odrskega dela
Tokrat je bil lasiiarl v izbiri ▼ aafinav »sko jn je ansclfil. izvirnejK kot prvič. Ko* soaoAio obliko si K »zbra? -keč. psa1 one- asaaj mano in r*dV« anorabl.eoo ■Isto skanaassk^a u^rsnanls  *k*r je je ^Msm AsnAsfaska. doarn grotesk nt <a ma-«ap 1 onai ik panje je r^rnesra  ilonoisajs no vevw?ar bTTH^t^era i
SnuJiLil «s jasami I v akeoSi »Lupanttint 1 HsotiVMt solim depnis. ki ta pa nvnoio oosašai z B»ffass»enep»»k oiolišC. « počit; • ae-
naranral aartaak aepreissčna ni noprnaos nuaaaJL s kasena ni ^anjssafa^ aapni^avejsa.
Ijenia ;sv aa provično #od«i
Prvi skei. koaflskl dekleta mod dssesso mrifrssi. zaročenoaoi ki ijesjtnrkn stricem, afnaini fslriavfn. na vathuje prav za prav progtmian zoper pmraeraf inknnira, por pa zoper nepć-ana. a u<ta 1 jnm In moralna *4ic-jnižđha^  fcv*Šsn|B POB
in taiPjMB prton^jjrjivli«
ne. k! )o je za-
oaflsse ie sdravnioaa or-konkre-en r*res>fopea; I? Motih. Wnn roioopl ns-artae — m
ki je pretil* za-Sij* r. r*ofc-sskons. po se msperaf ivu —
r^h ljudi, ki ni
dolžnost.
I IfOtii slrsf itriksraiis trenje med za-n 7!v]if-no.k'Tnt  ^»kolrinptmi.  k; ho ^o*ičmw v<uike-nož. aa katerem sc Sca mdera m kade k.  s) r»zj!S» r v;, mmiosio z odvetoi in koncjpijennjnn. je prav tak primar lopovščine
Enilos  jc  Ssadonsu-Vsn   t«ojovtH-  nv-tenri.-. s
t si ji. k sss rim ie iaaaCeu na milost in naanv-loaL Ti skoči bodo poleg vseaa občinstva zanimali posebno pravnike in vse. Id knak> kakorkoli of>ravka z zakonom, predstava bo -r»roži4đ v tem rsyjledu mar-'kako dVbaio ur h >nT0tir.
Edini i^raJet. ki n,n5Topak> v tej predstavi. sr»: fubikmt Valo Baština, ki bo proslavfl oh priliki premiere 2^ lermco svojeca otler-sk«cs dela. Mfra THntlovsi m Slavko Jan. Ker od TTi>s <otePi r*mk znaš mkljač^fM 0H0-ta* aosssaaoi u^raosi v moken kot druija
oseba, to je v drutn m**4ci in s popolnoma nnon karakterizacijo lika K ga predatavlja. SrWi prinAAaJb s svdfo dlTtko nov koaver-rtoiisfci ton vr-sloviaml n drsniolAo tov da-jeio :«raic«nj mnogo odprišli maonooti« v katerih morejo uveljaviri veliko tekalo svo-i^ea /ntnia In uiiP-ttiosfcl. M. ?.
IlaktHitltaciia Ptuja in nttalice
Ptuj. 10. mnja Pretekle dni se je vrSU rmkoi orsini *bc*r Zadn^žne elektrarne na f*turt. Breg in oko. hoo. Iz pororiLa na^elstva je rasnridno, dO >e e 1 esrtftfi-kacija t*tujn In okoilee. posebne v ■MPi.jem letu uspeftno nadaljevala, saj je elelctrificirano^ celo podroCje ptuj-'k*>ea mentau dnftje tudi Sv. Vid m Fv>-brežje. v SOdrijih dnevih pa tudi Hajdina S tem. pa de progTan^ ie ^e]o_važp^ gospo darske zadruge ni konoan, saj ima v nacrtu tudi ele4*rr*rTknc4jb osrtale^a ptujskega .polja, kakor Lsacove v&si. JdPos/e. Trica. Podlehiika.. E>raže!rk na desnem bro^Ti t>rave. na levem bre^i pa <Vtka re-aJiZActje aačrt 2a. vasi Sp'>:h 1,7a. Zabj>v> :. Markovci. Nova vas. Bukovci. Stojnci in Muretinci, dalje Pacmje. Domava m Mez. gor<a. Pri tej akciji uspešno &ndehije elektrarna F.da. ki STadl na lastne stroške daljnovode in pa bsnska uprava z de-namirni rami za izvedlbo teh na*r-
tov
fl*\Tir) tako =e je« t »od okrMiem te radru. ge izvolili pripravljalni odbor za elektriri-kadjTj slovenskih fro-ric. ki vodi pripravljalna dela.
Zadrujra je štela ob konttu lanskega leta 919 članov pr:kl*ue*tiih ie imela ob is«tem eaou 13.000 žarni 132 mot. in 10S3 drugih ^lektričrrrth aparatov v povprečni kapaciteti 112.260 kw. Poraba elektri^negra to. kjL v letu 1937 je narasla proti letu 1936 za 62.164 Kwh. tako da je znašala 597.262 Kwh. Zadru<m trna 18.000 m Itoutteiniajfed m 1 5>0t> rn podzsimnefra voda s R tmn«*-fo rma t orfki nri post a jami.
Če se upošteva, da je pričela zadruga, poslovati pred 14 loti brez lastnih obratnih sredstev, t^^rej z iaposojili. dane?« pa vrSi vse te vvrrke investicije brez kakih izposoji 1. je tehten dokaz, da je bilo njeno zadružno delo na pravi poti. ~ ZeTlmoT da' zadruga, katoro" vodi ze "bd
njene   ix5Tta,Ti' >\-i tv^   <*tlje   g",   "dfr. FVrtnevc Ivan.  odvetnik  v Ptuju,  kot  načelnik, to svojo hvalevredno akcijo uspeSno nadaljuje.
Inozemski gostje v Škof ji Loki
<Win  kolka* 10. majjn
N.i «Aojeni ]x>to\~inju j»o dravski banovini so prinpeli danes najudleinej^i predstavniki irv»/^-n».s.kih tu.TŠstičnib uradov v ^kofjo lioko. ki je sprejela drage givte /.>lo p v ^rčnot Prihod je bn naTxi-vT»flnn r>r\-o"-io zn P.:^0. uro. :>rikazarl pa s*-- uj idccr;mtn: avlo na .^mar-jrith .^le <>b 1l..><> Pri ^»t. Vidiu so namroT-moraili. zaviti 7. avlobu«onn rta >trans>ko pot ki tako no n^+iote nastale ovir*. ker so 07x0 pot komaj in ■ težavo :-r S'.rc[eni ;c
bil pred Ofinr-ik m doniosfl k|er pcJosojali goste sreakJ oaeelnik u. M.dci Ka.kl. k<vma.n-dant mesta, polkovuafc s. Markulj. in*.-t ni župan /h-ii. zastopnik združenjs gostil-ničarjf»v .lože Hafner, atri'.ni predstavniki ^ofjolo^k^ea tujsko ; rome>*kie^a društva mi. Žebfe. Rla-anik m dr. Kočijami !n pre<lsod-nik TTD m.Trr. pharm. Burdy\-.h. ki je tudi t=T>re!rovoril milim Sjnntonl *op|o dobrodošlico.
Po zaikuski v Ofirrirskom domu. kjer je bila odličnikom servirana kol specialileta tudi kr^ka ►rest^. ^> odšli _»osr»Ofn»' in lam«-v sa^nostan. ki so si iia pod vodstvom m. Katarine oub*dali. (>\> ^ej j>ri!iki ro s: <ht!' -dali tudi loško okolico. Razgled ni bil naj lioij^i. kajti ves dan je deževalo. Kosilo ie biJo pripravljeno v nosTibji pr; /.u-h^rlu. kjer so se zadržali dragi ii«>st \*> tj;» do !<►. '0. u rt. ko ^o >e odpeljnlf v Kranj, (ins-tje bil^ kljub slabemu vren»enii ieredno dolire volje in poln; hval«- o nabili krapli. Ofii-it-lno sHJ 1e zahvalil i^kofji IxJci f» nieno rostolkiboost in sprejem jr. H. G. Naeiiveinhiiu iz Amsl r dama. Po^joatrtcv ipostom i** bila prl^ravlic-nn kar napzl 'rane.pe. srreela p;i domača dekleta. Pre*l f> i hod oni so prejel« btm je s|h>-Miuisk" ^'•"•k*' iz lo»škt"_ra doma^eirn krubka. MesT.na občina ie raznhe^vla n n <-:\>»\ jm-'oni na s\oj; hi^i državno t rol »ojti ieo.
Drugi tir Zidani most — Zagreb
Sevnica. 10 maja Yp-i-.inie gradnje drugega tira Zidani rncctt — Za<jrc-b sitopa zopet v ospredje. Da }c ta tir neobhodno potreben železniškemu prometu, jc ja»no, saj se je o njem že rnrrvogo razpravljalo, celo v parlamentu. Potreba druffeca tira Zfdani most — Zagreb je že tako s*:i-.i. kaicor je stara /.ele/ni-ška proga, t. j. od 1. 1§58, ko je strke! prvi vlak proti Zagrebu
Blvš.n \*.-^-*r:ja c po mačehovsko skrbela za naie potrebe Zato ni zgradila niti prepotreb^e^a zel. mostu, ki naj bi direktno vezal pn>£o X:,l.<' : most — Zagreb, ^c \xč. tej težnji je cok> nasprotovala, kakorkoli je mogia Da bi imeli Slo\-enci manj stikov s Hr\uti. je želcz-ni^ka diTek-cTja v Trstu ali Beljaku, pa rudi kasneje v Weiou tako pmkrojrila vorni red. da je ■•osi <Kor;j; >-vik !. r:Kia~ca-' :v» \ c> ur . .i k ar: na Zidonem mostu na želczn i :-kn /vezo. l>'TT-ktn7<h vkbkov proti Zagrebu sploh ni brlo. \\-srrij*ka uprava ji- /c \ čas^u gradnje omenjene proge 1. 1856. predvidevala potrebo drugega tira V ta nameti je že tedaj napravila prostor za dolnji ustroj tega tira, ki je ža.1 še sedaj o*«t»l nedograjen.
Ko je nastala .I"ugoslaivT>a- ie bilo teži-56e vsega nošega prometa baš na tej progi. Naravno, «aj nismo več težili proti Dunaju, marveč proti Zagrebu in Boogracru. Zato je že pred leti na pravi i a rvrdka Slavec železniški 7 elezobe ionski most na Zkianom mostu tako Mrok. da je možna na njem gradnja drugega tira. Moral bi sc položiti takoj drugi tir do Zagreb«, toda spričo po-rnafnikania kredita pa je ostal načrt samo na naprr ju.
S odaj pa. je prišel 6a»s. da se bo ta rnaert uresničil Krediti so že otvorjeni. Za letos je v projektu gradnja drugega tira samo od Zidanega mosta do Sevnice in od Zagreba J do Zaprešita.
I     Postaja rta Sevnoci se bo tudi precej po-
večarta, ko bo prikl>uičena proga Št. Janž — Sevnica. Sedaj se deda intenzivno na mostu, ezobetonsici mostna stebn so že postav! jenr-v^vorfrr-tvtr dobi ji usti itjj p H-Jgr jc treba položiti samo se prage in tračnice, pa bo proga dograjena, ztal pa sevniška postaja ne bo rmela triangla kakor je bfclo predvkdeuKl v prvem počotku gradnje te proj^e. To je pomenilo, da bi Lahko vsi vlaki iz Slovenije voziti direktno po tej progi do St. Janin in še dalje do Trebnjega. Iz liiansnTm razlogov ne bo možno posta-\-i»ti tefja železniškega trikota Zato bodo motoii vsi \daJki rz Zidanoga moerta najprej v Se\"nšoo ih šele od tu zopet nazaj oez predvidevanj sa\-ski most v St. Janž. Taka bo toorj >Kiiroktna« zveza severov/hodnega dela 9h>venije z morjem, čim bo v dalj-nt bc>dočnosti dograjena proga Gm«»melj — Vrbovs&o.
živilski trg
Ljubljana. 11. maja
>fci urgn so se vedno slabi iaprledi. da se bosta aHenjava m sočavje kmalu bistveno pocenila^ Zelenjadarji tožijo, da letos vse zelo počasi rase zaradi hladnega \nresrne-na. V resnici je vse zaostalo v rasti za nekaj tednov v primeri z normalnimi leti. Zelenjadarji so zdaj komaj začeii saditi paradižnike, fižol, grah. salato itd.
Cene uvožene zelenjave in sočivja pa vendar kažejo tendenco upadanja. Tako je grah v splošnem po 6 do 8 din kg najlepši Zelena koleraba je po 9 do 10 din kilogram, kumare ao se pocenile na 16 din. najbolj nagk) so se pa pocenile be luse. ker je zdarj napro-laj že domač pri-aelek, m sicet na 16" *o 18 din kg. Paradižniki so po 24 din, zelje po 8 din, repo prodajajo še v šopkih po 4 din. po ne. sprenienflenm cenah je pa krompir, po 8 dšn kg. Prav tako je po 8 din ovetača.
Na trgu že nekaj časa ni naprodaj mleka, ki ga primanjkuje tudi v mlekarnah, čedalje bolj primanjkuje živtnskje krme in kmetje krmijo krave s samo slamo. Dogaja se celo, da razkrivajo slamnate strehe, da bi tako pridobili krmo za živino. Doslej še ni bilo paše, zlasti ne na Gorenjskem, kjer je dolgo ležal ^>reaej globoko sneg. Čim se bo vreme izboljšalo, bo naprodaj zopet dovolj mleka, ker se bo začela paša.
Slabo je založen perutninski trg. Le. tosnjih piščancev še ni naprodaj. Jajca so vedno enako .draga, ker bl^ga ni mnogo in ker "jih zadnje čase ne prodajajo prekupčevalci iz Bosne  m  Bele Krajme.-
Danes ni bilo več naprodaj jabolk na kmečkem sndnem trgu. Prodajale so jih le T*ranjevke. V splofmem ?o zdaj jar. 1 po 8 dd 10 Ttin kg. Cresenj rri bilo ldtoa doligo na t rgr;. dames so se pojavile prvič. Bile so naprodaj kot posebnost v Tnalih šonkih po dinarjiu.
Krrmrpir^a  na   debelo je  bilo napro^i^j m ko   malo.   Satfhd   dVa  voza.   da   prav za prav ne moremo govoriti o prodaji na debelo.
Denar so mu ukradli
Papirnica, 10. maja Pretkan svrdrovee ]«•  izkoristil priložnost in viaaoi te <lni v hi.^> poaestoska Petra ?-a-iraj-jn v Papirnici, ol*. Stara Loka. Ppma6jh ni bilo tlom a. Oce P«-ter fe bil odšel v Soti-kupovat  vola,   mati   Katarina   - starini o<Vtoni   Je  bila  zapo>b-na  -   ptfdn an.i«Mti bemjaka na drugem koncu vasi. a otro-i so đtje bllzai doma tako   da ni bilo v hiši Živ ■ dUŠC. \'lonidec      moral priti naj hrž .io kljuca, ki so Lra imeli skritega- v KO-ritu za klaio živini. rtatcST i.- smnknil v tršo.
Ko so prišli domači proti večeru dotnov. |e bilo po hiši v~c raaanetntH^ predali so bili odprti, zlasti pa sa opazili velik noreo t predaji i h hišn^«,r:» pteoBooaa^t Petan. Zla slutnja jih ni varala, kaj:i izginili so trije tisočaki in Šc par stota kov. polog t^!ia ]>a tudi zlata mo^ka ura. Ii io je ld prines*d iiospo-flar ;/  Amerika kol  dra4bdPn spomin.
Tat v no so opazili ^icer takoj, 1 vendar ■ lovolt pozno, rta te mogel tat odneeai pete. 2agar bi bil prav lahko se oboutneje oskodo vavh a j" kupil prr.l krHtkvio prasioe in iz-OSi tako vsa i neka i .ienarja. k: <_ra je imel sprav!jenegn. Vlonlilec je pri odbpd« |»lo-in.il kiUfavnico. in so imeli Za<:ari«v; precej d<"ka   da >o moirli v hišo.
Prijet vlomilec
Ljubljana 11. rna a Pred dnevi »e js javil v celjski l*oltiiii mlad mož, ustrelien v ob.' roki. Pr-dstavil -^e je m nfeaposclneas pseskarjs Mferka I «-a »z Rudnika in pravil je. da sa ie obstr^Iil neki Anton Deraaota iz Kranja in sicer s strašilnim Kamokresom. Fanta s'1 v bolnici opeti-rali, na sacndenoe zdaSsvnTkbv pa so našli v levi roki kroglo, znak. !a nanj nili'V n strelial s šfn£lbb p:štolo. Pod nastavom: >Za!ronetna p<x^kodba §0 |>ornrn!: v celjski rubriki o tem t u ti i li-ti in je na notico p ta la pozorna ljubljanska policija. S krmunal-neua oddelka so takoj telefoniono porofiali r.-li^ki policiji na i r:wijeo)es prid-ži. Celjska policija ie Selica re< prijela in iza včeraj spravila  na  jh»     - •  upravo v Ljubljani.
Tu so SBOOaaii v ranjencu '27 1- hne^a Mat-ka Raflo- v I > ki ie brez. oklevanja prizn: !. da je iztakni! jK>škodbe pri vlomu v Car-titanovo jos-ilno. katere las-nik Tomo Kosi je v noči na 4. r. m. <tro!jal na vlomilce in jih za«de-lovai 'u.ii 'ama i. '» vIimihi smo takrat pornisli in te tedaj smo izrazil, domnevo. <1a se l.o ranjeni vlomile« moral Javiti >am. kadar bo iskal  zdravniške {omoči.
Aretirani UadoŠevic ie l*> po^i'<*u brez-tx»selni delavec, ki ie žive" /< Mft* leta, V Liubliaai. Doma iz Sinia v Dalmaciji ie oarsn iskal v Ljubla-ni delo. kmalu pa ie zašel v slabo druščino in postal nevaren tat tor pravi specijalist  za vlome v gostilne.
Še o uboju Franca Pograjca
Litija 11. maja veosaj *n*> poročali, da ie bil v nedeljo z,ve«Vr med prepirom .Lo smrti zitboden 26-letni poacrtnilrn sin France Pograjc iz Lu-keža. olxuna Dol pri Lici ji. O zločinu -mo zvedeli e nekatere podrobnosti. France Po-arajc se }e vračal s prijateljem Ivanom Co-zem z žecrnani.'i. U je ! »ilo v okolici Sv. Križa pri Litiji. Spotoma sto M fanta oglasila še pri Karrmičarjevih. kjer v^ca^ih točijo do. maeb pifs«o Tam ie bila veeia dnriba pijanih fantov iz okolice, ki ?o takoj pričeli izzivati. Beseda ie dala besedo in naenkrat so si bili v laseh. Najprej so pretepli Coža. ka jim je pa k sreči še pravočasno ušel, naio
so pa napadli Potnica, Komaj 26-le*nd Tone Bane rz Cerovca je pbjteirniil nož in sunil nesrečnega ^irrajea v prsi, nato ga |e pa se oanansj sunil -rte se ju Pujjrajc aRTndil v mlaki krvi. Ko so fantje videti posledice svoje nepremišljenosti in pijanosti, ao se ruuzlo razkropili.
Upravitelj veleposeSiva vReka*, 2a4ko feo ie i incornihi kolesom Odpeljal V Litijo po 71 ravnika <lr. Orla. ki se ie z avtornoMloni pri ped jal h Kaniničarjovkn na Javorski Pil, kjeT je ranjenca obvezal. Ker je bili preslab, da bi ea ttfkoj prepeljali v bolnico, ao počakali do mira in ?a prepeljali v ponedoljek z.jtitraj. Vsaka pon»oč pa je t-ila Baman. Potraje k v bohiici umrl. Orožn?<i od Sv. Križat so že aretirali več preteriacov. med njimi tudi ubijalca.
0le#os£ft»eoi
KOLBDAR
Dane«: Sreda. 11. maja katoličani: Franih še k H. Ljerka. Mamert
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Revolucijska sa*atba Kino Union: Serenada Kino Sloga: Dih smrti
DEŽURNE LEKARNE Danes:   Air. Leustek.   Resi jeva  cesta 1, Ba novec. Kongresni trg 12. in Nada Komo t ar, Vič — Tržaška cesta.
rft res, da je res. temveč je res, da ni res. Quidquid agis. prudenter agas et re-spice finem. Kdorkoli si že. Če pišeš popravek, vprašaj svojo \*est% če je se kaj imaš. da ti po\'t\ ali pišeš pra\' aii narobe. 'Zakonodajalec je mislil na poštene, resnico spoštujoče ljudi, ko je odredil, naj se i popravki popravi v tisku komurkoli storjena krivic:}. Tega bi se morali za\'edati vsi. ki pišejo in pošiljajo uredništvom po~ pra\>ke. Si lepo in tudi pošteno ne, če se popravlja karkoli, kar je bilo točno, samo zato. da se popravlja in da bi ljudje misli-H, da je točno tisto, kar sc trdi v popravku.
I 'čeraj teden smo brati v popravku: »Zato tudi ni res, da bi jeza in užatjenost hlapca Jožeta dovedli do zverinskega sklepa iynebiti se gla\me priče ljubezenskega dogodka: res pa je. da je hlapec Jože pretepel Božidarja S., ker ga je vedno, zlasti pa v zadnjem času dražil in zasmehovat s tem. da je kričal za njim »muks tretji«. Ni res. da Še Božidar1 Š. sedaj bori s smrtjo v bolnici l'srni!jenih brato\- zaradi poškodb, ki mu jih ie prizadejal iz maščevanja hlapec Jože: res pa je. da je Boiidat S. še 10 dni potem, ko ga je hfapec Jože pretepel, skafcai vesel okrog ter da je obole! šele W. dati na prehladu. l:i ga je zado-bil na Trški gf>n—Rupah . . .« i čeraj smo pa brali, da je Hožidar Šeguta po 40 dneh trpljenja v soboto zvečer v Št. Petru umrl. In brali shio, d,! je zaradi dobljenih poškodb začel bolehati in hirati. Kaj je zdaj res in kaj ni res?
Iz Celja
—c Plavdtvskd pevsko društvo i>o na ovoji turneji ih> Sloveniji obiskalo tudi Col)e in priredilo v torek 17. t. ni. ob 'JO. v veliki 'Korani Narodnega doma koncert bolgarskih narodnih in umetfvh pesmi po>l vdd&bvOm pevovpoje <_r. Kočetova. S pevci Ih> prispel Uteh* najpomembnejši nal iralec bolgarskih narodnih postni, društveni prj(Uci!nik tj. An-LTel Kn kore M ji je v. ki je 1. 1890. > prof. Antonom Kezinškom ustanovil IMov ii\>ko pevsko društvo, ki danes '^diše i>o!earsko pevsko -dru*-*vo, -Nastop .odličnih f>olsjarakih pevcev Ik) za Celje dogodek prvega reda. Za koncert vlada v Celju in ceijskbm okolišu že sedaj -zelo živahno zanimanje
»• .lucoslovenskodiolgargka baa v Celju je imela v jo-m del|«-k v Celjskem domu ob zelo lepi utfvlcz.bi ob&n&fcva n.-anovni občni zhor. na kaerein so !>iH v odbor soglasno izvoljeni sledeči \i'2.'- prjd^ednik. narodni IKislanec Ivan Prokor.-ek, \>odpri -1- laik prof. Slavko Boltiar, tajnik urednik Rado Pecnik. l.baajnik. direktor Albin Man-ič, odl>orn:ki Fedot Kdsulnit, dr. Dtai!o Hoče-var. proT. Konrad Fink. ravni Knrlo Sancin, France Šaksida, dr. Krnt-.t Ka.lan. dosip Toni.ižir-. prof. Janez Mlinar Iti SOSib še«iula. ttauiestniki dlreiktdT Franje Mravljak. imr. BoSko .Marjauovič. Franc \f»<riar prof. -la.n-ko Oroz-p. SIavk<> KttkOvfefc in Pe'er I'ranra. V nadzortti o<llror so 1;i 1 i izvoljeni tiu.: Dra-iro Justin, dr. doz.e Bavdek in Franio Cepin, v razsodišč^' pa dr. .Juro Ilrašovee. ravnatelj Jože Smerlnik, dr. Drauo'in Vrečko in dr. Franc Kloar.
—c Proaaaaaoai lahkoatietšk] miting za seitiorje ir» jutrorje j<> priredilo SK Celje v nedeljo lo. t. m. 5 pricetkom ob pol 0. do-IKildne na Cl.'iziji Praviao stana ima.io \>i verificirani in neverificirani atleti, člani klu-bov, včlatijenih v JLAS. Na slK>rcdu so reki, skoki, troskok ter met kroLde. kopja in di-~ka. Prijave je treba posla*i do solvote 14. t. m. dopoldne na naslov: SK Celje — Ce-lie. Prijavnine ni. Prvi trije tekmovalci v Vsaki disciplini prejmejo priznanice.
Iz Rimskih toplic
Ureditev banovinske ceste Rimske to-plice-Smarieta. Pred kratkim smo poročali, da bo preložena banovinska cesta Rimske topliee-šmarjeta. kar se bo sedaj tudi zgodilo. Te dni so bila po licitaciji oddana van zemeljska dela. Licitirale so sledeče tvrdke: Pečnik iz Sevnice. Nassimheni iz Maribora, TomažiČ in Dukič iz Ljubljane. Najcenejši ponudnik je bila tvrdka Toma-žic, ki bo tudi gradila cesto. Izklicana cena je bila 600.500.— din Cesta se bo odcepila pri termalnem bazenu in se bo združila s staro cesto pri ljudski šoli v Smar-jeti. Preložitev ceste, ki jo bo plačala banska uprava, bo mnogo pomenila za razvoj tujskega prometa. Na tem predelu so bile kaj pogroste prometne nesreče, ki so jih povzročali ostri ovinki, ožine in hudi klanci. Tu bodo nesreče gotovo prenehale. Nova predvidena cesta bo ležala pod pokopališč, in bo.vodila preko travnikov in polj ter bo popolnoma ravna in pregledna. Dolga bo približno pol kilometra in bo imela predpisano širino. Nujno potrebna bi bila ureditev ceste do laškega in Zidanega mosta, o Čemer smo že tudi ponovno pisali. _ ^ SILT
— Sl&a! sem. da namerava? vze*H ravna-telievo hčerko. Kaj ti pa pride nn misel, saj :e suha kakor bilka!
_ Nikar se rie čudi   prijat****  tutor«jenec
se aprijemije tudi bfike.
Ste* 10^
»SLOVENSKI  NAROD«,  sreda. 11 maja 1938
Stran 3
I i
Romantična epizoda iz burne dobe \elikr francoske revolucije v veiefiimu
Revolucijska svatba
Paul Hartmaan
Brigitte Hornev
PREMIJERA KTXO MATICA 21-24
Ob 16.. 19.15 in 21.15 tiri
DNEVNE VESTI
— Tatrta turistična konferenea na So-
šaka. Delo'.r: odbor za pospeševanje tu-riaana na Jadranu bo imel v «r>b- *~ ir. nedeljo na Sulaku redno sejo. na kateri bo obravnavai zlasti vprafanje turističnega
dinarja, con po h^rlih in taartedOv za poletno sezono glede na letoviičarje ir Nemčije. Češkoslovaške in drug: h držav Na seji bo »prožen tud; predlog naj «e usta-
naal fbttd aa turami In sanacijo hoteMr-
stva, obenem «e bo pa «k!epa!o o ustanova vi tu~: stičnega muzeja v Dubrovniku.
4acvt|r>rr«i%k«v-pol>Oka W<^ni»ka kna-
ferenra. V Dubrovniku se Je včeraj pričela konferenca j:goo1nvensklh in poljskih želesntik'h strokovnjakov, na kateri bodo določene pntn-ške in Maa-ovne tarife.
flenere* ?.\f-re OfoatttH jev. Jutri se prične v Novem Sadu kongres Zveze ugo-stiteljev kraljevine Jugoslavije. Danes po-T 't* bo obeti i rfjor. Na jutrišnjem kon-: bodo na preč.tani referati o vainih vprašanimi ugostiteljstva. Obravnavalo se bo v prvi vrsti vprašanje pospeševanja u go-e. turtettCnin krajih, kjer ino-'.etoviofarji nimajo onih ugodnosti 7 irugtn državah Govorilo se bo o o» bi se čim bolje uredilo nase hotelirstvo ▼ opazi z razvojem turizma.
polasti dohodki so masah letos v mamu 161 15" 048 din m so trli za 10.149 647 din večji kakor lani v marcu Od 1. aprila 1937 do 31. marca 19.1*. so znašali monopolski dohodki 2.0O3.245 73! din in oo bili za 149.053 501 din večji kakor v razdobju od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937.
— Mer« >m4n, ar?«|       Jesenicah. Tr^c^ n «k> msi^t^'      o*lr»'di',.    da a*» ustanovi na J trenirah za  pod rone radovljiškega »reza r-'*^!" ':ni
— Brr«»»l»ka na Pro«i Beograd -J«— eniee. Brzovlaka It. 1«V r 9. vozita na projri Beo-evad—Jesenice od l"v maja <fe 15. runi »a nsal dan. pozneje bosta, pg gos: foaaal do 15. ■^*"n*,ri po voznem reda Od IS maia odhaja h»7«r'sk V. 1° ia Beocrnda oh SsUlS, re^baja ▼ Zacreb ^ 4 1 <1 «>n .» .-• **b 4.30. nrikais v l.inhiisno oh 7 t> odhaja oh 7 ^ m ormari na ' ob ^34 ir, nn« odHaHo hraovlfltk k 9 i Jevaoai ob 98.10. onhaja ▼ LjaM^no oh '2\ 43 odham ob 22. nriksis v Zaureb oh 0.40. odh.irt oh 1.10 in THllKija t Beograd &*) lilo* T* dvn t rrovlak« miata tndi spalne v^eane.
Kino Sloga     M rj-a*
Fllrr. mističnih z-rr"«»t in tajnosti, kaicor  »Frank^n-tp-in <   in Frankcn-*tcinova nevesta . V el. vloffi sloviti
BORIS KARLOFF
DIH SMRTI
Ta  film   naj  *i  ogledajo  le  ljudje z
mornimi živci! Na sporedu samo 2 dni.
Ob 16. 19 15 in 21.15 uri. — Kino z najnižjimi cenami 2.50 Din naprej:
— Plenarna »eia JUU- Glavna uprava Jugoslovenskega uč.teljskega udruženja ]e imela zadnja dva dni v Beogradu sejo, ki 90 ji prisostvovali zastopniki banovinskih učiteljskih organizacij. Predsednik centralne uprave   g. Ivan Dimnik je Izčrpno
norocal o položaju učiteljske stanovske organizacije ter o ?pl05n;h *ot5ltih prosvetnih in ^tanov^kih vprašanjih. Potem so pa zastopniki   banovinskih  organizacij prečrtali
> -  a poročila. Posebna po^orrioct je v vseh
TJoročilih pa^vcvvTia vzdrževanju sol in Stanju šo'*ke mladine. Skoraj vsa poročila r-:-:r:;n i« •» /a vrdržev. nje ftoUkih poslopij na razpolago premalo denarja, kar evira pouk Ob koncu zasedanja bo sprejeta resolucija, v kateri bo izraženo sta-l.šl-e i'jsosIovenskcRa učiteljstva do vseh perečih šolskih, prosvetnih in stanovskih
vprašanj
»M*>MO>»»»OM>»»*MMO<tMMO.....♦
TK UN X UMU I \CU\
barvanje  la*».  »»brvi  in trepalnic
\   modernem   *a!'»nti   4. i »< »F>I > A >v.   Prtn  re.t.i       —   ;»n   Marijinem trjti
—  I/  leeije k«»r»-kih borre«.  \" n».ioijo
8. t. nt. rr t il 4 :» Poštc r k raje vii-_- or«;a rev. kateremu r-sev bor rev ie podal pre-1 tov. Aha«* t in>ra !ov. Šefi otfiFazloii! nar 2*av-?-.j.i .»
\ re»»tavTarii^k;li prontonh h<» jstanov '••ni 7hor aizar'je Le^ire koroških l*or-ie pTi-ost voraio nad 30 tova-I*o otigaltnenih formalnostih sednik pripra vi jasnega odbora ssooo deaegn! j slsvmfra cd-lanu. ki je v daliftem govoru lOfiki tovari Vm dosedanje d*»-
gga odbora ter am r.i Jnsioče
'7a,--;e nr por ju priznanja pravic vseas bivšim borcem za na*o «*»v»mo mejo-F*o Izredno zanfnvv* dehsti ie bvl^ tovo4feoa društvena oprava a taoariiem Ahaci će m na oelu. I^*-ga inc je lil «*nak zbor tudi na Doieoiskcm in sicer v prijaznem Z-airradm-Tudi tenu zboru, ki ie ml številno ohisksn. ie saasan9loaaala deiegaelja glavT.ega odbora ir l.rnbiinne. <«lav«i mlbor je po izjavi p^e-^♦»tJin --•■iiv l*edn "... " • v.. - j- 'm :t;-praviien podpirati %>*e težnje članstva ter krajevne nosi'oianke. ki živi v velikem ;-v:i \ . » •• r:.iv \f \tb»4o navrofe etvo z velikim aadovn^istvom n.-* znanie. Predsednik krajevne onramracije l:ubltan-ske -ov. Ciril Zupan jim ^ izročil poadrave 'h lovariiei ter : pozval, ta h> :^»!ije4o tasti oni pri d>lu ci dobrobit rlao-snra. domovine in države Po obzirni d^hofi m risaniHh »e bila lzvoljona sop4asaodrn-Jtiona onravs s predsednikom rov. Jako* om Satrtom. rreovrem iz Zagradra na čelu,
_ >R>4 Ifteaja I93H<. T»* -ini h izi^i >Rod letenj aa lotoinio letakko poteHBco seaono. ki ira ie tudi b»*o* za v«o državo zadala »Ju^oslovenska revija^, uredil pa ga je nvav nregl^hio m vanrno aaolnnr g. V|a diBsrr R<-*railv. Naslovno stran krasi slika IjnhljaoTkrni Oradu iz letala, ki jo rodi no notranji naslovni strani Prav sta dve rekos-raoaki nr^apagandr s slikami Lfohfjan«*. Trarl-»v.» Maribora. Bleda m RogaJk* Sla- m ><nri >R^d k*fe-njo IflSa - oh*»va poi^r lepih oriontaešiaklh kart tod: vse noš> 9aaaaai prone <1 Sagansl Paaajp i | ^-'io*. aisjilje—Solun. Beograd—Sarajevo. Sarajevo —thibrovntk DnMhma— Sonhsk— Za«jreb. Imbmoaik— Sarajevo—Zagreb. Dubrovnik —Tirana  r ^f^oaiap   rksngglif   rsgtHi—rieo-
t ?rad- Bukarešta),  na   katerih   letaW letala
I našega Aeroputa. pa tudi proso Ljubljana — t'»'iov. r   na iuf-        • •    ■-.•.'.^  nemška le'u-Bi.   Red letenji 1988« v izdaji »JB4aaas90on< revije Spada m*<\ najlepše tur-idne pu
MfkacHie.
" Xm\i »«tnj red. O poln^-i od sot>ote 14. rta n*»dp|fo 15. maja ti. se uveljavi novi vozni red. Prdtoet vlakov ie razviden r vsaki po-nn *d'-,!-v h v(»/.n ti r-"iih. 5ada:ie sc obrešra "•►'ujoče občinstvo, da ne bo vozil ve? \ i-obo4o dne 14. maja potniški vlak 5tev. 84ilHb na progi lesoniee - Uat« če I'lan ca. ki ie odhajal z Jenzuic ob -J-37 in imel avezo t brr.-m vlakom ~. k:
odhan i/ Ljubljon«* gl. kol <»u jo 4s.
— Zračna zveea Sagreba z Fziptom. Tu-■ • *os   ma Beograd zračno zvezo preko
Skopjjs S^ms z Aieksandnjo. Ta pro. ga ima pa priključek na zračno progo Zagreb Beograd. Iz Zagreba odhaja letalo proti Beogradu vsak dan razen nedelj ob T zjutraj in pot po zraku traja do Aleksan-i E - i ptu 8 ur. Na tej progi letajo letala, k: >:h je naročila Grčija v Nemčiji. V letalu jI nm tora za IR potnikov.
— It »*lnžbeneza lista«.   Shižbeni list
I uprave« dravske banovine št. 3S I dne 11 t m. objavlja več uredb, pra-dopo':n:tev v pravilnikih ter shaftli unrav javne sldAbe za posredovanje dela. javnih borz dela. njihovih podružnic, ekspozitur poverjeništev. konvencijo o ureditvi vzajemne pomoči pri postopku v civilnih in trgovinskih stvareh med kraljevino .Tugo«lavijo in Veliko Britanijo; raz-bev na nas Fundlandijo. odločbo o od-dajanjti žrebcev v privatno o-krbo in ra-^-ne objave \? -Službenih Novin«.
— Z«* mrtveca proglašen. Okrožno sodišče v je uvedlo postopanje, da ^e proglasi za mrtvego Franc Pavčnik. rudar.
tojen v občino Sevnico. Pavčnik je sluzi! nri 87 rjesr>o!ku in je začetkom vojne na bo h u padel
— Zima v Crni gori. V vseh planinskih krajih  Crne gore  imajo  še vedno pravo
mo Cm gpoioaJ kmetje niso bili še nikoli v tako tenkem položaiu kakor leto.", ko jim je zmanjkalo kTne za ž:\*ino 5>eno i I o0 din ki:osram. Ko je zmanjkalo sena so jeli kmetje krmiti živino s kromniriem. dokler 5e tega ni zmanjkalo, potem so pa od£mali živino v druge knre kjer je še nekaj krme.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme, oblačnost se bo zmanjšala Včeraj 'e deževalo skoraj po vat* krafh nan> d^avp. Najvišja temp^rR trni : ' v Splitu 22. v Sarajevu 20. v Beogradu 15. v Zagrebu 14. v Ljubiiani 12.3. v Mariboru 12 Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.5. temperatura je znašala 9 6
— Drugič je bil pokopan. V Mostarju so pokopali v ponedeljek 55 letnega slugo T T 17:0 Jusiča. Pred 20 leti je Jusič po težki bolezni navidez umrl Po običajih mu.
nske vere so njegovo telo umili, zavili v SClOnO rjuho in položili na pogrebni voz. Odpel ia! i so ea pred džamijo, kjer so bili opravljeni poerebni obredi Pogreb-sprevod je krenil na pokopališče, toda med potjo se je Jusič prebudil in vstal.
Praznovemi pojsreoci so se razbežali na vse strani le neka i pogumnejših je ostalo ob mrtvaškem vozu Ti so pomagali Jnsifu na noge.
Iz Ljubljane
Varnostni   prometni   znaki r...
arče paglavcev in pijancev. Ve-
/Tiakov je že razbitih in riecitijivih Varnostni prometni znaki so potrebni za-SOj cia opozarjajo pešce in voznike na prometno nevarnost Niso torej postavljeni le zaradi avtomobilistov in ne »zaradi lep-
sega«. že manj pa seveda zaradi »nedolžnega« veselja mestnih pobalinov. Kdor poškoduje prometni znak, spravlja v nevarnost pešce in voznike in torej ograža kot zločinec skupnost. Toda pri nas tega ne jemljemo  tako  resno.     Otroke  bi morali
a riti dnma in v šolah, da ne smejo razbijati ter obmetavati prometnih znakov, oblasti b. pa naj strogo skrbele, da bi se nihče ne znašal nad prometnimi znaki. Tujci presojajo s t opri o naše kulture tudi po prometnih znakih, ki so pri nas ne le mednarodni, temveč tudi narodni, kajti razbijanje znakov je naša posebnost.
—!   Potamnilo. lrW*d^ na notioa. objavljano
oaarai pod naslovom >Mesec dni se ni b> 9Ms9a9ao9 vreme . >;no prejeli naslednic noja*-Tii'o: Zveza za tujski promet v Slovenijo, Ljubiiana. nima  nikjer svoje vremenske
S   e. poeiebno pa  nima f>ol>en*' vT.'Mifisk« omarice obešene na kolodvoru. Vsled tesa Zveze 99 tujski promet m> za<l^ne soboaa kjerkoli   obešenih zastarelih vrr»nirn*klh rwrocil
■ — Krajevna protitiiberkiiloina liga pri-ob priliki protitubrrkuiozn^ji :•■ i u nasledi 'redavanj*: v retrtek 12. t. m. ob 20 v dvorani Delavska zbornice predavanje ca vso iaTnost; pre^lavaio ~- zlr3\-niki- dr. Prodan o razvoju in zdravljenju tuberkuloze (predavanje z diapozitivi). Ir. Mis o turer-kulozi in družini, dr. Rupnik pa o socialnem zavarrrranju v borbi prot tuberkulozi.
rno vse k *i žch o t^i med naAim na rodom razširjeni bolezni poduka, da pride-ro poinohteviAoo. V potok iS. t. m. ob 20. bo istotam predavanje za vse vajence s filmom in d.apoatrri. Predaval bo dr. Krioper o tuberkulozi In vajencih. NaproJeni so vsi delodatalci, da svoje vajence na to predava-nie oposorllo in Isai mfcaasofik> ude^esajo.
\:i |V. jaTni priHlskeiji gojencev drž. ;di»riia natopijo 201-ne: r^ofcop^-tpt, r.rof T-<JKtm-»-'. p-^f. ^ mtrha-i««no-v in rttn.Vil.1 lV:etra. dadk- 2oi*-r»cn k*a-• '--•-_'.! iMldelk.i «»d.i«dka iz ^'i- prof. I o nota Ravnika, prol Lspovoki. ia prof. Janka Ravnika. Nastopi rudi srofonec vioHm*kfua otl-delka prof. Rupla in c^id- lk^ 7.1 č>,',o prof. " v Produ k c i ia fy> ^ -k ot. ' «7 zvečer. Ker oa vsa dola. ki ae bodo izvajala na tej ptodukr fi iz poljske gla-bene literaturp. ima produkcija naoior Poljska ^aeba 1'vodno besedo tovori dr. RasVolf Mala; prodor d aak Jagoslov Poljake Lm^- Podrobni t^por^i v knjiasrni Gi. Matice.
—Ii >«sfred koneerta. ki ga bo isTvajalo I*kndiVPko pev<Vsko druže**vo v petek. LS. t. m. v veliki F!Ih. dvorani. Zbor na*Torr nn.1 om -vojeca diri^onta Ivana K»-
oetova  m oteje  50 dJanov  inoskogat  zbora, j
Prvi dol koncerta prinaša naslednje skladbe: Dobri Hristov: l>afino vino. Bena«iLkt Hobrevski: Oblo«!. Jakov 'iotovac: Vardar. Behterov: Pod mlatlon ilje-k) in Bukorešiii-iev venček l.olirar^kih nartnlaih |H'-ihi st. 10. II. del konrerta začne Adamirev slovcni-sk; zl»or Fra nica, na*o V Ha -sj «_rora in Gani mara majka od I>obri Hrfstova. PeAltO Stajnov: Tsjnata na struna. Hriato Manolov: žetvari. AneH rkikt>realii}Vv: Luljaoa. \r-s«a najlepših zborov v arjajnih prirodl»ali in odliTmi izvedbi. Prodaja v?»topnic v knlinami Glasbene Nlatitv. Bolirarski pe\vi se pri pelje io v Ljubljano v čot.nek, 12 t. m zvečer ob pol 9. uri z lw*o«;rajc*kim brzo-vhtkom. Na kolodvoru l»o e*lone5*en »prejem in vaU'iiMj Ljuliljan "a ne tako k «*preremu 'x"ak.»r tudi h koneertn
—lj XV. redni občni zbor Umetnostno-zgodo vinske ga društva v Ljubljani. V soboto 14 tm. ob 20 bo v Beli dvorani hotela Union XV. redni občni zbor Umetnost-no-zgodo\-inskega društva v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika XIV. rednega občnega zbora. 3. Poročila odbornikov. 4. Poročila preglednikov. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor četrt ure kasneje, ki sklepa pravomoćno ob vsaki udeležbi. Kot uvod v občni zbor se vrši predavanje univ. prof. dr. Fr. Steleta o »Ljubljani kot umetniškem središču Slovencev«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni.
— lj Občni zbor dravske sekcije Jugoslo-vetiske ženske zveze bo v nedeljo. 15. t. m. oh pol 10. uri dop. v mestni posvetovalnici v Ljubljani. Na dnevnem redu so poleg" običajnih točk tudi razne resolucije, volitev novega odbora ter referata: Zveza gospodinj: Kako ustvariti pogoje za izobrazbo gospodinjskih pomočnic. — Zveza gospodinjskih pomočnic: Vprašanje poklicne vzgoje gospodinjskih pomočnic. — Vljudno vabimo včlanjena in prijateljska ženska dniStva in ?e udeležb po številnih zastopnicah občnega zbora J2Z. Na njem ponovno izrečemo svoje zahtrve in podamo načrt  svojega  tlela. Uprava.
—lj Samarijani in samari »anke! Udeležite se protituberkuloznega predavanja jutri ob 20. v Delavski zbornici.
—Ii Tpar »bleke. moda. kakovost in cena •■n tx>iem. Glavna znkvjn Anton Krn mer. Ljubljana. 1'reŠcm« >va 54. nasproti glavne iw>čte.
—lj Vid va&ih oet si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite  pri  strokovnjaku  Fr   P. Zajcu.
izprašanem optiku. Stari trg 9. Ljubljana
Iz Maribora
— Pogajanja Sb se rarhila. Mariborski brivski porrw>>niiki se že dalje čas^. borijo za koloktivnio pogodbo, ki hi ure-drla njiho-ee prejemke. \>:i«la so se med zastopniki dckxiaj;iTccv m delojemalcev pi»gajanja. ki pa nrso rocWs i«spchov. Pcjgaj«rn>a so sc r.iyb>La i>n snoči «0 <*e ma^rJ-Koraki briv-ski jkitth 1 J--i -ki pr>n-<vrw> - -:aii Odločno za.bte-vajo ko'leJcrivrto poflkK^bo m ups^i jt-. <ia bodo uspeli.
— .Marfbor.tka drama pripravlja srKske^a pioojhpljfl \>lmari;i Jankovića zelo zanimiv ki na mnogilh ju^jo-U»venskih odrih /c-lo u^pel uroprstičjni titniai! rnki komad »Sreča d   d.«.  Režijo vodi  fi   M Slani  Ku: k.
— Irngična *mrt. V .Muretmcfli je po-
4*i letni delavec Anton Majerić po <irra(ti drevje. Ko j<* psjdalt) vi-w>ko bukovo d v bio,   nc   mož   ni   pravočasno   umakni! kn
direvo ga je z vso siko stnsmilo k tlom. Deblo je nesrečnežu strlo pr-mi ko^. rako da je M a jerič kmalu i/vdihnil.
— S i5. majem bo meso dražje. Mariborski mesar j 1 so *e odločili, da bodo s 15. majem povišali cene mesu povprečno za 2 dim pri kilogramu. Povišanje utemeljujejo s povišanjeLm cen vrni in z vtšjtmi režijami.
— V. kanalih so kurili. Ljudje sd včeraj v KMispiclerjevi ulici prestrašeni zapazili, d<a tz odprtin ullčrie^ii kanala švigajo pki-
memi. O tem »o obvestili policijo, ki je ugotovina. da »e v kan&lu skriva pet dečkov, ki so pobognili od doma. Begunci so si v ka»nailu. ki vodri v Dravo, kurili in kuhali. -
— Strela že požiga. Ob priliki noticijske nevihte jc strela vžgala s»ospodarsk<) poslopje pose««rrfđca .Josnpa Medveda v 1'raj-hajmu pri Pra-jjcrskem. Poslopje je do tal pogorelo, škode je okoli 20.IMK) dinar jer-.
— Gledališče. V Ce.rtek /veC-cr bo v tukajšnjem sjlcdal išču reprt/a opere »Dali-b<»r«. Predstava je /-a rod A.
Nase gledališče
DRAM A
Začetek ob 20. uri
Sreda. 11. maja: Nočna služba. Red Sreda Četrtek. 12. maja: Pokojnik. Red A Petek.  13. maja:  Lopovščine. Proslava 25 letnice gledališkega udejstvovanja Vala Bratine. Izven
OPERA
Začetek ob 20. url
Sreda. 11. maja: Jakobinec. Red B Četrtek, 12. maja: Rigoletto. Red Četrtek Petek, 13. maja: Ob 15. uri: Prodana rte-ve*ta.  Dijaška  predstava  po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol
Iz Škofje Loke
■— Oasilske svečanosti. Gasilske svečanosti v škofji Loki so pričele na predvečer, v soboto. Godba Ljubnik je zaigrala kumici tri komade, naslednjega dne pa je bil sprejet na Lanovem klancu- boter nove zastave loških gasilcev, g. ban dr. Marko Natlačen. K sprejemu so ^se zbrali gasilci od vsepovsod, kakih 200 po številu, narodne no$e. deca in predstavniki oblasti. Med sviranjem dveh godb je krenil sprevod skozi mesto na Mestni trg. kjer je bila najprej blagoslovitev prapora, nakar je bil po govorih g. bana in botrice izročen prapor, ki je. prejel tudi še odlikovanje reda sv. Snve v roke praporščaka. Po službi božji, ki je bila na trgu. so govorili gg. Planina, dr. Kodre, Japelj in Ziherl. Odlikovanja je prejelo nad 100 gasilcev, a mimohod je zaključil slavnost. Popoldne je bila na igrišču v Stari Loki tombola. Med drugim je bilo razdeljenih ?>0 koles in motorno kolo.
— Potujoča higijenska razstava bo otvor jena v škofji Loki v telovadnici državne šole v nedeljo ob 10. uri. Razstava bo odprta teden dni. do 22. maja. Otvoritev bo slovesna in so povabljeni predstavniki oblasti, uradov, društev itd.
— Simfonični koncert škofjeloške vojaške godbe, v petek ob 20..10 v telovadnici nove Šole obsega izredno lep umetniški spored. Izvajali bodo Mozarta (Figarova švat-
ba), Haj'dnovo simfonijo. Beethovnovega Egmonta, Zajc-Gervaisovo Crnogorko. Dvb-
fakov Slovanski ples 7/IL. Muhvlčevega Matijo Gubca, na sporedu pa sta tudi Sker-janc z Žlahtnim  meščanom  in Cajkovskv.
— Brate in sestre. Sokole in Sokoliće vabimo, da se zanesljivo udeleže članskega sestanka, ki bo drevi ob 20.30 v mali dvorani Sokolskega doma. Na dnevnem redu so vsa pereča vprašanja društvenega življenja. Vsi in točno!
a mosta
— Zborovanje učiteljskega društva JUU. 5retfto učite'j^ko drttatvo Laokd l>o zl>orova-10 v eol>oto 14. t. 111 ob 8. po prihodu pr-vpera vlaka na osnovni šoli s bloden m <lnev. nini redom: 1. Otvoritev. 2. Zapisnik. 3. Dopisi. 4, ftcfrrat o (''e^kosJova^i »h Ceho*lo-vsukih pvedava n. Mihui MaUkOts rr. Dola pi i Hrastniku 5. Skmovske za »leve. t>. Volder del''4TM!ov 7^1 l»niu>vinsko in glavno skups^i-110. Q J-Gošpoikuvkem dnevu? ho predaval šoil. upravi'eV iz lira.-lnika l.o'z<« HoJ l>au<r. 8. ^ucajnosti. To »torovauje ie \*o--lrnlnj«- v tokoosm sofake<iii letu. zato «»e prosi za rim veejo udeležbo.
1'odrobne spore<le vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite
v tedniku za radio, gledališče in film »NAA VAL«, Ljubljana, Kmtfljeva ulica R. _ ★
retrtek- 12. maja 15: Va.l(iki. polke ;n kora.i*nire. — 12.45: PororMa. — 13: .Napovrdi. — 13.20: Koncert s^eMie glasSe (Radijski ork'^ter). — 14: Napovedi. — lo: V ptoslavd ihatorinskega iln»*. (Recitacije sje. Mibaele šarirt-ve, članice
Nar. glocL v Ljubjj. in k »neeri Radijskega orkerttni). — lN.lO: Slovenščina /.a ^o/eo-oe dr. Hudolf Kolarič). — 1J>: Nupo»vdi. jK>roV-i1a. — 19.3C): Nac-. ura: Pre.lavanje Sa-
voza Sokola kralj. Jugoslavije,— 19.50: Ocena aki:\nu>-ii pri joti k i pljuč fe. dr. Fr. Pe-bevoc), — '20:  Klavirski   koncert g. ra.nča.
\'ki ! iu<-ro\ a. — Ji: Siii.daifca': Valeilitrinov tabor (plošre). _ -jIlHI: l'.v.-:ki jarz-kvar-tet. — 32: N;ttt(»ve»li. poroolh. - J2.15: I,;th-ka Lflasl d (Kadijssk; orkester). Konec ob 33, uri
MALI OGLASI
Beseda 6O par   davek posebej  erekllcl izjave oeaeda Otn L—k
davek posebej.
La plamene odgovore giede tnalih glasov ]e irena pmo2lu
aiamKc — Popustov za maje oglase ae pnznania
RAzno
Beseds 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 9 Dts
POSEBNE NOVOSTI «raen oblačil,  sport, kamgram, Dbleke.  pum panoe,  perilo Itd. najceneje
P B E S K E B Sv.  Petra cesta 14
60  PAB ENTLASJE
iZunranje. vezenje zaves, peri ta, monogramov, gum bruc Ve-uks zaloga perja po 6.75 din. »Juiijana«. GosposveLska cesta IS.
DOPISI
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
DOBBO SITI IRAN GOSPOD
srednjih let želi znanja z inteligentno samostojno damo do 30 let, vdove ali ločenke brez otrok niso izključene. V pošte v pridejo z lastnim stanovanjem. Samo resne, neanonimne ponudbe poslati na upravo Slov. Naroda pod »Sreča«. 1432
STAnOVAnJA
STANOVANJE
enosobno ali majhno dvosobno. Msto. snažno — išče mirna in snažna uradniška stranka < dve osebi) za takoj ali kasneje. — Ponudbe z navedbo najemnine na upravo »Slov. Naroda« pod .Takoj ali kasneje«. 1438
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
POZOR !
Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Klavžer, Vošnjakova 4.
1427
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
PRODAM
20 hI prvovrstnega belega in 16 hI dobrega rdečega vina. Hribar Jernej. Podsreda. 1422
>OM»HMMtH»t*»0>MO>0
I Aleks. OBLAT, !
t veletrgc ina |
♦ vseh  vrst čevljev
♦ se priporoča cenjenim I odjemalcem. *
Novi
na zraku
prevetreni puder
Presenetljiva iznajdba pariškega kemika za kozmetiko
Puder desetkrat finejši in lažji, kakor ie bilo dosle; sploh mogoče misliti. Samo ptt-der, ki je lahak kakor pero, ie odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja, ki ga je iznašel neki pariški kemik in ki ga sedaj izvaja Tokalon.
*  Sv. Petra
cesta 18
......IM»i
MRF2E ZA POSTELJE
dobite najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega 34. 1403
SLUŽBE
Beseda 50 par. davek posebej
Najmanjši zn*s«»k " Din
BRIVSKEGA POMOČNIKA
mlajšega, dobrega delavca, sprejmem za stalno izpomaga-nje ob sobotah. Videmšek, Zaloška 27. 1436
Mi
"ffliatuoMM^jiiism^h^
hSALAJ
se je preselil v Gajevo 8,
pritličje  (bivše stanovanje Katje Delakove)
ZA NADALJNJI OBISK SE PRIPOROČA CENJ. DAMAM
Zaradi tega se puder Tokalon tako gladko in enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo s tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezultat tega je popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki so dajali samo videz olepšanja. Poleg tega vsebuje puder Tokalon tudi smetanovo peno, zaradi katere se obdrži na licu osem ur. Tudi v najtoplejši restavraciji se ni treba pudrati, če uporabljate puder Tokalon. Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša peh §e vedno sveža in brez vsakega bleska.
ZAHVALA
SALON »TRI DA« — Aleksandrova cesta 5 — LJUBLJANA
se tem potom zahvaljuje zavarovalnici >Jugoslavljac za takojšnje kulantno izplačilo cele vsote ob priliki požara v delavnici. Najtopleje jo vsakomur priporočam. .
Truda Petefa
»SLOVENSICT   NAROD«.   aren a.
11. maj« 19"*.
Stev. ir 5
Skladatelj Angel Bukoreštlijev
K turneji Plovdivskega pevskega društva po Sloveuiii
\ -
Ljubljana. II. maja pctakemu zboru, katerega pripel k ititn ob 20J4 v LjS"Wja*»o_ prriiaiiiu)c najstarcj*' bo4j»ar»kj skladafeh Angel BukorvAtiijev ko K bilo 1 W*> ustanovljeno P1o*div»*o pevsko dra^t»> KoJgon «e n«o imeli ra/en cerkvene p»Hrebe mkakih skladb. Na *>voj*h vlss*i zborovska od« slovanakHi it kakor Dvoiaka. Zajca. M »i. ran j ca. pa rodi rva>«0a Vi/barja m Jenka. Posegali po so rodi po kUtanh in cesto izvajali Verdija. Vboberta. \\ senerja u dr. A. Bu-korešrfiiev. ki je takoj po ustanovitvi PV>\-drrske^a peskoga dVuat»s postal pevovodja njegovega moškega zbora, yc polagoma >.t--.- \\ oa koncertna -«ponod predelano nosjpi'i ii o narodno pesem in sčasoma tudi umetno, ki jo je sam komponaraJ. Ker ho z bratskimi gosti posel v Ljubljano tudi Angel Bukorcaaftjev. oc bo odveč, čc po-•daaao kratek pregled njegovoga irHjenje m dela.
Dne 12. maja on 20 24 sprejem na ljubljanskem jrlavnerr kolodvoru. Dn«> 1". ob 15. poklonite v na Adamičevem grobu, ob 29-30 koncert v f ihamioniCTV dvorani, po koncertu prijateljski večer v veliki dvorani Kazine.
Dne 14. n.aja <>b 10 prihod v Kranj in sprejem pr*»< i Narodnim domom oh 15. poklonite v pred spomenikom kralja Petra I. in na Pientraovem n Jenkovem grobu, ob 20. koncert v Narodnem domu po koncertu istotam  banket. •
Dne  15. rraja ob 11.30 prihod v Trii in sprejem na trgu. ob 15. koncert, po koncertu odhod na Jesenice, ob 18 sprejem na Jesenicah  pred spomenikom   ob  20 koncert.
Dne 16. maja ob 11. prihod na Bled in sprejem pred Zdravniškim domom, po kosilu izlet v Bohinj, ob 20. koncert v Sokolskem domu.
Dne 17. maja ob 16 prihod v Celje in sprejem pred Narodnim domom, oh 20.30
Rodu se je 13   februarja 1870 v mace-
eksaoki vasi Pljevo js pri Drami t
grški Maceooniji* kjer je ob »skoval no šolo Nadarjen za glasbo sc je začel najprej kot sofijsk* cimnarijec učrti klavir pri Poljakinj' Shoievmaki. ki je bila njegova 0asbena vzgojiteljica, L. 1888. se je v praški konzerva torij kjer je bil slovitih 2lasbeo*Vo\% kakor Joscfa Khvke. K'ažka. Skuherskega. Knvria in Ste-kerja. Po končanih naukih je dobil prvo sJtzžbo v .Nofiri. kjer ie postal dirigent prve prestobčne dramatično-oper ne »kupine. Vodil jo je r velikim uspehom, saj pa je tudi \\ šolani din pen t in kon-Kljub temu se ie kmalu po-svet>| učite!jskeinu poklicu ter postal profesor glasbe na ačitetji^ču v kazan liku. 1. MH pa tc bil premeščen v plovdivsko moško simna/tjo. kicr je takrat deloval že rudi naš rojak prof. Berenšek.
V drue. bol sank: prestolnici jc Bukorešt-»jev na^e! re\<y usodna tla za svoje vvn-šoisko glasbeno udejstvovanje L. 1895. je bi? povabljen od p+ovdrvskth rodohubov. da sodeluje pri ustanavlianju Plovdivskega pevskega društva Po Manovitvi je postal njegov dmgent Od IMk» oo l^H je dirigiral moški zbor društva, od 1<*M do 10O0 pa rodi njegov mešani /bor. Od I. 1°0* do danes pa   je nred^dni društva.
Angel Bukoresthjev pa ni samo odličen društveni voditelj, temveč tudi laanr-anaa pianist, skladatelj in zlasti prvosrr. sten folklorist na po?ju narodnega glasbenega zaklada. Radi tega je bil ob novitvi prvc plovdivske glasbene šole * Ro dna pesem« L 1920 imenovan za njer.• gs direktorja. Šoto je z "4*1rl—1 oopfhi vodil vse do svoje upokojitve pred nekaj Jeti.
Zborovska dela Angela Bukore^tli jeva cenijo povsod zelo visoko ter so stalno na sporedih vseh bolgarskih koncertov. Vse. stranska 2lasr*»na delavnot rkAoreot' e-va j^ odkrila skoraj vso kraaof> bolgarske najine glasbe. Kot zbiratelj in har-roooizator narodnih pesmi je postal oči. issj tudi HUSOgJfj bol ca ~^k: h murkolofov. Na ePejJl stroake je neštetokrat pr<>Tv>*o-*snj vso Bolgarijo hi no teh aaAaonarjsa pt aanfsnl p-eko 2500 narodnih pesmi za-' ~e od teca ogromnega blaga do ianes objavljenih v Zborniku balparske akademije zna nosti samo 461 pesmi, vse ostalo blaeo pa faka v arhivu akademije -^boljših časove. Tudi njegove skladbe umetnih pesmi so le deloma natisnjene in krožijo med pevci po večini le v rokopisu v svoji skromnosti Bukoreštlijev ne sili v ospredje.
Z našim pokojnim -skladateljem Emilom Adanrčem je bil intimen prijatelj in on je njegovo delo visoko cenil ter je v naših listih in časopisih v?čkrat o niem pisal Kot smo ie omenili v začetku teca članka bo tudi g. Bukoreš* lijev med bratskimi gesti, ki bodo nastopili na koncertu v petek dne 13. t. m. Naša dolžnost je. da napo!nimo fiTharmonično dvorano in ta ko pokažeano svoje spoštovanje do prve. ga bolgarskega skladatelja in do njegovega vztrajnega dolgoletnega dela.
koncert in po koncertu družabni večer v Narodnem domu.
Dne 18. maja obiščejo gostje Bf7^^knv dom v Frankolovem, ob 18. prihod v Maribor ter sprejem pred magistratom, ob 20. koncert.
Dne 19. maja ogled Maribora, odkoder se odpeljejo ob 15, ob 16. prihod v Ptuj ;n sprejem pred magistratom, ob 20. koncert.
Dne 20. izlet na Ptujsko goro m v i: :-->-ško Slatino, ob 17. prihod v Krško in jem pred sreskim načelstvom. oh 2O.30 koncert v Sokolskem domu, po koncertu poslovilni   banket istotam.
Bratski gostje bodo prepotovali Slovenijo z izletniškimi avtobusi podjetja Josip Goričan v Tržiču.
Jesenice pričakujejo bolgarske pevce
Jesenice. 10. maja
Nn*e obmejno industrijsko mesto z vso
vnemo piipravfja čim lepši sprejem bolg. bratskim prve r. Plovdivskega pevskega društva, ki pr | koncert na Jese-
•i v nc 15. t. m. ob 20.no v dvorani S kolskega doma.
P podatkih Jugoslovensko-bolgarske lice v Liubljam se bo<lo bratje Bolgari pripeljali na Jesenice s posebnimi avtobusi v nedeljo ob 18 Pred spomenikom blago-pokojnep-a viteškega kralja Aleksandra bo slavnostni sprejem ki se ga bodo udeležila vsa jeseniška društva. Sodelovala pa bo tudi sokolska godba.
Koncertiml bo moški zbor Plovdivskega pevskega društva ki šteje preko 50 članov Vseh bolrarskih gostov pa bo 62. pride s pevci tudi več odličnih članov Fiol-Rarsko-iugoslovenske li^e v Plovdivu pod vodstvom ligmega predsednika, bivšega člana bolgarskeera narodnega sobranja in odvetnika g. Nikole Baltova.
Na koncertu bodo izvajali bolgarske narodne in umetne pesmi Na sporedu pa je tudi Adamičeva - Franica in Gotovčev Vardar D rigent zbora g. Ivan Koče-tov po roi; R:.- -e naprav;l iz zbora najboljši bolgarski pevski zbor. Med našimi posti bo tudi predsedn k Plovdivskega pevskega društva g. Angel Bukoreštliijev. ki je Drvi   n naistareiš:  boleraisk skladatelj.
Bratski gost: bodo odpotovali z Jesenic v ponedeljek zjutraj. V slučaju lepega vremena nameravajo oditi skozi Vintpar na kjer iih že ob 11 čakajo pred Zdravniškim domom zastopniki občine in društev. V slučaju slabega vremena pa sc bodo odpeljali na Bled z avtobusi s katerimi se bodo vozili po vsej Sloveniji. Koncert na C  iu bo v Sokolskem domu.
Bolgarski pevci v Kranju
Knmj. 10 maja Sokolsko društvo je v ponedeljek zvečer sklicalo meddruštvt-ni sestanek, ki se je vršil v sejni ovorani Narodnega doma. Namen sestanka je bil ta. da se določijo vse podrobnosti sprejema in bivanja bolgarskih pevce^. ki pridejo v soboto v Kranj, kjer bodo zvečer priredili v veliki dvoran: Narodnega doma pevski koncert. Sestanka so se udeležili zastopniki skoro
vseh kranjskih kulturnih in drugih društev, tako Sokola . Prosvetnega društva v Narodne čitalnice. Kola Jugoslo-venskih sester , JAD . delavskih, obrtnih in trgovskih organizacij, zastopniki šol in ostalih društev, tako da je bila udeležba prav lepa in je izpričala resnično živo zanimanje za sprejem bratskih bolgarskih gostov.
Spored bivanja bolgarskih pevcev iz Plovdiva je naslednji: ob pol 12. uri sprejem gostov, ob 3 uri ogled mesta in poklonitev na pokopališču pred grobovoma pesnikov dr. Prešerna in Jenka, zvečer ob 20. uri pa koncert v Narodnem domu. Na sporedu končata katerega dirigira Ivan Ko-četov. bodo deia bolgarskih in jugoslovanskih skladateljev. Vodstvo oolgarskih gostov bodo prevzel, akademiki. Po končanem koncertu se bo v dvorani hotela >Sta-ra pošta vršil družabni večer. Stroške bivanja gostov nosijo občina in vsa društva. Na koncertu bo Bolgare nagovoril ravnatelj g. dr. Dolar. Na sestanku so bili v pripravljalni odbor izvoljeni vsi navzoči zastopnik: raznih društev, v eksekutivni odbor pa g župan ČVsenj. ga. Sirčeva. g. Pehcon. g Mavr. g. Kožman in drugi.
Da dokažemo bratskim bolgarskim pevcem, ki prvič prihajajo med nas. pravo slovansko bratstvo in ljubezen, pozivamo kranjsko meščanstvo, da se sprejema udeleži v čim večjem Številu, da Kranj ne bo zaostal za drugimi mesti. Sprejema se udeleži tudi vsa šolska mladnn. Pa tudi udeležba na koncertu na; bo za vsnkopar sveta dolžnost Sobot.t 14. maja nnj bo za K**;'.nj dan slovanske vzajemnosti.
Oto Habsburški se ženi
Po razburljivih ■ • : r lk'h v Avstriji se širi po Moravskom v^t o poroki v domu Lic h ten ste i nov v Y~";kih Ločinah. O tej po roki se je- govorilo že OOSj), T* veja LVh. tensteinov j> že dotera le* a v p-i jateljskih ir. sorodst\-enih stikih z hivs:m avstrijskim cesarskim dvorom Losinski knez Lichtcnstein ima namreč z:> ženo sestro nadvojvodn^ in prestolonaslednika Frana-ea Ferdinanda, umorjenesr.-i v Sarajevu. Njun sin Franc Jožef je bil lani imenovan za vladajočega kneza v Lichtenstei. nu in zdaj je bajr zasnubil sestro Otona habsibi jršk o ga
Oton habsburški, za katerim an izdale, nemške oblasti tiralico. pa namerava baje  oženiti  z M3a*rir> Terezijo Lichten-
• nsko iz Velikih Losinov na Moravskem Tam sc je dalo ugotoviti zaenkrat samo to. kar dela Oton habs;burški v tujini potil čr.o. Vladajoči knex Franc Jožef Lich-t« nstcin.c ki se pa peča marljivo, praktično in pa trgovsko z lesno industrijo in trgo. vino v L#osinah.
Vodka proti šampanjcu
Nobena *a:*ia ni več, da je. v Rusiji vodka 7.<f\u-i zelo priljubljena in la vzbuja to na uradnih mestih razumljivo bojazen. 1'rvor.ne pr^jKiveiii ni^o Eadostovale in zato t^e kase /d.ii priiiii >aajr da bi pili ljudje kaj oru-Bejea, se pa sn se sastrupijajo z votlko. Ko. mi-ar Mikojan je pred^aga.1. naj bi as |X;ve-r;:la proizvodnja ^mpnnica iti drugih vin, ki oaj bi j>rišla na trg no zmerndi t-«- iah. da bi avtomatično izpodrinila voiko. Ta prcdlotr ie h:l deloma spr-.'h t H z;i letos ie bila proizvotiiij.-, šampanjca povečana /.a ea uidi|on -*fek!enic.
Issseasa« bilo poakrbijeno. ,\a l»i t^:i sas^ataki saaansaijae po sosjj kakovosti cn^k franco-keriu«. To se pa zaenfenN le ni aoapc-čilo. Sovjetski riamoanjtc odirovarja približim šanipaajru. k; >o ga iz hdovali >krivai v Kaliforniti. ko je bila v Ameriki <s»- v veljavi pratttnieiia. Rasi sicer raji pijejo šampanjec, l"i!i vodki >«• ne morejo olr^ove lati i:i tako (do oboif V '!r/^jvriili trgovinah p-tane zdaj steklenica šampanjca 15 do 18 ruMjev. v hotelih pa 36.
Bernardine! se selijo v Tibet
Danes teden so vkrcali prve na parnik, na mej en v
Bomt>ay
V mar="jskem pristanišču so videli ljudje danes teden nenavaden prizor. Na parnik. nan^n>n v Bombaj. so spravljali vele tropP v-Mikih. krasnih bemardincev. ki jih je spremljal star menih. Sloveči psi se celijo v Tibet iz .4 lp. odkoder jih je pre. gna] tehnični napredek. Zadnja leta v Alpah niso imeli prilike izkazovati se. saj je ž0 povsod nrprljan telefon in tudi cesto so že močno razpredene po Alpah. Lani spomladi **e e pripetila celo na Velikem Sv. Beranrdu tik pred samostanom nesreča. Bernardinem je močno ogrizel neko deklico, ki jo je vodil oče v samostan. Oeklica je hotela biti čim. prej pod streho in zato jc tekla pred očetom, pa je padla. Bcrnardinee j> skočil na njo in jo smrtno ranil. Pater Ciril,  ki že dolga le-
ta skrbi za pse, trdi. da so bernarehnei hiteli prišleoem naproti, da bi jih pozdravili in pes .ki je videl, kako deklica pada, jo je hotel ujeti, pa jo je po nesreči ugriznil .
Toda na drugi strani se je jelo govo-ti, da so bernardinci degenerirani, ker so samo ležali. In postavljena je bila zaJate. va. da bi jih pobili. Oblasjti so to tudi odredile, potem so pa svoj odlok uma.knile in F-e zadovoljile s tem, da morajo biti psi zaprti v ograji. Ta1:© se je zgodilo la-ii poleti in bernardinci so prišli v ograjo. Menihi iz samostana Sv. Bernarda so uotanovžlj pred loti nov samostan v Tibetu, na Irskem prelazu v višini 5.000 m in tja bodo zdaj prepeljah tudi p.^. v ko-liko" še niso prestari.
Potujoča mesta
V Ameriki se je potovanje V stanovanjskih avtomobilih tako razširilo, da so celi sloji prebivalstva neprestano na potovanju. Govori se že o modernih nomadih. V začetku predlanskega leta je bilo v Ameriki v prometu 30O.0O0 stanovanjskih avtomobilov, zdaj jrh je pa že dvakrat toliko. Znani ameriški statistik Roger Ba-o. son treh. da bo leta 1958 že polovica ame-riefkefra prebivalstva na kolesih. Večina te?h nomadov pa je s severa. Jeseni potujejo proti jugu tja do Mex ikc. spomladi se pa vračajo nazaj.
Vodja te«ra pokreta je bivši mizar Da d Burne. V nekem ameriškem listu je objavil o svojem pokretu članek, v katerem pravi med drugim; Stroški tui tako poto. vanje znašajo mesečno 60 dolarjev za štiričlansko drotino. Xa olje in bencin ne odpadejo niti 4 dolarji dne\mo, če prevozimo 250 milj.«
V Evropi lahko potuje z avtomobilom samo kdor ima denar, v A mehki je pa dni gače. CHm prispe tak moderni nomad v vas. začnP ta.koj r'elati reklamo in dobi navadno dovolj d<*la da se lahko prehrani do sledeče vafd Dela lahko ceneje kakor domači delavci, ker mu ni treba plačevati davkov. Zadnje rase vozi skiroaj po 100 do 300 stanovanjskih avtomobilov. Tako -=»o nastala neka.kšna pottijoea mesta, Bums trdi. da je to zelo posrečena, misel. Nasprotno pa pravi Babson. da
ti ljudje nevarnejši ckI putščavskega vetra in kobilic. Ce bo ta pokret zajel večino ameriškega prebivalstva, pravi Bab-son. bo Amerika izgubljena.
Izpred obrtnega sodišča
NEVREDEN SLUŽBODAVCEVEGA ZAUPANJ \ Tone je bd sprejet pn gradbenem podjetju kot stavbni pi*ar Njegova služba jc med drugim bila tu<ii ta, da jc napravi jal sprejemne li-tc in jih dajal delavcem v lastnoročni podpis: pri tem ie moral delavcem tudi obrazložiti, kaj je i sprejemneni listu zapisano. Nekofl dne je bil Tone odpuščen brc/ (Hip<>vedi in jc na to i/toževal 14 dnevno mezdo. Pri razpravi jc podjetnik navajal, da Tone ni redno opravljal svoje službe, da ic v 7 primenh sam delavec podpisal s pokvečeno pisavo, /a kar je prišlo naJcnadno do nesporazumi jenja med podjetjem in delavci. Tone je priznal, da jc ponaredil podpise, izgovarjaj pa sc jc. da to ni tako velik »reh. da bi oil odpust brc/ odpovedi utemeljen, posebno ker ne gre /a
nikako javno listino; ra/en tega mu je njegov prednik — pisar rekel, da ni tako zelo oaano asi delavec lastnoročno podpiše sprejemni lhst ali ne, lahko «a pisar rud' sam podpise.
Sodišče mu ni priznalo nikakc odškodnine, bilo jc marveč mnenja, da je Tone s tem. da jc v sedmih primerih sam podpisal sprejemne li*tc. ki bi jih bil moral dati podpirati delavcem, zagreši' tako dejanje, S katerim jc posrtal nevreden slu/hodavče-vega zaupanja v smiski ^ 23() št. 2 obr. z. JAZ H()(':KM 1)1!LATI SAMO \.\ C1RKULAKKI
France jc bil sprejet za delavca v tovarni ra izdelovanje parkcto\' Pri \-stopu se jc dogovorilo, da bo opravljal vsakovrstna dela. kakor bo pač prilika nanesla v takem podjetju. Vobče jc bi! zaposlen pri cirku-larki, le tu in tam kje drugje. Bil je već let v tej tovarni s kratkimi presledki; šel je večkrat na kratek dopust in to s.po razumno, kadar ni Kilo dela. Nekega dne pa jc vlor/il tožbo, v kateri ic zahteval odškodnino za 14 dni in jc trdil, da ga jc tovarnar brc/ odpovedi in brc/ zakonitega razloga odslovil, nc da bi mu bil plačal me/do za 14 dni naprej. Toženec se jc br.i nil plačati in jc navajal, da je France samovoljno zapustil delo. Parketni mojster kot priča zaslišan jc izpovedal, da dobiva tovarna po več vagonov lesa, ki sc razreze na cinkularki v parkete; nekega dne so pričakovali nove vagone, pa jih ni bilo, zato jc dela na cirkula<rki /manjkalo. Mojster jc dejal Francetu, da naslednjega dne nc bo voč dela na cirkmlarki. da pa bo lahko delal na skladhšeu. skladal deske ali kaj stičnega; plačo bi imel isto; France pa je odvrnil: »Jaz hočem delati samo na cinkularki,« in je odšel. Ker France ni bil sprejet tamo za cirkularko. marveč za vsako« delo, drugega dela pa ni hotel opravljati, je sodišče smatralo, da je prostovoljno izstopil, in mu /ato ni priznalo nikakc odškodnine. Sicer pa b: ga bilo podjetje samo tudi lahko odpustno, ker se jc branil delati.
Iz Kranja
— Ljadska univerza v Kranju jp povabila ljubljanskega fotoamatorja a. Karla Koojail-čiča. da !>i pred koieeni preda valne sezone pokazat kranjskim amaterjem in ostalemu občinstvu svojo novo serijo diapozitivov ^Deset lor s fotografsko kamero . Predavatelj, ki je Ohtal Kranjčanom v dobrem opominu s svojim predavanjem lanske jeseni, nastopi v četrtek T2. t. m. ob '20. v gimnazijski telovadnici in priporočamo obisk vsakomur, ki si želi užitka i,n pouoniih nonV<^bnost.i poln fotografski večer.
K KT7!CHBERGER:
PJlalokaj,
20
R O M A N
otok gobauceu
___toda on ga ni sprejel. Dejal je. da ga nc more sprejeti zaradi iz vestnih okoliščin. Prepričan sem, da bo v najkrajšem času zapustil otok in da ga tu ne bomo več videl L
Opazoval je učinek svojih besed. Pamela je prvi hip do ušes zardela. Roka s skodelico ji je moćno zadrhtela in morala je postaviti čaj na mizo.
— Tega ne mislite resno? — je vzdihnila.
— Seveda mislim resno. Obžalujem to. — je dejal hladno
— Ali ne morete tega preprečiti?
— Jaz? Ne. Možje, kakor je on. imajo radi štiri zvezde Južnega križa, atole tam doli in težko, nevarno življenje. Samo enkrat v življenju postanejo nežni m sicer takrat, ko se zaljubijo. Ce so zaljubljeni srečno, postanejo najboljši zakonski možje pod milim nebom, če so pa zaljubljeni nesrečno, kakor je Jack. naletimo v policijskih med — otočnih poročilih na imena kakor je bil Dullv Haies osorsad ropar. CKdmann. pustolovec in morilec ir podobno.
— Pa vendar ne mislite, da ;* Sketch zaljubljen0 — je iif oaals Pamela počasi.
— Mislim tako :n vi to veste. Toda to ni več moja stvar. Da ne pozabim, če boste še utegnili govoriti z
njim. ga prosite, da vam pove zgodbo o morskem roparju Haiesu Zanimiva je .. . tem bolj . ..
— Ne Zdmma me. — ga je prekinila Pamela nervozno — Povejte mi raje vse. kar veste o njem. — ga je prosila.
— Ce bi bila to ženska, ki bi ga ljubila, bi ne vpraševala o preteklosti. Toda takih žensk zdaj ni \*eč. — je odgovoril trdo
— Nc vprašujem zase. Za božjo voljo, inspektor, mar me ne razumete, da ga ljubim, da bi moj oče nikoli ne privolil v poroko z možem brez službe, mar . .   ie malone kričala.
Inspektor jo je pobožal po laseh in dejal ginjeno:
— Vesrh me, da ste mi to povedali. Tako se bodo dale preprečiti mnoge Jackove budalosti. Veste, on nima mnogo pameti, če vas vidi. Sicer pa. kateri zaljubljeni mož je bil kdaj pri zdravi pameti?
A kaj o njem vem? Nič. drago dekle, prav nič! Jaz si samo mislim o njem, toda to je slabo Fant \e inteligenten, rahločuten in zna marsikaj. Svoje ime je sprejel, mislim pa. da se v Angliji okrog njega stoječi spoštljivo odkrijejo, če spregovori kdo njegovo pravo ime Najbrž je doživel kaj neprijetnega za morjem. Morda se je zapletel v kakšno umazano afero ali pa ima svoje prste vmes ženska. Cherche? la femme Mislim, da bo tu kriva ženska. Jack je dovolj vihrav, da bi se odpovedal svojemu imenu in očetovemu bogastvu in krenil v tale pekel.
Res je, da krade, toda to vas ne sme motiti. Njegove tatvine niso običajne. Ukrade pri Gaumannu ogrlico, pride k meni in pravi: Glej. kaj se mi je posrečilo Stari Gaumann bo besnel že zato, ker bi morala ta ogrlica po oporoki Gaumannove tete pripasti nekomu drugemu. Ko pride k vam, mi povejte to in jaz mu vrnem ogrlico, toda prej se pomenim z njim Priznati moram, da se je s takimi njegovimi vragolijami powčala tudi moja slava, ker takoj zasačim grešnika, reči hočem, ker se mi grešnik javi sam. Njemu v zahvalo objavljam smešna poročila, da je lopov aretiran ali pa da je pobegnil. Po njegovi krivdi sem postal malomaren urednik, pa ne morem nič za to, ker ga imam rad. Se nedavno, ko ga nisem poznal, mi je prišel S podobnimi besedami in zaprl sem ga. Od takrat pripoveduje povsod s ponosom, da je bil tudi zaprt. To me navaja na misel, da si prizadeva, da bi njegova rodbina zvedela, kako globoko je padel.
V zaporu je vzdržal komaj teden dni. Iztrgal je železno mrežo iz okna. jo vrgel na glavo policaju in kaj mislite, kaj je storil potem0 Vsak drugi na njegovem mestu bi pobegnil. Sketch pa ni. Prišel je naravnost k meni na stražnico in jaz sem se mu moral zdeti tisti hip silno smešen z odprtimi usti. Prihajam vam povedat, da je pobegnil jetnik — je dejal takrat smeje. Potem sva pa jela čisto prijateljsko kramljati. Ko sem mu dejal, naj neha kra-* sti. mi je odgovoril smeje: Vlomil bi če treba v guvernerjevo palačo, da bi našel to. kar hočem Vidi V*, to ni navaden lopov. Imam ga rad in vi. Pamela — tudi.
Obmolknil je in ves presenečen je opazil, da Pamela joče.
— Toda moj oče ga sovraži.
— Bo že imel svoj vzrok. Sicer pa ni vedno odvisno od očetov, če hočemo biti v življenju srečni, — je č&ejal inspektor pomembno in stisnil Pameli roko v slovo.
Ko jc ostal sam, je počil v tako glasen smeh, da je domačin — policaj previdno pokukal skozi vrata in rešil svojo glavo pred letečim črnilnikom samo s tem. da je vrata brž zopet zaprl.
VIII.
Bila je viharna noč. v kateri je Sketch preplezal plot okrog poslopja DHPG. Na nebu ni bilo zvezd in veter je plesal v vseh smereh.
— Bog se usmili ladij, ki so zdaj na morju, — je šepetal sam pri sebi stoječ razkoračen nad ostrimi ostmi plotu.
Nekaj časa je opazoval pristaniške luči — rdeče, pa zopet bele in žolte.
Tam v daljavi je bučalo morje liki zver, predno zdivja. Tu gotovo ni bilo varno pristanišče. Na jugu je bilo morje globoko šest, največ deset čevljev. Le izkušeni kapitani so vozili brez nesreče skozi ožino med koraldnimi rječinami. Potnikom, ki so slučajno zašli v vodo, ni bilo rešitve. Nič ni pomagalo, da je imel dober plavač otok malone pred nosom.
Morski psi. Zoperne sive živali, lokave kakor divje mačke.
OrsjBja Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Pran Je ran — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani