Št. 6 (2009) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 11. februarja 1988 Cena: 500 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Potemkinov tolažilni dinar tudi za kulturo
V Brežicah odprli razstavo slik Gorana in Jože-ta Horvata-Jakija
BREŽICE — Predsednik Branko Baškovič je začel svoj praznični uvod v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Posavskem muzeju s pozivom, naj družbena skupnost ne dopusti, da bi kultura v brežiški občini še naprej ostala v tako nezavidljivem položaju, kamor jo že leta odrinjata pomanjkanje denarja in razumevanja. V kulturnih ustanovah, kot sta Posavski muzej in občinska matična k njižnica, že dolgo nimajo pod palcem kaj več.kot za osebne dohodke, a letos so še ti negotovi. Kljub vsemu sc oboji trudijo za poživitev kulturnega življenja, muzej z likovnimi in glasbenimi prireditvami, knjižnica s priložnostnimi razstavami knjig, pravljičnimi urami za otroke, obiski kulturnih delavcev, zadnje mesece pa še z zbiranjem knjig za pomnožitev zalog. V težavah so tudi amaterske skupine, med katerimi je najbolj pribljubljcno zborovsko petje, zaželeno pa bi bilo tudi spodbujanje drugih dejavnosti.
Kulturna sramota za mesto in občino je zagotovo Prosvetni dom v Brežicah, ki že leta ne more sprejeti nobenega gledališkega gostovanja in ne drugih prireditev, ker je zadrževanje v njem življenjsko nevarno. Inšpekcija mu grozi z zaprtjem, če ga kmalu ne bodo prenovili. Nova je namreč samo fasada, to je le Potemkinova vas, in kdor noče pogledati za kulise, ga nič ne zbode.
Za govornikom je namesto napovedane, a zadržane gledališke igralke Polone Vctrihove nastopil Ljubljanski oktet, ki so mu poslušalci z navdušenjem prisluhnili, saj je z izborom pesmi za ta koncert vnesel v program veliko svežine in novosti.
Oba slikarja, Jožeta Horvata-Jakija in sina Gorana, ki razstavljata v galeriji Posavskega muzeja, je občinstvu predstavila umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik. Za ustvarjalnost Jakijevih del je med Brcžičani veliko zanimanja, saj jih doslej še niso imeli priložnosti videti v domačem mestu. Razstava bo odprta do 8. marca.
J. TEPPEY
ZA PRAZNIK TUDI DOM POČITKA
ČRNOMELJ — V okviru prireditev v počastitev praznika občine Črnomelj bodo v petek, 19. februarja, ob 10. uri slovesno predali namenu črnomaljski dom starejših občanov. Osebje bo začelo delati že prej, 15. februarja — v prvi fazi bo zaposlenih 26 ljudi — v načrtu pa je, da bi dom sprejel prve oskrbovance v začetku marca. Sedaj je prijavljenih 60 odskr-bovancev, do konca leta naj bi bil dom zaseden, prostora pa je za 187 oskrbovancev. Osnovna mesečna oskrba v črnomaljskem domu bo med 230 in 250 tisočaki.
IZOBRAŽEVALNI DAN GEODETOV
ŠENTVID — V petek, 12. februarja, bo ob 9.30 v gostišču Štorovje pri Šentvidu izobraževalni dan Društva geodetov Dolenjske. Po strokovnem predavanju o uporabi računalnikov v geodeziji, bo občni zbor dolenjskega geodetskega društva. Vabljeni vsi člani.
Lani skoraj za desetino večji izvoz
Skupni dolenjski izvoz: 314,65 milijona  dolarjev_____________________
NOVO MESTO — Dolenjsko gospodarstvo je po podatkih Narodne banke Slovenije lani prodalo na tuje za 314,65 milijona dolarjev blaga. Izvoz je bil večji za 9 odstotkov kot leto poprej, od tega na konvertibilne trge kar za 12 odstotkov (tega izvoza je bilo v celoti 84,4 odst.), na klirinške pa je bil za 5 odstotkov manjši. Dolenjski uvoz pa je lani znašal 268,7 milijona dolarjev ali 6 odstotkov manj kot v letu 1986. Za toliko se je zmanjšal uvoz s konvertibilnih trgov, klirinških pa je bil za 12 odstotkov večji. Stopnja pokritosti uvoza z izvozom je bila 117 odstotkov, kar je nekaj bolje kot v Sloveniji, precej slabše od republiškega pa je bilo pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom, a je bilo še vedno pozitivno.
Dolenjski delež v celotnem slovenskem izvozu je bil lani 11,99 odstoten, kar je za 0,58 odstotka več kot leto poprej. Zvečal seje delež dolenjskega gospodarstva tako v konvertibilnem kot v klirinškem izvozu. Večja je bila tudi dolenjska udeležba v slovenskem uvozu, porasla je od 10,17 v letu 1986 na 11,34 v letu 1987.
Od štirih dolenjskih občin so prodajo na tuje lani najbolj povečali v trebanjski občini (za 26 odst.), v črnomaljski občini (za četrtino) in v novomeški občini, kije sicer ustvarila 87 odstotkov vsega dolenjskega izvoza, za 8 odstotkov. Metliški izvoz je bil manjši za 35 odstotkov. Nekoliko drugačna je podoba izvoza samo na konvertibilne trge. Tu so najboljše rezultate dosegli v Novem mestu z 12-odstotnim povečanjem, sledijo Trebanjci z 8- in Črnomaljci s 4-odstotnim povečanjem. Celotno pokritje uvoza z izvozom je bilo najboljše v črnomaljski občini, preko 149-odstotno, samo konvertibilnega pa daleč najboljše v novomeški, kjer je bilo 110,19-odstotno. V vseh drugih občinah je bilo to pokritje negativno.
Z. L.-D.
Dolenjska vendarle napreduje
Večina občin širše Dolenjske je opazno napredovala na lestvici narodnega dohodka — Krško še vedno v vrhu, Brežice pa zadnje — Kočevje še padlo
NOVO MESTO — Širša Dolenjska ob siceršnji splošni stagnaciji napreduje bolj kot druga območja Slovenije, to je mogoče sklepati po pravkar objavljenih podatkih o narodnem dohodku na prebivalca za leto
1986.	Z izjemo dveh občin, novomeške in kočevske, so se vse naše občine dvignile na republiški lestvici.
Narodni dohodek je sicer delno pomanjkljiv, vendar še vedno najboljši kazalec gospodarskega razvoja, saj v dinarjih ovrednoti na novo ustvarjeno vrednost. Statistika je (z enoletno zamudo, menda se prej ne da) izračunala, daje bila tudi v letu 1986 slej ko prej na vrhu z veliko prednostjo ljubljanska občina Center, ki je imela kar 6,16 milijona dinarjev narodnega dohodka na prebivalca. Krška občina seje kot naša najbogatejša občina spet zavihtela na odlično 4. mesto z 2,52 milijona dinarjev, na katerem je z manjšimi nihanji že vse od leta 1983. Treba pa je računati, da
del kupnine za elektriko iz atomske elektrarne pobere solastnica Hrvat-ska, šteje pa se v Krškem.
Novomeška občina je sicer v razpredelnici nazadovala za dve mesti, dosegla je 1,97 milijona dinarjev narodnega dohodka na prebivalca, vendar je še vedno na solidnem 15. mestu (leta 1984je zaradi izgube IM V padla na 27. mesto). Ribnica je zdaj na 17. mestu in je v letu 1986 napredovala za 7 mest, še večji skok pa je dosegla metliška občina, ki se je pomaknila navzgor kar za 11 mest in bila 18. Za šest mest je napredovala tudi črnomaljska občina, ki je bila v letu 1986
ZAOBLJUBA JE SLOVESEN TRENUTEK — V vojašnici Milana Majcna v Bršljinu je v soboto prisegla nova generacija mladih vojakov v enoti Stanislava Galiča. Svečani zaobljubi so prisostvovali številni starši in sorodniki iz vse domovine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in drugi. Med tistimi, ki so prvi čestitali mladim vojakom, je bil tudi generalpodpolkovnik Svetozar Višnjič (na sliki levo), komandant ljubljanskega armadnega območja, slovesnost pa je letos prvič popestril tudi pihalni orkester LJAO. (Foto: Janez Pavlin)
V Novolesu je ponovno izguba
Kljub vrsti notranjih ukrepov za pozitivno poslovanje je Novoles lani prigospo-______daril	8,883	milijarde	dinarjev	izgube — Negativni zunanji vplivi
STRAŽA — Kljub vsem naporom in aktivnostim za pozitivno poslovanje je kolektiv Straškega Novolcsa tudi leto 1987 zaključil z izgubo. Z izgubo v znesku 8,883 milijarde dinarjev, kar je realno za četrtino manj kot v letu predtem, je poslovalo šest temeljnih organizacij izvoznikov; od dejavnosti je v najtežjem položaju proizvodnja ploskovnega pohištva, saj dva tozda izkazujeta izgubo na substanci. V Novolesu so naredili načrt, po katerem bodo 76 odst. izgube pokrili sami, 13 odst. naj bije s pomočjo bank z odpisom revalorizacijskih obresti in 11 odst. s pomočjo drugih delovnih organizacij.
Proizvodnja je bila lani v Novolesu za 3 odstotke večja kot leto poprej, a 4 odstotke manjša od predvidene. Produktivnost je porasla za 4, toda za 2 odst., manj od plana. Število zaposlenih je bilo ob koncu leta za 6 odst. manjše kot v začetku leta. Izvozili so za preko 25 milijonov dolarjev izdelkov, kar je 16 odst. več kot v letu 1986 in desetina nad planom. Načrte o občutnejši pre-
Da stavka
Stavka je oblika delavčevega boja. Slovenska javnost podpira njegovo legalizacijo in prestop sindikata na stran prizadetih, toda sindikalni aktivisti v tovarnah se boje birokratskih stavkov-nih pravil, posebej tam, kjer so stavko okusili na lastni koži, med svojimi delavci Pravila najbrž morajo biti, povsod po svetu jih imajo, toda ne zalo, da se v stavke vmešujejo vsi forumi vsi pristojni organi in potem oni ocenjujejo^ upravičenost delavskih zahtev. Večina stavk pri nas se sproži spontano in takrat je zelo težko sklicati delavce na pogovor, na popoldanski piknik, da bi v miru vse razčlenili čeprav stavkovni odbori morajo biti Ena sama vroča opazka ali poceni parola na mah zatre vsako trezno misel celo pri ljudeh, ki so prepričani da za kaj takega niso do v-zetni Izkušnje so poglavitni razlog za to, da delavci ne verjamejo pravilom, ki dajejo večja pooblastila pristojnim organom kot njim samim oziroma stavkovnim odborom, ki naj bi jih izvolili izključno iz svojih vrst. Vnaprej pripravljene stavke tedaj šele začenjajo svoje poslanstvo, svoj boj, toda če ne uspejo, njihove zahteve zvodenijo, zato zagovorniki delavcev oziroma njihovi sindikalni zavezniki v delovnih kolektivih v ponujenih pravilih ne vidijo pravega izhoda, možnosti za to, da delavci do konca brez posledic vztrajajo pri svojih zahtevah. Stavkajoči razen tega še vedno lahko odgovarjajo za kršenje delovnih dolžnosti, čeprav v praksi to ni v navadi, dopušča pa ukrepanje v delavčevo škodo.
J. TEPPEY
usmeritvi iz izvoza na domači trg iz začetka leta jim je že v drugem trimesečju podrla zahteva o vračanju cen in niž-
• V oblikovanju letošnje, poslovne politike sta Novoles vodili predvsem spoznanji o premajhnem domačem trgu in o očitno še nadaljnji politiki nizke vrednosti dolarja. Zaradi tega se nameravajo v Novolesu usmeriti predvsem na dele domačega trga z relativno višjo kupno močjo ter v Evropo. Predvsem mislijo povečati izvoz lesnih izdelkov v Evropo na osnovi kooperantskih odnosov.-Neles-ne programe uspešno izvažajo že sedaj v večino evropskih držav, v ZRN pa se bodo letos pojavili z novim programom Kolpasan. Še naprej nameravajo zmanjševati zaposlenost v lesnih proizvodnjah, povečevati pa zaposlenost in proizvodnjo v netesnih. Do konca leta želijo izpeljati novo samoupravno organiziranost.
ja kupna moč. Delež domačega trga v celotnem prihodku je padel od 32 v prvem na 19 odst. v zadnjem četrtletju.
Sorazmerno uspešno so v Novolesu lani izvajali ukrepe za zniževanje zalog, povečanje produktivnosti, obvladovanje stroškov in za prilagajanje proizvodnje potrebam trga. Zaloge jim je uspelo znižati za tretjino. Kljub vsemu pa v Novolesu ugotavljajo, da niso uresničili vseh zastavljenih ciljev,, predvsem zaradi vrste negativnih zunanjih vplivov na gospodarjenje. Prizadelo jih je, da so morali kar dvakrat, v marcu in novembru, znižati cene, vsakič za 15 do 20 odstotkov, medtem ko so cene surovin
na 32. mestu, najbolj pa je nazadovala občina Kočevje, ki seje pomaknila še za tri mesta navzdol, pristala je na 36., kar je daleč pod zavidljivim 17. mestom, na katerem je bila še leta 1984.
Na repu slovenskih občin so kljub opaznemu pomiku navzgor še vedno tri občine širše Dolenjske: trebanjska, ki seje predlani pomaknila za 9 mest navzgor in bila 46., sevniška, kije na-
Credovala 5 mest in bila 52., ter režiška, ki je po teh merilih gospodarsko najmanj razvita naša občina in je sicer napredovala za tri mesta, a je bila vseeno šele 58. med 65 slovenskimi občinami.
M. L.
PREMAJHEN PRISPEVEK
NOVO MESTO — Od 1. februarja dalje mora vsak novi telefonski naročnik v Sloveniji, pa tako tudi na območju novomeškega Podjetja za ptt promet, plačati poleg stroškov priključitve še 311.300 din kot prispevek za razširjeno reprodukcijo, če seveda ni bil neposredno vključen v izgradnjo telefonskega omrežja v svoji krajevni skupnosti. V območni SIS za ptt promet Novo mesto vztrajajo, da je prispevek povsem premajhen in da pomeni klofuto vsem tistim, ki v krajevni skupnosti sami gradijo telefonsko omrežje in jih telefon stane dvakrat ali trikrat več. S predlogom o višjem prispevku pa niso uspeli. V Podjetju za ptt promet pravijo, da je takih novih telefonskih naročnikov, ki so dolžni plačati ta prispevek, izredno malo, kot je malo možnosti prključevanja na že zgrajena omrežja. Krajevne skupnosti, samograditelji omrežja, pa imajo možnost urediti plačilo za kasnejšo priključitev na omrežje na svojem območju v sklauu z obveznostmi, kot so jih imeli graditelji.
in repromaterialov normalno rasle. Na poslovni rezultat je negativno vplivalo znižanje izvoznih premij, pa tudi plačevanje le-teh z nekajmesečno zamudo. Dodatne spodbude za neto devizni priliv in delež izvoza v celotnem prihodku, ki so bile izvoznikom priznane od - polletja dalje, zaradi administrativnih ovir lahko obračunavajo šele sedaj. Pozna se jim padanje kupne moči na domačerti trgu pa vrednosti dolarja glede na druge valute. Skozi vse leto so imeli tudi precejšnje likvidnostne težave.	Z.	LINDIČ	DRAGAŠ
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Dosti je površnega planiranja
na 4. strani:
• Drage lokacije so nezanimive
na 6. strani:
• Usmerjanje je bilo jalovo delo
na 11. strani:
• Kdo strelja na arheologe
na 16. strani:
• Dve ljubezni in le ena ženska
na 18. strani:
• Je za zapahi res sedel morilec?
na 19. strani:
• Bosanska trava pojedla tartan
na 24. strani:
• Ob mrazu nekurjene bolnišnice
Po bližnjici od neznanja do popolne zmede
Družbeno varstvo
JESENICE NA DOLENJSKEM — Obrtno zadrugo Šouvenir so ustanovili novembra 1955 na pobudo skupine steklobrusilcev iz bližnje okolice. Takrat je dvignil nekaj prahu njen naziv, češ da bi jo lahko poimenovali z domačim imenom, vendar šele potem, ko je že dobila uradni pristanek pristojnih občinskih organov. Njena dejavnost je tedaj veliko obetala, saj so imeli v opisu poslovanja zajete zelo raznolike dejavnosti.
Zadruga je imela lani 98 članov, zaposlenih pa okoli 13 delavcev, od tega osem trgovskih potnikov po vsej Jugoslaviji. Tudi mnogi člani so iz precej oddaljenih krajev in pokazalo se je, da nekateri med njimi sploh ne izpolnjuje-
• Zadruga nima pravilnika o delovnih razmerjih, o razvidu del in nalog, o urejanju proizvodne kooperacije z zasebniki, o samoupravni zadružni kontroli in ne samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih. Sprejeli so sicer pravilnik o delitvi sredstev na osebne dohodke, vendar brez meril, merila je določal direktor. Tudi pri razporejanju celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka delavci in člani zadruge niso imeli besede. Za sprejem manjkajočih samoupravnih aktov bi moral poskrbeti direktor, ki te dolžnosti ni opravil, razen tega je zaposloval delavce brez sklepov samoupravnih organov, jih nezakonito razporejal in jim odrejal suspenze.
jo članskih dolžnosti. V zadrugi je resno zaškripalo lani, ko delavci niso dobili izplačanih osebnih dohodkov za november in december. Na dan so prišle številne nepravilnosti, ki jih je najprej ugotovil družbeni pravobranilec samoupravljanja za Posavje Dušan Dornik in jih decembra posredoval izvršnemu svetu brežiške občinske skup ščine. Sredi januarja je tudi služba družbenega knjigovodstva opravila pregled poslovanja in pri lem naletela na popolno zmedo v organiziranosti, samoupravni urejenosti in poslovnosti. Do tega je pripeljala neprimerna zasedba ključnih mest, kar velja še posebje za finančno materialno poslovanje.
Izvršni svet občinske skupščine v Brežicah je na seji 5. februarja sprejel predlog družbenega pravobranilca za uvedbo ukrepov družbenega varstva za leto dni, začasni poslovodni organ pa naj oceni, če ima nadaljnji obstoj zadruge še kak smisel. Stanje v zadrugi je kritično in zahteva takojšen učinkovit poseg družbene skupnosti, da bi se razmere normalizirale. Pravobranilec ugotavlja bistvene motnje v samoupravnih odnosih, knjigovodstvo je neažurno in oškodovani so tudi družbeni interesi, saj dolguje nekaj čez 10 milijonov dinatjev davkov.
J. T.
Ob koncu tedna se bo vreme izboljšalo.
JE POMLAD PRIŠLA PREZGODAJ? — Kot kaže, bo letošnja zima minila brez pravega snega (v torek gaje zapadlo 1 za vzorec), še več, letošnji zimski čas je bolj podoben prihajajoči pomladi. Sonce je že dodobra segrelo zemljo, tako da s v tem času iz zemlje že pokukali prvi zvončki, ne manjka pa tudi drugih znanilcev pomladi. Otroci iz vrtca v Škocjanu s bili v petek dopoldan na sprehodu in zadaj za šolo skupaj s tovarišico nabrali vsak po šopek zvončkov. (Foto: J. Pavlii
Franc Povše
Posavskim cestam grozijo zdaj še plazovi
Ob neurejenem financiranju je bilo že tako dovolj problemov
BOŠTANJ — »Kot vzdrževalci moramo skrbeti za stalno prevoznost 540 km kategoriziranih cest na območju krške in sevniške občine. Vzdrževanje je težka naloga, ker so številne krajevne skupnosti vaške poti spremenile brez projektov v lokalne ceste tudi na naša pleča,« je povedal direktor tozda Vzdrževanje m varstvo cest Krško Cestnega podjetja Novo mesto Franc Povše.
Največji problem v cestnem gospodarstvu pa je tudi po Povšetovem mnenju, da nimajo urejenega sistema financiranja. »Le okrog 70 odstotkov denarja, ki nam pripada se v resnici zbere na našem računu. V Posavju pa imamo posebne težave s cestami, ki jih ogrožajo zemeljski plazovi. Tako je nastal velik plaz na regionalki od Boštanja proti Tržišču, ki ga je jesensko deževje še pospešilo. Ko seje plaz usul,je poleg ceste zaprl tudi del struge reke Mirne, kar bomo skušali sporazumno z ribiči odpraviti,« pravi Povše.
Plazovi so za 60 vzdrževalcev novomeškega cestnega podjetja v sevniški in krški občini huda nadloga. Precej sivih las jim povzroča tudi plaz na Orehovem, pri Vel. Kamnu itd. Geološki sestav tal je pač tak, da ne bo še tako kmalu miru. Veliko stroškov povzročajo tudi ceste v hriborivitih krajih: na Telče, Lisco, v Zabukovje. Na področju sevniške občine je še približno polovico cest makadamskih, slabo urejenih, zato je zvdrževanje še težje.
Cestarji imajo težave z izrabljeno in sploh pomanjkljivo mehanizacijo. Potrebovali bi stroj za čiščenje jarkov, freze za odstranjevanje snega v hribih. To bi morale biti sestavni del naložbe v cesto. Vse lokalne ceste, zgrajene pred 10 letimi leti so brez zapornega sloja asfalta, so potrebne preplastitve. Nujna pa so še nekatera druga dela, a ni dovolj denarja.
P. PERC
Z opeko se zdaj peče izguba
Potrebe trga narekujejo novomeški Opekarni razvoj — Prestrukturiranje znotraj opekarstva — Februarska proizvodnja razprodana______________
Naša anketa
ZALOG — Z zaključkom rednega mesto začeli 2. februarja proizvodno nekaj zadnjih, če ne še težje. Tako se slovenski opekarni propadli.
Največja težava bi lahko bila za novomeške opekarje že sama narava njihove dejavnosti. Razen tega, da prodajajo skoraj izključno na domačem trgu, so veliki porabniki energije, saj znaša strošek zanjo 65 odst. cene proizvoda. Tako dosegajo le nizko akumulativ-nost, zato so toliko pomembnejše njihove ocene o stvarnih možnostih razvoja in obstajanja edine tovrstne dolenjske opekarne. »Delamo v težjih razmerah, kot sta proizvajali ljubljanska in kranjska opekarna. Vendar si nekaj obetamo tudi od tega, da smo v zadnjih 16 letih znali sami premagovati težave brez občinske denarne pomoči. Te tudi ne terjamo, saj upamo, da bomo sami lahko poskrbeli za svoje preživetje. Naše
letnega retnonta so v Opekarni Novo leto 1988, ki bo zanje enako težko kot zdi ob dejstvu, da sta pred časom dve
plače so sicer v občini in v branži med nižjimi, a nam to zagotavlja sredstva za vlaganja. Tako na račun osebnih dohodkov nadomeščamo v preteklosti izgubljeno akumulacijo in dosegli smo v panogi mesto med tistimi z najvišjo akumulacijo,« pravi direktor Opekarne Jože Zorko.
Z ozko proizvodno usmeritvijo Opekarna pravzaprav nima na izbiro drugačnega dela. Zavedajoč se, daje njena oprema prirejena izključno za predelavo gline, tudi ne išče proizvodnih možnosti zunaj opekarstva. »Posebej zato, ker v regiji obstajajo potrebe po opekarni., Naša proizvodnja je celo premajhne, februarsko imamo že prodano,« ocenjuje Zorko.
Kljub podatku, daje bila proizvodnja včasih prodana . a več mesecev vnaprej, velja dodati, da gre 8 vrst izdelkov Opekarne dobro v prodajo tako pri občasnih manjših kot stalnih večjih odjemalcih na Dolenjskem, v širši Sloveniji, Istri, delu Bosne, zahodni Srbiji; na tuje razen vinotok ni prodajala. Na
IZVOZILI BODO ZNANJE IN TEHNOLOGIJO — V šentjernejski tovarni Iskra Hipot uspešno izpolnjujejo pogodbo, ki sojo že v lanskem letu podpisali z alžirsko tovarno Enie iz Sidibel Abes. Zavezali so se, da bodo do srede prihodnjega leta v tej tovarni pripravili vse potrebno za izdelavo potenciometrov. Sent-jemejčani bodo tako izvozili svoje znanje, tehnologijo in stroje, v alžirski tovarni pa bodo z njihovo tehniko letno izdelali 15 milijonov vrst potenciometrov. Vrednost pogodbe je 1,5 milijona dolarjev, kar je v primerjavi z lanskim izvozom, ko so vse leto izvozili za 4 milijone dolarjev, precejšen uspeh. Za njihovo opremo, znanje in tehnologijo za izdelavo potenciometrov se zanima tudi podobna tovarna v Indiji in je pogodba pod enakimi pogoji tik pred podpisom. Na sliki: od 1. februarja so v Hipotu na praksi štirje strokovnjaki tovarne Enie. Pri delu jih vodi tehnolog Jože Medle. (J. Pavlin)
Jože Zorko, direktor Opekarne Novo mesto
konkurenčnosti bodo novomeški ope-karji pridobili po zaključku-blizu 300 milijonov vredne naložbe, predvidoma
• V vsakem primeru ostaja Opekama z letošnjim načrtom proizvodnje 15 milijonov enot opečnih izdelkov in 15- do 20-odst. povečanja fizičnega obsega poslovanja še naprej razpeta md zisove ukrepe, občinske ali morda regijske razvojne načrte in lastna hotenja. Zdaj daje vsemu grenak priokus ugotovitev, da novomeški ope-karji z zamrznjenimi cenami »spečejo« na dan 3 milijone izgube._________
končane do maja, s katero bodo po napovedih za okrog 8 odst. povečali proizvodnjo, za okoli 4 odst. znižali porabo energije in nekaj zmanjšali potrebno število delavcev.
M. LUZAR
Zgodovinopisje čaka še pol dela
uspešnega regijskega posvetovanja zgodovinarjev v Novem mestu
NOVO MESTO — Dolenjski muzej je na pobudo društva piscev zgodovine NOB in socialistične revolucije pripravil v Dolenjskem muzeju 5. februarja, regijski posvet o pisanju zgodovine NOB in revolucije na območju Dolenjske. Posveta se je udeležilo več kot dvajset članov društva, muzejskih delavcev in drugih, ki se ukvarjajo s pisanjem zgodovine NOB in revolucije iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja.
Uvodno besedo je imel predsednik društva Lado Ambrožič — Novljan, ki je podal poročilo o razmerah v zgodovinopisju na Slovenskem in o delovanju društva. Povedal je, da je bil na pobudo društva prvič sestavljen program zgodovinopisja, ki pa še ni popoln. Več kot polovico programa je že izpolnjenega. Ostalo pa je še veliko dela, da bi v približno desetih letih napisali vsa zgodo-
Mariborsko
pismo
Klepet v hotelu
V čem je skrivnost uspelih Slavijinih kulturnih večerov
MARIBOR — Mariborčani očitno želijo dokazati sebi, predvsem pa drugim, da jih očitki o mestni kulturni sivini ne puščajo neprizadete, še več, da so pripravljanj sodelovati pri ustvarjanju drugačnega vzdrževanja v štajerski prestolnici — tudi tako si je mogoče razložiti izreden uspeh zdaj že tradicionalnih večerov v mariborskem hotelu Slaviji. Od jeseni 1986, ko je »ščuka« Tone Partljič prišel na misel v svojem domačem mestu organizirati pogovore ob pogrnjenih mizah po vzoru na Štihove večere v ljubljanskem hotelu Slon, se jih je do prejšnjega četrtka (to je že običajen dan za 'srečanje v Slaviji, v glavnem enkrat na mesec in pol) zvrstilo enajst.
Število obiskovalcev govori o njihovem razmahu: prvega je Partljič povabil na pogovor dr. Bratka Krefta, poslušalo ju je kakšnih 20 gostov; ko je bil decembra lani gost dr. Vladimir Dedijer, so prodali čez 200 vstopnic (v njihovo -eno sta všteta tudi aperitiv in večerja), s čimer je bil potolčen rekordni obisk, ko je kak mesec prej na zbadljiva, mestoma polemična in duhovita Partljičeva vprašanja — in na vprašanja
iz občinstva — odgovarjal Jože Smole. Resda je za mariborsko smetano postalo že stvar prestiža biti opažen na takšnem kulturno-politično-družabnem dogodku in da so še zlasti žene mestnih ugled-nežev v Slavijinih večerih našle sijajno priložnost za razkazovanje svojega modnega (ne)okusa; toda veliko zanimanje Mariborčanov za Partljičeva kramljanja z zanimivimi gosti govori o njihovi želji, da bi se v mestu »nekaj dogajalo«, in njihovi pripravljenosti sodelovati, če se res kaj dogaja. Antiteza tezi o mariborski kulturni sivini? Gotovo.
Če že omenjam zanimive goste: za Slavijinim omizjem — polni kozarci in dobra jedača že sami po sebi ustvarjajo primerno vzdušje za sproščen pogovor — so se med drugim zvrstili: Mitja Ribičič (ki je prav v Slaviji izrekel svojo sporno in kasneje precej kritizirano oceno Staneta Kavčiča kot »petelina, ki je prezgodaj pel«), Igor Ozim, Polde Bibič, Matjaž Kmecl, Milena Zupančičeva, Žarko Petan, Vekoslav Grmič. Torej kar raznolika izbira znanih Slovencev in Jugoslovanov. Seveda je odziv ljudi dokaj zanesljiv barometer priljubljenosti in »teže« posameznega gosta; tu ste se doslej, kot že rečeno, najbolje odrezala Šmole in Dedijer, čeprav so si predvsem po zaslugi voditeljske spretnosti Toneta Partljiča in dobre hotelske organizacije večerij pridobili že velik krog stalnih obiskovalcev. Predvsem pa se mi za moje mesto zdi spodbudno, da se ti obiskovalci oglašajo, sprašujejo, se (več) ne ustrašijo avtoritet pred seboj in za ostalim omizjept — že zaradi prestiža in po dolžnosti so med gosti vedno tudi bolj ali manj številni predstavniki mestne oblasti, politične in še kakšne druge; postavljajo odkrita vprašanja, pogumno in glasno razmišljajo.
Zato Slavijini večeri v mestu opravljajo veliko več kot samo kulturno in družabno poslanstvo.
MILAN PREDAN
vinska dela s področja NOB in revolucije na Slovenskem. Kritična točka so avtorji, ker jih je premalo in niso dovolj stimulirani. Pojasnil je, da je bil program zgodovinopisja sprejet pri družbenopolitičnih organizacijah kot pomemben nacionalni projekt, ki ga je potrebno materialno m moralno podpreti. Društvu je uspelo zagotoviti, da znaša honorar toliko kot za eno avtorsko polo povprečni osebni dohodek v Sloveniji, če je napisano delo iz programa, ki gaje sestavilo društvo.
O razmerah v zgodovinopisju na Dolenjskem je govoril Franci Sali, ki je med drugim dal pobudo, da bi se pri društvu piscev zgodovine NOB in revolucije ustanovile sekcije za posamezna območja, ki bi imele svoj program, kateri pa bi bil sestavni del celotnega programa društva. Dejal je še, daje delo v Dolenjskem muzeju, kar se tiče zgodovinopisja o NOB, usmerjeno v tri področja: v knjižno zbirko Prispevki za zgodovino delavskega gibanja in NOB na Dolenjskem in v Beli krajini, v posvetovanja, kjer se zbirajo novi podatki in informacije o posameznih dogajanjih, in pa v zbiranje gradiva in pisanje monografije o politični zgodovini Novomeškega okrožja med NOB. Pri nas-
tajanju zapisov za zgodovino NOB in revolucije Dolenjski muzej dobro sodeluje z Belokranjskim muzejem iz Metlike, vendar bi bilo potrebno tovrstne oblike sodelovanja razširiti še na Posav-
• V razpravi je bilo poudaijeno, da je bilo na področju vojaških enot in služb NOV in POS napisanih že veliko monografij in drugih večjih del, medtem ko je slabše z zgodovinopisjem na področju političnega delovanja med vojno. Rdeča nit razprave je bila monografija o politični zgodovini novomeškega okrožja. Slišati je bilo, da je že precej gradiva zbranega, da Dolenjski muzej z aktivisti okrožnega odbora OF Novo mesto organizira posvetovanja na to temo, ki zajemajo posamezna obdobja, da -i bilo treba napraviti spisek še živečih udeležencev NOB in revolucije, ki bi lahko z ustnim pričevanjem pripomogli k boljši obdelavi te teme. Da pa bi delo lahko steklo, je nujno čimprej najti avtorja, ki bi v sodelovanju z aktivisti okrožnega odbora napravil koncept monografije in pričel z delom.
ski muzej v Brežicah. Na tem območju bi morali biti muzeji institucije, na katere bi se lahko naslonili pisci tovrstnih
ZDENKO P1CELI ml.
NOVI DEVIZNI TEČAJI z dne H.I
za devize, efeklivo. čeke, kredilni pisma
a lista št. 2*
II. Februarja 1988
		tečaj	in poštne nakaznice		
država	valuta	velja za	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	a. dolar	1	952,02	953.45	954.88
Avstrija	šiling	100	11185,49	11202.29	11219.09
Kanada	dolar	1	1056,57	1058.16	1059.75
Danska	krona	100	20586.07	20617.00	20647.93
Finska	marka	100	32462.85	32511.62	32560.39
Francija	Frank	100	23275,56	23310.53	23345.50
ZK Nemčija	marka	100	78568.01	78686.04	78804.07
Grčija	drahma	100	984.74	986,22	987.70
Irska	funl	1	2094.68	2097.83	2100.98
Italija	lira	100	106,71	106.87	107.03
Japonska	jen	100	1034,15	1035.70	1037.25
Kuvajt	kv. dinar	1	4841.86	4849.13	4856.40
Nizozemska	gulden	100	70033,55	70138.76	70243.97
Norveška	krona	100	20819,60	20850.88	20882.16
Portugalska	escudo	100	960,39	961.83	963.27
Švedska	krona	»00	22042.48	22075.59	22108.70
Švica	Frank	100	95935.68	96079,80	96223.92
V. Britanija	Funt	1	2332.86	2336.36	2339.86
ZDA	dolar	1	1332,22	1334.22	1336.22
	ECU	1	1623,23	1625.67	1628.11
Belgija	Frank/F	100	3750,68	3756.31	3761.94
Belgija	Frank/C	100	3761,20	3766.85	3772.50
Španija	pezeta	100	1172,13	1173.89	1175.65
Odpraviti vzroke stavk
Že nekaj let buri jugoslovansko javnost, oz. natančneje, predvsem družbenopolitične organizacije vprašanje legalizacije stavk pri nas, ki gaje izpostavila slovenska mladinska organizacija. O pravici do stavke, ki jo sicer priznavajo vse mednarodne konvencije, so mnenja še sedaj pri nas različna, v glavnem pa so le potihnila sprenevedajoča se razglabljanja o tem, proti komu in zakaj naj bi naše delavstvo štrajkalo, ko pa je na oblasti in odloča o vsem. Morda je lanskoletni pravi stavkovni val spodbudil našo sindikalno organizacijo, ki je v glavnem povsod, kjer je do štrajka prišlo, stala ob strani, daje prišla na dan z osnutkom stavkovnih pravil. Z njimi je posredno priznana pravica do stavke, kakšne večje in resnejše učinke pa je od njih v praksi, pri izvedbi stavke, po menju mnogih težko pričakovati.
MATJAŽ RUS, organizator rekreacije v Beti Metlika: »Ko sem prebral stavkovna pravila, se mi je porodila misel, da bi po njih izvedli vajo po vzoru gasilskih vaj ali NNNP. Organizirali bi štrajk, scenarij bi bil narejen vnaprej in vsa stvar bi potekala po stavkovnih pravilih. Prej bi imeli vaje in generalko, saj se pred javnostjo ne gre blamirati. Ta štrajk bi neposredno prenašala TV, tako bi stavkovna pravila prišla do najširših množic in bi delovala poučno. Vsa zadeva bi lahko bila hkrati seminar za poslovodne in druge organe ter družbenopolitične delavce.«
BOJAN VIPAVEC, predsednik OS ZS Črnomelj: »V sindikatih smo o takih pravilih dalj časa razmišljali, zlasti zaradi kulture dialoga z delavci. V razburjenosti se ne da pogovarjati z nekaj sto delavci, potreben je stavkovni odbor. Sindikat mora biti z delavci v dobrem in slabem, vendar to ne pomeni, da mora podpirati nemogoče zahteve. Če delavci dosledno upoštevajo pravila, do štrajka sploh ne more priti, cilj je probleme razrešiti prej. Ta pravila so v sedanjem položaju potrebna, po moje pa bi morala biti krajša in bolj preprosta.«
FRANC PAVLIN, predsednik konference sindikata Novoteks Novo mesto: »Če bodo stavkovna pravila sprejeta, jih bo naše vodstvo sindikata poskušalo upoštevati, seveda pa ne vemo, kaj bodo o tem menili ne-:i. Če
zadovoljni delavci. Če bodo v sindikat zaupali, bo marsikaj urejeno že pred napovedano stavko. T akšna stavka, kot je bila pred kratkim v naši predilnici, nima smisla, saj s popoldanska izmena za stavko niti ni vedela, stroji so pa vseeno stali. Stavkovni odbor bo v marsičem pripomogel, da delo ne bo stalo, za zahteve delavcev pa se bo borila peščica predstavnikov.«
ALOJZ ZAVRŠNIK, upokojenec iz Sevnice. »Seznanjen sem s stavkovnimi pravili in tudi prakso, s stavko v živo. Pravila bi morala imeti naslov: Odpravljanje vzrokov za morebitne štrajke. Če bi odpravili vzroke za stavke, teh preprosto ne bi bilo, pa tudi sindikata ne bi potrebovali. Navadno je tako, da preveč analizirajo, administrirajo, tudi varnostne ocene so brezpredmetne. Kako se lahko najde denar za zvišanje plač, ko delavci štrajkajo, poprej pa zatijujejo, da ga ni?«
TONE ZIDAR, predsednik OO ZS občinskih upravniti organov Trebnje: »Stavkovna pravila so potrebna, hkrati širše in bolj določeno opredeljujejo vlogo sindikata v primeru stavke. V primeru stavke je treba takoj oblikovati stavkovni odbor, ki se sporazumeva z vodstvom. T reba je namreč jasno povedati vzroke nezadovoljstva delavcev, to naj bi tudi strokovno razložili. Pri štrajku je zelo pomembno, ali ostane znotraj tovarniške ograje ali pa gredo delavci na cesto.«
RADO ORAŽEM, inženir lesarstva, član IO OO ZS v Inlesovem tozdu v Prigorici pri Ribnici: »O stavkovnih pravilih ali potrebi po takem aktu pri nas še nismo razpravljali. Za to nismo imeli časa, pa tudi potrebe ni bilo. Verjetno pravila niso potrebna, zdaj še to področje birokratiziramo, kot smo že vsa ostala. Štrajkov ne bi bilo, če bi imeli pravilen odnos do dela in če bi bili pravi ljudje na pravih mestih. Sicer mora sindikat zastopati delavce brez raznih pravil, drugače nima smisla.«
^■BP*”n*8BEL	IVAN	BRADAČ, predsednik OS ZS
^®B	Kočevje: »Stavkovna pravila so potrebna,
^B	da lahko delavec uveljavi svoje pravice, če
m	<■	po redni poti ne more do njih. Vse pravice
lta|L	,-,*%•*	|	delavcev izhajajo iz dela in rezultatov dela,
‘	delavcem naj bi jih nihče ne odtujeval. Če se
t I M lit 10 d°gaj»< sc delavcem jemljejo tudi sa-Jp	moupravne pravice, zato pa prihaja do za-
' KT	§ H	pletov in prekinitev dela, saj včasih delavci
MRHUl	le tako lahko uveljavijo svoje pravice.«
ZVONE KRŽAN, Tovarna pohištva Brežice: »Popolnoma pravilno je, da je štrajk legaliziran in daje sindikat tisti, ki ga vodi. Iz prakse vem, da v trenutkih evforije ne pomagajo nobena pravila. Ljudje niso sposobni trezne presoje, ko so stvari tako daleč. Stavkovni odbor lahko imenujemo šele potem, ko se umiijo, ne prej. Sprašujem se tudi, ali s stavkovnimi pravili ne bomo vnaprej onemogočili obstoječih organov v delovni organizaciji.«
MILAN HERAKOVIČ, delavec Petrola v Krškem: »Zaposlenim je dobrodošla vsaka nova pravica, tudi pravica do stavke. Osebno nimam s tem nikakršnih izkušenj in tudi stavkovnih pravil, ki so v razpravi, ne poznam, soglašam pa, da mora biti sindikat na strani delavcev, saj je delavska organizacija. To pomeni, da nanj lahko računajo tudi takrat, ko svojih zahtev ne morejo doseči po normalni poti in poiščejo izhod v protestni ustavitvi dela.«
Št. 6 (2009) 11. februarja 1988
Rdeča barva pomirja perutnino
Kaj ukreniti, če se pojavi kanibalizem
Medtem ko bika rdeča barva razburja in draži, pa nasprotno perutnino pomirja. S pomočjo rdeče barve se v perutninarstvu celo preprečuje kanibalizem, ali medsebojno žrtje, ki se za jato lahko kaj klavrno konča, če ničesar ne ukrenemo.
Kanibalizem se ne pojavlja le v velikih perutninarskih obratih, kjer je velika koncentracija živali, temveč tudi v manjši reji, če obstajajo razmere, ki ga izzovejo. Nevaren je predvsem premajhen in pretesen prostor, ki živalim onemogoča gibanje, kanibalizem pa lahko spodbudi tudi premočna sončna svetloba, različni zajedalci, ki razburjajo perutnino, lahko pa se začne iz same objestnosti in dolgočasja. Kokoši ali piščanci se začno kljuvati, pojavi se kri, ki izzove dodatne strasti, in živali se lahko skljujejo do smrti.
Če se kanibalizem pojavi, je treba naglo ukrepati. Poškodovane živali morajo iz jate, odpraviti pa je treba tudi vzroke, ki so napadalnost izzvali. Najbolj učinkovita je rdeča svetloba, v tem primeru agresivne živali ne morejo razlikovati krvi in se sčasoma umirijo. Ugotovljeno je tudi, da z vlakninami bogatejša krma zmanjšuje nagnjenost h kanibalizmu. V skrajnem primeru je treba živalim skrajšati kljune (de-bekiranje), kar je najbolje narediti takoj, ko so živali izvalijo (MMS).
Dosti je površnega planiranja
dolenjsko-posavskega posveta o urejanju prostora — Posegi v luči velikosti varovanih območij — Preveč podrobnosti v dolgoročnih načrtih_
V
NOVO MESTO — »Škoda je, da smo ustvarili družbeno klimo, ki pomeni, da smo kmetijci in drugi načrtovalci prostora na različnih bregovih. Prav bi bilo, da bi bili vsi približno na enem bregu, a mislim, da se sedaj ne moremo srečati.« S takšno oceno je Peter Žigante iz Krškega povzel dobršen del razprav na dolenjsko-posavskem regijskem posvetu o urejanju prostora 2. fe-bruarja v Novem mestu.
Podlaga soji bila po eni strani mnenja, da vendarle obstaja vrsta prizadevanj za izboljševanje in ohranjanje kmetijskih površin, saj, kot je dejal Miha Hrovatič, pridobimo z melioracijami nova zemljišča, če nekatera izgubimo s posegi v prostor. Z druge strani, od predstavnikov republiške zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Nelca in Kovača, je prišel ugovor, da se z usposabljanjem zemljišč ne pridobi nova zemlja, češ da se npr. močvirjene površine že sicer vo-
dijo na seznamu kmetijskih. Zato bi bilo treba pri vseh posegih na dobro zemlji po mnenju kmetijcev, ki so trdno odločeni ne spreminjati t. im. prvih območij, spoštovati strokovno podprte načrte in mnenja ustavnega sodišča o tem.
Sploh pa je treba gledati posege na varovana kmetijska zemljišča skupaj z velikostjo varovanih površin, je opozorila Silvana Mozer iz Krškega. Tam po njenem imajo tolikšne tovrstne posege
Njegove izkušnje z varozo
Franc Zagorc odpravlja to nevarno bolezen čebel s prekinitvijo zaleganja, s pripiranjem matic
SEVNICA — Predsednik sevniške-ga čebelarskega društva, upokojeni železničar Franc Zagorc, zna izjemno zanimivo pripovedovati o čebelarstvu in njegovih problemih, o katerih veliko ve. V ospredju je zdaj varoza, nevarna čebelja bolezen, zato bo za druge čebelarje koristno zvedeti, kako se on bori z njo.
»V svojih čebelnjakih na Bregu in v Loki, kjer imam od 80 do 90 panjev, sem to bolezen prvič opazil leta 1984.
O SVEČNICI
• Svečnica zelena, cvetna nedelja snežena,
• Na svečnico mušice, pozneje rokavice.
O •	*	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 230 prašičev, starih do 3 mesece, in 22 starejših. Prvih so prodali 115 po 2.000 din kilogram žive teže, drugih 7 po 1.600 din kilogram žive teže.
........-...' vS
KOREJSKA MREŽICA — Franc Zagorc si je nabavil korejske os-mukaine mrežice, ki so mnogo učinkovitejše od naših. Izdelovati naj bi jih začel sevniški obrtnik Franc Švab.
Pričakovali smo jo iz Šentjanža, v občino pa je prišla z zabukovškega konca. Najprej jo je opazil Darko Abram v Miškem vrhu, potem Matija Brinovar v Trnovcu in tako smo jo kmalu imeli vsi čebelarji. Razna navodila sem zasledil v literaturi, kako se boriti proti varozi in povzročitečjem raznih drugih bolezni. V teh krajih so priporočali dimljenje jeseni, ko ni zalege ali pa je je zelo malo. Takrat naj bi bili učinkoviti. Izkazalo pa seje, daje še to prepozno.
Treba je torej ukrepati prej! Iti sem takoj pomislil, da bi poskusil s prekinitvijo zaleganja s pripiranjem matic v ma-tičnico. Pripora matic traja 24 dni, in sicer od 2. julija do 25. julija. Za take ukrepe sem se moral odločiti, ker se je za pol zmanjšala pridelava matičnega mlečka. Čeprav smo zalego obnovili, sinova Frenk in Bojan pa sta opravila »cepljenje«, se pravi, da sta odrezala matičnike, je bil osip večji še za polovico. Ko sem ugotovil, da je varoza na pohodu, je bilo jasno, da dimljenje ne pride v poštev, ker je kostanjev med dozorel. Sploh pa ni dovoljeno dimiti, če je med v panju, tega se kar vsi po vrsti
Kmetijski
Po rezi se sadjar pozna
Po obrezovanju, tem najvažnejšem sadjarskem opravilu, se sadjar prepozna. Obrezovanje je spričevalo njegovega znanja, spretnosti in vestnosti. Z njim uravnava razmerje med rastjo in rodnostjo, z njegovo pomočjo naredi iz »gozda« sadovnjak. Brez obrezovanja bi sadno drevje razvilo visoke, goste krošnje, ki bi pozno zarodile in imele drobne, kržljave plodove.
S škarjami poseči v krošnjo je enostavno in zapleteno hkrati. Enostavno, če poznamo osnovna pravila, ki vodijo do redke, odprte in zračne drevesne krošnje, v kateri ima vsaka veja svoje mesto, zapleteno, če ne poznamo poti do tega. Kako se pri jablani izvede pravilno rez, si oglejmo iz navodil knjižice, ki so jo v Krškem izdali ob lanskem jubileju posavskega sadjarstva.
Rodno drevo, ki ga nameravamo obrezati, sije treba najprej dobro ogledati: njegovo vzgojno obliko, rastnost in zdravstveno stanje. Ce je več rodnih brstov, lahko močneje režemo, s tem pa že opravimo prvo redčenje. Začnemo pa z ogrodnimi vejami. Odvečne odrežemo ali odžagamo, nato pa začnemo obrezovati drevo od vrha navzdol. Zgornje veje morajo biti krajše od spodnjih, le tako dobi drevo stožčasto obliko.
• Izrezati je treba vse daljše poganjke, ki izraščajo iz hrbta vej, izjema so le tiste sorte, ki rodijo na koncu daljših enoletnih poganjkov (mutsu, jonadel, melrose). Če je poganjkov preveč, jih razredčimo in primemo razporedimo. Velike rane je treba zamazati s ceplino smolo. Obrezano drevo mora imeti čimveč dveletnega rodnega lesa in dovolj enoletnih, bolj položno rastočih poganjkov, ki bodo naslednje leto razvili rodne brste.
Je le mogoče, naj isto drevo obrezuje vedno isti sadjar, saj bo s tem zagotovljeno bolj sistematično delo, ki bo imelo več uspeha. Napačno je tudi, da obrezovalec skače z enega konca krošnje na drugo. To delajo zlasti nezkušeni začetniki, tako delo pa je slabo in počasno. Mlade jablane, ki še n£? zarodile, tako in tako sme obrezati le strokovnjak, ki pozna vzgojne oblike m ve, kako odločilen je razpored ogrodnih vej.
držimo. Če se povrnem k ukrepu — po 24 dneh smo dvakrat zadimili v roku petih dni. Prvo dimljenje je uničilo večino varoze, drugo pa le še nekaj. Na panj je ostalo od poginulih 0 do 11 trdoživih žuželk, ki dobesedno pijejo kri čebelam. Matice smo spustili iz matič-nic iz čez 2 dni so začele zalegati v čisto okolje, brez varoze. Enkrat je treba dimiti še pozno jeseni in enkrat pozimi za kontrolo. Januarja letos sem ugotovil, da so panji čisti. Seveda bo treba postopke vedno ponavljati, ker se čebele na paši pač družijo z že obolelimi je povedal Zagorc, ki je tudi predsednik sveta posavskih čcbelariev.
P. PERC
Novo
rojstvo
lindana
Lindan — gameksan je učinkovit, a mnogo manj strupen
Za vsem dobro znanim pripravkom DDT, ki ga je v začetku druge svetovne vojne švicarska tvrdka Geigy izdelala za boj proti suknar-skemu molju, še posebej pa se je obnesel v spopadu z malarijo, je bil HCH (heksaklorcikloheksan) drugi veliki izum. Ne za DDT ne za HCH tedaj ni bilo važno, da sta nevarna za naravo, pomembnejše je bilo, da sta huda živčna in želodčna strupa za žuželke in da sta s svojo učinkovitostjo presegala vse dotedanje insekticide. Na tržišču se je pojavila cela vrsta izdelkov, ki so postali pojem zaščitnih sredstev in ki s svojimi trgovskimi imeni še vedno živijo med našimi ljudmi, čeprav so že zdavnaj prepovedani in jih ni več (pantakan, pepein, lindan).
Toda izdelovalci, ki so s temi ekološko tako nevarnimi izdelki svoj čas naredili velik trgovski posel, se ne dajo. Francoska firma Rhone-Poulenc Agrochimie sporoča strokovni javnosti, da njen 99,5-odstotni gama izomer HCH še zdaleč ni tako strupen in ne ogroža okolja tako kot nekdanji HCH pripravki, ima pa vse odlične insekti-cidne učinke. Izdelek se imenuje lindan — gameksan in je učinkovit že v majhnih odmerkih, od 300 g do 1,5 kg na hektar. Je zelo obstojen, vendar se biološko razkraja. Rastline ga ne vsrkajo in ne uničuje mikroorganizmov. Človek in žival ga zlahka izločata, dokazano pa je, da pripravek ni ne mutagen ne kancerogen. Največja njegova slabost je v tem, daje strupen za čebele. Izdelovalec ga seveda toplo priporoča.
M. L.
tudi zaradi "90-odstotnega varovanja zemlje, tudi nižjih kategorij. Sicer je več razpravljalcev še ugotovilo, da je kmetijstvo v družbeno neenakopravnem položaju. Dovoljuje ga dejstvo, da se da varstvo rodovitne zemlje izpeljati le ob primerno visoki ceni zemlje. Vendar po Kovačevem mnenju porabniki kmetijskih zemljišč še ne plačujejo toliko, da bi kmetijstvo s tem denarjem lahko pridobivalo nove površine.
Mnogi so zavrnili mnenja o krivdi občin za krčenje rodovitne zemlje, češ da niso sami odgovorni za posege, kijih z nekaterimi infrastrukturnimi objekti širšega pomena povzročijo načrtovalci zunaj občine. Precej očitkov je bilo namenjenih sedanjemu prezapletenemu sistemu prostorskega urejanja, kije zlasti po mnenju Angelce Legan preobremenjen z nepotrebnimi podrobnostmi, posebej glede sestave celovitih družbenih planov.
Udeleženci niso zanikali, da v regiji urejanje prostora ni bilo. Spraševali so se o resnični vlogi stroke v načrtovanju, opozarjali na njen slab informacijski sistem in na njeno doslej že izkazano pokornost dnevni politiki in na splošno pomanjkanje znanja o integralnem planiranju. To upočasnjuje delo, kar bi se utegnilo med drugim maščevati v novomeški občini. Tukaj bi šla nova av-
• Organizacije združenega dela so v svojih načrtih dosti prožne. Če ne bomo njihovega razvoja načrtovali mi, bo to delal kdo iz drugih območij države. Zato je treba kljub organizacijskim problemom razkriti nesposobne načrtovalce, še posebej zato, ker je v načrtovanju več površnosti kot navzkrižnih interesov, je menil Igor Umek iz republiškega zavoda za družbeno planiranje.
tomobilska cesta, okrog katere je zdaj vrsta nejasnosti, zaradi česar morda ne bo zadosti časa za dovolj dobre občinske prostorske načrte.
M. LUZAR
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Tudi na ponedeljkovi tržnici je bilo moč kupit regrat, in sicer kilo za 500 din. Toliko je stal tudi motovilec, medtem ko je stal kilogram solate 1.600 in radiča 3.000 din. Od pekočih stvari je bil spet najdražji česen (6.000 in 8.000 din), čebula je stala 1.000, redkev 600 in hren 3.000 din. Semenski čebulček so prodajali po 2.000 din. Na stojnicah so imeli nekaj domačih ocvirkov po 4.000 din, precej skute po 2.500 do 2.600 din in sira v kolačih po 5.000 din. Kilogram Zfižola je stal 2.000 din. Posamezno jajce je stalo 150 do 160 din, lonček smetane 1.500 do 1.700 din. Spet je bilo cvetja. Nageljni so stali 400, telohovi šopki pa 300 in 500 din. Tržnica je bila dobro založena z oblačili, suho robo in s kovaškimi izdelki.
CEKRLJE: V NEDELJO ZBOR
CERKLJE — V nedeljo, 14. februarja, bo ob 9. uri v prostorih osnovne šole občni zbor cerkljanske podružnice vinogradniškega društva. Po strokovnem predavanju Tita Doberška bodo udeleženci izvolili novo vodstvo podružnice ter se dogovorili o prihodnjem delu. Doslej je podružnica izvedla več koristnih akcij ter uspešno sodelovala s Slovinom iz Brežic, za kar se mu tudi ob tej priložnosti javno zahvaljuje. Vabljeni na občni zbor!
A. R.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja- Tit Dobersek
Trsni izbor
Namen vsakega trsnega izbora je, da vinogradnikom svetuje, katere sorte naj sadijo, saj je to temelj naprednega vinogradništva, je leta 1935 napisal takratni načelnik kmetijskega odelka banske uprave inž. Josip Zidanšek. Tako je tudi trsni izbor, izdan konec leta 1987 (Ur. 1. SRS št. 48/87) — o njem sem pisal 4. februarja — napisan tako, da v glavnem našteva sorte, ki naj jih vinogradniki sadijo v posameznih vinorodnih okoliših.
Enoten vinorodni predel
V tej informaciji, povzeti iz 4. člena sedanjega trsnega izbora (Ur. 1. SRS št. 48/87), ki dopolnjuje 25. čl. prejšnjega trsnega izbora (Ur. 1. SRS št. 16/74 in 18/77), nameravam vinogradnike obvestiti za območje, kjer je razširjen Dolenjski list, to je jugovzhodno vinorodno območje (uradno še vedno posavski rajon), ki zajema poleg šmarsko-virštajnskega okoliša zlasti bizelj-sko-sremiški, dolenjski in belokranjski vinorodni okoliš, to je predel od obronkov pogoija Orlice, Bohoija, Posavja, Dolenjskega gričevja, obronkov Goijancev do obširnih gozdov Kočevskega Roga. To je v bistvu enoten vinorodni predel, saj med posameznimi vinogradniškimi legami ni bistvenih razlik. V 43-letnem delovanju na tem območju sem zlasti vinske gorice celotnega jugovzhodnega vinorodnega predela razmeroma dobro spoznal, zato me nihče ne more prepričati, da sorte, ki naj jih vinogradniki gojijo v bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu, ne bi uspevale v dolenjskem ali belokranjskem vinorodnem okolišu in obratno. Zato vinogradniki tega območja z vso upravičenostjo sadijo sorte, ki so v novem trsnem izboru naštete v 4. členu, in
to brez nepotrebne delitve na posamezne vinorodne okoliše ter na priporočene in dovoljene sorte. Tudi trsničarji tega območja morajo cepiti vse vinske sorte, kijih navaja 4. člen novega trsnega izbora.
Z ozirom na to, da podružnice društva vinogradnikov leto za letom obiskujejo tudi druge vinorodne predele Slovenije in jih zato zanima, katere sorte trt gojijo tam, bom pri posameznih sortah zapisal še vinorodni okoliš po trsnem izboru in sicer po štev. okolišev, kot je bilo objavljeno v zadnjem Dolenjskem listu, ker bi pisanje celega imena okoliša pri vsaki sorti zaradi ponavljanja vzelo preveč prostora.
Prednost imajo sorte za bela vina
Na celotnem jugovzhodnem vinorodnem območju so pred vojno prevladovale sorte za bela vina. To velja zlasti za šmarsko-virštajnski, sedanji bizeljsko-sremiški in belokranjski vinorodni okoliš, kjer je bilo 60 do 70% sort za bela vina in le 30 do največ 40% sort za rdeča vina. Ce sedanji dolenjski vinorodni okoliš razdelimo na dva podokoliša, to je na prejšnji krško-kostanjeviški in novomeško-mokronoški, so le v krško-kostanjeviškem predelu prevladovale sorte za rdeča vina tipa cviček, v novomeško-mokro-noškem pa sorte za bela vina, in sicer je bilo približno 60% sort za bela in 40% sort za rdeča vina.
Porabniki vina v zadnjem času ponovno bolj pijejo bela vina kot rdeča, tako da rdeča ostajajo v kleteh vinogradnikov. Ta preobrat na vinskem trgu vinogradniki morajo upoštevati, saj navadno traja dalj časa. Tudi novi trsni izbor je stari trsni izbor za naše območje znatno dopolnil s sortami za kakovostna bela vina. Več o njih prihodnjič.
T. DOBERSEK
S
I
>
I
N
I
S
>
I
S
I
N
X
S
I
S
I
N
I
S
I
S
\
I
N
I
S
I
V
I
N
>
I
V
I
S
J
VINOGRADNIKOM
IZPLAČUJEJO
GROZDJE
BREŽICE — Pri Slovinu so 2. fe-bruaija začeli izplačevati kmetom drugo akontacijo, s katero bodo v ce-. loti plačali prevzemno ceno grozdja glede na kakovost. Denar nakazujejo vsem članom temeljnih organizacij kooperantov na Bizeljskem in na Plešivici. Končni obračun bodo napravili šele takrat, ko bodo prodali vino. To velja za oba letnika, za 1986 in za 1987.
ODKRILI PTIČJO TUBERKULOZO
KOČEVJE — Pri nekem zasebnem rejcu kokoši so te dni odkrili, da imajo kokoši tuberkulozo. Zdaj ugotavljajo, katere kokoši so okužene, da jih bodo pobili, saj se tuberkuloza s kokoši lahko prenese na prašiče, govedo in celo na ljudi. Zaradi take, ptičje tuberkuloze je lani na prašičji farmi v Ihanu izbruhnila tuberkuloza med prašiči in jih je veliko poginilo.
• Ako na svečnicojug drži, bo še huda zima.
• Bolje na svečana videti na pol-|	ju	volka,	kakor	v	srajci	moža.
Inž. M. L.
k
s
Za povrh pride še divjad
Franc Rojc vseeno še kmetuje — Mleko vsaj po 500 din
ŽUŽEMBERK — Franc Rojc iz Žužemberka za zdaj ne namerava vlagati sredstev za povečanje zmogljivosti svojega hleva, ker kot številni drugi kmetje meni, daje ža delo premalo plačan. »Zdaj redimo devet krav molznic. Za tak stalež sem dobil na vsako kravo 20 starih milijonov, pa mi je zdaj žal, da sem šel v to povečanje števila krav. Ne splača sejih rediti, ker če preračunaš, je vse dražje kot mleko. Pravijo, da bodo plačevali liter mleka skupaj s premijo okrog 400 din, ampak odkupna cena mleka bi morala biti vsaj 500 din, s tem da druge ne bi šle navzgor. Kaže, daje s kavo drugače: podražila se je več, kot je bil predlog, pa nihče nič ne reče. Mleko se ne bi moglo tako podražiti. — Saj vem, daje v tej draginji težko za delavce, ki to kupujejo, ampak je težko tudi za kmete, ki pridelujemo. Zato nekateri opuščajo kmetovanje in gredo v tovarne. Pri nas ne bi shajali, če ne bi bila žena zaposlena,« ravi Rojc, kooperant žužemberške metijske zadruge.
Skupaj z njim delajo na okrog 15 hektarov veliki kmetiji, katere polovica je gozd, po službi vsi v družini. Kako bo naprej, Franc še ne ve, žal bi mu bilo le, če bi krizni časi si-
E
na odvrnili od zemlje. V poslopje in stroje so Rojčevi doslej vložili ve-
Franc Rojc : »Bojijo se bogatih kmetov, a če bo kmet bogat, bo bogata država.«
liko svojega, a tudi družbenega denarja. »Ža hlev smo dobili zadružno posojilo. Nepovratnih sredstev nisem imel niti pare,« se Rojc spomni začetkov. Denar, tak in drugačen, je očitno dobro naložil, o čemer priča urejena kmetija s precej stroji. Kupil jih je večinoma sam, si-lokombajn pa imata dva skupaj. Večja strojna skupnost se po Rojče-vem mnenju obnese ali pa tudi ne, saj se znajo zadeve zaplesti npr. pri popravilih strojev.
Rojčeva kmetija je uradno zaščitena pred razparceliranjem, a je ' skupaj z drugimi tamkajšnjimi v nemilosti divjadi. Zoper nadlogo so z nabavo električnih pastirjev nastopili tudi lovci, vendar Franc še zmeraj pravi: »Se zgodi, da zaradi divjih prašičev kmet nima kaj silirati. Srne naj bi že bile, prašiče pa bi lahko uničili.«
M. LUZAR
____________________________ y
IZ NKŠIH OBČIN
Razpored letošnjih proslav
Republiško napotilo
NOVO MESTO — Na republiški konferenci SZDL so predlagali, da bi v Sloveniji letos počastili naslednje jubileje: 50-letnico seje začasnega vodstva CK KPJ na Lisci, 90-letnico rojstva Louisa Adamiča, 70-letnico kraljevine SHS, 120-letnico prvega slovenskega tabora, 40-lctnico 5. kongresa KPJ in 40-letnico izgradnje avtoceste Bratstva in enotnosti. Tudi letos naj bi bilo, zaradi znanih težav, praznovanje jubilejev karseda skromno, sredstva naj organizatorji porabijo le za takšna obeležja, ki bodo trajne vrednosti.
V novomeški občini bodo kot vsako leto tradicionalne proslave ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, 27. aprila bodo podelili priznanja OF; ta dan bo na Trški gori odkritje spominskega obeležja 1. dolenjskemu partizanskemu bataljonu v spomin na prvi dolenjski partizanski miting, ki je bil pri cerkvi 19. marca 1942. Tradicionalno srečanje ob 1. maju bo tudi letos na Javorovici.
• Osrednja prireditev letos v novomeški občini bo 18. junija, najverjetneje v Ragovem logu. Z njo bodo počastili 45-letnico ustanovitve 15. divizije ter 12. in 15. brigade. Na tej prireditvi, ki bo posvečena tudi 45-letnici prve osvoboditve Novega mesta in obletnici Avnoja, bodo prvič izvajali himno 15. divizije.
Pripravljajo tudi razstavo slik Borisa Kobeta Po poteh Gubčevcev in druge spremljajoče prireditve. Ob Dnevu borca bo 4. julija osrednja proslava v Gabrju, 15. septembra pa bo v Dolenjskih Toplicah zbor 8. brigade Frana Levstika ob 45-letnici ustanovitve. Odkritje spomenika žrtvam fašističnega nasilja pripravljajo 8. septembra na Rabu in se ga bo udeležila precejšnja skupina tudi iz novomeške občine. V Novem mestu bodo 17. oktobra praznovali 45-letnico ustanovitve Antifašistične ženske zveze.	J.	P.
MAŠKARADA
NOVO MESTO — Društvo prijateljev mladine Center pripravlja skupaj z občinsko Zvezo prijateljev mladine za pustni torek, 16. februarja, tradicionalno pustno maškarado s sprevodom za vse predšolske in šolske otroke. Pustno rajanje se bo pričelo pred osnovno šolo na Grmu, kjer bo ob 15.30 odhod sprevoda vseh maškar v spremstvu gasilske godbe in mažoretk SŠPTZU Boris Kidrič. Sprevod, v katerem bo po pričakovanju več kot tisoč našemljenih otrok, se bo potem za nekaj minut ustavil pred rotovžem na Glavnem trgu, končal pa v Športni dvorani, kjer bo pustno rajanje ob glasbi znanega ansambla Avtomobili in Marjana Turka iz ansambla Cof. Program bosta vodila Slavko Podboj in Majda Kušer. Zaradi povorke bo med
15.30	in 16. uro delna zapora prometa po Trdinovi cesti, Kandijskem mostu in Cesti komandanta Staneta.
Ne dajo se sušnim letom
ŠENTJERNEJ — Kolikor bo obveljalo splošno pravno načelo, da je treba pogodbe spoštovati, toliko bodo v štenjernejski krajevni skupnosti izboljšali telefonsko omrežje. »Z novomeško PTT smo sklenili pogodbo za razširitev centrale za dodatnih 600 številk in za povečanje zmogljivosti zvez z Novim mestom. Centralo naj bi pošta vgradila do konca maja,« pravi tajnik KS Šentjernej Jože Bregar. Tako peljejo naprej akcijo »Telefon v vsako vas!. »Doslej smo zgradili novo stavbo za telefonsko centralo in končali napeljavo najprej v vzhodnem delu krajevne skupnosti. V letih 1985 in 1986 je tako dobilo številke okrog 350 naročnikov. Z deli smo začeli v zahodnem in severnem delu, po pogodbi bomo zdaj napeljevali (udi v nekaj vasi sosednje škocjanske KS. Končni dosežek akcije naj bi bil, da bi imela pri nas vsaka tretja hiša telefon,« ocenjuje Bregar.
Ena glavnih lanskih investicij jim je bilo asfaltiranje ceste proti Gor. Stari vasi v sodelovanju z Oreho-včani. Z izjemo odseka regionalke proti Zameškemu, za katero so imeli na voljo tudi vsaj malo sisovskega denarja, so se po tajnikovih besedah občani rešili makadama na skupaj 9 km krajevnih cest, kolikor sojih asfaltirali lani, največ z lastnim prispevkom. Neko prednost so pri tem vendarle imeli pred drugimi: peskokop Cerov log, kjer imajo določene količine peska zastonj. Pri cestah omenja Bregar še širitev z gradnjo pločnika v smeri iz Šentjerneja proti Dol. Brezovici. Hkrati s tem so na tem odseku še zasvetile luči javne razsvetljave. To se je zgodilo tudi v Dol. Vrhpolju, povsod pa je šlo za soudeležbo KS in krajanov z območja, ki je dobilo »javno«. «Od predračuna prispeva-
Jože Bregar
jo občani 40 odst., za drug denar in organizacijo pa poskrbi krajevna skupnost,« pravi tajnik KS.
Z omenjenimi akcijami bodo nadaljevali, s tem da jih čakajo nove naloge, in sicer zaradi zavezanosti vodilu, da zaradi ene velike investicije krajevna skupnost ne sme dajati druge ob stran. Da bi se na podlagi urejenih občinskih prostorskih planov lahko prav kmalu dokopali do veljavnih krajevnih zazidalnih načrtov, tega v vse bolj industrijskem mestu sredi rodovitnega Šentjernejskega polja ne zatrjujejo odločno. Pač pa si to upajo za vodovod. »Letos moramo narediti vse za boljšo preskrbo z vodo ne le v Šentjerneju, ampak tudi drugod,« se nekako zavezuje tajnik KS Šentjernej.
M. LUZAR
IZ NKŠIH OBČIN
C
Nezanimive so drage lokacije
Sklad stavbnih zemljišč ima »na zalogi« lokacije za bloke, hiše in obrtne delavnice — Največ v Novem mestu — Slaba prodaja (pre)dragih lokacij_______________________
NOVO MESTO — Novomeški občinski sklad stavbnih zemljišč, katerega naloga je pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, lani ni mogel v celoti uresničiti sprva zastavljenega programa. Razlogov za to je bilo več. Predvsem je sklad razpolagal le s 67 odstotki načrtovanega denarja, kar je pomenilo nekaj manj kot 703 milijone dinarjev. Razlog je tudi še vedno prepočasna izdelava in sprejemanje zazidalnih načrtov. Slabo pa je tekla tudi prodaja lokacij za individualne hiše in obrtne delavnice, kar pa glede na njihove visoke cene, neugodne posojilne pogoje in vse nižji standard niti ne čudi.
Po prvotnem načrtu naj bi sklad pridobil/V daižbcno lastnino kar 57 hektarov zemijišč, ki bi jih uredil v lokacije za gradnjo. Dejansko je bilo odkupljenih le 27 hektarov, za to pa je bilo porabljenih nekaj manj kot 265 milijonov dinarjev. Odkupovali so le zemljišča, za katera so bili sprejeti predpisani odloki in prostorski izvedbeni akti ali ki sojih lastniki sami
• Letošnji plan sklada stavbnih zemljišč predvideva pridobiti v družbeno lastnino za kasnejšo pozidavo 23 hektarov zemljišč, za kar naj bi šlo 406,6 milijona dinarjev od 1,192 milijarde, kolikor naj bi se letos nateklo v blagajno sklada. Za urejanje in komunalno opremljanje pa naj bi šlo 686 milijonov. Na novo naj bi letos pripravili za oddajo le 36 lokacij, od tega 16 za obrat na Cikavi. Oddati nameravajo 125 lokacij v raznih krajih (za blok v Šentjerneju in na Otočcu, za zasebne hiše največ v Novem mestu, Stranski vasi in na Otočcu), ob koncu leta pa bodo razpolagali še s 446 lokacijami, od tega 323 za stanovanja v blokih, 115 za zasebne hiše, 6 za obrtne delavnice in 2 za trgovino.
ponudili v odkup. Odkupljena so bila zemljišča za gradnjo družbenih stanovanj v blokih v soseski Mrzla dolina v Novem mestu in v Šentjerneju, v Dolenjskih Toplicah in Straži pa ne. Za gradnjo individualnih hiš so odkupili zemljišča v Mrzli dolini, na Otočcu, v Žužemberku, na Selih pri Dolenjskih Toplicahv delno v Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju - in Mirni peči, za gradnjo obrtnih delavnic pa na Cikavi, v Mrzli dolini in na Selih pri Dolenjskih Toplicah. Zadovoljivo so tudi zagotavljali zemljišča za potrebe ozdov.
PUSTNI PLES
NOVO MESTO — V torek, 16. februarja, bo v novomeški športni dvorani pod Marofom srednješolski pustni ples. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 18. uri, bo nastopila novogoriška glasbena skupina Avtomobili. Ples organizira OK ZSMS Novo mesto.
Preveč otrok ali premalo denarja
Zaradi pomanjkanja denarja za otroško varstvo v metliški vrtec ne morejo sprejeti več kot 30 otrok — Največ jih čaka za jasli__
METLIKA — V metliškem vrtcu, edinem v tej belokranjski občini, imajo okoli 30 prošenj za sprejem otrok in kaj malo možnosti je, da bi te otroke v kratkem lahko sprejeli. Že sedaj je v vrtcu 25 več otrok, kot dovoljujejo normativi, skupaj jih je 209. »Vsako leto spomladi je povečano zanimanje za sprejem otrok v vrtec, tako kot letos pa še ni bilo,« pravi direktorica vrtca Branka Hauptman.
Od teh 30 prošenj jih je največ za jasli, kjer je že sedaj 10 otrok več, kot dovoljujejo normativi, prošnje pa še kar prihajajo. »Mi bi radi sprejeli vse otroke, tako bi lahko zaposlili tudi vse vzgojiteljice, ki sedaj delajo kot varuhinje. Ni problem kader, tudi prostor bi nekako usposobili, a interesna skupnost otroškega varstva ne more zagotoviti dodatnega denarja,« je povedala Haupt-manova. Metliška stanovanjska skupnost je bila do poletja pripravljena vrtcu odstopiti garsonjero v novem bloku v Kidričevem naselju, kamor bi preselili malo šolo in tako v vrtcu dobili prostor za še en oddelek jasli, vendar je vse skupaj padlo v vodo zaradi tega, ker skupnost nima denarja.
»V letošnjem letu bo za dejavnost vrtca realno 5 milijonov dinarjev manj denarja kot lani,« pravi tajnik interesne skupnosti otroškega varstva Bojan Valenčič. »Prispevne stopnje zaradi zakon-
skih omejitev ne moremo povečati, znotraj interesnih skupnosti pa tudi ne moremo nikomur dati manj, saj vsem interesnim skupnostim primanjkuje denarja. T udi če bi se samoupravno dogovorili za višjo prispevno stopnjo, bi nam SDK ta denar blokirala.«
Seveda se starši, ki ne morejo svojih otrok dati v vrtec, razburjajo in pritožujejo. »S tistimi starši, ki imajo otroka v vrtcu, pa bi si do poletja lahko varstvo uredili kako drugače, se skušamo dogovoriti, da bi za ta čas otroka vzeli iz vrtca in tako naredili prostor za tiste, ki so najbolj potrebni varstva v vrtcu.« Prav tako so v vrtcu pripravljeni pomagati z nasveti in še kako drugače ženskam, ki bi bile pripravljene sprejeti otroke v varstvo. Vsa zadeva pa se bo umirila šele poleti, ko se začno dopusti, jeseni, z novim šolskim letom, pa bo iz vrtca šlo v 1. razred okoli 50 otrok. »Upamo, da bomo septembra lahko v
V komunalno opremljanje lokacij je sklad lani vložil dobrih 218 milijonov dinarjev. Na novo je bilo pripravljenih za oddajo 89 lokacij, od tega 86 za gradnjo individualnih hiš seveda v strnjenih soseskah, 3 pa za obrtne delavnice. Skupaj so imeli lani na voljo za oddajo 656 lokacij, od tega 465 za stanovanja v blokih, 172 za zasebne hiše, 17 za obrtne delavnice in 2 za trgovino. Oddali so vsega 114 lokacij, in sicer 78 za blok v Novem
mestu v soseski Irča vas — Brod in 34 za individualne hiše. Največ lokacij, 15, so oddali v Novem mestu na Re-grških košenicah, sledi Stranska vas z 8 in Otočec s 4 oddanimi lokacijami. V Novem mestu, a žal ne enakomerno tudi po vsej občini, je torej že pripravljenih za gradnjo stanovanj v blokih več zemljišč, kot je plan stanovanjske skupnosti za vse obdobje 1986—1990. V Novem mestu so stalno na voljo tudi lokacije za gradnjo individualnih hiš, v drugih krajih pa le občasno, in še to le za krajane, ki tam živijo ali delajo. Zaradi visokih cen in slabih posojilnih pogojev pa, kot rečeno, za te lokacije ni predvidenega zanimanja. Neorganizirana gradnja pa je v težavah, saj je dajanje lokacijskih dovoljenj praktično zaustavljeno.
Z. L.-D.
ZEMLJIŠČE ZA VEŽICO JE
ŠENTJERNEJ — Kot pričakujejo, bi lahko v Šentjerneju še letos pričeli graditi mrliško vežico. Gradnja objekta je odvisna od širitve pokopališča, ta pa je bila negotova, dokler ni bilo na voljo dodatnega zemljišča. Po dolgotrajnih zapletih okrog nakupa parcele je KS Šentjernej od župnišča zemljišče le lahko kupila in se zdaj že dogovarja za izdelavo projekta. Pomanjkanje mrliške vežice čutijo v kraju kot enega glavnih problemov.
URŠENČANI ZAGRIZLI V HRIB — Novih 500 m asfalta bo velika pridobitev za lastnike hiš, zidanic in parcel. Polje treba precej razširiti, zato ne gre brez težav, takšnih ali drugačnih. Dober zgled je dala Marija Rebršek, pravijo udeleženci sobotne akcije, ki je za pot žrtvovala celo vrsto trtja. (Foto: T. Jakše)
Vreme priganja k delu
Na Uršnih selih dobili telefon, čakajo pa še vodovod, razsvetljava, ceste — Krajani ne čakajo
URŠNA SELA — Ugodno vreme ne da miru pridnim krajanom Uršnih sel, ki so se, kot kaže, zarotili, da bodo na vsak način potegnili svojo krajevno skupnost iz objema nerazvitosti. Pred kratkim je v kraju zazvonilo 68 novih telefonov. Za napeljavo so sami prispevali znaten delež v denarju in delu. Že kujejo nove načrte: čaka jih vodovod, asfaltiranje cest, javna razsvetljava in javna telefonska govorilnica pred pošto.
Predsednica krajevne skupnosti Tina
vrtec sprejeli vse otroke, vendar morajo starši prošnje poslati najkasneje do konca junija, kajti otroke bomo sprejemali samo v začetku septembra, med šolskim letom pa ne več,« pravi Hauptmanova.
A. BARTELJ
GNEČA V VRTCU — Že sedaj je v metliškem vrtcu 25 otrok več kot dovoljujejo normativi, na sprejem čaka še kakih 30 otrok, prošnje pa še kar prihajajo. Ker otroško varstvo nima denarja, je možnosti zelo malo. (Foto: A. B.)
Kabelska TV v metliški občini?
Začetek akcije
METLIKA — Pred časom so se trije Metličani, Slobodan Udovičič, Jože Matekovič in Juš Mihelčič, začeli ukvarjati z mislijo, da bi Metlika dobila kabelsko televizijo. Ti trije so postali tudi ožji iniciativni odbor za napeljavo kabelske TV. Ko so o vsej zadevi začeli govoriti tudi v okviru SZDL, so bili mnenja, da bi bila akcija za napeljavo kabelske TV samo za krajevno skupnost Metlika preozka in da kaže zadevo razširiti na celo občino. Za to pa je treba ustanoviti iniciativne odbore tudi po ostalih krajevnih skupnostih. O tem je tekla beseda prejšnji teden na sestanku s predsedniki krajevnih konference SZDL in osnovnih organizacij sindikata.
Dogovorjeno je, da bo metliški iniciativni odbor najprej opravil anketo o zanimanju za napeljavo kabelske TV za celo občino, za katere zemeljske in satelitske programe so ljudje zaiteresirani, če je zanimanje za lastni občinski kanal itd. Prednost pri napeljavi kabelske TV je, da prav sedaj teče akcija za razširitev telefonskega omrežja v celi občini, in tako bi lahko telefonski in televizijski kabel polagali hkrati, s čimer bi se stroški razpeljave precej zmanjšali.
Kljub temu pa kabelska televizija ne bi bila poceni. Vsa zadeva z raz-peljavo do hišnega priključka bi naročnika stala okoli 700 švicarskih frankov, seveda plačljivo v dinarjih. Ceno v trdi valuti navajajo zaradi tega, da ostane fiksna, kar v dinarjih zaradi naše skokovite in nepredvidljive inflacije ni možno.
Kaplar-Volk pravi, da bo to kar velik zalogaj, ki ga nikakor ne bo moč uresničiti s krajevnim samoprispevkom, od katerega zbirajo dva odstotka za lastne potrebe. Na zboru krajanov so se odločili, da bodo najprej vsa razpoložljiva sredstva namenili za vodovod, ki bi ga po pridobitvi dokumentacije začeli graditi kar sami, saj je, kot kaže, kljub pripombam izpadel iz letošnjega občinskega plana. Če pa bi jim to ne uspelo, bodo uredili vsaj javno razsvetljavo in telefonsko govorilnico.
Kdaj se bodo lotili približno 1500 metrov ceste od Uršnih sel do Lažje tudi še odvisno od občinskih planov, poseben gradbeni odbor pa se je lotil gradnje poti med hišami in zidanicami v Ljubnu in dela lepo napredujejo. Predsednik gradbenega odbora Anton Klobčar pravi, da bodo razširili, utrdili in asfaltirali približno 500 m poti. Ker je teren težaven, je ogromno ročnega dela. Do sedaj, brez sobotne in nedeljske delovne akcije, so opravili že 665 ur prostovoljnega dela. Predračun za pripravo tampona in asfaltiranje znaša 16 milijonov dinarjev, zaradi težavnosti terena pa bo končni račun vsekakor precej višji. Štiri milijone bo prispevala krajevna skupnost, precejšen del bodo prispevali lastniki hiš, zidanic in parcel sami, upajo pa, da se bo dalo izvrtati denar še kje, saj bi tako akcijo morala podpreti tudi širša družba. Na poti, ki jo sedaj razširjajo in modernizirajo, prej niti plužiti ni bilo moč, sedaj pa bo omogočen dostop tudi gradbenim in kmetijskim strojem, kar bo gotovo pospešilo posodabljanje vinogradništva v tem delu Ljubna.
T. JAKŠE
DEŽURNE PRODAJALNE
V soboto, 13. februarja, bodo odprte do 19. ure naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Market Ragovska
• v Šentjerneju: Market Dolenjka
• v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
• v Žužemberku: Mercator KZ
• v Straži: Market Dolenjka
Ker je sobota delovna, bodo ostale prodajalne živil odprte do 15. ure.
Novomeška kronika
ODMEV — V nekem časniku, ki izjaja bliže Beogradu kot Ljubljani, je bilo te dni moč prebrati, daje ljubljanski sejem mode sicer koristna, uspešna in osvežujoča prireditev, nekoliko narobe je samo, da vse nagrade pobero Slovenci. Iz malega Novega mesta da sta bila kar dva nagrajenca: Labod in Novoteks. Zanimiva filozofija. Medtem pa svet že več kot sto let prav nič ne moti, da so najbolj modne države nenehoma Francija, Italija in Anglija, mesta mode pa Pariz, Rim in London. S tem seveda še zdaleč nočemo trditi, daje Novo mesto jugoslovanski Pariz, gotovo pa je res, da dekleta in fantje v Labodu in Novo-teksu trdo delajo.
SMETI — Občanu iz Adamičeve ulice že tretji teden zapored niso odpeljali smeti. Možak ima 83 let, vendarle mu je le pošlo potrpljenje, poklical je Komunalo in zvedel je, da mora zadevne težave sporočati pred šesto uro zjutraj. Tudi to je storil, saj ga daje nespečnost. Oglasila se je precej vodilna oseba in sporočila, da si bo zadevo ogledala na kraju samem. Prišel ni nihče. Smeti zdaj pri omenjeni hiši odvažajo kar sami in polni nestrpnega pričakovanja čakajo račun za odvoz smeti. Pravijo, da ga ne bodo plačali, če bo treba, bodo šli tudi v tožbo. Ljudem je pač dovolj, da jih nenehno kdo vleče za nos in j....
Ena gospa je rekla, da novomeška javna razsvetljava sveti globoko v vse daljši beli dan. V nič gre na tisoče vatov, hkrati pa imamo v našem mestu vse več ljudi, ki komaj zmorejo za elektriko.
V času od 28. januarja do 3. februarja v novomeški porodnišnici rodile: Blažcnka Berus iz Birčne vasi — Mojco, Cvetka Zoretič iz Dol. Vrhpolja — Simono, Nada Lekše iz Vel. Podloga — Bojana, Polona Gregorčič iz Gorenje vasi — Rebeko, Marija Vavter iz Vel. Gabra — Tomaža, Gordana Tasič iz Boginje vasi — Valentino, Milena Mlakar z Bučke — Sandija, Frančiška Živoder iz Velike vasi
— Matejo, Marjeta Pleskovič z Dol. Kamene — Miha, Katarina Željko s Sel
iri Semiču — Silvijo, Rozalija Per iz Imar. T oplic — Boštjana, Majda Škoflja-nec iz Leskovca — Natalijo, Danica Tka-lčec iz Stranske vasi — Šimona, Marija Grčman iz Mačjega dola — Francija, Ivica Škoda iz Šentruperta — Barbaro, Irena Lamut iz Meniške vasi — Marka, Helena Povšič iz Češnjic — Alojza, Marija Hočevar iz Krmelja — Blažko, Cvetka Kočijaž iz Prečne — Leo, Biljana Draškovič iz Prečne — Tomislava, Marija Vidic iz Bele cerkve — Kristino, Olga Plut iz Cerovca
— Tonija, Janja Jakše z Uršnih sel — Barbaro, Dragica Barbič iz Dolenjskih Toplic — Andreja, Darja Zupan iz Vel. Loke — Valentina, Željka Janjac iz Metlike — Saša, Marica Ivičič iz Zakanjske-ga sela — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Marija Jerman z Broda 66 — Majo, Irena Strniša s Kurirske poti 11 — Aljo, Radmila Durdevič iz Žabje vasi — Cvijeta, Durda Kusič z Zagrebške ceste 16 — Miroslava, Marija Može iz Šegova ul. 8 — Moniko, Sabina Mohorko z Belokranjske ceste 38 — Nastjo, Irena Koligar z Drejčetove poti 11 — Anito.
Čestitamo!
Sprehod po Metliki
SESTANKA ZA LETOŠNJO VIN-1 SKO VIGRED, ki naj bi bila maja, še ni bilo. Slišati pa je različne komentarje, od tega, da prireditev Metliki ni potrebna, do tega, da bi bila velika škoda, če Vinske vigredi letos ne bi bilo. Odločitev bo verjetno padla te dni. V naši rubriki navijamo za to prireditev.
V BETI SO UVEDLI REGISTRIRNE URE za prihod na delo in odhod z njega.
Z njimi hočejo doseči več discipline, manj neupravičenih pohajkovanj med delovnim časom po zasebnih opravkih ali po gostilnah. Med zaposlenimi pa kroži že več inačic, kako je možno prevarati tudi tako izpopolnjen in zamotan aparat, kot je računalnik, ki bo s pomočjo magnetne kartice beležil, kdo pride delat točno ob šestih oziroma kdo ne zapušča delovnega mesta pred štirinajsto uro.
PO STUDIU D, regionalni radijski postaji Dolenjske in Bele krajine, sta na vprašanja krajanov o komunali v metliški občini odgovarjala Nikola Ladika, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Metlika, in Maks Koležnik, vodja SIS in tajnik komunalne in stanovanjske skupnosti občine Metlika. Vprašanj po telefonu in v pismih je bilo veliko, kar kaže na to, daje v Metliki na tem področju še marsikaj neurejenega. Poslušalci in vpraševal-ci so po odgovorih izjavili, da so zadovolj-: ni. Sklepati je, da zgolj z odgovorom, ne pa tudi z načinom in s hitrostjo reševanja metliških komunalnih zagat.
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
ČRNA TOČKA — Precej mladih iz črnomaljske občine, ki jim za nekaj mesecev vzamejo vozniško dovoljenje, govori o Vrbovškem kot kraju nesrečnega imena. Zadnje čase je med mladimi od Črnomlja do Vinice priljubljen disko v Scnjskem pri Vrbovškem, kamor zahajajo ob petkih in sobotah. Zbirno mesto je pri Školniku na Vinici. Na poti domov pa jih v poznih nočnih urah pričakujejo miličniki z zloglasnimi balončki. Naslednja pot v Vrbovško je k sodniku za prekrške, od tam pa domov brez vozniškega.
KONKURENCA — Po številu gostiln na število prebivalcev se Nerajc lahko kosa z marsikaterim turistično razvitim krajem. Do nedavnega je belokranjska mladina rada zahajala na plese v Balko-včev bife, odkar tam ob koncu tedna ni več žive glasbe, pa je vse bolj popularna sosednja gostilna »Pri lovcu«. Kot že ime pove, je lastnik lovec, specialiteta njihove kuhinje pa je seveda divjačina. Gostje si pri šanku lahko zastonj postrežejo s čipsom in slanimi palčkami, pečejo tudi okusne krofe. Ob sobotah je iz gostilne slišati tudi muziko. Sliši se, da se namerava tudi sesed »prestrukturirati« iz bifeja v gostilno, urediti kuhinjo in spet uvesti plese.
PRAZNIK — V okviru prireditev za letošnji praznik črnomaljske občine so s svečano akademijo 8. februarja počastili tudi slovenski kulturni praznik, ki pa so ga v programu prireditev poimenovali kar kulturni praznik občine Črnomelj. Ni še znano, ali gre za oženje slovenskega kulturnega praznika ali pa so ostali Slovenci dan Prešernove smrti razglasili za svoj kulturni praznik po zgledu Črnomaljcev.
Drobne iz Kočevja
SREČA IN KRIZA — Ugotovljeno je, da v kriznih časih ljudje več igrajo na srečo kot sicer. To velja tudi za Kočevje, saj je pri kiosku, kjer prodajajo srečke, pogosto vrsta.
GOSPODINJSKI TEDEN — Nekateri skušajo preživeti kar brez sreče in sc zanašajo na razprodaje. Pri Nami smo zvedeli, da bodo imeli gospodinjski teden od 15. do 20. februarja. Z 10-odstotnim popustom bodo prodajali brisače in predpasnike, s 5-odstotnim preproge in drobne gospodinjske aparate, posodo Ema Celje tretjega kakovostnega razreda pa na kilogram po ugodnih cenah.
REGRAT IN MAČICE — Na Kočevskem je že prava pomlad. Ljudje že nekaj tednov nabirajo regrat in se tako oskrbe s poceni solato, ali pa mačice, da ni izdatkov za cvetje.
OBISKOVALEC IZ ŽUŽEMBERKA — Kaže, da dobiva vedno večjo veljavo prosjačenje po hišah. Zadnja leta so to počeli le Romi, in še ti zelo poredko. Zdaj pa je pričel prihajati navobiske tudi neki invalid, ki pravi, daje iz Žužemberka in da ne more živeti z 80.000 din pokojnine.
Ribniški zobotrebci
TRIJE VAŠKI SVETNIKI — KUD France Zbašnik iz Dolenje vasi je naštudiralo komedijo v treh dejanjih Trije vaški svetniki. Z njo že nastopajo. Seveda igra nima nobene zveze s tremi visokimi občinskimi funkcionarji iz tega dela Ribniške doline, ki so bili še pred nekaj leti hkrati na čelu ribniške občine.
VRSTA ZA GNILOBO — Neki Ribničan, ki je blizu upokojitve, je te dni srečal rojakinjo-upokojenko, ki živi v Ljubljani. V pogovoru z njo je zvedel, da ji gre kar dobro, saj ima 180.000 dinarjev pokojnine, s čimer se sicer ne da normalno živeti, vendar gre, če si skromen in če se dovolj zgodaj postaviš na ljubljanski tržnici v vrsto za gnilo sadje in zelenjavo. Moraš pa biti zgoden, saj je vrsta z vsakim dnem daljša.
PŠENICA NA CESTI — V Žlebiču sta se v blagem ovinku 29. januarja ob 11. uri srečevala tovornjaka, oba s prikolicama, ki sta ju vozila 27-letni prečko Germ iz Most 1 in 43-letni Alojz Šturšelj iz Ljubljane. Pri srečevanju je Germ zavrl in prikolico je zaneslo čez sredino ceste, Šturšelj pa se je skušal trčenju izogniti in je zapeljal na bankino, nato pa seje prevrnil s tovornjakom in prikolico (vozil je 25 ton pšenice) na cesto. Na vozilu in tovoru je za 8 milijonov dinarjev škode. Voznika nista poškodovana.
Trebanjske iveri
CVETEN JE — Telesnokulturni objekti v trebanjski občini, ki niso v lasti šol žalostno propadajo. Ali bo telesnokulturni skupnosti uspelo ohraniti kakšen objekt pri življenju, na primer bazen, skakalnico in trim stezo na Mirni, kočo na Debencu ali smučišče pri motelu in telovadnico pri trebanjski šoli? Tudi Sokolski dom na Mirni je že močno načel zob časa. V njem je tudi stara kinoaparatura, ki bi jo zelo radi Trebanjci.
AVDICIJA — Že lep čas je minil od avdicije za napovedovalce oz. sodelavce Studia D, na kateri je bilo več Trebanjcev, med njimi zelo resni kandidati, a še vedno niso dobili nikakršnega odgovora. Zdaj je že lažje razumeti začetno nezaupljivost Ijebanjcev do novomeškega radia, ko so se spotaknili ob ime. »Fasada« je dolenjska, vsebina in politika pa bolj novomeška k°tregijska.
ČEBELNJAK IN TELEFON — Graditelji vinske ceste Trstenik — Bojanka — Aplcmkso zelo hvaležni vsakomur, ki jim pomaga, da bi cesto čimprej posodobili in J°	asfaltirali. Posebna zahvala gre tudi
čebelarju iz Ostreža, ki sicer služi kruh v beli Ljubljani Je namreč edini čebelar v trebanjski občini, ki ima tudi telefon ' čebelnjaku in nima nič proti, če bi kdo iz vodstva akcije vznemiril čebele s telefoni ranjem ob kateremkoli času.
IZ NKŠIH OBČIN
Stari in novi samoprispevek
Letos naj bi bilo v črnomaljski občini za program javnih del na voljo blizu 653 milijonov dinarjev — 80 odst, za dela v krajevnih skupnostih___________________
ČRNOMELJ — V lanskem letu, zadnjem letu samoprispevka za obdobje 1983 — 1987, seje za program javnih del v črnomaljski občini zbralo 338 milijonov dinarjev, blizu 30 milijonov pa je ostalo denarja iz leta 1986, tako da je bilo lani skupaj na voljo 367,8 milijona dinarjev. Lani se je iz samoprispevka zbralo 122,8 milijona dinarjev več kot so načrtovali, predvsem zaradi večjih izplačil osebnih dohodkov v zadnjem lanskem mesecu. Lani je bilo iz samoprispevka porabljenih dobrih 245 milijonov dinarjev, od tega za odplačilo kreditov iz prejšnjih obdobij ter za podražitve in odplačilo kreditov za telefonijo blizu 60 milijonov dinarjev, za uresničitev programa v krajevnih skupnostih pa 185,6 milijona dinarjev.
ve v Črnomlju, nekaj manj kot 4 mili-
Letos se je začel nov petletni samoprispevek za obdobje 1988 — 1992. Za letos predvidevajo, da se bo iz samoprispevka zbralo 530 milijonov dinarjev, skupaj s prenesenimi sredstvi iz lanskega leta (322,8 milijona dinarjev) pa naj bi bilo na voljo za progfam javnih del 652,8 milijona dinarjev. Od tega bo šla za skupni program petina sredstev, 80 odst. pa za program po krajevnih skupnostih. Tako bo letos na voljo za skupni program 228,8 milijona dinarjev. Osnutek programa javnih del za letos predvideva, naj bi večji del, 178 milijonov, namenili kot soudeležbo pri razširitvi telefonije, 30 milijonov za centralno deponijo komunalnih odpadkov, 17 milijonov za gradnjo čistilne napra-
jone dinarjev pa za odplačilo kreditov iz prejšnjih obdobij.
Za program po krajevnih skupnostih predvideva osnutek 424 milijonov dinarjev. V KS Adlešiči nameravajo svoj delež nameniti za razširitev vodovoda za Dolenjce in načrte za vodovod Vrhovci—Marindol; v Butoraju za vodovod in zaporni sloj asfalta na krajevnih poteh; v Črnomlju za mrliško vežico; v Dragatušu za telefonsko omrežje; v KS Dobliče-Kanižarica za zaporni sloj na krajevnih poteh; v Gribljah za telefonijo in večnamenski dom; v Petrovi vasi za asfaltiranje krajevnih poti in avtobusno postajališče; v Semiču za zaporni sloj asfalta na krajevnih poteh in
za posodobitev ceste Gaber—Rožni dol; v Starem trgu za posodobitev ceste za Radence; na Talčjem vrhu za vodovod za Sela in Otavec ter za zaporni asfaltni sloj na krajevnih poteh; v tribučah za telefonijo in v Vinici za vodovod za Bojance in za asfaltiranje krajevnih poti.
A.	B.
KURJA POLITIKA
KOČEVJE — Na nedavni uvodni razpravi o ustavnih amandmajih v Kočevju je predsednik republiške komisije za spremembe in dopolnitve ustave dr. Janez Šinkovec povedal tole anekdoto:
Neka dobra znanka ga je vprašala, če ve, kakšna je razlika med kuro in slovenskimi politiki (med katere sodi seveda tudi dr. Šinkovec). Odgovoril ji je, da ne ve, in jo prosil, naj mu ona pove. Dobil je tako pojasnilo: »Razlike ni nobene. Slovenski politiki kot kure glasno kokodakate na domačem dvorišču, nato pa ob srečanju s prvim petelinom počepnete.«
NIČ PODATKOV ZA JAVNOST
KOČEVJE — Običajno vsako leto ob tem času objavljamo, koliko občanov je napovedalo svoj skupni prihodek, se pravi, kateri občani so v minulem letu zaslužili največ. Letos pa So nam zatrdili na občini, da so dobili iz republike navodilo, da teh podatkov ne smejo dajati. Ta prepoved velja, dokler ustrezni republiški organ ne bo odločil drugače.
RIBNICA ŠE NIČ O USTAVI
RIBNICA — V ribniški občini se razprava o ustavnih spremembah še ni začela. Pravijo, da sami niso sposobni ljudem obrazložiti bistva predlaganih sprememb, zato si prizadevajo, da bi jim podal uvodno razlago eden izmed članov republiške ustavne komisije.
BOGAT VEČER TREBNJEM
TREBNJE —. Kulturno-umetniško društvo Pavel Golia je prejšnji petek pripravilo bogat kulturni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Obiskovalci trebanjskega kulturnega doma so toplo pozdravili pester spored, v katerem so sodelovali komorni zbor, mladinska in odrasla dramska skupina, otroška skupina Križemkraž, plesna skupina in Trebanjski oktet.
DOBRO DELO v SODNIKA ZA PREKRŠKE
TREBNJE — Delo občinskega sodnika za prekrške v Trebnjem, ga zaradi odsotnosti domače sodnice opravljata po pogodbi sodnici iz Novega mesta, je bilo v letu 1987 dobro. Zato je trebanjski občinski izvršni svet sklenil, da podaljša pogodbo o delu s sodnicama. Pričakujejo, da letos praktično ne bi bilo zaostankov pri delu tega organa, katerega delo so ugodno ocenili tudi delegati trebanjske občinske skupščine, ko so obravnavali njegovo poročilo za leto
1987.
ŠE LETOS IGRIŠČE V ŠENTRUPERTU?
ŠENTRUPERT — Krajani Šentruperta so bili doslej zelo marljivi pri izgradnji igrišča osnovne šole dr. Pavla Lunačka. Veliko so naredili s prostovoljnim delom, poleg njihovih prispevkov pa kaže omeniti še pomoč šole in krajevne skupnosti. Sami ne bodo mogli zaključiti naložbe, čeprav je krajevna skupnost, ki vodi akcijo, celo že vplačala asfalt za igrišče. Zato pričakujejo, da bo pri dokončni ureditvi igrišča priskočila na pomoč tudi občinska teles-nokulturna skupnost iz Trebnjega.
POSTOPNA UREDITEV KOPALIŠČA NA MIRNI
MIRNA — V vodstvu krajevne skupnosti Mirna menijo, da bi bila nadaljnja ureditev kopališča pod mirenskim gradom nujna. Doslej so za to porabili že precej denarja. Ta objekt pa je po mnenju Mtrenčanov širšega družbenega pomena tudi za vso trebanjsko občino, kajti zaradi padca standarda ljudi, si jih vse manj lahko privošči oddih na morju in v zdraviliščih. Ob mirenskem kopališču je možno tudi kampiranje, to in druge možnosti gostinsko-turistične ponudbe pa naj bi upoštevali pri dograditvi, kije edino sprejemljiva.
Kočevje o radiu in Novicah
Pobuda za ustanovitev lokalne radijske postaje
KOČEVJE — Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Kočevje so med drugim razpravljali tudi o- pobudi Delavske godbe Kočevje za ustanovitev radijske postaje za območje občin Kočevje in Ribnica ter o finančnem načrtu in drugih zadevah Kočevskih novic.
Delavska godba je OK SZDL poslala vlogo, v kateri pravi, da ima godba kadrovske in osnovne tehnične pogoje, da lahko ustanovi lokalno radijsko postajo. Ta zamisel je stara že nad 20 let, uspeha pa doslej ni bilo. Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Kočevje so to pobudo Delavske godbe sprejeli in
sklenili, naj nadaljnje delo v zvezi s tem ureja koordinacijski odbor za informiranje pri OK SZDL v sodelovanju z Delavsko godbo Kočevje. Podobno pobudo je Delavska godba posredovala tudi OK SZDL občine Ribnica.
Nadalje so na seji imenovali za glavno in odgovorno urednico Kočevskih novic Mojco Leskovšek-Svete in 6-članski uredniški odbor. Sprejeli so tudi finančni načrt Kočevskih novic, ki predvideva za letos 49,240.000 din prihodkov in izdatkov ali okoli 80 odstotkov več kot lani. V tem znesku pa ni všteto financiranje delegatske priloge, ki jo bo treba letos financirati posebej.
J. P.
Prvo leto telefonskega napredka
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini pride 12,6 telefona na 100 prebivalcev, kar je tudi eden od znamenj nerazvitosti. Do leta 1990 naj bi to podobo bistveno popravili, saj so si zadali, da bodo imeli 19,2 telefona na 100 prebivalcev in se tako uvrstili med »telefonsko razvite« občine.
Akcija za razširitev telefonskega in komunikacijskega omrežja nasploh se začenja letos, vsa zadeva pa bo, če upoštevamo sedanje cene, stala nekaj več kot 2,1 milijarde dinarjev. Od tega morajo v občini zbrati 1,44 milijarde dinarjev, prispevek PTT Novo mesto pa bi znašal 667 milijonov dinarjev. Narejen je program letošnjih investicij v opremo in objekte PTT. Vrednost letošnjih del naj bi po tem programu znašala dobrih 724 milijonov dinarjev, od česar morajo uporabniki iz črnomaljske občine prispevati nekaj več kot 454 milijone dinarjev, ostalo pa PTT Novo mesto.
Po tem programu naj bi letos vzpostavili dodatne zveze med ljubljansko in novomeško centralo za črnomaljsko vozlišče, nadalje dodanih 60 telefonskih zvez med Novim mestom in Črnomljem, položili medkrajevni kabel med Semičem in Gabrom; predvideni so novi prostori za centralo v Dragatušu ter nova oprema oziroma razširitev telefonskih central v Dragatušu in Semiču. Prav tako naj bi se letos z vgraditvijo dodatne opreme bistveno izboljšale telefonske zveze med Črnomljem in Adlešiči, Vinico in Starim trgom ter seveda Draga-tušem in Semičem.
Delež črnomaljske občine v celotnem znesku predvidenih investicij za letošnje leto znaša 63 odst. ali dobrih 454 milijonov dinarjev. Od samoprispevka, namenjenega za program javnih del, naj bi letos šlo za telefonijo 170 milijonov dinarjev, združeno delo naj bi zbralo dobrih 184 milijonov, od poštne hranilnice Beograd pa naj bi dobili 100 milijonov dinarjev kredita.
Tudi pošta ni več, kar je bila nekdaj
Množijo se pritožbe
DOLENJA NEMŠKA VAS —
V krajevni skupnosti Dolenja Nemška vas, Štefan in še kje v trebanjski občini zadnje čase niso zadovoljni z dostavo pošte. Ljudje negodujejo nad poštarji, ker dobijo pošto včasih le dvakrat na teden, nič bolje pase ne godi njihovim pošiljkam, ki jih oddajo v domačih poštnih nabiralnikih. V vsakem primeru pošta praviloma prepozno prispe do naslovnika. Eni se jezijo in bentijo, ker dobijo prepozno svoj časopis, in grozijo, da bodo odpovedali, denimo tudi Dolenjski list, ker ga dobijo v roke šele v ponedeljek, drugi se soočajo z bolj usodnimi zadevami.
Če kakšen izmed delegatov ne pride na katerokoli že sejo zaradi nepravočasno vročenega vabila, gotovo ni posebna tragedija, razen morda za sklicatelja, ko ugotovi, da bi za sklepčnost potrebovali ravno te in te manjkajoče delegate. Hudo narobe pa utegne biti, če imajo ljudje opravka z višjo oblastjo, ki brez sentimentalnosti, po predpisih pač, kaznuje nič hudega sluteče krajane ali celo samo lokalno oblast. V pojasnilo: zadnjič so se pridušali iz krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas, da so neko sodbo celo izgubili, ker pač nihče ni prišel na obravnavo na sodišče. Ne bi zdaj razpredali, kakšna gmotna škoda je bila s tem povzročena, ker pač Do-lenjenemškovaščani niso pravočasno dobili vabila za obravnavo na sodišče, ampak bi'spet opomnili na moralno in politično škodo. Krajani zlasti na to plat opozarjajo, ker se jim zdi nesprejemljivo, da bi, kot pravijo, zaradi tega, ker PTT Novo mesto izobražuje svoje ljudi, prišlo do pomanjkanja poštarjev na terenu. Če ne gre drugače, naj si PTT pomaga s honorarci, vsaj začasno, dokler ne premosti svoje kadrovske stiske. Ob tem je treba povedati, da ti kraji niso bogu za hrbtom, ampak povezani z do-rimi cestami, pa še to, da so že pred pol stoletja pošto dobivali vsak dan.
P. PERC
Kam je šel samoprispevek?
Večina denarja za vrtca v Ribnici in Sodražici, manjši del pa za montažo učilnic v ribniški šoli
RIBNICA — Junija letos se izteka sedanji petletni samoprispevek, ki je uveden na občinski ravni. V ribniški občini pa se zdaj pripravljajo na uvedbo novega samoprispevka, ki pa bo predvidoma uveden po krajevnih skupnostih. Čisti računi so pogoj za zaupanje, zato je že pripravljeno poročilo o zbiranju in porabi sedanjega samoprispevka do konca minulega leta.
Za skupne (občinske) naloge je bilo zbranih od 1. junija 1983 do konca leta 1987 264.947.709 din. Ta denarje bil porabljen tako: izgradnja otroškega vrtca v Sodražici 63,736.215 din, dograditev tretje faze vrtca v Ribnici
173,192.000	din in za montažo učilnic v osnovni šoli Ribnica 16,085.023 din. Ostane torej še 11,934.471 din, ki pa so razervirani za uresničitev nadaljnjih nalog iz plana samoprispevka.
Dopolniti letošnjo resolucijo
Iz sedanjega samoprispevka bodo opravljena še obnovitvena dela na stari osnovni šoli v Ribnici in montaža posebnih učilnic v osnovni šoli Sodražica. Tako bodo skoraj v celoti uresničene skupne naloge iz sedanjega samoprispevka. Obnove šol, v katere desetletja ni -ilo vlagano, so drage in se bodo zato zavlekle tudi v obdobje naslednjega samoprispevka (1988 do 1993), ko je predvideno tudi združevanje sredstev za nadaljnjo obnovo šolskih stavb.
Poudariti je potrebno tudi, da tretja faza otroškega vrtca v Ribnici ni veljala le 173,192.000 din, kolikor je bilo porabljeno zanjo samoprispevka, ampak kar preko 472 milijonov. Večina denarja zanj se je zbrala po posebnem samoupravnem sporazumu.
J. P.
Javna razprava
RIBNICA — Osnutek resolucije razvoja občine za letos je še v javni razpravi, ki pa se že zaključuje, saj bo resolucija predvidoma sprejeta že na prihodnji seji zborov občinske skupščine, ki bo predvidoma 19. februarja. Nanjo doslej ni bilo danih nobenih bistvenih pripomb.
Nekateri menijo, da bo potrebno zdaj, ko je sDrejeta republiška resolucija, tudi v občinski nekatere zadeve dopolniti. Tako na primer predvideva občinska resolucija večjo obremenitev dohodka gospodarstva, republiška pa manjšo. Določneje bo potrebno opredeliti povečevanje kakovosti v proizvodnji in družbenih dejavnostih, s čimer je tesno povezano področje izobraževanja.
Ob sprejetem programu pospeševanja drobnega gospodarstva bo potrebno že letos ukreniti tudi kaj konkretnega. To velja predvsem za ukinjanje nedonosnih obratov in tovarn v okviru tozdov ter njihovo prepuščanje drobnemu gospodarstvu. Se določneje bi kazalo opredeliti zmanjšanje števila zaposlenih v negospodarstvu, v gospodarstvu pa zmanjševanje števila nekvalificiranih delavcev. Ob tem pa je treba nakazati tudi možnost za dopolnilno izobraževanje zaposlenih. Ponovno bo potrebno preveriti tudi zajemanje (zbiranje) sredstev ne le za družbene dejavnosti, ampak tudi za SIS materialne proizvodnje in druga področja.
J. P.
PRED VOLITVAMI
RIBNICA — V ribniški občini zaključujejo evidentiranje 59 možnih funkcionarjev za vodstvo v SIS in občinski skupščini. V večini predsedstev KK SZDL in IO OOS se v glavpem strinjajo, da dosedanji funkcionarji opravljajo zaupane dolžnosti še naprej. Bilo pa je tudi nekaj novih predlogov za dolžnosti, kjer ponovitev mandata ni možna (to velja za predsednika skupščine teles-nokulturne skupnosti in predsednika zbora izvajalcev te skupnosti, za predsednika zbora uporabnikov izobraževalne skupnosti in podpredsednika zbora uporabnikov socialnega skrbstva). Seveda pa je potrebno dodatno evidentiranje tudi tam, kjer sedanji nosilci dolžnosti mandata nočejo ponoviti, čeprav imajo možnost za to.
UČNA URA NA PROSTEM?
RIBNICA — Ribniško Mehanizirano skladišče za lupljenje lesa (Me-les) je velika pridobitev za gozdarstvo in lesno industrijo tega območja, zdaj pa Ribničanje ugotavljajo, da bi bilo lahko v veliko pomoč tudi šolstvu. Tako pravijo, da je v skladišču Mele-sa veliko neolupljenega lesa, ki je pravo kotišče lesnih škodljivcev, kot lubadarjev, lesarjev in rilčkarjev. Naravoslovni krožki osnovnih šol bi se tu naučili marsičesa, saj bi lahko spoznali samo lubadarjev nekaj deset različnih vrst.
P-c
Vode dovolj še po letu 2000
V krajevni skupnosti Čatež uspešno zaključili gradnjo velikega medobčinskega voda KS Čatež—Primskovo (občina Litija) — 3000 udarniških ur
vodovoda
ČATEŽ — »Te dni je priključenih še zadnjih 700 metrov medobčinskega vodovoda krajevna skupnost Čatež — Primskovo (občina Litija), in sicer na odseku Roje — Trebanjski Vrh. Tako smo v celotni krajevni skupnosti prišli do dovolj velikih količin kakovostne pitne vode tudi za obdobje po letu 2000. Samo primarnega cevovoda je 15 km na območju trebanjske občine, naredili smo tudi rezervoar za 300 kubikov vode na Zaplazu,« je povedal predsednik sveta KS Čatež Jože Bregar
Krajani pravijo, da ne bi bili kos tako zajetni naložbi okrog 300 milijonov dinarjev (po današnjih cenah že okrog 500 milijonov!), če ne bi imeli na krmilu krajevne skupnosti tako veščega in zavzetega organizatoija, kot je Bregar. Investitor vodovoda je sicer GKP — tozd Komunala Trebnje, denarce pa so primaknili samoupravna komunalna interesna skupnost občine Trebnje, območna skupnost Dolenjske Novo
mesto, območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava in krajevna skupnost Čatež. Čatežani so prispevali k največji delovni zmagi, kar jih pomnijo, denar in
NA SMUČARSKEM TEČAJU
TREBNJE — Smučarski klub v Trebnjem je pripravil uspešen enotedenski smučarski tečaj na Voglu. Prvič so omogočili sodelovanje tudi tistim ljubiteljem snežne opojnosti, ki niso člani kluba. Smučarski učitelj Nace Sila, kije vodil tečaj za 96 otrok in 12 mladincev, je zadovoljen s tečajniki.
Jože Bregar: »Pohvaliti moram aktivnost gradbenih odborov in krajanov po vseh odsekih novega vodovoda.«
pridne roke, saj so opravili več kot
3.000	prostovoljnih delovnih in traktorskih ur.
Delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane so na 80 metrih globine naleteli v vrtini v Dolu pod Čatežem na vodni vir s 13 litri vode v sekundi. V krajevni skupnosti Čatež znašajo zaenkrat po-
• Hkrati z izgradnjo novega vodovoda v krajevni skupnosti Čatež poteka tudi akcija za razširitev telefonskega omrežja. Doslej so skupgj s tovarno Elma premogli komaj deset telefonskih priključkov, zdaj pa naj bi dobilo telefon še 80 novih naročnikov. Ob tem torej ne preseneča najnovejša vest, da bo letos še pred pričetkom spomladi krajevna skupnost Čatež dobila za pomembne dosežke pri vsestranskem razvoju krajevne samouprave in infrastrukture visoko priznanje zvezne konference SZDL Jugoslavije._________________.	_
trebe okrog 2 litra vode v sekundi, kar potrjuje, da gre v resnici za naložbo, ki naj bi za daljše obdobje odrešila Čatežane vseh skrbi okrog zadostnih količin kakovostne pitne vode.
P. PERC
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Oblačijo celo Posavje
Prednost Labodove trgovine v Krškem so vzorčni modeli in izdelki z napako — Uspeh
KRŠKO — Čez poldrugi mesec bo kolektiv Labodove industrijske prodajalne slavil desetletnico obstoja. Samo prvo leto so trgovci delali v eni izmeni, pozneje pa v dveh, ker se je pokazalo, da zaposleni ne utegnejo kupovati dopoldne.
V tej trgovini prodajajo 90 odst. asortimanta Labodovih oblačil, njena prednost pa so po besedah poslovodje Antona Kostanjška izdelki z napako ter prodaja vzorčnih modelov dvakrat na leto, konec marca in konec oktobra. Kupci jih dobe s 40-odstotnim popustom, pri ženski konfekciji št. 38 in pri moških srajcah št. 40.
To zimo so imeli v Krškem prvič akcijsko prodajo težke ženske konfekcije — zimskih plaščev in kostimov, zimskih kompletov, kril in hlač. Prodali so vso zalogo in oblekli celo Posavje, novomeška prodajalna pa Dolenjsko, ker trgovine v drugih republikah zaradi majhne kupne moči prebivalstva niso mo-
gle prevzeti blaga. Tukajšnjim industrijskim prodajalnam spričo visokih obresti na zaloge ni kazalo polniti skladišč, zato so zdaj oboji zadovoljni, kupci in trgovci.
V krški prodajalni imajo razen izdelkov Labodovih tovarn naprodaj tudi dopolnilni asortiment moške hlače iz Novoteksa ter jutranje halje in brisače iz Kamniškega Svilanita. Z Labodovimi izdelki so najbogateje založeni konec marca, ves april in maj. Največje povpraševanje je po ženskih bluzah in moških srajcah, s katerimi je ta firma prodrla v prodajno mrežo po vsej Jugoslaviji. V Krško prihajajo kupci tudi iz drugih krajev, ne le iz Posavja. To ugotavljajo po čekih, s katerimi plačujejo. Kot industrijska prodajalna ne delajo zase nobene reklame, pač pa jo zanjo delajo kupci s širjenjem dobrega glasu od ust do ust, k čemur veliko pripomorejo tudi popusti.
J.T.
ZIMSKA KONFEKCIJA JE RAZPRODANA — Na zalogi je ta čas dovolj moških srajc in ženskih bluz, tudi svilenih in bombažnih, po katerih je veliko povpraševanje. Veliko jih je iz uvoženih materialov, ker je domače blago precej dražje. (Foto: J. Teppey)
Usmerjanje je bilo jalovo delo
ZK izgublja ugled, ker trpi tako obnašanje članov — Na zvezni konferenci ZKJ  naj bi se v imenu Posavja zavzeli za drugačno kmetijsko politiko________________
BREŽICE — »V Posavju sva za zvezno konferenco ZKJ evidentirana dva člana, zato poudarjam, da te izjave ne dajem kot delegat, ampak kot komunist, ki se pri vsakdanjem delu srečujem z izredno težkim položajem kmetijstva, kar pa ni samo Slovinov ali občinski problem, ampak problem celotnega Posavja,« je začel Ivan Živič, direktor Slovina Bizeljsko-Brežice:
»O kmetijstvu se pri nas v Jugoslaviji merjene kmetije vračajo na pridelovan-
samo pogovarjamo in potem obračamo dejanja v obratno smer. Kakšna pomoč kmetijstvu je to, da iščemo izhod iz zadrege v uvozu mleka, masla in mesa in z nepremišljenimi ukrepi v letu dni uničimo nekaj, kar smo z velikim trudom postavili na noge, na primer rejo mlekaric, pitanje živine in še kaj. Zapravljamo zaupanje kmetov in najhuje je to, da mladi izgubljajo zaupanje v razvoj. Z velikim zadovoljstvom sem spremljal poglede na razvoj slovenskega kmetijstva na decembrski seji CK ZKS in prepričan sem, da Posavje v celoti podpira stališča, naj bo kmetijstvo enakopravna, tržna gospodarska dejavnost. Zdaj je vrsta na nas v Posavju, da povemo, kaj lahko naredimo v regiji in kaj nas ovira.
• »Ali menite, da je bilo dosedanje usmerjanje potemtakem jalovo delo?«
»Tako je. Kmeta smo vedno udarili, če smo ga usmerili, in danes se tudi Us-
ČASTNI ČLANI SO DOBRODOŠLI VSAKI GODBI
KAPELE — Na jutrišnji letni skupščini kapelske godbe bodo po ustaljenem dnevnem redu ob takih priložnostih podelili tudi listine častnim in podpornim članom. Za naprej bodo poskušali privabiti v svoje vrste še več prijateljev, ki so s članarino pripravljeni podpreti delovanje godbe. Tudi pokrovitelja si želijo. To naj bi bila delovna organizacija s posluhom za razvoj amaterske kulture in možnosti za dodeljevanje finančne pomoči, za kar bi se ji godbeniki rade volje oddolžili s svojimi nastopi.
je vsega po malem, da se preživijo. Zato imajo izredno majhne kmetije preveč mehanizacije in obenem še vedno premalo. To jih močno bremeni.«
• »Kakšno je razmerje lastništva zemlje v Posavju in kakšne izgube zemlje grozijo regiji z izgradnjo elektrarn, cest, železnice, plinovodov, električnih daljnovodov?
»V Posavju je 44 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč in od tega je 95 odst. v zasebni lasti. Površino njiv bi lahko z ureditvijo povečali od 17.300 na 28.800 hektarov, torej bi se lahko razvili v eno najpomembnejših območij za pridelavo hrane. Toda imeti bi morali dolgoročne in srednjeročne programe, za katerimi stoji država. Tako je v naprednem svetu. Le jamstvo države lahko zaustavi beg mladih s podeželja.
Videti moramo človeka, zaščititi posameznega kmeta in mu dati možnost za tržno proizvodnjo. Posavje bo izgubilo precej zemljišč za posege, ki ste jih omenili, saj bodo vsi koridorji sekali po zemlji posameznikov, in te izgube bomo morali reševati z večjim posluhom.«
• »Kako gledate na razne oblike združevanja denarja za kmetijstvo v Sloveniji?
»Pomenijo nam veliko pomoč, od solidarnostnega dinaija po naravnih ujmah do raznih subvencij, vendar mi ne iščemo pomoči, ampak želimo, da ima naš pridelek svojo ekonomsko ceno. Vse povojno obdobje smo investirali v delavca, da bi lahko kupoval, in ko ne more, vsakič preložimo breme sociale na kmeta. Tako ne gre, komunisti morajo od zveze navzdol začeti odločneje spreminjati položaj v kmetijstvu!«
J. TEPPEY
Ivan Živič
SEVNIŠKI KULTURNI PRAZNIK
SEVNICA — Občinska zveza kulturnih organizacij Sevnica je prejšnjo soboto pripravila ob slovenskem kulturnem prazniku dobro uro kulturnega sporeda. Zbranim v dobro zasedeni kulturni dvorani GD Sevnica je najprej spregovoril predsednik ZKO Jože Novak. Po slavnostnem govoru pa so nastopili glasbeni učitelji in učenci glasbenih šol Tatjana Zidar, Jelka Gregorčič in Tanja Leben (vse na klavirju), Mojca Zakošek, Valerija Vovk in Barbara Košir so zaigrale na flavto, Milena Dirnbek pa na klarinet. Nastopajoči glasbeniki so med drugim posegli po delih Chopina, Bacha, Bartoka in Griega. Z recitalom sta oplemenitila nastop še igralec Aleš Valič in domačin Rudi Stopar, ki gaje občinstvo za pesmi (izdal jih je v samozaložbi) tudi lepo sprejelo.
SMUČANJE BREŽIŠKIH ŠOLARJEV ODLOŽENO
BREŽICE — Prva skupina učencev petih razredov osnovne šole bratov Ribarjev bi morala 8. februarja začeti s šolo v naravi v Mežici na Koroškem. Vodstvo šole je odložilo odhod, ker tam ni bilo dovolj snega za smučanje. Učenci in učitelji upajo, da jim ne bo treba predolgo čakati. To zimo bosta odšli na smučanje dve skupini. V prvi bosta dva, v drugi trije razredi učencev.
Predolgo že želimo za zapečkom
Posavje nima dovolj perspektivnih programov in ne šolanih ljudi — Komunisti podpirajo težnje po tržnem gospodarstvu, po odločanju delavcev_
KRŠKO — Prav je, daje kandidatna lista odprta, ker smo se delavci vedno borili proti zaprtosti,« je dejal Jože Molan, papirni tehnik v tovarni Djuro Salaj, ki so ga v Krškem evidentirali za delegata na zvezni konferenci ZKJ.
ramo jim dosti nuditi, da ostanejo. V Posavju skoraj vse gospodarstvo života-
»Sem zagovornik tržnega gospodarstva brez vtikanja države,« je nadaljeval, »in v Beogradu morajo naši delegati to podpreti. Enake so tudi težnje mladine in vseh, ki jim je kaj do napredka. Iz prakse lahko povem, da samoupravljanje nima več nobene veljave, namesto delavcev odločajo birokrati. Toda delavca moramo bolj poslušati, bolj spoštovati njegove ideje tudi v ZK, ne pa jih tiščati v ozadju. Eden od naju, ki sva evidentirana za delegata na konferenci, bo prisiljen povedati, da komunisti nimajo ugleda, da si ga bomo morali znova priboriti s poštenim delom, s prisotnostjo med delavci in posluhom za njihove interese.«
Kaj mislite o razmerah o Posavju, o gospodarskem položaju regije?«
»Menim, da Posavje nima dovolj perspektivnih programov, ne ljudi, ki bi znali in bili pripravljeni peljati stvari uspešneje naprej. Veliko premalo so v regiji naredili pri štipendiranju. Naša tovarna ogromno daje za štipendije, a vseeno dobi nazaj zelo malo ljud'. Mo-
ri, edino Celuloza še spravi nekaj več skupaj. Zaradi slabega gospodarjenja imamo krizo v zdravstvu, v šolstvu in tudi tam se zapirajo razvojne možnosti.
Vse skupaj je kot začaran krog.<
Jože Molan
Krčenje pravic je zelo boleče
Interesne skupnosti v sevniški občini vse bol) životarijo_
SEVNICA — Kriza, v kateri smo se znašli, ne bi smela pomeniti, da bi kar počez udarili po vseh družbenih organizacijah in društvih. Samoupravne interesne skupnosti se otepajo, da bi financirale te raznotere dejavnosti, ker so same v velikih zagatah; naposled pa so sisom te dejavnosti nazadnje obesili, ko dolgo niso vedeli, iz katere vreče bi zajeli še kakšen dinar. Tudi zato so za sise družbene organizacije in društva pač zadnja skrb v financiranju.
Interesne skupnosti in izvršni svet v Sevnici so pred težko nalogo, tako kot drugod po Sloveniji in kot to velja za republiške sise in vlado: kako namreč racionalizirati delo interesnih skupnosti. Veliko se govori o združitvi strokovnih služb, uvedbi zbirnega računa, da bi se denar med sisi prelival. Zdaj so s tem posojanjem denarja silne ceremonije. Na srečo doslej še nikoli ni povsem odpovedala ta zapletena pot, toda marsikdo se ob tem upravičeno sprašuje, zakaj smo ravno v tem taki mojstri, da nekaj tako zakompliciramo, da se komaj
- znajdemo razumov.
gozdu predpisov in spo-
Da takšnega sistema, kot smo ga oblikovali, ne zmoremo dovolj gmotno podpreti, smo slišali tudi na zadnji seji predsedstva občinske konference Socialistične zveze v Sevnici. Toda kje začeti »režati«, ko pa je to tako boleče in ima vsakdo svoj prav, ko zagovarja svoje pravice. Očitno smo si teh izgovorili preveč ali pa vsaj dosti več, kot smo zdaj sposobni zagotoviti denarcev, da ne bodo pravice ostale samo še na papirju.
V sevniški občini menijo, da bi se dalo kaj prihraniti tudi v sisih, a so na komiteju za družbeni razvoj in gospodar-
• Zgovorno in zanimivo je stališče osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti sev-niške občine, ki ne soglaša s predlogom, da bi službo zmanjšali za dva delavca. Sindikatu se zdijo taki predlogi neutemeljeni, dokler ne bodo na republiški in občinski ravni zmanjšali pristojnosti sisov, iz katerih izhaja pač tak obseg dela kot doslej.
skoupravne zadeve pravočasno dobili program racionalizacije le od občinske zdravstvene skupnosti.
P. P.
• Zavist je najbolj nizkotno in najbolj izprijeno čustvo, je namreč lastnost hudiča, ki nosi ime Nevošl-jivec in ki ponoči seje ljuljko med pšenico.
• Ni mogoče hkrati ljubiti in biti pameten.
• Čudna je želja po oblasti in hkrati po izgubi (lastne) svobode.
• Ljudje se z naporom pririnejo do visokega položaja in se vzpenjajo od majhnih do velikih težav.
• V človeški naravi je na splošno več neumnosti kot modrosti, zato so tiste lastnosti, ki privlačijo nespametni del človeštva, najmočnejše.
• Lastni jaz je kaj revno središče človekovih delovanj.
• Brez prijateljstva je svet divjina
• Človekova lastna opažanja o tem, kaj je zanj dobro in kaj škodljivo, so najboljše zdravih za ohranjanje zdravja
• Moč narave v mladosti si la hko privošči mnoge nezmernosti, v starosti pa je treba ta dolg plačati
• Potrpljenje in dostojanstvo pri poslušanju je bistveni del pravosodja brbljavi sodniki so kot slabo ubrane cimbale.
Novo v Brežicah
»Kaj bi po vašem mnenju morali najprej spremeniti, da bi razvoj hitreje krenil naprej?
»Omogočiti moramo odprtost v svet. Vsaka dobra, napredna ideja bo zagotovo dobila podporo Posavja. Položaj izvoznikov je naravnost zaskrbljujoč. Če imam pred očmi svojo tovarno, ki
• Jože Molan kritično razmišlja tudi o odnosih med republikami in o očitkih, ki se zgrinjajo nad Slovence. Prepričan je, da bi morali vpeljati strpnejši dialog s treznimi pogledi in podporo težnjam po boljšem delu, po razumnejšem gospodarjenju in blaginji, ki naj izhaja iz tega. Slovenci se zavzemajo za to, vendar jim le redki ploskajo. Po Molanovem mnenju je v Jugoslaviji veliko delovnih organizacij, ki so potrebne tehnične pomoči in jim jo Slovenija lahko nudi, kot je na primer Tovarna celuloze in papirja v Krškem sodelovala pri ponovni vzpostavitvi proizvodnje v Drvarju.
ustvarja več milijonov dolarjev presežka z izvozom, ne morem razumeti, kako je mogoče, da si ne moremo brez intervencij zagotoviti najnujnejšega re-promateriala iz tujine. Menim, da so komunisti dolžni spregovoriti tudi o tem, da bi prenehali sproti spreminjati predpise o gospodarjenju, saj nikoli ne vemo niti za pol leta naprej, s čim bomo razpolagali. Spremembe spodnašajo tla delovnim organizacijam in državi.«
J. TEPPEY
PRIČELI GRADITI PRIZIDEK PRI GASILSKEM DOMU
SEVNICA — Sevniško gasilsko društvo naj bi najpozneje v petih mesecih prišlo do 500 kvadratnih metrov novih uporabnih površin za servisne delavnice, garaže in učilnico delavske pihalne godbe. Pričeli so namreč graditi prizidek gasilskega doma, za katerega bo potrebno po današnjih cenah 260 milijona dinarjev. Denar zagotavljajo s krajevnim samoprispevkom z zadnjega referenduma, posojilom Zavarovalne skupnosti Triglav ter prispevki in cenejšim delom obrtnikov pa tudi Betona, s katerim so podpisali pogodbo. Računajo tudi na udarniško prostovoljno delo.
F. BACON
Sindikat mora biti bolj samostojen
Izkušnje po nedavnih občnih zborih
SEVNICA — Občni zbori osnovnih organizacij sindikata, ki jih opravijo tik pred novim letom, so običajno vse preveč formalni sestanki, kjer večina delavcev že komaj čaka na veseli del ob zaključku leta. In vse dotlej, ko bo sindikat pristajal na tako podobo občnih zborov, se ne bo mogel znebiti sedanjih negativnih oznak o sindikalnem delu in vlogi.
Pri sevniškem občinskem vodstvu sindikata so ugotovili, daje povsod tam, kjer so izvršni odbori sindikata samostojni, da jih ne sklicuje direktor in da niso odvisni od skupnih služb, celo pri pisanju zapisnika, delo sindikata dobro in so bili tudi občni zbori bolj pripravljeni. Prav tako sindikat nima pravega ugleda med delavci, če ga skliče kar kakšen vodja skupnih služb ali šef proizvodnje. Za uspešno sindikalno organizacijo veljajo tista okolja, kjer ima predsednik sposobnega tajnika in delajo tudi sindikalni poverjeniki.
Res pa je za vsako delo potrebno tudi določeno znanje in tega se vodstvih osnovnih organizacij sindikata še premalo zavedajo. To je moč sklepati tudi po tem, da ni no benega zanimanja za enomesečno sindikalno šolo v Radovljici, verjetno je vzrok tudi bojazen pred daljšo odsotnostjo z dela. Zato v Sevnici razmišljajo, da bi Posavci skupaj pripravili krajše izobraže vanje za novoizvoljena vodstva sin dikalnih organizacij. Bodo ob letu vsaj v sevniški občini lahko rekli, da je ZSS močnejša?
P. P
V HUDIH ČASIH JE ŠE PUST IZNAJDLJIVEJŠI — Nekateri komaj čakajo, da bi si nadeli maske in se iz slabih gospodarjev prelevili v uspešne poslovneže. Pustni veseljaki že pripravljajo nova pravila igre za optimiste, ki bi radi zakrpali luknje na barkah in zapluli konvertibilnim vodam naproti. Iz previdnosti bodo zamolčali, da se naši izvozniki utapljajo ravno v tistih vodah, da se na državo ne morejo več zanesti in da jih lahko reši samo višja sila.
KJE BO ZDAJ KROMPIR? — V Toplicah bodo spet gradili počitniško naselje, za kar bodo potrebovali 10 hektarov kmetijske zemlje. V kampu in v hišicah je nastal pravi preplah. Počitničarji se boje, da poslej ne bo v bližini nobene njive, kamor bi lahko hodili po krompir za priložnostno preživljanje. Navsezadnje bo dopust doma res cenejši kot v Termah.
OZIRAJO SE PO CENAH, NE PO KAKOVOSTI — Časi, ko so tukajšnji rodoljubi prisegali na dobro bizeljsko kapljico, so minili. Kupci v trgovinah vidijo samo še nalepke s cenami, tiste o poreklu vina pa spregledajo. Žep odloča, zakaj bi si potem grenili življenje z nepotrebnim razglabljanjem!
ZAHVALA BO, LE MANJ UGLEDNA — Vsi, ki so že ali bodo še prejeli izraze hvaležnosti za pomoč in sodelovanje pri pripravi in izvedbi novoletnih prireditev z dedkom Mrazom, se morajo zadovoljiti s skromnim listom papirja. Z razkošno čestitko s tiskanim sporočilom in barvno naslovnico bi se Občinska zveza prijateljev mladine zagotovo bolj prikupila vsem darovalcem, toda to je privilegij bogatejših občin, s katerimi se Brežičani ne morejo kosati, čeprav so to dolenjske sosede.
V času od 29. januarja do 5. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Branka Mučnjak iz Bregane — Gorana, Milena Milakovič iz Luga — Petro, Rozalija Ba-rkovič iz Brezja pri Vel. Dolini — Klavdi-o, Mihaela Prevejšek iz Brežic — Tanjo, armen Glogovič iz Vel. Obreža — Anjo, Anica Vračun iz Brežic — Mitjo, Dragica Gerdovič iz Krške vasi — Klavdijo, Irena Hudorovec iz Gorice — dečka, Ljudmila Sodec iz Sobenje vasi — Simona, Marija Krošl iz Brežic — Jureta, Ljiljana Prera-dovič iz Prigorja — Silvija, Anka Kos iz Bregane — deklico in Karmen Femec iz Krškega — Ines, Čestitamo!
Krške novice
KDO KJh KDAJ KAKO ZAKAJ? - Anonimni pisec, ki v svojem sestavku za Dolenjski list kritizira razsipniško obnašanje občinskih »bogov« ob nedavnem dogodku, na večino gornjih vprašanj, ki jih mora upoštevati vsak časopis, ni odgovoril. Podatkov je celo za ugibanje premalo, če nisi bližnji sodelavec, prijatelj ali sovražnik »obtoženih«. Kritik samovoljnega obnašanja, nerazumljivih govorov, skrivanja za parolami delavskega razreda in bahaštva s statusnimi simboli si je nadel psevdonim Moj Mir in očitno želi ostati varno skrit, čeprav obljublja, da se bo prihodnjič podpisal s celim imenom.
Ko bi se le!
MODERNO IZ ITALIJE — Ženske, ki rade stopajo v korak z modo, bodo gotovo privabile izložbe Lipe, trgovine z obutvijo i usnjeno galanterijo v starem mestu. Za pomlad jim ponuja elegantne italijanske čevlje, ki se že na prvi pogled razlikujejo od Pekovih modelov. To drugačnost mora stranka seveda plačati. Škoda, da čevljem ne delajo družbe enakovredne torbice, saj umetno usnje nekako ne sodi v trgovino, ki naj bi ponujala samo najboljše.
DVE MUHI NA EN MAH — Z varčevanjem pri razsvetljavi so v kavarniškem delu hotela Sremič zmanjšali izdatke za režijo, obenem pa v dolgih zimskih večerih ustregli mladim zaljubljencem, ki iščejo mirne in temne kotičke, da jih opazi čim manj obiskovalcev.
Sevniški paberki
REGIONALIZACIJA — RTV Ljubi- t I jana je odstopila od toliko forsirane regionalizacije lokalnih radijskih postaj (LRP), ker so se te zvečine uprle ponujenim rešitvam. Nihče namreč ne bi rad izgubil samostojnosti. Škoda, da RTV Ljubljana ni odstopila še od najnovejše podražitve na- j ročnine. Pri regionalizaciji LRP (Brežice in Sevnica) v Posavju, je čudno, zakaj se ni do nje opredelil ustrezni organ Medobčinskega sveta SZDL! Ali to pomeni status ! quo za brežiški in sevniški radio?
NADURE — V krmeljski Metalni je bilo precej negodovanja med delavci, ker niso dobili za dobro delo tudi obljubljene-i ga ustreznega plačila. V zagatnem položaju so delavci jeli odklanjati nadure in zato so morali poiskati delavce zunaj tovarniških plotov. Ti so pomagali, da je Metalna lahko pravočasno izpolnila vsa naročila. V prihodnje čaka sindikat in njegove poverjenike v Metalni veliko političnega dela med delavci, da jih bodo pre- j pričali o potrebnosti nadurnega dela in koristnosti za njihov žep. Da so voljni trdo delati, so številni že dokazali, ko so opravi-1 li tudi od 100 do 150 ur, ne bi pa radi šli še , enkrat na led.
NEZAŽELENI — Za nekatere občne zbore na občinski sindikalni svet sploh ni prispelo vabilo, kot da bi osnovne organizacije sindikata raje videle, da ne bi kdo od občinskih politikov preveč zvedel o njih. Kritike, da sindikat nima stališč, da nima kaj delati, niso najbolj pravične, če niti z občinskih vrhov zaradi »tehničnih«
| spodrsljajev ne morejo do svojega članstva, da bi ga seznanili s svojimi in drugimi stališči.
kultura
in
izobra-
ževanje
Priznanja za mecenstvo
Ob slovenskem kulturnem prazniku so jih dobili direktorji ki so kulturi najbolj pomagali
LJUBLJANA — V zdajšnjih kriznih časih bi kultura, na katero nenehno pritiska pomanjkanje denarja, zmogla precej manj, ko bi ne bila pridobila mecenov. Po podatkih republiškega komiteja za kulturo, je/' Sloveniji kar 46 takšnih kulturnih organizacij, ki so lahko le zdenarno pomočjo ali drugačnimi oblikami pomoči gospodarskih organizacij udejanile svoje načrte. Bržkone pa je takšnih sponzorjev še več, tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju so, pa tisti, ki bi bili morali v Ljubljano sporočiti njihova imena, tega ali niso storili ali pa se jim sponzorstvo ni zdelo dovolj pomembno.
Republiški komite za kulturo seje namreč odločil, da bo skupaj z republiško kulturno skupnostjo tistim delovnim organizacijam, ki so se najbolj odrezale z material-
nimi prispevki za razvoj kulturnih dejavnosti, podelil pisne zahvale za mecenstvo in jih izročil v okviru proslavljanja slovenskega kulturnega praznika.
Podelitev prvih takih priznanj je bila v torek, 9. februarja, popoldne v lipiškem hotelu Maesto-so. Predsednik republiškega komiteja za kulturo Vladimir Kavčič in predsednik republiške kulturne skupnosti Sergij Pelhan sta zahvale za mecenstvo podelila peterici, to pa so: Albin Debevc, direktor DO TOP Portorož, Pavle Brglez, glavni direktor Lesnine, Janez Dolenc, direktor Kompasovega tozda Hertz rent-a-car, Franjo Radi, direktor tovarne Zlatorog Maribor in Miloš Mitič, predsednik poslovodnega odbora ZO PTT Slovenije.
L Z.
Nagrade za umetniško izjemnost
SLOVESNO V PESNIKOV SPOMIN — V ponedeljek, na dan slovenskega kulturnega praznika, so v avli tovarne zdravil Krke odprli razstavo Vide Sliv-niker, v Dolenjski galeriji so predstavili Jakčeve upodobitve Krsta pri Savici, v Fotogaleriji so se predstavili novomeški fotografi. Nadvse slovesno je bilo tudi zvečer v Domu kulture, kjer je akademija izzvenela ob Prešernovih verzih, ki sojih recitirali Staša Vovk, Tomaž Koncilja in Irena Potočar, in nastopih kitarista Dušana Pavleniča,Dolenjskega okteta in baletne skupine glasbene šole (na sliki). (Janez Pavlin)
Zapisi o dolenjskem krasu
Z »Dolenjskim krasom 2« dobiva bralec v presojo namig, da sestavljalci ob 25-letnici delovanja Jamarskega kluba Vinko Paderšič-Batreja izdane brošure niso samo športniki, pač pa tudi svojevrstni oblikovalci zavesti, daje del človekove kulture tudi skrb za čisto življenjsko okolje.
Knjižica prinaša sicer največ strokovnih sestavkov s podatki o dolenjskem krasu in njegovih raziskovalcih. Jože Cvitkovič se v kratkem pregledu 25-letne zgodovine novomeškega jamarskega kluba med drugim spominja ustanovnega sestanka. Da je dolenjsko jamarstvo še starejše, zvemo iz portreta Franca Pirca izpod peresa Andreja Hudoklina. Že leta 1906je prav po Pirčevi zaslugi cvetela novomeška jamarska pomlad, kije sodila med prizadevanja, da bi slovenski kras raziskovali domačini in ne le tujci. V popestritev prinaša 2. zvezek Dolenjskega krasa podlistek o tistem času.
Marsikoga bi v knjižici utegnile zanimati raziskave novomeškega Podgorja, v katerih Borivoj Ladišič med drugim predstavi kar 19 ondotnih jam. Dosti natančna sta tudi Hudoklinova predstavitev Roga in zapis Dušana Novaka o dolenjskih podzemeljskih vodnih tokovih. V nadaljevanju ponudi Hudoklin ugotovitev o nesporni vzročni povezanosti značilnosti kraškega sveta z onesnaževanjem okolja in vse slabšo kakovostjo pitne vode v občini Novo mesto in jo pojasnjuje z dejstvom, da je v bližini naselij že onesnažena večina kraških objektov. Pisci »Krasa« so pritegnili k sodelovanju tudi Janjo Kogovšek in Andreja Kranjca iz postojnskega Inštituta, katerih prispevek prinaša vrsto nadrobnih podatkov o
KULTURNI DAN PODPRESKE
Kočevje, podpreska — Kulturni dan za 25 učencev osnovne šole Podpreska je organizirala 8. februarja Zveza kulturnih organizacij Kočevje. Učenci iz Podpreske so si ta dan ogledajo najprej prodajalno Državne založbe Slovenije v Kočevju, kjer sojih seznani-h tudi z delom prodajalne, nakupili so n2k,aj knjig, vsak šolar pa je brezplačno Prejel razglednico s Prešernovim likom. Nato so si ogledali v Likovnem salonu razstavo del akademskega slikarja Poldeta Oblaka, za zaključek pa so obiskali se novi mladinski klub »Škorc«, v katerem so tudi zaplesali in si ogledali nekaj
V Cankarjevem domu v Ljubljani so podelili letošnje Prešernove nagrade grajecni segajo z umetniškim snovanjem v svetovni vrh
Na-
LJUBLJANA — Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu na proslavi v počastitev 8. februarja slavnostno podelili letošnje Prešernove nagrade.
Prešernove nagrade so prejeli Janez Boljka, Andrej Hieng in Matjana Lipovšek, nagrade Prešernovega sklada pa Jani Bavčer, Peter Boštjančič, Silva Čušin, Peter Gabrijelčič, Zdenko Huzjan, Niko Košir, Edi Majaron, Uroš Rojko, Ivo Svetina in Lujo Vodopivec.
Za kiparja in grafika Janeza Boljko je v utemeljitvi rečeno, da je prvi slovenski kipar, ki je obdeloval železo v začetku sedemdesetih let in ustvaril enega najizrazitejših in najintimnejših ciklusov na temo osvobodilnega boja. Pozneje je ustvarjal živalski ciklus, h kateremu se nenehno vrača.
Marjana Lipovšek spada v svetovni vrh izvajalcev opernega in koncertnega repertoarja. Njeni dosežki gredo lahko ob bok dosežekom velikih imen svetovne glasbene kulture, o čemer pričajo njeni nastopi v velikih svetovnih opernih hišah. Andrej Hieng je kot pripovednik, dramatik in režiser že več kot tri desetletja navzoč v slovenski literaturi. Njegove novele, romani, drame, radijske in televizijske igre izražajo tradicijo psihološkega realizma.
V utemeljitvi za Janija Bavčerja je rečeno, da se kot oblikovalec plakatov, znakov, celovitih grafičnih podob in vrste oglaševalnih akcij uvršča med vo* dilne slovenske in jugoslovanske ustvarjalce tega področja. Igralec Peter Boštjančič je prejel nagrado za vlogo nadvojvode Viscontija in igralca Ivana Marojeviča v Prokičevem Metastibil-nem graalu in Vasilija Vasiljeviča v Treh sestrah Antona Čehova. Silvi Čušin so podelili nagrado za vrsto vidnih vlog, ki jim je vtisnila svoj igralski pečat. Arhitekt Peter Gabrijelčič je prejel nagrado za oblikovanje dveh ljubljanskih mostov, s katerim je presegel povojno zgolj inženirsko obravnavo ni-
Slovenija
1 Moja dežela.
zkih gradenj. Za slikarja Zdenka Huzjana je rečeno, daje ustvaril z najnovejšimi deli podobe, ki se uvrščajo med
Nocoj gostuje sekstet Gabt iz Moskve
V Novem mestu še štiri prireditve za kulturni praznik
NOVO MESTO — Praznični dnevi kulture se tu nadaljujejo. Na sporedu so še štiri prireditve, vse pa bodo v Domu kulture. Drevi ob 19.30 bo nastopil sekstet Gabt s solisti, komorni ansambel moskovskega Bolšoj teatra. Jutri ob enakem času bo stopil na oder mešani pevski zbor IMV pod vodstvom Slavka Rau-cha in s celovečernim koncertom proslavil 10-letnico delovanja. V torek, 16. februarja, bo na obisku Prešernovo gledališče iz Kranja. Uprizorilo bo dve deli, Županovo Micko in Georga Dandina. Prva predstava se bo začela ob 19.30. Naslednji dan , 17. februarja, pa bo v gosteh amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu. Nastopilo bo z dramatizacijo znamenitih Butalcev, ki jih je napisal Fran Milčinski. Napovedane,, so tri predstave, in sicer ob 9., 11. in 16. uri, vse pa so namenjene predvsem šolarjem in ostali mladini.
najpretresljivejše stvaritve evropskega modernega slikarstva. Prevajalec Niko Košir sije prislužil nagrado s prevodom španske Junaške pesmi o Cidu. Prevod je obogatil z uporabo izročila slovenskega pesniškega izročila. Režiser Edi Majaron je znan po dosežkih na področju lutkarstva. Obogatil je naš gledališki prostor in dosegel mednarodno priznanje. Skladatelja Uroša Rojka poznajo na domačih in svetovnih glasbenih odrih. Prejel je ugledne mednarodne nagrade in sodi med najobetavnejše domače glasbene ustvarjalce. Ivo Svetina je nagrajen za pesniško zbirko Peti rokopisi. V obrazložitvi je rečeno, da je njegova poezija vabilo na zbliževanje in potrjevanje primernosti druženja. Pesnik se z izpovedjo trajno vpisuje v zgodovino slovenske umetnosti. Kiparju Luju Vodopivcu je prinesel nagrado opus, razstavljen v zadnjih dveh letih. Njegovo delo predstavlja danes najvišje dosežke generacije mladih, raziskujočih in teoretsko razgledanih umetnikov.
ŽIVAHNO ZA PRAZNIK
KOČEVJE, STRUGE, FARA — V počastitev slovenskega kulturnega praznika seje zvrstilo v kočevski občini več prireditev, kar tri 8. februarja ob 18. uri. Takrat so v kočevskem likovnem salonu odprli razstavo akademskega slikarja Poldeta Oblaka, v dvorani SSTUD je bil recital Prešernove poezije, v Strugah pa so ob otvoritvi novih šolskih prostorov nastopili Ladko Korošec, Sonja Hočevar, Rajko Koritnik in Leon Engelman. Praznične prireditve so se začele 4. februarja v Seškovem domu, kjer sta violinist Volodja Balžalorsky in pianist Hinko Haas izvajala dela Leclera, Ravela in Franca. 6. t. m. je bila svečanost v Fari. Razen tega je organizirala knjigarna Državne založbe uro pravljic, kočevska knjižnica pa 8. februarja dan odprtih vrat. Člani moškega pevskega zbora Svoboda so v teh dneh nastopali po vaseh okoli Kočevja.
J. P.
Spet veličastna parada petja
19. junija bo na 19. šentviškem taboru nastopilo okoli 260 zborov
ŠENTVID PRI STIČNI — Na devetnajstem taboru pevskih zborov, ki bo tu 19. junija, bo nastopilo kakih 260 zborov iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Minulo soboto so se tu zbrali zborovodje in prediskutira-li program letošnjega tabora.
sestavi dolenjskih tal. Marsikoga od Novomeščanov pa bi utegnila presenetiti Ladišičeva informacija, da je v Novem mestu kar 10 jam. Tej sledi več sestavkov o posameznih jamah, ki so jih napisali Tomaž. Bukovec, Darko Kulovec, Aleš Lajovic in Matjaž Puc. Koga od omahljivcev bi utegnilo pripeljati med jamarje pisanje Marka Pršine o ustanavljanju skupine za reševanje iz jam. Člani kluba, a tudi drugi se bodo ob prebiranju brošure spomnili še dveh zagnanih jamarjev, že umrlih Nika Pau-liča in Martina Boltesa. Spominska zapisa sta prispevala Danilo Breščak in Milan Eržen.
Knjižica o dolenjskem krasu s fotografijami ter vrsto skic in tabel kaže na precejšnjo sistematičnost raziskovanja, ki naj bi med drugim opozorilo, kot je razvidno iz sestavkov, od kod vse grozi dolenjskemu krasu nevarnost, da se njegovi prebivalci zastrupijo z lastno in tujo nesnago.
Gotovo pa je »Dolenjski kras 2« zanimiv tudi v drugih pogledih.
M. LUZAR
Programska komisija, ki jo sestavljajo člani Pevske zveze Slovenije in predstavniki tabora, je za prireditev, ki bo posvečena obletnicam rojstva ali smrti enajstih slovenskih glasbenikov, izbrala po štiri pesmi za moške, ženske in mešane zbore.
Zaključno prireditev, ki bo potekala na tradicionalnem prizorišču v Šentvidu, bodo vodili trije pevovodje. Mešani zbori bodo peli pod vodstvom Edvarda Goršiča, moškim bo dirigiral Igor Švara, medtem ko bodo ženski zbori izvajali program pod vodstvom Franca Klinarja.
VEČER SODOBNE LJUBEZENSKE POEZIJE
TREBNJE — center za izobraževanje in kulturo — knjižnica Pavla Golic Trebnje priredi v počastitev slovenskega kulturnega praznika v petek, 12. februarja, ob 18. uri v prostorih knjižnice literarno-glasbeni večer pod naslovom Besede ljubezni. Literarni večer bo vseboval izbor sodobne ljubezenske poezije.
Natečaj za karikature
agrade Hinka Smrekarja za najboljše — Prvič
LJUBLJANA — Tukajšnji »Klub devete umetnosti« je objavil nagradni razpis za karikaturiste iz vse Jugoslavije, ki se bodo s poslanimi prispevki potegovali za eno od na novo vpeljanih nagrad Hinka Smrekarja. Pobudniki tega prvega natečaja pravijo, da bi radi z razpisom pospešili ustvarjanje jugoslovanskih karikaturistov, ki je iz različnih vzrokov v zadnjem času nekoliko v ozadju. Obenem so prepričani, da je karikatura svojevrstna umetnost, le da zanjo veljajo drugačna merila. Menijo, da so spričo uspešnosti na mednarodnih razpisih jugoslovanski karikaturisti doma nekoliko zapostavljeni. Od tod tudi pobuda za natečaj, ki naj bi spodbudil časopisne hiše, da bi namenjale več prostora karikaturam domačih avtorjev.
Na tem natečaju sodelujejo ustvarjalci s črnobelimi in barvnimi karikaturami na katero od naslednjih tem: šport, dom in življenje, računalništvo, propaganda, delo, seks, zdravje in šah. Strokovna žirija bo podelila tri velike nagrade Hinka Smrekarja in deset manjših nagrad. Prvi trije bodo prejeli še 500.000, 300.000 in 200.000 din.
• Organizatorji napovedujejo, da bodo ob zadostnem odzivu avtorjev razstavili prispele karikature v eni od slovenskih likovnih galerij 'n j'b izdali v posebni publikaciji ter morebiti ustanovili nov jugoslovanski časopis za humor in karikaturo. ________________________________________
Karikature sprejemajo na naslovu Klub devete umetnosti, Vošnjakova 4a, 61000 Ljubljana do 15. maja.
C. GALE
V soboto zbrani zborovodje so dobili ves potrebni notni material za študij pesmi, postregli pa so jim tudi z
• Šentviški tabor slovenskih pevskih zborov je vendarle ostal vsakoletna, ne pa postal bienalna manifestacija zborovskega petja, kar je še nedavno tega grozilo. S prehodom na večletni razmik bi namreč ta prireditev izgubila precej čara in veličastja.
najrazličnejšimi informacijami v zvezi s potekom letošnjega tabora. Dogovorjeno je, da bo temu sledil še en
ZBOROVSKO PETJE V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ — V soboto, 13. februarja, bodo lahko prišli na svoj račun ljubitelji zborovskega petja, ki bodo obiskali Šentjernej. V tukajšnji osnovni šoli se bosta ob 19.30 predstavila na skupnem koncertu mešana pevska zbora iz Otočca in Šentjerneja.
SLIKE IN KNJIGE V DOMOVIH JLA
RIBNICA, NOVO MESTO — V razstavišču Doma JLA v Ribnici bodo v četrtek, 11. februarja, ob 17. uri odprli slikarski razstavi Tatjane Verbinc in Poldeta Oblaka iz Ljubljane. Na otvoritvi bo pel Ribniški oktet iz Ljubljane. Razstava, katere pokrovitelja sta Riko in ribniška občinska kulturna skupnost, bo odprta do
25.	t. m. Slikarska razstava bo v počastitev praznika tudi v novomeškem Domu JLA. Tu se bo predstavil vojak Derd Ereš. V avli Doma JLA bodo razstavili še Prešernova prevedena dela.
seminar za zborovodje, saj so izkušnje minulih let pokazale, da je eden premalo. Drugi seminar bo 23. aprila, prav tako v Šentvidu.
IZ.
KUD MIRNA PEČ V BELI CERKVI
MIRNA PEČ — Tukajšnje kultur-no-umetniško društvo bo nastopilo v nedeljo, 14. februarja, v Beli cerkvi s komedijo Irme in Valterja Firnerja »Kukavičje jajce«. Predstava, ki bo v krajevnem kulturnem domu ob 15. uri, je Mirnopečanom tretji nastop v tej sezoni.
KAJ PRIPRAVLJAJO
Razstava za leto 1990
NOVO MESTO — Prof. Zdenko Picelj, kustos oddelka NOB v Dolenjskem muzeju je pred kratkim dal v tisk vodnik po zbirki NOB, ki gaje napisal minulo jesen. »Zdaj pa me najbolj zaposlujejo priprave za razstavo o partizanskem gospodarstvu na Dolenjskem od leta 1941 dokonča vojne, ki bo predvidoma nared leta 1990 in na ogled v Dolenjski galeriji,« pravi. »Zamišljena je večja razstava, ki bi prišla v poštev tudi za mednarodno izmenjavo, zato morajo biti že priprave kar se da temeljite in vseobsegajoče. Pregledal sem že gradivo, ki je zbrano v našem muzeju, več dni pa sem bil na terenu in od živih prič dobil izjave, kako je bilo s tem med vojno. Seveda bom moral ta pričevanja preveriti, saj spomin po toliko letih ni vselej stoodstotno zanesljiv. Pogledati bom moral v dokumente iz tistega časa in me v ta namen še čakajo obiski v inštitutih, arhivih in še kje, kjer bi mi lahko pomagali. Ko bom vse to naredil in preštudiral literaturo o tem hkrati z viri, na katere se literatura naslanja, se mi bo šele oblikoval koncept za razstavo. Mislim, da bom ob koncu letošnjega leta s pripravami že tako daleč, da bom leta 1989 začel pisati scenarij.« Zdenko Picelj ob tem dodaja, da se bo najbrž že letos lotil še ene naloge, to je pisanja politične zgodovine novomeškega okrožja za obdobje 1941 — 1945. »Za to nalogo so me nekako določili že lani, odločam pa se prav zdaj,« pojasni.
1. Z.
Zdenko Picelj
Navdihuje ga domovina
V kočevju razstavlja akademski slikar Polde Oblak, slovenski rojak, ki živi in ustvarja v Miinchnu (ZRN)
PRIZNANJA ZA KULTURNE DELAVCE
ČRNOMELJ — Na svečani akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika — bila je v ponedeljek, 8. februarja, v črnomaljskem kulturnem domu — so za delo na kulturnem področju podelili letošnje Župančičeve plakete in diplome, kijih podeljuječrnomaljska kulturna skupnost. Župančičevo plaketo sta prejela Lojze Cvitkovič iz Adlešičev in prof. Jože Dular iz Metlike, diplomo pa: Mici Palčič, Sonja Vidmar, Ludvik Adlešič, Ani Jankovič-Šobar in dramska skupina pri KUD Semič.
KOČEVJE — Polde Oblak je le eden od mnogih slovenskih umetnikov, ki so se udomili in uveljavili na tujem. Oblak si je novo življenjsko in delovno
• Razstava slikarskih del Poldeta Oblaka v kočevskem likovnem salonu bo odprta do nedelje, 21. februarja, in sicer vsak dan od 16. do 18. ure, ob nedeljah pa tudi dopoldne od 10. do 12. ure.
okolje poiskal v Miinchnu. Toda tam je, kot je pred tedni sam izjavil na televiziji, bolj fizično kot duhovno, duhovno pač le toliko, kolikor se lahko oplaja z evropskimi dosežki. Sicer pa je temeljni element dela njegovega slikarstva slovenska motivika. Oblak se v rodno domovino nenehno vrača. S posebno ljubeznijo se posveča Krasu in njegovim starožitnostim, še posebej objektom in predmetom, ki so značilni za kraški svet.
Lani je imel Oblak veliko retrospektivno razstavo v Kostanjevici, kjer je vzbudila veliko zanimanje ljubiteljev
likovne umetnosti in kritike. Del te razstave je od ponedeljka na ogled v kočevskem likovnem salonu, razstavo pa so odprli v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na otvoritveni slovesnosti je nastopil pevski zbor kočevske Svobode pod vodstvom zborovodje Matjaža Weissa.
GORŠETOVO RAZSTAVO SPET PODALJŠALI
LJUBLJANA — V ljubljanski Moderni galeriji odprto retrospektivno razstavo del zdaj že pokojnega akademskega kiparja Franceta Goršeta, dolenjskega rojaka, so zaradi velikega zanimanja podaljšali do 28. februaija. Do časa, ko to pišemo, si je razstavo ogledalo že kakih 3.000 obiskovalcev, kar je za slovenske razmere prav spodbudno.
PTCIDl 1*4 *4E vhKEkj SE V RAM
(■ :■ _
fC
M
H&M*
Wt
Izbrali so vojaški poklic
Na Dolenjskem premalo zanimanja — Kaj povedo gojenci vojaških šol
NOVO MESTO — V Jugoslaviji je kar deset srednjih šol, ki pripravljajo mlade na vojaške poklice. V prvi letošnji številki Naše obrambe je podrobno zapisano prav vse, kar želi o vojaškem šolanju izvedeti bodoči učenec, mi pa smo sedli za mizo in se pogovorili z Dolenjci, ki se v tem času šolajo za vojaške poklice na srednjih in višjih vojaških šolah.
Za Slovence je od vojaških šol najbolj zanimiva Splošna vojaška šola Franc Rozman-Stane v Ljubljani, ki sojo ustanovili 1975. leta kot vojaško gimnazijo, pred petimi leti pa je z reformo srednjega šolstva dobila današnji naziv. Šola ima namen, da za vojaški poklic pripravlja mlade iz Slovenije in jim omogoči nadaljnji študij na vojaških akademijah. Vsi, ki se želijo v jeseni vpisati v to šolo, morajo imeti v šestem, sedmem in prvem polletju osmega razreda vsaj dober uspeh in dobro oceno iz matematike, fizike in kemije. Vpišejo se lahko tudi tisti učenci, ki so končali drugi ali tretji letnik druge srednje šole. Predmetnik na vojaški srednji šoli je enak kot na »civilni« šoli, le daje večji poudarek na predmetih družboslovnega, naravoslovnega, matematičnega in vojaškega izobraževanja. Poleg rednega učenja se učenci lahko vključujejo v vrsto krožkov. V času šolanja imajo učenci brezplačno stanovanje in prehrano v internatu, kije v neposredni bližini šolske stavbe. Brezplačno dobe tudi vse šolske potrebščine ter civilno in delovno obleko. Prejmejo žepnino ter nadomestilo za prevoz do doma in nazaj v polletnih in letnih počitnicah.
Na koncu velja zapisati, da kljub takšnim pogojem, kijih nudi srednja vojaška šola, na Dolenjskem ni velikega zanimanja. Morda so vzroki tudi v premajhni osveščenosti. Iz občine Novo mesto se vsako jesen na to šolo vpiše po 5 učencev, še nekaj manj navdušenja je v črnomaljski, trebanjski in metliški občini.
Na srednji vojaški šoli »Franc Rozman-Stene« v Ljubljani je le peščica gojencev z Dolenjskega. Mno-
gi fantje se po končani osnovni šoli raje odločijo za druge šole, pri katerih je največkrat lažje priti do poklica.
ROBERT KLANČAR je doma iz Trebnjega, obiskuje 3. letnik te šole in pravi: »Ze kot otrok sem razmišljal o uniformi in vojaškem poklicu. Ko se je zato odločil še moj prijatelj Uroš j z istega kraja, nisem več razmišljal. Že sedaj vem, da sem se prav odločil. Pogoji za šolanje so resnično najboljši. Že sedaj sem se trdno odločil, da bom šolanje nadaljeval na vojaški akademiji v Rajlovcu.«
Metliki: »Do visokega strokovnega znanja pot ni lahka, zato velja za nas trdo delo in resne delovne navade. Sem v tretjem letniku, v zadnjem letniku pa si bom izbral smer inženirstvo. Po končanem študiju bom ostal v Slovniji, če bom med najboljšimi učenci, pa si bom lahko tudi izbral mesto službovanja.«
UROŠ' TRINKO iz Trebnjega prav tako obiskuje 3. letnik šole v Ljubljani: »Naša šola na zunaj kaj malo spominja na to, da se tu šolajo bodoči uslužbenci v oboroženih silah. Mnogi, ki bi pričakovali visoko ograjo in čuvajnico, pri nas tega ne bi videli. Znotraj vlada red in disciplina in zelo malo je takšnih, ki ob trdem delu šole tudi ne končajo. Pri učnih urah dobri učenci pomagajo slabšim, saj vlada med njimi veliko prijateljstvo. Šolanje bom po vsej verjetnosti nadaljeval na vojaški akademiji v Beogradu. Zanima me vojna policija.«
OZREN HRGA je doma iz Splita in skupaj s Francem obiskujeta 3. letnik akademije v Beogradu: »Armada nas potrebuje, zato moramo šolanje končati v roku. Če se dobro ne učiš, si kaznovan tako, da ne moreš v mesto. Včasih nam je tudi težko, vendar ko se odločiš za to, ni pomoči, šolanje je treba končati.«
TELEVIZIJSKI SPORED
FRANC POVŠE z Uršnih sel seje za študij vojaške akademije kopenske vojske v Beogradu odločil potem, ko je že kot miličnik dve leti služboval v
ZDENKA HUTAR iz Črnomlja končuje študij splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na FSPN v Ljubljani: »Že prej sem delala v obrambnih dejavnostih na šoli. Potem, ko sem dobila štipendijo in zagotovljeno delovno mesto, sem se odločila. Ta šola je zaenkrat edina možnost študija na obrambnem vojaškem področju za dekleta, zato ne preseneča, da je na naši fakulteti kar ena tretjina deklet. Po končanem šolanju lahko postaneš učitelj predmeta obramba in zaščita na srednjih šolah, organizator obrambnih priprav ali strokovni sodelavec.«
J. PAVLIN
pisma
in
odmevi
Prijeten večer s komedijo
Invalidom ob kulturnem prazniku — Sodelovanje kot poživilo vsakdana
Življenje ni samo delo, hrana, preživetje. Življenje je tudi narodova kultura. Slovenci smo majhen narod, vendar imamo kulturno zgodovino, in kulturno sedanjost in praznujemo kulturni praznik. V praznovanje tega datuma smo se vključili tudi novomeški invalidi. V petek, 5. februarja, smo bili gostje KUD Mirna peč. Tamkajšnji amaterski igralci so nam zaigrali komedijo Irme in Valterja Firnerja z naslovom Kukavičje jajce. Dobra interpretacija vlog in hudomušna vsebina sta nasmejala prek 130 invalidov in izvabila buren aplavz obiskovalcev. Predstava je bila brezplačna, zato se mirnopeškim igralcem izvršni odbor društva invalidov najtopleje zahvaljuje. Hvala tudi ZŠAM Novo mesto, ki je poskrbelo za prevoz.
Takih prireditev in sodelovanja z amaterskimi KUD si novomeški invalidi še želimo, saj nam to prinaša nove moči in volje za premagovanje vsakodnevnih težav.
Izvršni odbor Društva invalidov Novo mesto
Se bo zares premaknilo?
V Artičah se sprašujejo, če bo kraj spet zaživel
Vse kaže, daje pesnik Prešeren, buditelj vseh narodov, prebudil tudi krajane Artič. Iz te KS je namreč spet močneje zavel duh po kulturnih prireditvah. Nekaterim krajanom je postalo zatišje na kulturnem področju že moreče in med njimi se šušlja, da bi radi svojemu kraju povrnili sloves, da se v njem vedno nekaj dogaja. Videti je, da volje do kulturnega udejstvovanja še niso popolnoma pokopali.
Dokaz je lahko že dobro obiskan kulturni program, kakršnega so 6. februarja organizirali domači mladinci skupaj z vrstniki iz Šentlenarta. V pripravo tega kulturnega in družabnega večera je bilo vloženega veliko dela in izkazali so se prav tisti mladinci, ob katere se za vsakim vogalom spotakne kakšen obrekljiv jezik.
V dvorani artiškega Prosvetnega doma smo kot nekdaj naleteli na belo pogrnjene mize s šopki svežih rož in na primerno okrašen oder. Kulturni program so pomagali oblikovati mladinci z recitacijami in skeči, najbolj pa so ga obogatili člani moškega in mešanega pevskega zbora ter folklorne skupine domačega prosvetnega društva »Oton Župančič«. Program sicer ni bil na vi-
PETEK, 12. II.
9.45 — 13.10 in 16.05 — 00.35 TELETEKST
MOZAIK
10.00 TEDNIK
11.00 PO SLEDEH NAPREDKA
11.40 NEBEŠKA VRATA, ameriški film 16.20 VIDEOSTRANI
16.35 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA
17.35 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 25. del
17.50 GRIZLI ADAMS, 2. del nadaljevanke
18.15 ZGODBA O ČARŠIJI, dokumentarna oddaja
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
Žaljivke namesto pomoči
O delu zdravnice zdravstvenega doma Kočevje
Pred dnevi sem šla k zdravniku v zdravstveni dom Kočevje. Sestra v »kartoteki« meje poslala k dr. Žilev-ski. Po večurnem čakanju sem prišla na vrsto, toda omenjena zdravnica je ob mojem vstopu v ordinacijo začela kričati name. Hotela sem ji povedati, po kaj sem prišla, vendar zaradi njene razburjenosti v tem nisem uspela. Žalila me je z neprimernimi besedami. Tako sem odšla iz ordinacije
19.24 ZRNO 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 SEVER IN JUG, 20. del nadaljevanke
21.10 SARAJEVSKI SPOMINI NA CALGARY, dokumentarna oddaja
22.00 DNEVNIK
22.15 BITI TAM, ameriški film 00.20 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
15.55 Namizni tenis Top 12 — 19.00 Video meh — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana —
22.00 Samo bedaki in konji (1. del ameriške humoristične serije)
TV ZAGREB
8.25 Poročila — 8.30 Otroška oddaja — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.35 TV v šoli — 15.30 Poročila — 15.40 Risanka — 16.00 Dober dan — 17.10 Kronika Reke — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 TV razstava — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Šefi (serijski film) — 20.55 Kvizoteka — 22.00 Dnevnik — 22.20 Kultura srca — 23.50 BIS (nočni program) — 01.02 Poročila
soki ravni, saj so bili recitatorji, neizkušeni, pevska zbora ne dosegata nekdanje kakovosti, a tudi folklorna skupina še ni obnovila vseh plesov z novimi člani. Priznati pa je treba, da so gledalci vsak trud pozdravili s ploskanjem. Nagradili so delo in voljo nastopajočih, a verjetno tudi morebitni začetek oživljanja »dobrih starih Artič«. Mladinci so se izkazali kot organizatorji, a ne samo to, marsikomu so pokazali, da mogoče le niso tako brezbrižni, kot je videti, in da mogoče predvsem oni skrivajo ogromno volje in pripravljenosti za akcije, če le imajo dober motiv.
Med udeleženci proslave slovenskega kulturnega praznika so bili stari, mladi in ljudje srednjih let pa celo majhni otroci. V glavnem so bili domačini, med njimi pa so se mnogi spraševali, kje so domači učitelji. So obupali nad kulturo? Ne zaupajo mladini? Obiskovalci so jih na taki prireditvi pogrešali in si njihovo odsotnost razlagali po svoje. Kljub vsemu je bilo z večine obrazov razbrati zadovoljstvo, saj se v Artičah spet nekaj premika. Bo ta večer vsaj malo prispeval k temu, da se bo zares premaknilo?
BREDA DUŠIC
SOBOTA, 13. II.
7.35 — 00.00 TELETEKST 7.45 VIDEO STRANI 8.00 RADOVEDNI TAČEK 8.15 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
8.25 LEVI DEVŽEJ
8.40 SOBA 405, ponovitev 6. dela
9.10 TA ČUDOVITI NOTNI SVET, 5. del oddaje
10.10 PISMA IZ TV KLOBUKA 10.55 PA SE SLIŠ — OB 80. OBLETNICI P. ŠIVICA, glasbena oddaja
11.25 OMIZJE: BO, ČE SE DOMENIMO
13.25 JUBILEJNA TEVETEKA, 3. oddaja
15.25 PIERRE DE COUBERTIN, francoski film
17.10 SKLEPNI OLIMPIJSKI PREGLED Z ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER SARAJEVO 1984
18.30 OBČAN URBAN, kratki film
18.45 RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 KNJIGA 19.24 ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME 19.59 NAŠ UTRIP
20.20 KANAL 13 — ČOHOVO, v živo iz Cerknice
20.40 ŽREBANJE 3x3
20.55 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 88, otvoritev
22.45 DNEVNIK
23.00 VRNITEV V PARADIŽ, 16. del nadaljevanke
23.45 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
15.25 Namizni tenis Top 12 — 18.55 Vi-nodolski zakonik (feljton) — 19.30 Dnevnik — 20.15 Sever severozahod (ameriški film) — 22.30 Jazz na ekranu
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 13.25 Nočni program (ponovitev) — 14.55 Kritična točka — 15.40 Kapelski kresovi — 16.55 Poročila — 17.00 TV koledar — 17.10 Dallas — 18.00 Živeti z naravo —
18.45 Narodna glasba — 19.15 Risanka
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Concertino
— 20.15 Novčiči z neba (ameriški film)
— 21.50 Dnevnik — 22.05 Nočni program
NEDELJA, 14. II.
8.05 — 00.45 TELETEKST
8.20 VIDEO STRANI
8.35 GRIZLI ADAMS, ponovitev 2. dela
9.00 KANAL 13-ČOHOVO, prenos
9.20 ZIV ŽAV
10.20 VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 16. dela
11.10 KANAL 13-ČOHOVO, prenos 11.30 ANSAMBEL TONETA KMETCA
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 KANAL 13-ČOHOVO, prenos
14.55 POSNETEK OTVORITVE ZOI 88
15.55 KANAL 13-ČOHOVO, prenos
16.05 KAKO ZELENA JE BILA MOJA DOLINA, 1. del ameriške nadaljevanke
17.05 PRIJATELJČKA, ameriški film
18.40 RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 TV MERNIK 19.24 ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.05 VUK KARADŽIČ, 15. del nadaljevanke
21.20 ZOI 88
 ZDRAVO
00.30 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
8.55 Poročila — 9.00 Oddaja za JLA in igrani film — 12.00 Anglumpe (oddaja v romščini) — 13.00 Kar znaš, to veljaš —
17.05 ZOI 88 — 20.20 Sprijenčeva smrt (francoski film) — 22.15 Večer kraljevega baleta iz Londona
PONEDELJEK, 15. II.
9.45 — 12.05 in 16.30 — 22.45 TELTEKST
MOZAIK
10.00 ZRCALO TEDNA
10.15 NAŠ UTRIP
10.00 NEBESA LAHKO POČAKAJO, ameriški film
16.45 VIDEOSTRANI 16.35 MOZAIK, ponovitev 17.05 RADOVEDNI TAČEK
17.20 ZOI 88 — DNEVNI PREGLED 17.50 SOBA 405, 7. del
18.15 BOJ ZA OBSTANEK: ŠKUR-HOVA PESEM
18.45 RISANKA
18.55 VIDEO STRANI 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.05 MISTRALOVA HČI, 7. del nadaljevanke
21.05 AKTUALNO 21.45 DNEVNIK
22.00 ZOI 88 — DNEVNI PREGLED
22.30 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.00 ZOI 88 — 17.20 Živalski svet: Dotik metuljev — 17.50 ZOI 88 — 20.30 Ernest Hemingway in Otočje v zalivskem toku (ameriški film)
užaljena, bolna in razburjena, vem pa, da k omenjeni zdravnici ne grem več. Tudi tokrat sem odšla v zdravstveni dom Ribnica. O kočevskem zdravstvenem domuje bilo že veliko napisanega, veliko je bilo kritik in pripomb o dr. Žilevski, vendar njeni nadrejeni ne ukrenejo ničesar.
MARIJA KLUN Kočevje
TOREK, 16. II.
9.45 — 11.30 in 15.30 — 23.30 TELETEKST
10.00 MOZAIK — ŠOLSKA TV
15.45 VIDEOSTRANI
16.00 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.00 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
17.05 ZOI 88
17.45 PERISKOP
18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ....
21.00 OSMI DAN, oddaja o kulturi 21.40 DNEVNIK
22.00 VIDEO GODBA
22.45 ZOI 88 — DNEVNI PREGLED 23.15 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Mostovi —
18.00 Športni prenos — 20.00 Muzej neevropskih kultur Goričane — 20.50 Žrebanje lota —20.55 Pust je pust (kratki film) — 21.05 Festival glasbe Južne Amerike in Iberskega polotoka
SREDA, 17- II.
9.45 — 12.00 in 15.30 — 00.50 TELETEKST
MOZAIK
10.00 PONOVITEV DRAME
10.50 OSMI DAN, oddaja o kulturi 11.30 MOSTOVI
15.45 VIDEOSTRANI
16.00 MOZAIK, ponovitev
17.10 ZOI 88
17.50 Z BESEDO IN SLIKO: TILLOVE DOGODIVŠČINE
18.10 POKAŽI MI, KAKO, izobraževalna oddaja
18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO
ČETRTEK, 18. II.
9.45 — 12.35 in 15.30 — 00.30 TELETEKST
10.00 MOZAIK — ŠOLSKA TV POKLICNO USMERJANJE: POKLICI V STEKLARSTVU
POKLIC DIMNIKARJA PSIHOLOGIJA: MLADOSTNIK — NA POTI K ODRASLOSTI
11.00 BILA SEM NEVESTA PO POŠTI, ameriški film
15.45 VIDEOSTRANI
16.00 ZOI 88
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO
/'KJE LAHK f SLIŠITE STUI RADIJSKA SKALA	o\ diod\
88 90 92 94 96 98 100 v STUDIO UKV 100 ODDAJAMO VSA 00 16.-1 \ OB NEDE X. OD 9 - 1	102 104 106 D 6 MHz K DELOVNIK S 9. URE / LJAH / 5. URE
STUDIO
REDAKCIJA
ČESTITKE
OGLASI
.... 28-165 28-155
tel: 28‘160
19.30 DNEVNIK
20.05 KALEMEGDANSKA RAZMIŠLJANJA 21.10 ZOI 88 00.35 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.50 ZOI 88 — 19.40.... — 20.00 Alpe-Jadran — 20.30 Film tedna: Nekaj dni iz življenja Oblomova Žnameniti roman Gončarova Oblo-mov je na filmsko platno prenesel Nikita Mihalkov. Ta lik seje glavnemu igralcu in režiserju imenitno posrečil. Vidimo njegovo apatijo, odklanjanje sveta, ki je povzročilo, daje bil njegov najbolj normalen položaj ležanje, le ljubezen gaje za trenutek spravila iz mrtvila in otrplosti.
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK
21.10 NA ROBU TEME, 5. del nadaljevanke
22.00 ZOI 88
22.30 DNEVNIK
22.45 JUBILEJNA TEVETEKA 00.15 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
16.50 Mozaik-Šolska TV (ponovitev) —
17.50 Zvezdica zaspanka — 18.15 Glasbeni ropot — 19.00 ZOI 88 — 20.30 Košarka Partizan:Tracer — 22.00 Peter’s pop show
Spored Studia D
Četrtek, 11. februarja
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Od A do Ž, 17.40 Čestitke naših poslušalcev, 18.00 Kronika Dolenjske, Čestitke naših poslušalcev, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
Petek, 12. februaija
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema tedna, 18.00 Kronika Dolenjske, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
Sobota, 13. februarja
16.00 Začetek, Izbor pesmi tedna,
16.30 Novice, Brez dnevnega reda, 18.00 Kronika Dolenjske, Nagradna uganka, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
Nedelja, 14. februarja
9.00 Začetek, Pesem tedna, Iz vaše kuhinje, Lestvica zabavne glasbe, 10.00 Kronika Dolenjske, Repičeva draga,
10.30 Kmetijska oddaja, 11.00 Mali oglasi, 11.30 Čestitke naših poslušalcev, Studio D jutri
Ponedeljek, 15. februaija
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema dneva, 18.00 Kronika Dolenjske, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
Torek, 16. februaija
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, 17.40 Čestitke naših poslušalcev, 18.00 Kronika Dolenjske, Čestitke naših poslušalcev, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
Sreda, 17. februaija
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema dneva, 18.00 Kronika Dolenjske, Lestvica narodno-zabavne glasbe, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
MOJA NAJLEPŠA PODOBA
To je moja mati. Imam jo najrajši, saj meje od malega lepo vzgajala in skrbela zame. Je nasmejana, včasih pa tudi žalostna, če jo tarejo skrbi. Najhuje ji je, če je kdo v družini bolan. Po srcu je zelo dobra. Če imam kakšno težavo, mi jo pomaga rešiti. Vedno me potolaži in spodbuja. Je tudi zelo delavna. Dopoldne dela v tovarni, popoldne pa na domači kmetiji.
NATALIJA JUŽNIČ 8. razred osnovne šole VAS FARA
MOJ PIKO
Piko je moj maček, ki je tigrasto sive barve, pod vratom pa ima belo piko. Je zelo debel. Ima 7 kg. Rad se dobrika. Če je ponoči v hiši, spi pri meni. Običajno pa gre zvečer ven. Ko gre mama ob pol šestih v službo, jo že čaka pred vrati,
ALEN KOLENC 8. razred OŠ VAS FARA
ADOJW?
it?!«
m <«>«<» ddHtmnt *w«>n*|
,«* *4<«*!*>**	!»^W»<WMi»W| «* *««<
> >,<**«! *»»> *****
<„^t rt*x(H’'*’Q dn*t«d*K>IW «*K rt*W»M
»*V>»	rt#x«H-*'*'Q	I*#	HfWlM
* *«*»<»**• *>' <*«» *** *l***^ x*‘M ****** « m >fct)««y »*< ifefoHKHI 3*¥*h* »Alt *\ ««*»*»
„ „ >*»<»«* »t »fchMKHI 3***U{ »Alt *i ««*»** ,.m <vt «**»*} •% >4 ,abv<' ««*
»I
*> ;>»< »h *»wjm <M*b*xU Wi«fcb >ts4 ohmn ««,h<v»K< #p»flh*<n %*>*}« **\*t <jM	**■>	«4{k«j
.,.,... -jM • *.'■«■«	»»’ -««.< W(K>» !>»VIVi«
*t> *!»«*■»< 4* >><xtn».rt <>#	*nutto4	*«».^4
M *< O? <w* 00*1 »»'MTK* :<1U*^H} Hv>«^ «* 4	;*H) *»»/> («WilW
<»*?»»> 4 4*1 ;<»>«
;fe«t *< I	-	................
«1*4
«*«**## <w *jb> uta ***«««) **o«b<W* <4 ■>» v.mtiH MMUO , tojl -jKtnH.ti*
*««?»>> « 4*1«.« tt\9ninym0 r»Hj ur*
h,*iii>4<i ivJ»b'«M e .i».w»\ w)*iin* it *M> <*v*)*<>* if-mthii ,*&<vui
1**1 «t*
HO? '<** 4
>»»'•>••<****	,	to
vi Vtti juhmvi «) «o*tf»t * *jo4uf m * H>< **»'*£ <<«»*., v ih«yj *n UoMrto .
<.'¥<**!} UMy)V«.|(l.|y,,i i.iuUkA.
F?S*
‘jojfol «> ‘4iH)Sk> *, :to* ""	"«'*»vtoo*i	*n l*i*fc»rtf> *>( -* ,* ^>n
w*rav*j„*»H>4 o«*rtfcot
'*Ki !>»>«< X bMtl ^ -X	 ».	.’	.	'	1	;
jatam um v ^ °' **	»»»i	“*>">"
,	**«*<	4«	*»*»,	v
011»«.».,« ,, lJt
SS~;f~r~
*m» *»>* y »b,^ «0,7« „ ‘L^, T^*1*,H5
*“»<!   3227	*»	*	**»<
*» .>»>«,»»»«1 «*)( o« w **•'** *, «»j *,, 4,..	,**"*
*«*•»«’-
>» •>** «*,, „ ^ **1* ■* •■»«»» '**“• ■■*•*»» .»»n, 2»J5r,»**,» w, ^B»*» «»*.,
*’* -**AW^ »JL/ ******	«„	%
*> w*w* *' ***% J!
-^«"1*'* ***** 7 r**4**^	*»>	¥	i«n
'*Ww ^	' * *>fcfc >■*. ■«.	^Vik*flK»>xx	,	* *<4*i4b*l «•>;«««,_
iiSSSSSSK*^** '*£?*
N o vinar stvo, ključek do demokracije
DJhvo; ni iliir
Danes in jutri bo v Beogradu v centru Sava zasedala konferenca„novinarjev — komunistov Jugoslavije. Clan_ predsedstva CK ZK Jugoslavije Franc Šetinc je v pogovoru za Komunista med drugim dejal, da je temeljna naloga konference v tem, da se okrepi položaj Zveze komunistov v javnem obveščanju. »Organiziramo jo zato, da bi poenotili in akcijsko usmerili novinar e in druge delavce v javnem obveščan u v zvezi s poglavitnimi in aktualnim vprašanji, kaj lahko novinar-stvo in javno obveščanje nasploh dosežeta v programu izhoda iz krize. V
večini uredništev namreč vse pogostje opažamo, da se zelo previdno zavzemajo za stališča Zveze komunistov, če se ze ne ogradijo od njih,«
Hkrati pa je Šetinc priznal, da je tisk potegnil na dan mnogo »pozabljenih« dogodkov in problemov, ki bi sicer ostali še naprej nedotakljive teme. Prav te teme pa so, ker so bile pač samo »prikrite«, spodjedale moralno integriteto družbe in Zveze komunistov. Šetinc je dejal, da si novinarji zaslužijo priznanje za to, da smo pri nas nekaj takih »kužnih« primerov vendarle rešili.
Že na prvi pogled je seveda očitno, da se tudi skozi Šetincev nastop razkriva dvojen pogled na novinarstvo. Po eni strani se javnim občilom priznava, da so marsikaj naredila ne samo pri demokratizaciji družbe, po drugi strani pa so javna občila in celoten sistem informiranja večkrat deležni ostrih političnih ocen in celo diskvalifikacij. Slišati je namreč, da se je v sredstva obveščanja vtihotapil antikomunizem, da so nekateri teksti protisocialistični in protisamoupravni.
V bistvu pa gre za povsem druaa vprašanja, na katera bo morala ackijska
konferenca odgovoriti. Predvsem je pomembno, da se novinarstvo osvobodi nekritične navezanosti na vrhove oblasti, da pomaga soustvarjati javno mnenje kot eno izmed ključnih sestavin demokracije in njenega načina reševanja družbenih problemov. In tu bi bilo mogoče našteti se več pomembnih vprašanj in tem, s katerimi naj bi se spopadalo jugoslovansko novinarstvo. Med pomembnimi je prav gotovo soodgovornost novinarjev pri ustvarjanju take družbene klime, da bo izhod iz sedanje krize hitrejši. Jasno pa je že sedaj, da tega, česar družba ne zmore, ne morejo narediti novinarji sami.
Na posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK v slovenskih javnih glasilih in predsednikov komisij za informiranje in komuniciranje pa so spregovorili še o več drugih pomembnih vprašanjih, s katerimi bodo slovenski novinarji — delegati na konferenci v Beogradu seznanili svoje jugoslovanske kolege. Ta vprašanja pa obsegajo različnost in enotnost, pristojnost republik in pokrajin, normativne akte, znanje novinarjev, vrednotenje njihovega dela itd. Slovenski novinarji se zavzemamo za to, da tisk šteje v pristojnost republik in pokrajin, ker je pomemben sestavni del nacionalne identitete. Enotnost pa je v sistemu zakonov, medtem ko je vsakokratna uredniška politika lahko odgovorna le SZDL. S tem v zvezi so na posvetu menili še, da normativna ureditev javnega obveščanja ne sme biti pretesna, zlasti ne z idejnopolitičnega vidika. Pri nas se namreč dogaja, da zaradi takih ali drugačnih omejitev celo zaostajamo za občimi civilizacijskimi normami današnje stopnje razvoja. Zlasti pomembno pa je vprašanje odprtosti našega komunikacijskega prostora. Tu seveda ne gre zato, da se bomo zoperstavili sodobnim elektronskim sredstvom, ki bodo vsak čas sposobna doseči sleherno točko na zemeljski obli, ampak za enakopravno vključevanje v svetovni informacijski sistem.
Vse bolj postaja tudi očitno, da bomo novinarji za izpolnjevanje vseh teh nalog, ki nas še čakajo, potrebovali več znanja. Zato bo potrebno poleg formalne izobrazbe, ki je pač nujen pogoj za opravljanje tega poklica, poskrbeti se za dodatno izobraževanje in usposabljanje. Ugled novinarskega dela pa je seveda povezan tudi z materialnim in moralnim vrednotenjem dela. Medtem ko smo novinarji v zadnjem času prav gotovo pridobili na moralnem ugledu, materialno vrednotenje še vedno ni zadostno.
Tak bi bil pogled z vrha, ali drugače rečeno, tako gledajo na probleme novinarstva in sredstev obveščanja na zvezni in republiški ravni. Kako pa je z nami, lokalnimi novinarji, so poskušali odgovoriti na,posavskem posvetu novinarjev-komunistov.Na tem posvetu je bilo rečeno, da je pravzaprav kar nerazumljivo, ker se morajo novinarji poleg svojega težkega in odgovornega dela spopadati še z materialnimi vprašanji. V težavah so novinarske hiše, pa tudi novinarji se ne morejo izkazati z visokimi plačarri 1. Menili so še, da so pritiski različnih veljakov bodisi na lokalni ali na še kakšni višji ravni še vedno prisotni. Pritiski in borba za vpliv, za »prilaščanje« uredništev se dogajajo na zvezni ravni, najbrutalnejši pa so na lokalni ravni in v delovnih organizacijah. Pa časopisne hiše niso izpostavljene pritiskom samo takšne sorte, ampak morajo imeti, v skladu z zakonodajo, ravno tako zapleten administrativno-finančni aparat, vse imajo težave zaradi neurejenega sistema sofinanciranja, zato je delež reklam vse večji (kar je tudi neke sorte odvisnost). Na posavskem posvetu pa so predlagali celo, da bi lahko gospodarsko, kulturno in informacijsko razparceliranost presegli s skupnim jugoslovanskim glasilom.
Glede na vse našteto, kar pa je le skromen povzetek dogajanja na tem področju, lahko v Beogradu pričakujemo živahne in nemara tudi polemične razprave.
ijanje
ski novinarji in tudi slovenska Zveza komunistov.
J. SIMČIČ
12. 2. '88
V neobvezen premislek
»PRI TEM NE BITI IZJEM«
Primer Waldheim postaja ne glede na poročilo mednarodne komisije zgodovinarjev (vsebina v času pisanja tega prispevka še ni znana) vsak dan težje politično breme za mednarodni položaj sosednje Avstrije, posebno v zadnjem času pa se je morda nekoliko dvignila temperatura tudi v našem zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. Vloga, ki jo je ob življenjski poti dr. Kurta Wald-heima, nekdanjega poročnika nemške vojske, generalnega sekretarja OZN in sedanjega predsednika republike Avstrije, odigrala SFR Jugoslavija in njene oblasti, nas namreč kaže v precej čudni luči.
Leta 1945 in malo kasneje nam je bilo glede Waldheima vse jasno. Nanj je postal pozoren Anton Kolendič, vodja naše misije na Dunaju, opazil je namreč, da je K. VValdheim, šef kabineta bodočega avstrijskega zunanjega ministra, tudi na seznamu vojnih zločincev, katerih izročitev želi Jugoslavija. Dobili ga nismo nikoli, čeprav je bil na seznamu A vojnih zločincev/ki ga je v svojih kleteh hranila OZN. Na tem spisku sta bila tudi Eichman in Artukovič. Zanimivo je, da je dr. VValdheim, ko je predsedoval svetovni organizaciji, sedel dobesedno na sodu moralnega dinamita.
No, še prej ga je bilo treba izvoliti na čelo OZN, pri čemer je imela nekaj prstov vmes tudi naša država. Sovjeti, Američani, Angleži, Izraelci in Jugoslovani so bili družno zato, da nekdanji oficir VVehrmachta in vojni zločinec s seznama A postane predsednik najbolj ugledne planetarne zveze držav. To je bil kar dva mandata, vmes je bilo nekaj časa tudi za sprejem najvišjega jugoslovanskega državnega odlikovanja. Pridružilo se je lahko tistemu, ki mu ga je za ne najbolj natančno opisane zasluge med zadnjo vojno podelil Ante Pavelič.
  __________________________
MORE
Ko so Židje nedavno tega začeli brskati po VValdheimovi preteklosti, je takratna predsednica naše vlade Milka Planinc izjavila, »da je to izključno notranja zadeva sosednje in prijateljske Avstrije«. Javnost s to anemično formulacijo ni bila najbolj zadovoljna, kar se je kazalo tudi v številnih pismih bralcev in zapisih nekaterih novinarjev. Glede izročila NOB so namreč jugoslovanski narodi in narodnosti še vedno zelo enotni, obsodba okupatorjevih zločinov na naših tleh ni bila, ni in ne bo nikoli vprašljiva.
Čas je tekel, ves svet je zdaj priča novemu valu obtožb zoper dr. Kurta VValdheima. V primer je do vratu posredno vmešana tudi naša država oziroma menda ključni dokumenti iz njenih arhivov. In glej, nekaj se je premaknilo! Zvezni sekretariat za zunanje zadeve je dal v torek, 9. februarja 1988, izjavo, v kateri je med drugim rečeno, »da je povsem na-
ravno, da naša država in javnost kažeta veliko zanimanje za osvetlitev tistega dela vojne preteklosti dr. Kurta VValdheima, ki se nanaša na obdobje najhujšega trpljenja naših narodov«, nekoliko naprej pa naletimo tudi na formulacijo, »da je Jugoslavija vselej imela in še vedno ima zgodovinske in moralne razloge, da bi ugotovila kar najbolj celovito resnico o dogodki na njenem ozemlju in trpljenju njenega prebivalstva med II. svetovno vojno. Pri tem ne more biti izjem «
Zdaj se je treba samo še vprašati, ali so toni tako različni od tistih, s katerimi je prišla v zgodovino naše diplomacije M. Planinc, rezultat ocene, da so sedanjemu predsedniku republike Avstrije vsaj v svetu šteti dnevi, ali pa je izjava ZSZZ znak svežega vetra v naši zunanji politiki, vetra, ki ga je dvignil na diplomatskem parketu neštetokrat preizkušeni in k Evropi in njej podobnim predelom obrnjeni Budimir Lončar. Morda je celo oboje.
Notranja stvar Avstrije in Avstrijcev je, koga imajo za predsednika, preostanek sveta pa menda lahko pove, kaj si misli o tistih, ki so v drugi svetovni vojni samo izvrševali povelja. Zaradi njih in izvršenih povelj je bilo ob življenje 50 milijonov ljudi.
MARJAN BAUER
OŽ *rt Ih tfi Tj O 01
O.®
■fH e.
o3r$ ®
3b
O
s
>
©
a
Malo znano je, da je bil sveti Vinko, zaščitnik vina in vinogradnikov, popoln abstinent. Nikoli ni popil niti kapljice vina ali žganja, za nameček pa se ni v življenju niti enkrat dotaknil ženske.
Januana 1963 je prometna milica v Tampi na Floridi zaradi prehitre vožnje ustavila avto, ki ga je šofiral v človeka preoblečen šimpanz. Lastnik živali in avtomobila se je pred sodniki zagovarjal, da je opica camo sukala volan, vse drugo (sklopko, menjalnik, zavore) da je imel na skrbi on, ležeč na tleh vozila.
V srednjem veku so zdravniki spadali v ceh, v katerem so bili brivci.
Ko se je ruski car Ivan Grozni odjočil, da si morajo njegovi bojarji (plemiči) obriti svoje dolge brade, v katere so menda mrmrali vsakovrstne verbalne delikte, jim je dal tudi rok, do katerega se je bilo treba znebiti nevarnih kocin. Po preteku ultimata so vsakega bojarja, ki ni bil poslušen, obrili tako, da so mu odsekali glavo. Nekoliko bolj civilizirani Peter Veliki je imel bolj blago metodo. Prestopnika so obrili s popolnoma topo britvijo brez milnice ali kaplje vode, še bolj priljubljeno pa je bilo puljenje dlake za dlako.
Angleški nori reformator in utopist Bunarr Macfaden (mimogrede je bil tudi zaprisežen vegeterijanec) je ob koncu minulega stoletja predlagal parlamentu, naj problem nezaposlenih delavcev rešijo tako, da vse nezaposlene na hitro zamrznejo, potem pa jih po potrebi
spet spravijo k sebi, torej k življenju in k delu.
Beseda »testis« ima koren v latinski besedi, ki pomeni priča. V rimski zakonodaji so namreč pred sodiščem kot priče nastopali samo moški, ki so lahko dokazali, da so »pravi moški« da imajo torej oba testisa.
Šele pred kratkim se je zvedelo, da so morali v letu 1980 iz amriške vojske odpustiti 3648 vojakov, ki so sicer upravljali z atomskim orožjem. Petina odpuščenih je bila narkomanov, drugi pa so bili že kaznovani zaradi nediscipline, alkoholizma in duševnih bolezni.
Jack Moran, legendarni ameriški reklamni strokovnjak, je bil tako pretanjen poslovnež, da mu je nekoč uspelo prodati hladilnik znamke VVestinghouse eskimski družini na Aljaski. Hladilnik je bil prodan celo na obroke! Jacku je uspelo izvaliti tudi nojevo jajce, v kopici sena je našel iglo, nikoli pa ni našel načina ali ideje, kako bi kamelo sprehodil skozi šivankino uho.
V16. stoletju so v Angliji sprejeli za tedanje in sedanje pojme zelo napreden zakon. Možem je bilo prepovedano pretepati žene, in to od desetih zvečer do šestih zjutraj. Mož, ki ni spoštoval odredbe, jih je na javnem mestu dobil s palico po goli riti.
Na Kitajskem so nekdaj menili, da se ženske pred zdravnikom ne smejo sleči. Zaradi tega je vsak zdravnik v ordinaciji držal žensko lutko. Bolnica je na lutki pokazala, kje jo boli, zdravnik pa je nato ukrepal.
£
Za srečo sta potrebna dva
ZA FOTOGRAFIJO JE POTREBEN POGUM
Ana iz Trebnjega sprašuje, če je potrebno ob vpisu v svetovalnico Živo predložiti tudi fotografije in zakaj?
Odgovor: Res je. Ob vpisu v našo svetovalnico za življenje v dvoje je potrebno predložiti dvoje ali troje fotografij. Pred časom smo namreč stranke spoznavali med seboj izključno s fotografijami. Žal pa vsi nismo fotogenični in marsikdo je odklonil že prvo srečanje, ker mu ni bil obraz na sliki pogodu. Zato tega ne počnemo več. Fotografije potrebujemo le za našo evidenco, ko pa se sodelovanje konča, jih stranki obvezno vrnemo.
V tujini pa ne samo da se seznanjajo s pomočjo fotografij, ampak celo v oglasih v časopisju uporabljajo fotografije in na ta način seznanjajo druge s seboj. Zato pa je potrebno že več poguma, ki ga pa mi ob našem narodnem značaju žal še nimamo. Fotogeničnost je pomembna. Gotovo veste, da ne »zna« vsak fotograf slikati. Dober fotograf je namreč pozoren do oblike obraza in njegovih značilnosti in to pri snemanju tudi upošteva. Ve, da je pomebno prav vse, od kota, pod katerim snema, svetlobe in strani obraza do lege las, izraza na obrazu in še marsičesa.
Seveda bi kdo utegnil misliti, da fotografija in njen izraz že povesta vse. To ni res. Fotografija ne govori o značaju človeka in njegovih stališčih, čustvih ali njegovi življenjski zgodovini. Na prelomu stoletja so se sicer trudili, da bi iz oblike človekove glave in telesa ugotovili kar največ duševnih značilnosti. Grški nos naj bi govoril o kritičnosti njegovega lastnika velika ušesa
o njegovi ukaželjnosti in radovednosti, debele ustnice o strastnosti in čutnosti, tenke pa o človeku, ki zelo skriva svoje bistvo, itd. Ta smer v psiho-diagnostiki se ni mogla razvijati naprej, ostala je le poskus, ki pa ga še vedno najdemo v priljubljenih rubrikah raznih revij. Kot zanimivost je lahko celo prijetna.
Prejeli smo tudi nekaj povsem specifičnih vprašanj, ki
zadevajo konkretno delo oziroma vprašanja strank. Prosimo jih, da se kar same oglasijo pri naši sodelavki v Novem mestu, na Rotovžu vsak četrtek med petnajsto in sedemnajsto uro. Na dom jim žal ne moremo odgovarjati. Splošna vprašanja, ki zadevajo življenje partnerjev, družine, zakona in vzgoje obravnavamo v tej ribriki, vse ostalo pa osebno razreši naša sodelavka, ki sprejema stranke iz vse Dolenjske.
imena skupine pa je črtal Balkan in tako dobil za tržišče sprejemljivejšo inačico: Tutti Frutti Band. Preostalih osem od skupno desetih skladb na albumu je tekstualno in glasbeno pripravil tako, da so v skladu z materialom, posnetim na prvi plošči. LP Gore iznad oblaka nudi vse, od klišejskih rock pesmic, narejenih po vzoru tipičnega jugo-popa, do neumnih norčevanj, ki naj bi imela vzor v Bregoviču. Ker se je skupina s pogodbo zavezala promovirati ploščo v živo, in to z zelo veliko koncerti, lahko pričakujemo, da jih bodo v naslednjega pol leta lahko videli in slišali večinoma vsi ljubitelji tutti frutti glasbe v vsej državi, kar bo brez dvoma v marsičem vplivalo na nadaljnji razvoj njihove popularnosti.
Glasba
TUTTI FRUTTI BAND
Že površno spremljanje televizije in radia je v letu 1986 dalo slutiti, da bo takrat še popolnoma novo ime Tutti Frutti Balkan Band iz Splita prav kmalu postalo medijsko izpostavljen pojav jugoslovanske estrade, in sicer predvsem zaradi zvoka skupine, ki je bil v skladu z njenim imenom. V času največje bajagomanije se je pojavila skupina, katere pevec je z glasom in pojavo, predvsem pa s frizuro, močno spominjal na vodjo popularnih Inštruktorjev, Bajago. Igrali so uspešno mešanico po receptu: malo Baja-ge, malo Bregoviča, malo tipičnega iz zahodnoevropskega rocka, vse pa začinjeno s primerno dozo dalmatinskega šarma in poslovnega duha.
Finančni učinek takšne strategije je bil razmeroma skromen, prodali so samo 20 tisoč primerkov prvega LP, splošni rezultati pa so bili za skupino veliko ugodnejši. Agresivna medijska politika, skladna z njihovimi plitvimi pesmicami, se je obrestovala z mnogimi televizijskimi in radijskimi nastopi, tako da je skupino lahko spoznala publika v vsej državi. Njej, še posebno pa diskografskim hišam, je bilo jasno, da se je na sceni pojavilo ime, ki bo hitro postalo uspešno in rentabilno v dohodkovnem smislu. Prvo ploščo je skupina posnela pod streho diskografske hiše Suzy, za drugo pa jo je beograjski PGP RTB vzel izpred nosa prav tako zainteresiranega Jugoto-na. LP z naslovom Gore iznad oblaka se je pojavil v prodaji lani jeseni in v dveh tednih so prodali 40 tisoč primerkov.
Kaj je značilno za ta album? Težko bi bilo reči, da so veseli
Spličani ponudili kaj bistveno novega, sicer pa, zakaj bi? Njihov vodja, kitarist, pisec besedil in skladatelj Nenad Ninčevič se je dobro izučil te obrti, ko je pisal besedila za največje splitske pevske zvezde, Olivera Dragoieviča, Jasno Zlokič, skupino Magazin. Za drugo ploščo svoje skupine je napisal dva nova instant hita, naslovno pesem in že poznano Ne bojim se prijateljev tvojega frajerja. Iz
priloga dolenjskega lista
Katar
Kulturna dediščina
ostane na svojem mestu, le nekoliko jo je treba maskirati, opazovalnici pa bi popravili videz. Arheologi so seveda zahtevali, naj se strelišče odstrani, nakar je bilo od lovcev med drugim slišati tudi pripombo, da za arheologe ni najbolj varno hoditi po teh krajih. Pogovor je na magnetofon snemal arheolog Borut Kriz. Morda pa se je kdo od članov zelene bratovščine vendar zavedel, da z milino dosežeš več kot s silo. Predzadnjega marca lani so namreč zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine poslali milo prošnjo, imenovano »soglasje s pogoji«. V njem lovci trdijo, da niso poznali arheološke vrednosti južnega vrha Kučarja, da sicer vedo, da bi morali prožilnico zgraditi na drugi strani poti, vendar je pač niso, ker je bila gradbena jama izkopana, preden so arheologi povedali pogoje za soglasje. Sedanja vrednost strelišča da je 10 milijonov dinarjev, na-vožena zemlja da ni vsebovala arheoloških predmetov (kakšna strokovnost! op. pisca). Lovci se sklicujejo tudi na dejstvo, da še ni bilo občinskega odloka o zaščiti Kučarja in da niso napravili škode, ki je ne bi bilo mogoče popraviti. Rušenje dragih objektov da ne bi nikomur prineslo koristi, pismo je končano z lovskim zdravo.
NAČELNO NI TREBA IZGUBLJATI BESED
Arheologi na to pismo oziroma »soglasje s pogoji« niso odgovorili. Pač pa je bil konec lanskega leta v Ljubljani sestanek pri dipl. ing. Milanu Naprodniku, glavnem urbanističnem inšpektorju Slovenije. Metliško občino je zastopal Ivan Kostelec, lovce LD Gradac Vladimir Udovč, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto pa arheolog Danilo Breščak. Republiški inšpektor je rekel, da o načelnem stališču ni vredno izgubljati besed. Treba je samo sprejeti sklep, kar prevzame nase republiški inšpektoriat. Kostelec in Udovč sta se izgovarjala na pomanjkanje odloka in nevednost, lovci predvsem prosijo za izjemo oziroma legalizacijo strelišča. ______ ____________________________
Je tisti sklep, ki so ga obljubili na republiki, morda odstranitev strelišča? Vse kaže, da ne. Danes, ko to pišemo, torej na slovenski kulturni praznik, katerega del je tudi arheološka dediščina, arhitektonski in vandalski spaček še vedno stoji na Kučarju. Kakšno vlogo je pri tej sramoti odigral ta ali oni imenovani ali neimenovani udeleženec, je razvidno iz pričujočega zapisa. Če bo potrebno, bomo zadevo še natančneje uokvirili. Podatkov in dokumentov imamo namreč več kot dovolj. Poleg tega pa še niti vseh vprašanj nismo zastavili.
MARJAN BAUER
KDO STRELJA NA ARHEOLOGE?
so soglasje, vendar z nekaterimi predlogi oziroma omejitvami. Prožilnico naj bi uredili desno od poti, tako da ne bi stala v temeljih prazgodovinskega nasipa. Glede brunarice so menili, da ne sme stati na ravnini nad nasipom prazgodovinskega gradišča. Tam so lahko le stojišča za strelce, vendar brez kakršnihkoli vkopov ali drugih zemeljskih del. To so v bistvu vse in glede na pomembnost arheološkega najdišča res skromne zahteve. Zavod je zahteval ob izkopu gradbene jame tudi arheološki nadzor, kar je razumljivo, ter enotedensko predobvestilo o začetku del. Da bi bilo vse še bolj jasno in podučno, je pisec soglasja Jovo Grobovšek zavodovo mnenje zaključil z nekaj vrsticami o pomenu Kučarja kot naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti.
Že dva dni zatem je moral Grobovšek ponovno sesti za pisalni stroj in upravi inšpekcijskih služb Novo mesto napisati prijavo o nedovoljeni gradnji na Kučarju. Lovska družina Gradac se namreč ni držala dogovora oziroma ni upoštevala pogojev soglasja, ki jih je novomeški zavod izdal 12. maja. Dan kasneje je Vladimir Udovč, predsednik LD Gradac, povedal, da je bil medtem že opravljen izkop na lokaciji v tkivu nasipa gradišča, torej na kraju, ki so ga varstveniki narave in kulturne dediščine izrecno prepovedali. Arheolog Danilo Breščak je lahko samo nemočno ugotovil, da so lovci izkopali v prazgodovinsko obzidje 7 metrov dolg in 4 metre širok vkop, ki je presekal nasip skoraj do dna. Uničili so prazgodovinsko kulturno plat, v kupu izkopane jame je bilo veliko lončevine, drobcev oglja in hišnega lepa. V vkop je bil že vzidan objekt prožilnice, manjkala mu je samo še plošča. To pa še ni bilo vse. Na platoju, torej v notranjosti nekdanjega gradišča, so lovci postavili še en objekt, o katerem v postopku za soglasje ni bilo nič znanega! Arheolog je naletel na svež obodni zid velikosti 3,40 krat 2,40 metra, V kupu zemlje, izmetane iz jarkov za temelje, je Breščak našel poleg keramike in hišnega lepa tudi kos brona in železno žlindro. Zavod inšpektorje obvešča, da gre za vandalski poseg in uničenje kulturne plasti. Dopis je končan s prošnjo, naj inšpektorji gradnjo takoj ustavijo, zahtevajo odstranitev objekta in vspostavitev terena v prvotno stanje.
SODNICA USTAVI POSTOPEK
Istega dne je novomeški zavod prijavil LD Gradac tudi metliškemu sodniku za prekrške. V prijavi med drugim piše, da so lovci s svojim početjem pravzparav kršili stari zakon o spomeniškem varstvu, ki je Kučar uvrščal med spomenike i. kategorije. Grobovšek in Breščak poudarjata, da nalaga novi zakon o naravni in kulturni dediščini varstvenim organizacijam ponovno razglasitev. Ker je to delo dolgotrajno, so za objekte, ki so še posebej ogroženi, predlagali tudi sprejem odlokov o začasni ragla-sitvi. Za Kučar, najpomembnejše arheološko najdišče v Beli krajini, so varstveniki predlog odloka poslali že 18. oktobra 1983, torej tri leta prei, preden so lovci postali arheologi. Predlog varstvenega odloka je bil seveda naslovljen na skupščino občine Metlika, vendar ustrezen postopek ni bil izpeljan. Sodnika opozarjajo, da kaze na velik pomen Kučar-
ja tudi dejstvo, da so zaradi arheologije zaprli celo kamnolom, ki se je zajedel v severni vrh.
Sodnica za prekrške Mirjana Garilovič je postopek o domnevnem prekršku lovske družine Gradac in njenega predsednika Vladimira Udovča ustavila (!!!). Prvič zato, ker je predlog za uvedbo postopka o prekršku vložil nepristojen organ (predlog bi moral dati urbanistični inšpektor), drugič pa zato, ker dejanje, ki so ga storili gradaški lovci, sploh ni prekršek. Zato, ker skupščina občine Metlika oziroma njen izvršni svet pač nista sprejela odloka o zaščiti Kučarja, katerega predlog so arheologi in varstveniki napisali že oktobra 1983. V odločbi sodnice za prekrške kar mrgoli slovničnih, tipkarskih in stilističnih napak, zaradi katerih je omenjena, s stališča civiliziranega sveta nezaslišana odločba nekoliko laže razumljiva.
Še nekaj podrobnosti: varstveniki so poslali metliški sodnici za prekrške prijavo zoper gradaške lovce 15. maja 1986. Sodnica je postopek ustavila 5. junija 1987, torej več kot leto dni po prijavi. Vmes se je dogajalo marsikaj. Z zadevo je bil seznanjen republiški urbanistični inšpektorat, novomeški inšpektorji pa so 3. junija 1986 izdali odločbo, po kateri mora LD Gradac ustaviti dela na Kučarju. Novomeški varstveniki so po tej odločbi lahko ugotovili le, da je LD Gradac medtem strelišče že dokončala.
KONČNO ODLOČBA O ODSTRANITVI
Zdaj se je pričel boj za odstranitev strelišča, varstveniki in Ljubljana so namreč dvignili kar precej prahu. Urbanistična inšpekcija UIS Novo mesto je 19. februarja lani odločila, da mora LD Gradac v roku 30 dni odstraniti vse objekte strelišča, ki jih je gradila brez lokacijskega dovoljenja. Kako to, da sodnica za prekrške Garilovičeva, ki sicer ve, da lokacijska dovoljenja ni, za to odločbo dobre 3 mesece kasneje ni vedela? Kako je vse lahko sfižila v formulacijo o za predlog nepristojnem organu? Se v Metliki novice res širijo tako počasi? Z odločbo urbanistične inšpekcije je bil namreč seznanjen tudi oddelek za družbenoekonomski razvoj občine Metlika.
V odločbi novomeške urbanistične inšpekcije nadalje piše, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa. Če lovci torej ne podro strelišča, bo to na njihove stroške naredila urbanistična inšpekcija. Končno se je zganil tudi oddelek za družbenoekonomski razvoj občine Metlika, 14. aprila lani je sprejel sklep, da ne bo izdal lokacijskega dovoljenja za strelišče na Kučarju. Po pravici povedano, so se Občinarji zganili že prej, vendar lovci niso hoteli odgovarjati oziroma poslati potrebnih dokumentov. Saj jih tudi niso mogli, ker jih niso imeli.
Ko je že kazalo, da bo vrag pasel polhe drugače, kot so si zamislili, so ti skušali ubrati drugačne strune. Marca lani so se sestali za arheologi, predstavniki KS Gradac in občine Metlika. Lovci niso zanikali prekrška, vendar se v ničemer niso zavedli pomena Kučarja kot naravnega in arheološkega spomenika vseslovenskega pomena. Vztrajali so, da prožilnica
Če med arheologi na kakšnem kongresu rečeš Metlika, se bo komajda kdo zmenil zate, ko pa izustiš besedico Kučar ali Podzemelj, bo med starinos-lovci zašumelo kot v panju. Arheološko najdišče Kučar s Podzemljem v občini Metlika je namreč eden od paradnih konjev tudi v svetu zelo cenjene slovenske arheologije. Hrib Kučar je strmi osamelec sredi prostorne obkolpske ravnine, ki je zaradi svoje strateške lege in naravne utrujenosti že v davnih časih ponujal najprikladnejše mesto za poselitev. Prazgodovinska naselbina se je raztezala čez oba vrhova Kučarja, ostanki nasipov in obzidja so ponekod še dobro vidni. Na Kučarju so starinos-lovci v natanko 100 letih odkopavanj (začel je leta 1888 J. Szhombathy) odkrili več hiš iz železne dobe, topilnice železa, kovačnico, fibule in posodo iz halštatske in latenske dobe. Najbolj obsežna izkopavanja so bila med leti 1975—1979. V petih letih je inštitut za arheologijo SAZU raziskal celotno področje naselja na zaradi kamnoloma ogroženem severnem vrhu. Rezultati so presegli vsa pričakovanja. Odkrili so sledove petih prazgodovinskih hiš, ena je imela celoten inventar prazgodovinske domačije; ognjišče, posodje, žrmlje, leseno klop. S tem je bila pojasnjena marsikatera podrobnost o življenju takratnega človeka.
Prava senzacija pa je bil izkop poznoantičnega starokrščanskega kompleksa, ki je potrdil mesto Kučarja med najpomembnejšimi najdišči jugovzhodnih Alp. Raziskovanja so namreč na severnem delu hriba odkrila kar dve cerkvi, krstilnico, več manjših zgradb in osrednjo (najbrž škofovsko palačo), ki je imela za tiste čase razmeroma razkošne prostore, tlakovana osrednja dvorana je bila ogrevana s centralno kurjavo! Ena cerkev je merila nekaj več kot 21 metrov, druga pa 24. Naselbina na severnem vrhu je bila v pozni antiki obdana s kamnitim zidom, v katerega sta bila vključena obrambna stolpa. Zanimivo je, da so pri gradnji spodnje cerkve kot gradivo uporabili dva rimska žrtvenika, Rim in njegovi bogovi so pač opleli. Eden od teh žrtvenikov je bil posvečen Silvanu. Skratka: veliko novega za zgodovino Slovenije, Jugoslavije in Evrope. Na tako kulturnozgodovinsko dediščino je lahko ponosen vsak narod.
Ali res? Kaže, da nekateri Metličani ne delijo tega mnenja, med vsemi pa prednjačijo člani lovske družine Gradac, ki so na južnem vrhu Kučarja, na arheološkem najdišču prve vrste, postavili strelišče za glinaste golobe. Brez soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta!
Pa pojdimo po vrsti. Lovska družina Gradac je 28. marca lani zaprosila metliško občino za lokacijski ogled. Komisija je ugotovila, da nameravajo lovci na Kučarju postaviti objekt za namestitev strelnih naprav, streliščna mesta in brunarico, v kateri bi ob streljanju bivala ocenjevalna komisija. Komisija je ugotovila, daje ureditev strelišča v skladu s smernicami prostorskega plana občine Metlika, lovcem bo mogoče ugoditi, če bodo pridobili vsa soglasja in dokumentacijo. Med soglasjije bilo na prvem mestu omenjen pristanek novomeškega (pokrajinskega) zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
USTREŽLJIVI VARSTVENIKI
Omenjeni zavod je lovski družini Gradac oziroma njenemu zastopniku Vladimiru Udovču odgovoril v prvi polovici lanskega maja. Kaže, da varstveniki narave in kulture zadeve niso hoteli zapletati, izdali
priloga dolenjskega lista
Intervju Dolenjskega lista
Akademik prof. dr. Anton Trstenjak se je rodil 1906 v Radmošcih pri Gornji Radgoni kot sin malega kmeta, šolal se je v Mariboru, kjer je študiral teologijo in filzofijo. Oba študija je dokončal z doktoratom. Svoje življenje je posvetil človeku, oziroma psihologiji. Postat je najuglednejši slovenski priholog, s svojim delom se ni uveljavil le v naši državi, ampak tudi v tujini. Napisal je mnogo knjig, med zadnjimi so Temelji ekonomske prihologije, Ekološka psihologija, Človek, bitje prihodnosti in Človek in pisava. V njegovih delih prevladuje celoten in sistemski pogled na človeka. Trstenjakova delovna značilnost je, da ne zatiska oči pred vedno novimi problemi, temveč se jih loteva z vso življenjsko energijo. Z akademikom prof. dr. Antonom Trstenjakom se je za Dolenjski list pogovarjala naša sodelavka Jožica Žagar.
• Napisali ste veliko knjig. Predvsem v zadnjih treh nakazujete nov pristop k človeku in njegovim problemom. Pred leti ste celo dejali, da se je faza presoje pri človeku šele pričela. Zakaj je prišlo do preobrata in v čem vidite bistvo nove usmerjenosti psihologije?
»Šel sem v širino, v antropologijo. Do sedaj je v psihologiji prevladoval behaviorizem — objektivna psihologija, ki ne priznava ničesar subjektivnega. Objektivno dejstvo naj bi bilo zunanje človekovo vedenje, ki se ga da istovetiti tudi z živalskim vedenjem. Metodologija je ista. Iz zunanjega sklepaš na notranje; tu pa zaide behaviorizem sam s seboj v
bi jim govorili tuj jezik, ki ga niti sami ne razumemo. Nikjer ni prave podlage, ljudje navidezno živijo srečno, ko pa pride do kake krize, se jim vse zruži, ne znajo več skleniti kompromisa med temnim in svetlim, med užitkom in trpljenjem.«
• Iz vaših del pa tudi iz najinega pogovora veje en sam optimizem. V eni izmed knjig ste zapisali, da je svoboda človeka obrnjena v prihodnost in ne v preteklost. Od kot v vas ta optimizem in energija, ki ju je med mladimi, tako vsaj opažam, vse manj?
»Danes živijo ljudje drugače. Mi kljub prvi in drugi svetovni vojni nismo imeli črnih pogledov. Mladim je to potrebno predočiti, optimizem pa moraš imeti tudi v sebi. Res pa je tudi, da lahko okolje zelo vpliva, ali boš imel veliko ali manj optimizma. Življenje je utripanje, valovanje, tako individualno, kot tudi družbeno. Trenutno smo v oseki, življenjska krivulja je padla, toda po biološki, kulturno duhovni plati, se bo počasi zopet začela dvigati. V mladih prihajado nasprotij, pojavljajo se razna duhovna gibanja, mimo cerkve, pričenja se iskanje duhovnosti.«
• Zelo pogosta so razpravljanja, kakršna ie današnja mladina, vsak dan je nešteto konfliktov med mlado in staro generacijo. Zanima me, ali smo mladi res tako drugačni, nesposobni ali pa so zgolj oči starejših zapete v neke nespremenljive klišeje.
»Tu ne gre za sposobnost, gre za moralo, ki ne pozna nobenih norm. Današnja mladina je brez vednosti, brez usmerjenosti. Mnogi mislijo, da je s tem, ko so mladino »usmerili«, ta že usmerjena, v tem pa je protislovje. Z usmerjenostjo razumemo samo vsebinsko znanje, ne pa cilj in smisel — to je stvar vrednot. Mladina je vedno drugačna, toda kako? Včasih je kak mlad rod dosti boljši od starih, toda kolektivno gledano, je današnja mladina eden slabših rodov, ker je to pač mednaroden pojav. To je družba brez vrednot, polna zmedenosti, vse več je samomorov, uživanja mamil. Najbolj posrečeni so Indijci, ki umirajo od lakote, pa so kljub temu srečni. Mi pa smo kljub vsemu obilju nesrečni. V čem je skrivnost? V filozofiji sreče. Bistvo naše zahodnjaške teorije sreče je kvantiteta. Srečen biti pa ne pomeni isto kot srečo imeti, to so razlikovali že stari Grki.«
• Klasična religioznost se je očitno po poplavi vseh teh novih duhovnih gibanj in cerkva ze izčrpala. Kakšno religioznost iščejo danes ljudje?
»Ljudje so od nekdaj iskali novo. Iščejo tudi novo vsebino religioznosti, v krščanstvu hočejo najti novo vsebino, kajti naveličani so klišejev. Ljudje imajo zelo radi spremembe. Nova duhovnost gre v različne smeri, čeprav je duhovnost vedno ena in ista, ima le drugačna imena. Z njo iščemo še eno življenje. Prepad med vzhodno in zahodno duhovnostjo je očitno zaradi različnih duš, ki vladajo tema različnima svetoma.«
• Prenos misli, javnovidnost, premikanje predmetov brez telesnega dotika, tako imenovana parapsihologija. Ali lahko verjamemo v vse to?
»Gre za znanje, ali lahko to, kar smo kot dejstvo ugotovili, dokažemo ali ne. Telepatija je dejstvo, ki ga ne znamo razložiti. To je bistvo vsake vere, z razlaganjem gremo v misterij. Goetheje lepo rekel: »So stvari in skrivnosti na svetu, o katerih se tebi, dečko, niti ne sanja.« Ob razlaganju pridemo do prepada, od tu naprej je tvegan skok v transcendenco, ker vprašanja presegajo naše človeške meje.«
Narodni dom v Novem mestu
LJUBLJANA JE MALO POSTRANI GLEDALA
V novomeškem Narodnem domu na dan slovenskega kulturnega praznika ni bilo restavratorske delavnice ali vsaj ne take, kakršno bi se dalo pričakovati po vabilu v koledarju občinskih prazničnih prireditev. Obenem je res, da je stavba restavratorska delavnica že daljši čas, in ne le najavljena dva dneva. Prizadevanja po obnovitvi utegnejo v prihodnosti obroditi sadove. In ne, če bo duha restavratorjev dotolkel nenaden val okrepljenega, čeprav mogoče nenamernega političnega)?) »konzervatorstva«, ki dobiva v stalnem družbenem pomanjkanju denarja izgovor za svojo brezbrižnost.
Brezbrižnosti mesta namreč ne gre v celoti zanikati niti v primeru omenjene stavbe. Toda »ali resnično no-
simo vsi delovni ljudje in občani Novega mesta enak del odgovornosti za ta kulturni škandal in vandalizem prve vrste sredi Novega mesta??« se je pred leti vprašal Bojan Fink. Načelno se da pritrditi, saj v razmerah splošnega podružbljanja, ko naj bi še politika v vseh svojih vejah postajala narodov vsakdanji kruh, svojeglavega, odločanja »prav« pametnih veljakov uradno v nobenem družbenem podsistemu ni. V posameznih primerih pa pride prav premislek, saj ugotavljajo raziskovalci naše družbe, da je v narodu precej zakoreninjeno tradicionalno nezanimanje za dogajanje, ki mu ne škodi neposredno. Na ljubljanski univerzi so to podprli z raziskavami, ki res kažejo, da je manj kot petina prebivalstva pripravljena sodelovati pri reševanju problemov v občini in da se vsi drugi dobro počutijo v kraljestvu »kajmebrigizma«. Raziskovalcem ni ostalo skrito, da zanimanje za drezanje v osir pri občanih upada, ko ose njih osebno ne nadlegujejo, če poenostavimo. Raziskovali resda niso na primeru novomeškega Narodnega doma, ampak so jih na splošno zanimale glavne in stranske poti do določenih družbenih odločitev, a so njihova spoznanja tolikanj splošno veljavna, da kažejo na odgovor Finkovemu vprašanju.
Vseeno ni moč mimo kopice prizadevanj za rešitev že sporne novomeške stavbe. Nekje ob koncu 70. let je bila v mestu ustanovljena skupina, ki naj bi pripravila
predloge o bodoči namembnosti Sokolskega doma. Ker ni znala po božje v mrtev material vdihniti duše in ker se ni izkazala niti kot zemeljsko delovno telo, je ni bilo čutiti. Toda poskusov je bilo vmes, prej in potem še več. Nikdar prav živemu novomeškemu mladinskemu kulturnemu centru so npr. predvideli v tej stavbi lepo prihodnost: glasbeno, filmsko, gledališko, literarno, likovno in informativno-propagandno dejavnost. Zamisel se je bržda porodila kot tista leta 1872 v gostilni »Pri zlatem levu«. Prevratniško poskočna in morda romantično vznesena je ona iz prejšnjega stoletja zaživela v zidovih Narodnega doma ter v gledaliških predstavah čitalniškega odra, koncertih domačinov in gostov, akademijah in narodnih zborovanjih. V vsem tistem, o čemer je Jakopič pisal Podbevšku: »Dne 26. sept. 1920 je bil v Novem mestu velik praznik. Sorodne duše so se našle in združile. Bili so to mladi umetniki: pisatelji, slikarji, kiparji, glasbeniki. Združili so se, da dajo duška svojemu hrepenenju in da stopijo prvič skupaj na plan. Ljubljana je to početje malo postrani gledala, nekako nezaupljivo. Mi pa, ki sočustvujemo z vsem, kar je živega, smo pohiteli tja, da se ž njimi veselimo.
Mesto je bilo v svečanem razpoloženju. S streh so vihrale zastave, plakati so vabili občinstvo k proslavi.
Že zgodaj so se zbirali Novomeščani in se sprehajali v gručah po Glavnem trgu, živahno se razgovarjajoč v pričakovanju dogodkov.
Okrog 12. ure se je vršila otvoritev umetnostne razstave v Vindišerjevem salonu v Kandiji. Udeležba je bila izredna, kakršne mi Ljubljančani že dolgo nismo vajeni... Sledile so debate o problemih sodobne glasbe, ki so se zavlekle tako dolgo, da je prišel čas za odhod v Narodni dom.... V počastitev gostov se je vršila v Narodnem domu slavnostna predstava. Ne spominjam se več, kaj so igrali. Prišli smo malo prekasno. Igra se je že pričela. Po hodnikih pa je bilo nabito polno občinstva.«
T a prek sto let stara zamisel, ki jo je med drugimi zelo natančno opisal prof. Janko Jarc, ni dobila sestrice proti koncu 20. stoletja. Neuresničene so ostale mladinska in katera koli pobuda. Celo več. »Pogajanja okrog Narodnega doma so v zadnjih nekaj letih že na pragu travmatičnosti,« so lanskega oktobra zapisali na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine.
— Kot da ne pridobiva na veljavi globoko zakoreninjena oblast naroda, ampak trhel »ancien rčgime« daleč izpred leta 1872!? In kakor da narodova avantgardna bolj ali manj množična zveza zroč v apatično ljudstvo — če je kljub vsem vendarle tako — vdano prežvekuje v zatohli pisarni!?
M. LUZAR
nasprotje. Šele ko začneš enkrat iz zunanjega — objektivnega sklepati na notranje, lahko nekaj poveš, to pa je potem še subjektivno. Predvsem Američani so temu nasedali več desetletij, pa tudi evropski psihologi so bili dolgo časa na .tribunah bahaviorizma'. Kdor je govori! karkoli humanega, je bil zunanj začrtanega psihološkega okvira. Šele v zadnjem času so začeli behaviorizem odklanjati, dali so pobudo za humanistično psihologijo (objektivno + subjektivno), saj je vsaka še tako objektivna sodba sodba subjekta. Zlasti pa je sodu izbila dno sodobna fizika, ki velja za najbolj objektivno. ,Brez subjektivnega ne gre!' je dejal fizik Heizenberg, to pa je dalo tudi zadnjo podobo psihologiji. Priznavajmo humanistično psihologijo, kajti kdor preveč dokazuje, nazadnje nič ne dokaže.«
• Vsa ta tehnologizacija, industrializacija in urbanizacija je človeku prinesla — tako pojmuje večina ljudi — velik napredek in blaginjo v materialnem smislu. Toda ali je človek napredoval tudi v morali, in čustvovanju?
»V tem je nazadoval. Ves ta napredek gre v smeri kvantitete, začenši z Galileom Galilejem, ki je dejal, da je treba vse meriti v tem smislu. Tako pojmujejo . ljudje danes tudi cilj človekovega življenja. Odločilno ni imeti, ampak biti, je dejal Fromm. Morala, sreča, vse to so kvalitativne oznake.«
• Vsem nam je dana ena in ista resničnost, odvisno je samo, kako jo sprejemamo, ali kot materialno idejno plat življenja ali zgolj kot materialno. Kako bi se po vašem mnenju dala ta dva različna idejna vidika združiti?
»Ta sinteza je v človeku samem — v njegovi biti: materialno in duhovno. Pri tem lahko govorimo o harmonični in disharmonični, razklani osebnosti. Družba pa je lahko do posameznikov velikokrat tudi krivična. Trenutno je za ves sodobni svet značilno porabništvo. Ta enostranski trend po vse večji količini nehote prihaja do točke, ko ne gre več naprej. Ljudje postanejo zafrustrirani, degradirani, vse več je samomorov.«
• Vzporedno z ekologijo se je po letu 1970 pojavila v psihologiji psihološka ekologija ali ekologija duha. Kaj je njena glavna preokupaci-ja, kaj nam lahko pove?
»Poudarja predvsem etično stran, opozarja znanstvenike, da človek ne sme narediti vsega, kar zmore, na primer atomsko bombo. Če bi ves denar, ki ga porabimo za izdelovanje orožja, namenili za odpravo raka, bi to bolezen še zdavnaj izkoreninili. Sicer pa: če mi neusmiljeno koljemo naravo, zakaj ne bi tudi narava nas? Ko sem izdel knjigo Ekološka psihologija, ni bilo velikega odziva, danes pa iz dneva v dan več govorimo o človekovi duhovnosti, čeprav še vedno premalo. Mi smo povsem pozabili nanjo.«
• Duhovna ekologija naj bi sodobnega človeka usposobila, da bi lahko reševal današnje ekološke probleme. Za to pa sta potrebni velika sprememba mišljenja in motivacija. Toda kako bi lahko danes motivirali naše ljudi?
»Iz nič ne moreš nikogar v nič motivirati, v ljudeh moramo najti podlago. Ne moremo pa je najti, če smo vse šole zmaterializirali, otrokom pa ne povemo nič o njih samih, o njihovi duhovnosti. Vse je, kot
Po južni Italiji (2)
Kadar se z morja oglasi rezek pisk ladijske troblje, se na edini pravi pomol Strombolija usujejo domačini. Prihajajo peš, pripeljejo se z vespami, s harley-davidsoni in znamenitimi tricikli, vselej pa gredo brez naglice in nejevolje. Počakajo, da se ladijski krov sprazni na kopno, si, zroč v odhajajočo barko, zaslonijo pred soncem oči, še malo poklepetajo s prijatelji in izginejo na edini glavni ulici. Tako prihajajo na pomol in odhajajo z njega dan za dnem in iz tedna v teden, vse dokler še sami nekega dne ne kupijo ladijske karte za Milazzo ali Messino. Od tam jih odpelje vlak v severno Italijo ali Švico, na Švedsko ali v Nemčijo ali pa v Palermo, kjer utegnejo kapitani zasidranih prekooceank vsak trenutek ponuditi vedro in metlo najhitrejšemu izmed čakajočih mladeničev. Z dolgih poti se potem vračajo nazaj na svoj Stromboli, kjer Ginostra ali S. Vincenzo med polji divjega pelina in med pomarančevci skrivata zanje tisti znani, skoraj nenavadni mir in človeško sožitje, po katerem zaman hrepeni marsikateri prebivalec svetovnih velemest.
Takim prvim vtisom sva z Igorjem dodala nove zlasti ob kavi, na katero naju je povabil k sebi na dom Umberto Palino.
BOGATAŠ V POŠVEDRANIH ČEVLJIH
Umberto naju je ogovoril že na pomolu. Ko so se drugi razgubili po uličicah, je ustavil vespo in dal Igorju listek s svojim imenom, naslovom in risbo hiše. »Glejta papir in napise po ulicah in me bosta lahko našla. Pridita pa le, dobita kavo,« je dejal vljudno. V zgodnjem dopoldnevu nama je zvenelo takšno povabilo zaradi želodčne pajčevine nez-
nansko prijetno, vendar ga nisva sprejela brez pomisleka. Možakarju ni bilo mogoče popolnoma verjeti že zaradi precej nenavadne zunanjosti. Na moč vpadljiv je bil že motor, s katerim se je pripeljal. Na vespi je bela barva, očitno nametana na hitro s čopičem, krasila okvir, razen tega pa tudi sedež, stikala na krmilu in luč, tako da je dajala kaj neugledno podobo. Nekaj podobnega bi se dalo reči za njenega voznika. Možakarju so v vetru frfotali dolgi snežno beli lasje, ki so mu sicer padali daleč čez ovratnik, a niso rasli drugje kot po robu razkošne pleše. K temu sta šla zelo dobro zraven razpet suknjič in pod njim na pol zapeta bela jopica. Take barve so bili nekdaj tudi čevlji, a so bili zdaj videti nadvse uhojeni in so verjetno že imeli svojo zgodovino. Razen nespornega udobja se na njih zanesljivo ni dalo pohvaliti ničesar. Z vsem tem in s tanko rižo belih brk si je Umberto prislužil najin skrit pomilovalen nasmešek. Toda govoreč kot navit, naju je kmalu presenetil z dobrim poznavanjem držav in mest in še posebej svetovnih turističnih mek. »V Ameriki, Afriki in Aziji sem precej domač. Kadar ni na našem otoku turistov, grem namreč po svetu. Takrat sem turist, drugače sem turistični delavec. Tu na otoku dajem poleti v najem svoje hiše. Sem arhitekt in umetnik. Predvsem pa sem .biznismen'. Ali ima kateri od vaju cigareto?« je dejal Umberto in, tipajoč se za žepe, pojasnil, da je tobak pozabil doma.
.Poslovnež pa, poslovnež, če na cesti prosjači za cigarete/ sem pomislil in si bil všeč, da sem v belo-
dent in skoraj diplomirani arhitekt pridobil od leta 1951 z dobrim občutkom za posel. »Pred osmimi leti sem za tri milijone lir kupil še to hišo. Zdaj lahko prenočim precej turistov, ki prinašajo denar. Vendar nič ne pride samo. Moram biti .biznismen'. Zato sem preračunljivec, kompjuter, Italijan, a bolj italijanski od večine drugih. Moji sodržavljani namreč precej radi govorijo. Jaz bolj delam in ne govorim veliko,« je hitel pojasnjevati eden najbogatejših Strombo-Ičanov in me s ploho besed prignal pred vprašanje, kako šele govorijo zgovorni Italijani. Vendar je bil, klepetulja, prav prijeten, še celo s teorijo o politični pripadnosti in pikrostjo na račun diplom katere koli univerze tega sveta.
Pri politiki je bil čisto praktičen. Resno, kot načrtuje svojo turistično ponudbo, je pojasnil, da se zanjo ne zanima. »Nesmiselno je verovati v socialiste, krščanske demokrate, komuniste ali katere druge. Tudi če nanje prisegaš, se jih ne boš nikoli spomnil. Samo poglejta, če se zbodem na kaktus, ne bom rekel: ,0 moj predsednik!, ampak verjetno: ,0 moj bog!‘ Zato je bolj pošteno verovati v boga,« je rekel in se potem spravil nad naju, »nekakšna visokošol-ca«. »Študiral sem kot vidva. Vse sem obesil na klin in se vpisal na visoko šolo življenja. Prvo šolo seru že malo pozabil. Vidva je še nista, a vama povem, da vsa tista teorija ni nič prida,« se je razvnel kot v nekem grenkem spominu iz preteklosti. Morda mu je bilo ta hip žal, da ne bo nikoli diplomirani arhitekt ali kaj, a nisva silila vanj ne na tihem in ne na glas. Tistega o politiki pa na tihem nisem verjel. Mož nima prav malo pod palcem in najbrž ne shaja čisto sam zase. Mogoče sem podvomil vanj glede tega zaradi bližine Palerma, morda že zato, ker je bit politiko pripravljen kritizirati. »Država je kriva, da so danes ljudje nekako nervozni,« je zašel za hip celo v žalost. Po nepotrebnem, če je mislil na Stromboli. Tu so bili namreč domačini videti na moč umirjeni.
NAGLICA NA LAGODNEM JUGU
Kljub taki lagodnosti so v nekaterih važnih zadevah zelo hitri. Kot je rekel Umberto, si lahko kateri koli tujec v letu dni uredi vso dokumentacijo za gradnjo hiše. Spričo takšne vestnosti tamkajšnjih načrtovalcev sva bila malodane izzvana h komentarju. S pojasnilom, da se pri nas take zadeve vlečejo, pa sva si zaslužila le njegov sočuten nasmeh »Pridita na Stromboli, če bosta zidala,« je našel salomonsko rešitev za usodne stiske. Neverjetno enostavno, kajne?!
Hitri ali počasni živijo domačini vsaj v zimskem zatišju nekakšen odmaknjen svoj svet pod kadečo se goro. Z njimi živijo legende o razburjenem morju in jeznem vulkanu, iz dneva v dan gredo domačini s spomini in pričakovanji. »Za otok ni dobro veliko reklame. Za Stromboli se sploh ni vedelo, dokler ni tu Bergman snemal filma. Za umetniki pa so začeli prihajati turisti,« je povedal Umberto ponosno. Toda ali se mi je res samo zdelo, da je postal otočan, sam turist in gostitelj tujcev, potem nekam žalosten?
Kdo ve, ali bodo slavnega režiserja prihajajoči rodovi domačinov preklinjali ali po božje častili?
M. LUZAR
Šport.
BREZ MESA HITRE J Ev DLJE, VIŠJE
Široko razvejena zmota, da močna beljakovinska hrana pomaga izboljševati športne dosežke, sili nepoučene in uspeha željne športnike, da uživajo ogromne količine rdečega mesa in popijejo litre mleka. Glavna športnikova prehranjevalna zahteva je energija. Pomanjkanje beljakovin je le redko ovira na poti k boljšim dosežkom. Vendar še vedno veliko ljudi misli, da prehrana brez mesa ne zagotavlja dovolj beljakovin in da zato za športnika ni primerna.
To je precej zastarelo stališče — dandanes je hrana navdušenega mesojedca zdravstveno mnogo bolj vprašljiva kot vegetarijančeva: vsebuje namreč veliko maščob (še posebej nasičenih) in soli, verjetno pa tudi preveč sladkorja in premalo vlaknin. Vegetarijanska prehrana je veliko bolj v skladu s sodobnimi ugotovitvami o zdravi prehrani: vsebuje veliko več neprečiščenih ogljikovih hidratov (žitaric, sadja in zelenjave) in manj maščob (mesa, mleka in sira).
V Veliki Britaniji je na primer milijon in pol vegetarijancev, 1,75 milijona ljudi pa ne jč rdečega me9a. Njihove vrste se hitro širijo, eden od glavnih razlogov za to pa je zdravje. Britanske zdravstvene revije ugotavljajo, da so vegetarijanci »izjemno zdravi ljudje in da manj trpijo za debelostjo, rakom, prebavnimi boleznimi, kot so vrečasta izbočenja notranjih organov in žolčni kamni, in da je pri njih manj dejavnikov tveganja koronarne srčne bolezni.«
Vegetarijanci se hranijo s povsem rastlinsko hrano. Lakto-vegetarijanci jedo tudi mleko in mlečne izdelke, toda nič mesa, perutnine, rib ali jajc, lakto-ovo-vegetarijanci pa uživajo mleko in mlečne izdelke ter jajca. Vegan pa je človek, ki ne je nobenih živalskih produktov in svojo prehrano v celoti omejuje na rastlinske vire, žitarice, zelenjavo, sadje, stročnice in semena.
prehrani, toda ob tem se pojavljajo vprašanja, kako vlakni ne vplivajo na absorpcijo kalcija, cinka, magnezija in železa. Fitična kislina, ki se nahaja v žitaricah, stročnicah in orehih, tvori s temi minerali netopljive soli in tako ovira absorpcijo teh substanc iz črevesja. Vendar pa neprečiščena, izrazito vlakninska hrana ohrani v sebi več mineralov kot prečiščena, kar pomeni, da je bogatejša s cinkom, kalcijem, magnezijem in železom kot hrana z malo vlaninami. Telo se nafitično kislino postopno navadi in po določenem času se njen učinek zmanjša. Zelo redke vrste hrane vsebujejo vitamin D in vse, ki ga vsebujejo v naravni obliki, so živalskega izvora (mastne ribe, jajca, maslo). Vendar pa vitamin D dodajajo margarini, sojinemu mleku in tudi nekaterim vrstam žitaric. Na srečo lahko človek sam ustvari dovolj vitamina D, če le redno nastavlja kožo sončnim žarkom. Temu pa se športniki ne odrekajo.
Tudi vitamin B12 se nahaja le v hrani živalskega izvora. Lakto in lakto-ovo-vegetarijanci bi ga morali dovolj dobiti z mlekom in mlečnimi izdelki. Tisti, ki jedo izključno rastline, pa bi lahko imeli težave. Pomanjkanje vitamina B12 lahko povzroči neko vrsto slabokrvnosti. Ugotavljajo pa, da se tisti, ki uživajo samo rastlinsko hrano, na to pomanjkanje do neke mere prilagodijo. Zdi se, da črevesje vsrkava vitamin B12, ki ga proizvajajo neškodljive črevesne bakterije. Poleg tega raznim vrstam rastlinske hrane dodajajo vitamin B-|2-
ŽENSKE MORAJO BITI PREVIDNE
Mleko in mlečni izdelki so najbogatejši vir kalcija, zatč vegetarijanci zlahka dobijo potrebno količino Ca, ki za odrasle znaša 500 mg na dan. Vegetarijanec, ki je same rastlinsko hrano, lahko dobi kalcij iz raznih virov: špinače ohrovta, stročnic, orehov, semen, žitaric, posušenega sadja in melas. Izvrsten vir so neoluščena sezamova semen? ali pire iz njih. Zelo malo kalcija vsebuje sojino mleko, razen če ga ne dodajajo posebej. Rastlinojedci, ki živijo v krajih s trdo vodo, dobijo kalcij s tekočo pitno vodo. Pose bej previdno pa morajo ravnati ženske, ki se hranijo sanu z rastlinsko hrano. Pomanjkanje kalcija in pretirano treniranje — tako pa je vsako vrhunsko treniranje — lahko povede do osteoporoze, luknjičavosti kosti. Vrhunske šport nice, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi in se hranijc povrh tega še z rastlinsko hrano, zvečine dodajajo kalci; prehrani kar vsak dan.
Vegetarijanci naj ne bi poskušali nadomestiti mesa svoji prehrani s preveč mleka in sira, ker s tem poveča/: vnos maščob. Povprečen vegetarijanec zadosti 20—3C odstotkom energije z maščobami, kar je v skladu s priporočili o zdravi prehrani (Tisti, ki jedo mešano hrano, dobijo vase 40—50 odst. skupne energije v obliki maščob.) To pomeni, da vegetarijanska prehrana zagotovi okrog 50—55% skupne energije z ogljikovimi hidrati. To pa |e številka, ki jo omenjajo v zvezi s športno prehrano. Ogljikovi hidrati morajo biti nepredelani in vsebovati morajo veliko vlaknin.
Če se športnik vegetarijanec ne hrani izrazito svojeglavo, z brezmesno prehrano poskrbi za vso nujno energijo in ostale hranljive snovi, zdravju pa posebej koristi z večjim vnosom vlaknin in manjšim vnosom maščob. Rastlinojedci in drugi, ki svojo prehrano močno omejujejo, prav tako lahko zagotovijo njeno prehransko ustreznost, toda njihovo prehranjevanje mora biti skrbno načrtovano.
Pripravil: J. PENCA
Umberto Palino
lasem tujcu zlahka prepoznal cestnega postopača. Toda slabo uro za tistim, ko sva se seznanila z Um-bertom siromakom v pošvedranih čevljih, sva pila kavo v razkošni kuhinji Umberta bogataša, arhitekta, umetnika in svetovljana. V bogato, a skrbno urejenih prostorih, ki so izpovedovali starodavnost podeželske vile in hkrati izžarevali utrip današnjega časa, je bil namreč belolasi tujec s pomola videti vse kaj drugega kot reven potepuh iz »ulice ribjih konzerv«.
Umberto je pravcati mali hotelir. V njegovih številnih majhnih, a nadvse udobnih sobah in na pokritih terasah se poleti zbere svet v malem. Ko pa tujci pospravijo kovčke, sam zaklene vrata in pogleda kam v Avstralijo ali Srednjo Ameriko. Na eni takih svojih svetovnih poti se je v Santa Domingu zagledal v 21 -letno domačinko. Skupaj z njim je pripotovala na Stromboli, a ne kot turistka. Zelo je ponosen nanjo. »Ne maram žensk z otoka, ker so,lahke',« je pojasnil svojo mednarodno poroko. Razlike v letih ni komentiral, a se očitno prav dobro spozna na vse, kar daje srednjeameriško podnebje. Z enim in drugim je 61 -letni Umberto res pravi bogataš.
V NESREČI NE MISLIŠ NA PREDSEDNIKA
Kar zadeva premoženje v nepremičninah, si gaje nekdanji strombolski brivec in frizer, poznejši štu-
Mnogi jedci mesa ne vedo, iz česa je v resnici vegetarijanski obrok. Navadno si ga predstavljajo kot sendviče s sirom, razne omlete in polne krožnike korenja. Nič nenavadnega ni, če v restavraciji, ki posebej ne skrbi za vegetarijansko hrano, ponudijo vegetarijancu običajen obrok z dvema vrstama zelenjave in mesom, le da meso odštejejo, in mu dodajo nekaj krompirja, če ima srečo, seveda. Meso je pogosto jedro obroka, zelenjava pa le dopolnilo. Zato ima večina ljudi občutek, daje prehrana brez mesa le polovična prehrana.
VEGETARIJANSTVO NI ODREKANJE
To stališče je zasidrano v zmoti, da vegetarijanstvo pomeni le odrekanje rdečemu mesu, sicer pa se od običajne prehrane ne razlikuje. V resnici pa se mora poudarek močno premakniti, če hočemo, da bo nova prehrana zagotavljala nujno potrebna hranila Meso zagotavlja precejšnjo količino beljakovin, maščob, mineralov (posebno železa) in vitaminov (skupine B) in zanje je treba najti nove vire. Ni razloga, zaradi katerega športnik ne bi mogel živeti ob rastlinski hrani. Toda čim bolj je prehrana omejena, tem več skrbi ji moramo posvečati. Tisti prehranski režimi, ki poleg rastlinske hrane vključujejo še mleko in jajca, so glede beljakovin, vitaminov in rudninskih snovi zelo podobni prehrani, ki vsebuje meso. Vsak prehranski režim bi mmoral zagotavljati 10 odstotkov energije z beljakovinsko
hrano. Mnoge vrste hrane rastlinskega izvora (krompir in žitarice) vsebujejo okrog 10% beljakovin, stročnice pa celo 30% energije v obliki beljakovin. Kritika vegetarijanske prehrane ni nikoli obsojala količine beljakovin, ampak vrsto.
Beljakovine so iz aminoklisn, od katerih so nekatere bistvene in jih moramo zagotoviti s hrano. Ostale lahko telo tvori samo iz dušika. Živalske beljakovine vsebujejo za telesno gradnjo boljšo mešanico aminokislin kot rastlinske. Toda beljakovine iz rastlinskih virov lahko, če jih jemo hkrati, dopolnjujejo druga drugo in dajo enako dobro mešanico. Zelo dobro se dopolnjujejo žitarice in stročnice, na primer pražen fižol s kruhom, leča z rižem, riž in fižolova solata. Vegetarijančevi prehrani redko manika beljakovin.
Zelo pomembno je prehransko železo, ker ohranja količino hemoglobina v krvi. Železo, ki se nahaja v zelenjavi, telo slabo vsrkava in zato je treba najti nadomestilo: stročnice, neprečiščeno zrnje žitaric, posušeno sadje, orehi melasa in temno zelena zelenjava so zelo dobri viri železa. Vitamin C pomaga pri vsrkavanju železa, zato je treba v obrok, ki vsebuje železo, vključiti tudi sadje in zelenjavo. Vegetarijanke, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi, naj posebej skrbijo za železo v svoji prehrani, ker sicer lahko postanejo slabokrvne in bodo potrebovale umetno/kemično pripravljene dodatke.
Velika količina vlaknin, ki jih uživata vegetarijanec in vegan, je povsem v skladu s sodobno vednostjo o zdravi
. .
službene namene,
Dve milijardi dolarjev
ALI SE SLUŽBENI AVTO SPLAČA?
začetku leta 1987 smo imeli v Jugoslaviji 150 tisoč družbenih avtomobilov, od drugem Ninovem pozivu konec leta 1987 pa 176 tisoč! V Ninu pa so predlagali, da bi družbeno floto zmanjšali na 1500 vozil.
Takšna avtomobilska flota nas letno stane dve milijardi dolarjev. Če bi uporabljali rent-a-car, taksi, zasebne avtomobile, predvsem pa javni prevoz, in če bi ponovno uvedli rdeče registrske tablice za družbene avtomobile, ki bi kričeče obarvale in razkrile to našo službeno avtomanijo, bi lahko velik del tega denarja prihranili. Tudi za odplačevanje dolga tujini.
Nekaj primerov: V občini Bogatič, ki je na debelo nerazvita, imajo 104 službene avtomobile, v podrinj-sko-kolubarski regiji so lani za službene avtomobile izdali za 800 milijonov dinarjev več kot pa za razvoj, v Tuzli imajo 1100 službenih avtomobilov, ki jih stanejo letno pet milijard dinarjev, kar je dvakrat več, kot znašajo njihove izgube (ki niso majhne), občina Dečani, ki je najbrž najbolj nerazvita v Jugoslaviji ima 47 funkcionarskih limuzin (mercedesov, che-vroletov, peugeotov 504, regat, renaultov 21), Agrokomerc je imel 250 službenih avtomobilov presežka, zeniška skupščina ima 36 službenih avtomobilov, enako kot Železarna Zenica z 20 tisoč zaposlenimi!
Nekateri pa delajo tudi drugače: Strojna industrija Niš je svojo službeno floto razpolovila, od 100 službenih vozil jih je 50 prodala na licitaciji, njihove šofe-zaposlil
V Jugoslaviji imamo 176 tisoč družbenih avtomobilov! Nekateri trdijo, da je to največja službena flota na svetu. Voznikov v njej je 150 tisoč!
Službene avtomobile delimo v glavnem na dve vrsti: na reprezentančna vozila, s katerimi se vozijo direktorji, politiki, funkcionarji, pomembni ljudje, in na navadna službena vozila, ki omogočajo opravljanje mobilnih del. Prvi avtomobili so veliki, dragi, v glavnem črni, v veliki meri uvoženi, morajo se bleščati, so dobro ohranjeni, imajo šoferja, dnevno pa v povprečju prevozijo 25 do 50 kilometrov. Drugi so stari, pokvarjeni, nevarni, umazani, slabo vzdrževani, spadajo v srednji ali najnižji avtomobilski razred, vozijo jih vsi, le da imajo izpit, v povprečju dnevno prevozijo od 50 do 100 kilometrov. Izkoriščenost prvih je 20- do 35-odstotna, drugih 50- do 70- a vseeno je starost prvih v povprečju eno ali dve leti, drugih pa štiri do sedem let.
Najbolj seveda bodejo v oči navadnih Jugoslovanov avtomobili prve vrste. Konec 1985, leta (s svežimi podatki je v računalniški dobi v Jugoslaviji problem) je bilo pri nas registriranih skupno 2,674.071 avtomobilov, od tega so jih samo družbenopolitične organizacije imele 19.292. Za službene namene in protokol ima federacija 249 reprezentančnih limuzin. Med njimi naj ne bi bilo mercedesov, saj je uvoz teh avtomobilov družbenemu (in političnemu) sektorju že štiri leta prepovedan. Toda vseeno je Zvonimir Hrabar, predsednik predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, nedavno v skupščini vprašal: »Kako to, da je pred skupščinsko zgradbo toliko službenih mercedesov, če pa jih ne smemo uvažati? Čigav je mercedes s številko BG 01 -03?« Odgovorili so mu, federacija za skupščino ali izvršni svet v zadnjih štirih letih ni kupila niti enega mercedesa. Le za potrebe Predsedstva SFRJ so kupili štiri. Zanje prepoved uvoza namreč ne velja. Z mercedesom BG 01 -03 pa se vozi eden od članov jugoslovanskega Predsedstva (imenovali ga niso).
S problemom službenih avtomobilov se je v zadnjem letu dni najbolj ukvarjal beograjski Nin (novinar Jug Grizelj), ki je jugoslovanskim politikom pisal odprta pisma in jih pozival, naj floto družbenih avtomobilov občutno zmanjšajo. Ob prvem pozivu v
reje pa zaposlila za stroji.
Da ne govorimo o tujini: Pakistanski premier je, potem ko se mu je ljudstvo razburilo zaradi visokega proračuna, sklenil, da se bo poslej vozil le z avtomobilom do 1600 kubičnih centimetrov, motorji v avtomobilih njegovih ministrov bodo imeli le 1300 kubičnih centimertov prostornine, državni sekretarji pa se bodo vozili s suzukiji, ki so podobni našemu jugu. Na švedskem imajo za politike na voljo le 58 avtomobilov, ministra, ki je zavezan za pritožbe državljanov, pa so ujeli, ko je svoj službeni avto uporabljal za privatne namene.
Kaj naši politiki, visoki funkcionarji in veliki direktorji v času, ki niso v službi, počnejo s »svojimi« limuzinami, pa najbolje ugotovimo ob ogledu kakšne tekme prve zvezne nogometne lige. Zal mi je le za šoferje: namesto da bi tudi oni uživali (?) ob gledanju brcanja, morajo sedeti v tistih velikih črnih (v zadnjem času tudi srebrnih) limuzinah.
Kaj namesto službenih avtomobilov? Javni prevoz, zasebni avtomobili z obračunom kilometrine, taksi, rent-a-car? Vse te oblike so pri nas še slabo v navadi. Prijavnih prevozih še kar uporabljamo poslovne vlake, na daljše razdalje seveda letala, a tudi
pri njih je tako, da se mnogo direktorjev (iz strahu?) iz Ljubljane in Maribora v Beograd vozi s službenim avtomobilom, na službena potovanja v tujino — Avstrijo, Italijo, ZR Nemčijo — pa kar po pravilu s službenimi limuzinami. Ker lahko v avtomobilu iz tujine pripeljejo več stvari kot v letalu, je eden od razlogov, a meji že na natolcevanje..
Z zasebnimi avtomobili se nočemo voziti, saj so pri nas novi avtomobili predragi, s kilometrinami pa si lahko nakup avta na vsaki dve leti (kar je edino ekonomično) privoščijo le trgovski potniki, ki so nonstop na cesti. Taksi je primeren le za krajše razdalje, tako da ostane le še izposoja avtomobila. Kako je ta razvita pri nas?
Mojca Paternoster, vodja trženja pri rent-a-caru Kompasa-Hertza: »Hertz ima po celem svetu 450 tisoč vozil za izposojanje in je največji na svetu, mi pa smo s 3000 vozili v Jugoslaviji njegov najmočnejši licenčni partner v Evropi. Osebne avtomobile si pri nas v 80 odstotkih izposoja družbeni sektor, veliko imamo tudi stalnih pogodb z združenim delom. V zadnjih letih zanimanje malo narašča a kljub temu flote še ne povečujemo. Naši avtomobili so stari največ dve leti, prevozijo pa največ 70 tisoč kilometrov. Tako v povprečju obnovimo pol flote na leto. Menim, da bodo ljudje kmalu prišli do tega, da je v veliko primerih rent-a-car cenejši od nakupa in vzdrževanja lastnega službenega avtomobila. V svetu je dosti več osebnih avtomobilov za izposojanje kot službenih, pri nas pa je to razmerje za zdaj se obratno. Odvisno je od tega, kako računaš. Sprva je vsota za izposojo velika, toda če upoštevaš ceno prevoženega kilometra v letu dni, je rent-a-car najcenejša varianta.«
Hertz, ki je najmočnejši, ima v Jugoslaviji 2350 osebnih avtomobilov (150 avtobusov, 250 kombijev in 250 tovornjakov), z izposojo pa se ukvarjajo še Inter-rent (Globtour), Avis, Eurocar, Alpetour, Kvar-ner ekspres, Golfturist, nekatera društva AMD pa tudi neturisične delovne organizacije. V Mariboru, na primer, Ferromoto izposoja zastave strankam za čas, ko imajo svoje avtomobile v servisu. Skupno imamo tako v Jugoslaviji okrog 400 osebnih avtomobilov rent-a-cara, kar je še vedno zanemarljivo malo v primerjavi s številom 176 tisoč avtomobilov v družbeni lasti.
Vlado Čurin, vodja poslovalnice Inter-renta v Mariboru: »V naši poslovalnici imamo 52 vozil, njihova letna izkoriščenost je glede na dneve 74-odstotna. Avtomobili v družbenem sektorju pa so izkoriščeni največ 35-odstotno. Priznan, ko sem bil sam šofer družbene limuzine in vodja avtoparka, sem govoril drugače. Toda sedaj so me računi prepričali. Rent-a-car je v prvem najemnem trenutku drag, toda na koncu ugotoviš, da je cenejši. Nabava avtomobila
»'t'*1
f
kot osnovnega sredstva je draga in komplicirana, vzdrževanje je še dražje... Izposojeni avto pa je vselej v odličnem stanju, dokaj nov, kjerkoli se ti pokvari ali zgodi nesreča, ga lahko zamenjaš, je visoko zavarovan, licenčni znak ugotavlja varnost po vsem svetu. Tovarne, ki vedo kaj je racionalno, ekonomično in sodobno poslovanje, se vse bolj odločajo za izposojanje avtomobilov.«
Izračun je tak: če službeni avto potrebuješ občasno, se bolj splača rent-a-car, če pa ga potrebuješ vsak dan in če z njim narediš veliko kilometrov, se bolj splača lasten službeni avto.
Izračun, kdaj se avto splača in kdaj ne, si lahko naredi vsak sam. Koliko kilometrov prevozite dnevno? Koliko vas je stal nakup avtomobila? Koliko stroškov imate z bencinom, vzdrževanjem, popravili? Koliko je ze vas stane stari avto.
Taksi v Mariboru stane 660 dinarjev s potnikom prevoženi kilometer in 750 dinarjev začetna cena. če stanujete v mestu in dnevno prevozite le deset do petnajst kilometrov, boste v letu dni za taksi plačali največ tri milijone dinarjev. Če boste za letni dopust najeli rent-acar, boste zanj plačali (za 14 dni) okrog 700 tisočakov (srednji razred avtomobila). Pa seštejte to in primerjajte s seštevkom prejšnjih odgovorov! Se vam avto splača? O tem, kako udobno seje vozili s taksijem, in daje izposojeni avto zagotovo v boljšem stanju kot vaš lastni, pa raje ne bi.
Da si podobnih izračunov ne naredimo sami, je še nekako razumljivo. Osebni avto nam je pač statusni simbol, prispodoba naše moči in ugleda, kazalec osebne uspešnosti. Da so vsi ti simboli, prispodobe in kazalci hudo varljivi, nam je kljub našemu avtomobilskemu napuhu najbrž jasno. A gre navsezadnje za naš žep.
Ni pa razumljivo, da podobnih izračunov nima združeno delo. Koliko jih stane avto na dan, koliko na kilometer? Kdaj se službeni avto splača in kdaj ne?
še manj pa je razumljivo, da politiki in funkcionarji še kar naprej vztrajajo pri gromozansko velikem številu svojih limuzin. Na neskončne seje in sestanke, kjer poskušajo Jugoslavijo spraviti iz blata izgub, gospodarske nemoči in zaostalosti, kriminala ter nedela, se vozijo z avtomobilskimi ladjami, v njih jih čakajo šoferji, službene avtomobile pojmujejo kot svoje lastne, svojim podrejenim, nižjim politikom in funkcionarčkom pa dopuščajo, da se obnašajo še bolj potratno. Na ta način so službene limuzine simbol politične (ne)moči in privilegiranosti. To pa je lahko tudi eden od znakov, da s pravimi in potrebnimi spremembami še ne bo nič.
UROŠ MENCINGER
Mercedesi, kljub prepovedi uporabe v
očitno še ne bodo tako kmalu izumrli v naši reprezentančni floti
Socialistična republika Slovenija OBČINA NOVO MESTO KOMITE ZA DRUŽBENI RAZVOJ
OBVESTILO
Obveščamo vse komasacijske udeležence na komasacijskem območju Šentjernejsko polje, da bo v dneh od 17. do 19.2.1988 med 8 in 16. uro ponovno razgrnjen predlog projekta razdelitve zemljišč komasacijskega sklada v prostorih osnovne šole Martina Kotarja v Šentjerneju.
Predlog zajema vse spremembe, ki jih je komasacijska komisija sprejela po obravnavi pripomb komasacijskih udeležencev, danih v času javne razgrnitve.
Namen razgrnitve je v tem, da bodo komasacijski udeleženci seznanjeni z lego posameznih parcel zaradi prevzema le-teh v naravi po izvršeni izmeri.
86/6
ČRNOMELJ
TOZD QEGRAD 68340 ČRNOMELJ
PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI
1. KOMBI ZASTAVA 850 AK, letnik 1981, neregistriran, izklicna cena 500.000.— din
2. RENAULT 4 TLS, letnik 1979, neregistriran, izklicna cena 700.000.— din.
Javna dražba bo v torek, 16. 2.1988, ob 10. uri na sedežu temeljne organizacije na Zadružni cesti 14.
Ogled vozil je istega dne od 8. do 10. ure.
Pravico sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo položijo 10-odst. varščino.
85/6
DO PLANINA — čevljarsko podjetje p.o.
Črnomelj, Na utrdbah 18	«
razpisuje dela in naloge:
individualnega poslovodnega organa za štiriletni mandat.
Kandidati za direktorja DO morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo tehnične ali ekonomske stroke s 5 let delovnih izkušenj
— da so visoko kvalificirani ali kvalificirani čevljarji z 10 leti delovnih izkušenj
— da so sposobni vodenja in koordiniranja ter imajo ustrezen odnos do razvoja samoupravnih odnosov.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov DO, »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili v 15 dneh po izbiri.
79/6
priloga dolenjskega lista
NEZNANO
KOSMAČEVO
DELO
Nenavadne so poti knjig, znane in slavne se izgubljajo v pozabo, iz preteklih dni pa prihajajo nove, še nepoznane, kot popotniki, ki so za nekaj časa izgubili smer in zašli, potem pa našli pravo pot do nas.
Nekaj podobnega se je dogajalo z doslej nepoznanim proznim delom Cirila Kosmača Prazna ptičnica, ki je nekaj dni pred osmo obletnico pisateljeve smrti" izšlo prejšnji mesec pri Cankarjevi založbi.
Med bralce je knjiga našla pot šele 52 let po nastanku. Ciril Kosmač jo je namreč napisal poleti in jeseni daljnega 1935. leta in jo kot takrat mlad, a obetaven pisatelj ponudil Slovenski matici v natis. Takratni tajnik Matice Josip Vidmar je rokopis prebral, ga ugodno ocenil in priporočil objavo. Avtor je celo prejel predujem (za današnje razmere izjemen pisateljski honorar), vendar pa je usoda hotela, da je rokopis ostal nenatisnjen. Kasneje se avtor zanj ni zanimal, ker je pač že prešel v zrelo obdobje svojega ustvarjanja in mu najbrž ni bilo do mladostnega, ne povsem zaključenega romana. In tako je rokopis potonil med drugim arhivskim gradivom Slovenske matice.
Leta 1970 je literarni zgodovinar France Bernik pri urejanju arhiva Slovenske matice in pregledovanju gradiva za pripravo Matične zgodovine naletel na rokopis Prazne ptičnice. Seveda je o najdbi obvestil pisatelja, ki pa odkritja, kot se zdaj spominja Bernik, ni bil najbolj vesel. Rokopis je Kosmač vzel, da ga bo dodelal, vendar pa se je Prazna ptičnica ponovno »izgubila« do današnjih dni. Razlogi, da je pisatelj rokopis zadržal, so različni, gotovo pa je med pomembnimi dejstvo, da ga je Kosmač v svojem umetniškem zorenju že tako prerasel, da se mu ni zdelo veljavno posegati vanj.
Naj bo kakor koli že, dejstvo je, da je Prazna ptičnica končno le ugledala beli dan. Četudi gre za delo, ki ni dokončano, kot bi to zahtevala realistična zasnova romana (ne gre za modernistično pripoved), in čeprav je roman dejansko Kosmačev prvenec, je visoko kakovostno delo, jezikovno in slogovno izbrušeno. Po tematiki je že čisto pravo Kosmačevo pisanje. V njem so razvidni zas-nutki likov in usod, ki jih je pisatelj kasneje razvil v svojih znanih novelah o vaških revčkih, božjih otrocih in negativnih junakih.
Zgodba o obubožanem starcu, ki se vrača v domačo vas po življenjskih nesrečah, ki pa mu niso strle hrepenenja po sreči in naivnega upanja v njeno uresničitev, bo pritegnila ne samo ljubitelje Kosmačeve proze, temveč vse ljubitelje dobrega branja.
M. MARKELJ
švicarska
čarobna
FORMULA
CH
Anton Rupnik, zdajšnji dopisnik Dela in RTV v Moskvi, je pred kratkim pri založbi Borec izdal obsežno knjigo o Švici z naslovom Švicarska čarobna formula CH. Ze pred leti je pri založbi Globus iz Zagreba izdal podobno knjigo, V znamenju D, v kateri je podal celostno podobo Zvezne republike Nemčije, najnovejša o švici pa je, kot je avtor dejal, po stopnji analize korak naprej.
Knjiga je nastala po zapiskih, študijah in izkušnjah, ki si jih je Rupnik pridobil s štiriletnim službovanjem kot vicekonzul v Švici. To je knjiga o pravzoru federalizma, o edinstvenem primeru večjezične, večkulturne in več-verske skupnosti, o majhni, nam skorajda sosednji državi, nevtralni in bogati.
Najprej nas avtor popelje skozi zgodovinski razvoj te majhne alpske dežele, ki jo sestavlja skupnost štirih jezikov, dveh religiji in 26 kantonov. Leta 1991 bo Švica slavila sedemstoletnico konfede-
racije, kar ji daje sloves najstarejše državne tvorbe v Evropi in tudi na svetu. Toda to federativno podobo dopolnjuje avtor z zapisi o pasivnem političnem ljudstvu, separatizmu kantona Jura, posebnostih pravosodja.... Tudi glede enakopravnosti jezikov spregovori avtor in razkriva da »enakopravnost jezikov ni samoumevna, da je Schwyzerdutsch legitimacija avtohtonosti v nemškem morju«.
Za mnoge je Švica neka »obljubljena, rajska dežela«, kjer vladajo gospodarska blaginja z učinkovitim tržnim gospodarstvom, uspešno bančništvo in zavarovalnice, steber finančnega kapitala, turizem...
Skratka, iz branja te knjige lahko razberemo niz koristnih spoznanj o posebnosti švicarskega političnega sistema, gospodarstva, kulture in večjezičnosti. Prav bi bilo, da bi knjigo prebrali vsi tisti, ki trdijo, da bi bila Slovenija lahko Švica. To bi bila priložnost za razmišljanje o naši sorodnosti oziroma podobnosti s Švicarji.
Sicer pa avtor razkriva tudi drugo plat medalje življenja Švicarjev — to je, da je visok gospodarski napredek terjal tudi vse večjo odtujenost med ljudmi, mračnost in nadutost, sebičnost in pretirano preračunljivost. Ni vse zlato, kar se sveti.
J. ŽAGAR
OD ANTIKE DO
POST MODERNIZMA
Za zadnje tri knjige, ki so nedolgo tega izšle v znani in priljubljeni knjižni zbirki Kondor, bi lahko rekli, da potrjujejo okvire, ki si jih je zbirka začrtala in jih zdaj izpolnjuje. Trije novi kondorji namreč v skladu s svojim zapisanim poslanstvom, da bralcem nudijo »izbrana dela iz domače in svetovne književnosti«, prinašajo dela domačega, lahko že rečemo klasika, potem klasika s samih izvirov svetovne književnosti in pisatelja, ki sodi ta čas verjetno v vrh jugoslovanskih književnosti. In čeprav pri dveh knjigah pravzaprav ne gre za čisto prave novosti, saj je Sofokles s Kraljem
iz izložbe
OBKRESU
KOMUNIZMA
Ko bo uzakonjena pravica ljudi, da so različni, ko se bo vrnila suverenost ljudstva in ko bo zopet deloval mehanizem določanja najširših ljudskih množic s periodičnimi svobodnimi volitvami... Ko se bo vrnila demokracija... bom šel s svojimi najboljšimi prijatelji globoko v gozd in tam blizu kraljestva škratov bom osebno prižgal en ogromen kres...,
Tako končuje svojo knjigo Jernej Vilfan, sin uglednih revolucionarjev, komunistov, na katere je še vedno ponosen, čeprav zavrača komunistične ideale in trdi, da je komunizem preživel, mrtev. Sam se razglaša za socialdemokrata in se zavzema za to, da bi (po zahodnem zgledu) uvedli pri nas parlamentarno demokracijo, torej meščanski strankarski sistem. Kot diplomatov sin si ga je dodobra ogledal in prišel do prepričanja, da bi samo z njim lahko temeljito prenovili našo družbo, ki je v globoki krizi. Ničesar noče slišati o prenovi zveze komunistov in o brezstrankarski družbi z neposredno demokracijo, vso svojo kritiko gradi na klasični vlogi partije z vsemi njenimi napakami vred. Demokratizacijo v Sloveniji priznava in je je iskreno vesel, vendar je to zanj premalo. Upa v korenitejše družbene spremembe, ne poziva k nasilju, marveč k potrpljenju, toda vseskozi je oster in dosledno odklonilen, celo strupen, saj med drugim pravi, da »se je sam slovenski vrh komunistov odločil, da je treba prekiniti s to pizdarijo, ki se imenuje komunizem..«
Pravi mik njegove večplastne knjige, ki je nastajala povsem spontano in je brez vsake sistematike, pa ni njegovo politično prepričanje (čeprav podobne dileme vznemirjajo in begajo mnoge ljudi), marveč njegova iskriva in tenkočutna opažanja ter razmišl-
janja. Do njih je prišel, ko se je večno nepo-tešen in nezadovoljen zaradi kompleksa funkcionarskega otroka gibal na obrobju našega najvišjega političnega vrha. Zlasti zanimivi so njegovi spomini in opažanja o vodilnih osebnostih naše polpretekle zgodovine. Posebno mesto ima pri tem »enigmatična figura« Edvard Kardelj, o katerem piše z občudovanjem, pa tudi uničujočo kritiko, kadar se ne strinja z njim. Sicer pa Jernej Vilfan, slikar in pisatelj, kot se sam imenuje, v svoji knjigi večkrat spregovori tako nedolžno in naivno ter hkrati resnicoljubno, kot je spregovoril otrok v Andersenovi pravljici Cesarjeva nova oblačila. Tudi zaradi tega je bila njegova knjiga tako hitro razprodana. Založba Feniks ze pripravlja drugo izdajo.
M. LEGAN
Ojdipom in Antigono že gostoval v Kondorju, kot je tudi Slavko Grum s svojo Gogo, torej je resnična novost le prevod Kiševe Enciklopedije mrtvih, pa vseeno
gov
novostih, saj se Sofoklejeva tragedija Kralj Ojdip predstavlja v novem prevodu, Grum pa z novim izborom in obsežno spremno besedo, ki tega vznemirljivega
ustvarjalca izrisuje v novih obrisih.
V 243. zvezku Kondorja sta izšli znameniti Sofoklejevi drami Antigona in Kralj Ojdip. Obe sta slovenskim ljubiteljem antične književnosti že dolgo znani, saj imamo kar nekaj prevodov teh čudovitih grških tragedij. Tokrat pa se ob bok dosedanjim prevajalcem (Omerzi, Albrehtu, Šovre-tu) postavlja ta čas eden največjih poznavalcev antične literature pri nas Kajetan Gantar, ki je hkrati tudi pisec izčrpne spremne besede in bogatih opomb. Prevajalec je na predstavitvi povedal, da se je za nov prevod odločil ne toliko zaradi tega, ker so dosedanji prevodi že nekoliko zastareli, temveč predvsem zaradi tega, ker želi tudi s sodobnejšim prevodom opozoriti na aktualnost obeh Sofoklejevih tragedij, naj gre za moralni Antigonin upor proti oblasti in zakonom ali neizprosno Ojdipovo vrtanje vase in svojo usodo. Ne nazadnje o več-
DVE IZ
SAMOZALOŽBE
Ni vedno res, če sploh kdaj je, da kaj veljajo samo knjige, ki izidejo pri založbah, tiste pa, ki jih avtorji sami izdajo za svoj denar, da so komaj še vredne omembe in prizanesljivih, milostnih pogledov bralcev, pred-
vsem pa učenih recenzentov. Dokazov za to, da se v samozaložbah ne tiska manjvredna literatura, si nam ni treba izmisliti. Slovestvena zgodovina naše dežele jih pozna celo kopico, tu pa je dovolj, če navedeno samo
-j*
.. - -'.V-	'*	"
_ tl ■**	m
4
n£;
en primer: Prešerna. Znano je, da je tega našega pesnika stal natis Poezij kar precej advokatskih plač. Nesrečni doktor iz Vrbe je bil torej samozaložnik. Ali pa je zato njegovo pesništvo manj kakovostno?! Opravimo s tem in takšnimi nesmisli enkrat za vselej, zato: ko nam pride knjiga v roke, poglejmo, kaj nam ima povedati, in naj bo postranskega pomena, kdo jo je založil.
Ta malo daljši uvod se je vsilil pod pero iz gole potrebe, da bi tako laže prišli do izhodišča, kaj napisati in kako zasukati misel o dveh samozaložniških pesniških zbirkah avtorjev, ki sta oba naše male gore lista, oba rojena Posavca: o zbirki Neznani obraz Ivana Škofljanca z Breg pri Krškem in zbirki Te moje pesmi Rudija Stoparja iz Boš-tanja pri Sevnici. Čeprav živita daleč vsaksebi in se ukvarjata z različnimi opravili ter se osebno bržčas niti ne poznata, imata vendarle veliko skupnega: najprej potrebo po izpovedi, po pesmi, ubesedovanju tistega, kar tli v njiju, potem to, da oba že dolgo pišeta, da sta pravzaprav pesniška samorastnika, pa da sta skoraj hkrati začutila potrebo, da povežeta izbrane sadove in se predstavita s knjigo, vsak s svojo, vsak s svojim prvencem. Ne nazadnje tudi glede starosti ni med njima prepadne razlike.
Pa začnimo z mlajšim, s Škofljancem.
Ivan Škofljanec stopa pred nas z zbirko — uredil in opremil mu jo je Milan Markelj, tiskali pa so jo v Ljubljani — čiste lirike in to kaže že njen naslov Neznani obraz. In če pravimo čista, je ta lirika čista v tradicionalnem smislu, kjer je »pesniška beseda pač bolj ali manj ustrezen izraz izključnega sveta in razpoloženj«, kot je zapisal Peter Kolšek. Ta lirika pa je zunaj vsakega modernizma in tudi lomljenje verzov, kakor to dela Škofljanec, nas ne more odvrniti od te ugotovitve. Pesnik us-pesnjuje življenje v krajini, ker to življenje pač najbolj pozna in ga tudi najbolj prevzema. Temelji tega življenja in seveda te poezije so zemlja, ljubezen, dobrota, lepota, nasprotni pol tega pa je minattijevska »bolečina nedoživetega«, morda še samota. V okviru teh pojmov se začrtuje tako rekoč celoten svet Škofljančeve poezije, kar pomeni, da iz njih izvirajo tudi odnosi, ki pesnika zanimajo. Največja odlika in najbrž tudi moč cele vrste teh pesmi je v njihovi jedrnatosti. Verz je skrajno reduciran, metaforika asketska, se pravi, da metafora pri Škofl-jancu ne presega primere, in ta je često ena sama beseda.
Drugi pesnik je Rudi Stopar, do zdaj bolj znan kot kipar, katerega aela so v mnogih krajih v
domovini in tujini, izdelal pa je tudi več skulptur za spomenike.
Zbirki, ki jo je sam opremil, natisnili pa so jo v Novem mestu, je dal ime Te moje pesmi. V podnaslovu pravi, da so to za-vrčki, kar je ime za nekdanje rezljane stebriče na starih hišnih mostovžih. Pesmi so torej kot opora, na katero se nasloniš, kadar si telesno in duševno zbit. In kadar ne najdeš opore pri ljudeh, kadar si v stiski, ti jo ti zavrčki gotovo dajo. Skoz te zavrčke spregovori čustvo, ljubezen do žene, prijateljstvo, hrepenenje po ljudeh, ki jim srce ni samo črpalka za pretakanje krvi... Stopar veruje v človeka in se na vse kriplje bojuje zanj in proti razčlovečenju, čemur je bil tolikokrat priča. Bojuje pa se s pesmijo, ne s pestmi, ker verjame v moč pesmi. Pesem je kdaj pa kdaj lirični protest proti zlu, ki se plazi okrog kot mora, vendar pa se pesnik zaveda, da se tudi v najtemnejših sencah iskrijo luči. Noč je globlja kot dan, ponoči se mu razkrivajo zvezde in v zvezdah išče uteho za grenkobo in stisko, ki ju prinaša dan.
Sklepna misel tega zapisa bodi taka: vredno je prebrati obe zbirki, pa ne zgolj iz radovednosti, češ kaj neki nam imata povedati ta dva izmed nas. Predvsem zaradi poezije same, ki je zbrana v teh knjižicah.
I. ZORAN
ni aktualnosti antičnih tragedij priča tudi likovna oprema knjige. Gre za reprodukcije nekaterih del iz cikla Tragos, ki ga je ustvaril kipar Stojan Batič.
Za nas je gotovo posebej za- • nimiv (ali naj bi vsaj bil) izbor iz del Slavka Gruma, nekdanjega študenta novomeške gimnazije in dolgo pozabljenega literarnega ustvarjalca. Izbor je pripravil Lado Kralj, velik Grumov poznavalec, ki je pred desetletjem uredil njegova Zbrana dela. V Kondorjevo izdajo je uvrstil seveda steber Grumovega literarnega opusa, dramo Dogodek v mestu Gogi, ter izbor njegove kratke proze. Dodal je tudi devet pisem, ki jih je Grum pisal svoji izbranki Joži Debelakovi. Po Kraljevem mnenju so ta pisma, ki se od podobnih pisem slovenskih literatov odlikujejo po zelo odkriti erotiki, prava literatura, v skladu s pisateljevim prepričanjem, da sta njegovo življenje in leposlovno ustvarjanje nerazdružno prepojena. V obsežni spremni besedi je Kralj razvil svoja novejša dognanja, do katerih je prišel pri analizi Grumovega duhovnega obzorja in njegovih del. Predvsem zagovarja opredelitev, da Grum ni ekspresionist, marveč da nadaljuje tradicijo slovenske, avstrijske in nemške moderne, z izrazitejšimi simbolističnimi in de-kadenčnimi prvinami. Na vprašanje, ki ga je zapisal kot naslov študije, Kje stoji mesto Goga?, torej odgovarja, da tam, kjer stoji tudi Cankarjeva Betajnova.
Danilo Kiš, v Franciji živeči srbski ustvarjalec, velja za ta čas najbolj poznanega in odmevnega jugoslovanskega pisatelja v Evropi, nič manj znan in odmeven pa ni tudi doma, nekaj tudi po zaslugi hrupa in vpitja, ki so ga ob izidu njegovega dela Grobnica za Borisa Davidoviča zagpali nekateri ljudje, okoli katerih se tudi sicer rad dviga prah (Bulato-vič). Pisatelju so očitali prepisovanje, ker pač niso dojeli njegove postmodernistične usmeritve, v Grobnici še zabrisane z aktualističnostjo. Kiševo najbolj izrazito postmodernistično delo je zbirka desetih proznih zapisov Enciklopedija mrtvih, katere prevod smo dobili v zadnji knjigi iz pomladnega paketa Kondorja. Delo je prevedel Ferdinand Milavc, spremno besedo pa je napisal Dimitrij Rupel, ki je Enciklopedijo mrtvih označil za mikavno branje, polno presenetljivih zasukov, ter z analizo ene od novel razgrnil postmodernistično pisateljsko metodo s ključnima pojmoma palimp-sestom in apokrifom.
M. MARKELJ
priloga dolenjskega lista
Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni.
DVE LJUBEZNI IN LE ENA ŽENSKA
Majhno dolenjsko mesto je konec petdesetih let živelo mirno življenje. Prav nič ni kazalo, da se v njem pripravlja krvava drama. 19-letni Janez in nekaj starejši Alojz sta bila prijatelja od mladih nog, ni ju ločilo niti to, da se je Alojz oženil in dobil otroke. Naključje je hotelo celo, da sta se oba zaljubila v isto dekle.
Meseca maja pred osemindvajsetimi leti je bilo, ko se je v mesto priselilo sedemnajstletno dekle, Branka po imenu. Bila je dokaj živahna, všeč ji je bilo, kot pač vsakemu dekletu, da je za njo gledalo kar precej fantov, med njimi tudi Alojz. Branka se je namreč spoznala z njim in njegovo ženo, saj so živeli v soseščini, preko Alojza pa je dekle spoznal tudi Janez. Branka je večkrat pri- • hajala na obisk k Alojzovi družini, bili so dobri prijatelji, prijateljstvo pa je kmalu porodilo ljubezen. V novo stanovalko v bloku se je najprej zaljubil Alojz, nedolgo zatem pa še Janez. Svojih čustev do dekleta si nista prikrivala, vse skupaj je kmalu prišlo na ušesa tudi Alojzevi ženi, kar je privedlo do prepira. Branka se je poslej pričela družine izogibati.
V fantih pa je bila ljubezen do mladega dekleta vse močnejša, a Branka na to ni dala veliko. Alojz in Janez sta postajala vse bolj ljubosumna. Zasledovala sta Branko, ni jima bilo povšeči njeno druženje z ostalimi fanti, hotela sta jo samo zase. Janez je pri tem šel; najdlje: pričel je
groziti, češ če ne bo samo njegova, bo vsemu tako ali drugače naredil konec. Pisal ji je tudi pisma, vsa z bolj ali manj grozilno vsebino. Prvo je Branka prejela že sredi avgusta, drugo ji je napisal kar na papir cigaretne škatle in ga pustil na njenem oknu.
»Draga Branka,« ji je pisal, »ni prav, kar počneš z mano. Ko sva skupaj v stanovanju, sem ti dober, ko greš ven, imaš druge fante. Rekla si mi pred dnevi, da greš domov. Misliš, da ne vdm, kje in s kom si bila. Tega ne prenesem. Kmalu naju bo obeh konec. Premisli.«
Groženj ni hotelo biti konec, zato se je Branka, ki je v tistem času dobila službo na občini, odločila poiskati pomoč na postaji milice. Podrobno je razložila miličnikom, kdo in kako ji grozi, da je v nevarnosti njeno življenje, pa tudi svojim na Hrvaško je pisala, da ji tukaj ni več živeti in
da se bo verjetno kmalu vrnila. Vrnitve pa ni dočakala.
Janez in Alojz sta sklenila, da dekle ubijeta. Njuno odločitev je podžgalo dejstvo, da ju iščejo miličniki zaradi groženj sedemnajstletnemu dekletu, Janez pa se je miličnikov bal še toliko bolj, saj je pred časom zagrešil vlom v trgovino »Preskrbe«, kjer je ponoči ukradel pištolo z naboji. »Če je ne boš ti s pištolo, jo bom pa jaz s Sekiro,« je Janezu govoril Alojz. Načrt je bil kmalu sklenjen, odločila sta se, da ob primernem trenutku ubijeta Branko, nato pa družno naredita samomor. Tri dni sta se skrivala, ker sta pač vedela, da ju iščejo miličniki, spala sta po senikih, nato pa je napočil tisti 8. oktober. Janez je poprej še napisal pismo, v katerem je vsega obdolžil Branko, češ da ni imela razumevanja zanj in
njegovo ljubezen. Pismo je spravil v čevelj, tega pa položil pod svojo posteljo.
Dokaj svetlo je bilo tistega oktobrskega jutra kakih 10 minut pred šesto uro. Branka se je po cesti, ki pelje ob blokov proti središču mesta, kjer je bila v službi, odpravljala na delo. Ne da bi slutila, da je pred njo še vsega nekaj sekund življenja, je brezskrbno stopala po cesti mimo transformatorja, kjer sta na dekle čakala v zasedi Alojz in Janez. Ko se je Branka približala, je slednji skočil na cesto in s pištolo znamke P 08 kalibra 9 mm pričel streljati. Dekle je zadelo pet strelov, dva v prsi in trije v glavo in nekaj trenutkov zatem je obležala mrtva. Krvave drame pa s tem še ni bilo konec. Janez je po uboju stekel nazaj do Alojza, skupaj pa sta se nato odpravila do novo zabetonirane plošče stanovanjske hiše, kjer sta sklenila dokončati dogovorjeno. Janez je vnovič napolnil pištolo, jo naperil v svojo glavo in pritisnil petelina. Padel je kot pokošen, orožje je zatem pobral še Anton in se prav tako ustrelil v sence.
Te krvave dogodke je z bližnjega okna ves prestrašen opazoval sosed. Sodnikom je povedal: »Malo zatem se je eden od obeh prebudil iz nezavesti, vnovič pobral pištolo in z njo pričel streljati po plošči in v na tleh ležečega prijatelja. Bilo je grozno.« Ta, ki je vstal, je bil Janez. Po čudežu je ostal živ, zdravniki so mu rešili življenje in čez dobrih sedem mesecev je moral pred sodnike novomeškega okrožnega sodišča.
Prav nič ni skcjgal. »Vseskozi mi je govorila, kako me ima rada, vabila me je k sebi. Večkrat sem bil pri njej, v stanovanje sem prišel skoz okno, kasneje mi je dala celo ključ. Včasih sva skupaj prebila celo noč. Bili smo prijetna družba, z Alojzom in njegovo ženo smo hodili ha zabave, potem pa se je vse obrnilo. Pričela se je odtuje-vati, opazil sem, da ima še druge fante, da se celo poljublja z njimi. Tega nisem mogel prenesti. Pričel sem ji groziti, napisal sem ji štiri pisma. Tudi Alojz tega ni mogel prenesti, tudi on je imel rad Branko. Meni je celo govoril, koliko denarja sem zanjo zapravil, sedaj pa ima druge. Ljubosumje je bilo premočno in odločil sem se, kot se je pač zgodilo.«
Izvedenec psihiater je sodnikom zatrdil, da v času zločina Janez ni bil duševno bolan in da je bil docela priseben. Za uboj sedemnajstletnega dekleta, ki je imela edino napako, da je bila rada všeč fantom, mu je senat novomeškega okrožnega sodišča prisodil osem let zapora. Janez ni v celoti odsedel kazni, že čez štiri leta so ga pogojno izpustili iz zapora.
■ l'>!	B. BUDJA
oče Tone in njegov sin Franc, da se oddahneta ob beljenju kolov za vinograd, ki jih imata pred lopo kar zajeten kup. Zaselek Nova gora je vinogradniški kraj, kaj dosti drugega v teh bregovih niti ne zrase. Nekdaj je tu vladala revščina, ki je lačna zrla na
vikendi, ki so se pridružili staroselcem
TONE S KLANCA SIROMAKOV
Ko se že kar toplo januarsko sonce, s katerim je letošnja zima veliko bolj radodarna kot pa s snegom, upre v pobočje, je pred Dergančevo hišo v Novi gori kar prijetno posedati. Tu na klopci počijeta
Sedeminsedemdesetletni upokojeni oglar Tone Derganc se še dobro spominja časov, ko so bile rezine kruha tukaj jako tenke in redke. Osem otrok se je rodilo v pol leseni, pol zidani, s slamo kriti kočici, ki je premogla le dva prostora, štirje so umrli že kmalu po rojstvu ali v prvih letih življenja, štirje pa so ostali. »Dergančevi srajčarji so nam rekli,« pripoveduje Tone, »saj smo do šolskih let hodili otroci okoli večinoma bosi in le v dolgih srajčkah. Šele ko smo šli v šolo, smo dobili prvo obleko, pa še ta je bila sešita tako, da je na močnem dežju kar razpadala. Otroških plenic tukaj skoraj niso poznali. Zenska, ki je bila zraven pri mojem rojstvu, mi je pozneje povedala, da je morala strgati staro srajco, da me je .novorojenčka' povila vanjo. O otroškem varstvu pa tudi ni bilo govora. Starejši so šli v »taberh«, nas otroke pa so zaklenili v hišo. Spominjam se, kako bi skoraj izgubil življenje, ko sem tako zapuščen kot nekaj let star fantič skušal uiti iz zaklenjene hiše skoz okno, a sem ostal z glavo zagozden med okenskimi rešetkami. Zadnji trenutek je prišla mimo soseda in me rešila iz nevarnega ujetništva. Spominjam pa se tudi dolgih popoldnevov in večerov, ko sem čepel ob poti v grmovju in čakal, da se bo iz doline vrnila mati. Vedno si )e od malice pritrgala košček kruha zame.«
S srajčko so se mladi Dergančevi poslovili od otroštva. Pričela se je šola, z njo pa tudi delo. Najprej doma, potem pa je bilo treba med počitnicami zgodaj zjutraj stopiti za očetom in bratom v Stražo, kjer je čakalo dolgo in naporno delo v opekarni. »Sedem let sem delal v Faleskinijevi opekarni v Straži. Pričeli smo zjutraj ob petih, ob sedmih smo imeli zajtrk in malo počitka, potem pa smo delali brez prestanka do opoldne, ko je mati prinesla skromno kosilo. Delali smo v pozno popoldne. NOtri je bila vročina, tako da smo bili samo v spodnjih hlačah. Pozimi, ko opeke nismo izdelovali, smo napravljali kurivo za opekarno.« Tam je Tone zdržal sedem let, potem pa se je pri bratu v Radohi izučil za oglarja. Ta poklic je opravljal po vojni pri Gozdnem gospodarstvu vse do upokojitve.
Med vojno je Tone nekaj časa nosil tudi partizansko puško, v glavnem pa je delal na rajonu. Štiriinšti-ridesetega leta so Nemci s topovi obstreljevali Novo goro. Granata je prebila slamnato streho Derga-nčeve hiše in se razpočila v izbi, v kateri je v zibki ležal takrat nekaj mesecev stari Tonetov sin France. Vrglo ga je po tleh. Ko so ga izkopali iz ruševin, je bil na srečo nepoškodovan, vsaj na prvi pogled. Pozneje se je izkazalo, da je ostal otrok nekaj let gluh in je zaradi tega zaostal v razvoju. Za Franca, ki je sicer marljiv, vendar precej nesamostojen, je skrbel Tone. Vzel ga je s sabo v gozd, da sta skupaj dolga leta oglarila. Pri tem napornem delu je moral Tone dostikrat delati za dva in le s skrajnimi napori je to zmogel. Brez tega bi Franc ne prišel do invalidske pokojnine.
Oglarjenje, ki je v naših krajih že skoraj povsem izumrlo, si pogosto predstavljamo kot idilo v miru in
svežini prostranih gozdov. Tone ve povedati vse kaj drugega. Že priprava lesa je bila naporna stvar, saj takrat ni bilo motornih žag. Žagati in klestiti je bilo treba ročno. Manjša kopa pa je zahtevala trideset do štirideset kubičnih metrov lesa, večja tudi do sto. Ko je bil les pripravljen in kopa narejena, seje pričelo šele pravo strokovno delo. Prižgana kopa je živa stvar, ki jo je treba skrbno varovati in negovati. Osem do deset dni manjšo, tudi po tri tedne večjo, vsake tri ure. Bog ne daj, da bi jo zapustil, saj bi šlo po zlu ogromno bogastvo. V gozdnih planotah širne Brezove rebri je bila voda redka in kope, ki bi se vžgala, bi sama s Francetom nikoli ne mogla pogasiti. Oglarstvo pa je samotarska stvar in le redko je prišel mimo kakšen logar, torej si pomoči nista mogla nadejati. Tudi hrana je bila v gozdu kaj enolična. Zjutraj proja, opoldne žganci z malo zabele, zvečer zopet žganci. »Naspal in najedel sem se šele doma, ko sem kopo predal na vagon,« pravi Tone. Potem se je pričelo vse znova. Tako je tekel čas od aprila do oktobra, leto za letom. Približno stopetdeset vagonov oglja je pripravil Tone v svojem življenju.
Oglarske kope so že zdavnaj ugasnile, pa tudi življenje v Novi gori se je premenilo. Manj je revščine, saj je čas skoraj zabrisal prepad, ki je včasih zeval med bogato dolino in revnimi hribovci, manj pa je tudi otrok, katerih vrišč je bil stalen spremljevalec revnih ognjišč. Tone živi s sinom Francetom sedaj sam na svojem malem posestvu v Novi gori, vendar ne jadikuje. Dokler bo zdrav — in težko življenje ga je dobro utrdilo — bo s svoje klopce, mežikajoč v pomladno sonce, dal mimoidočim še marsikateri pameten poduk za življenje, pa tudi razvedrilo, saj je znan po svoji šegavosti, ki je niti najhujše trpljenje ni moglo zatreti.
TONE JAKŠE
NAGRADA V KRANJ
Izmed reševalcev naše male nagradne križanke je žreb tokrat izbral Marijo Ferkulj iz Kranja in ji dodelil za nagrado knjigo »Sedem zgodb sedmih princes« perzijskega pisatelja Nizamija. Knjiga je zanimivo srečanje s Slovencem manj znano književnostjo. Nizami, ki je živel v 12. stoletju, je bil pesnik-humanist, obsojal je nasilje in krivičnost.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 22. februarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto. Pripišite KRIŽANKA 6.
PRS3SČE
• Smrt odpira vrata slavi in pogasi zavist
• Maščevanje je vrsta divjega prava; čim bolj teži k njemu človekova narava, tem bolj bi ga moral zakon odstranjevati
• Človek, ki naklepa maščevanje, razgreba lastne rane, ki bi se sicer zacelile in zarasle.
• Kdor nima nobene vrline, nedvomno zavida vrline drugim, zakaj človekovemu duhu je hrana bodisi lastna dobrota ali pa zlo drugih. Komur primanjkuje prvega, bo
ropal drugo.
NAGRADNA KRIŽANKA
RAZELEK
GR. IGRAL
IKAR NAZIV ZA DAR) PRALJUDI
KA PAPAS
TELEVIZIJSKI SISTEM /RIM. URADNIK
ČLOVEKOV
POTOMEC
BARVA KOZE
VZOR/NASA
/DENAR ZA
NAJBOLJ
Železarski oeloreve
POLJFDELL SKO ORODJE
■/pevka«
SIPE
KRAJ NA {GORENJI SKEM
SA/MOR. RAK
STA AGREGATNEGA STANJA
LASZLOI
jUDAS/
■NSKJI
GLAS
IND. MESTO OB GANGESU
PARTIZANSKI ODREDI JUGOSLAVIJE
KEM. ELE
EDEN 00 UTOV
MENT NE HA)
Zensko
im;
Pomoč umirajočih celic
V možganih štiridesetletnikov pride do sprememb, ki pomagajo k bolj polnemu in mirnemu življenju
Naredite top za vojno zvezd!
Potrebujete primeren kovinski valj, manjšo atomsko bombo in nekaj kilometrov ____Kot	las	tanke	cinkove	žice	—	Težave	se	začnejo	šele	z	zrcalom
Ameriški predsednik Ronald Reagan je leta 1983 napovedal zdaj že proslulo slavno »Strateško obrambno 'pobudo« ali po domače načrt za »vojno zvezd«. Zamisel je načeloma do podrobnosti znana. Nasprotnikove interkontinentalne rakete je treba uničiti v prvih minutah leta, ko so v višjih slojih atmosfere in daleč od ozemlja, ki ga nameravajo napasti. Uničenje je mogoče samo z laserskimi žarki različnih valovnih dolžin. Laserski topovi so nameščeni na satelitskih bazah v vesolju, od zgoraj navzdol streljajo na nasprotnikove rakete. V brezzračnem prostoru je učinkovitost usmerjenega žarčenja (to je v načelu laser) izredno velika. V teoriji je scenarij za vojno zvezd torej jasen. Praksa pa šepa daleč za njo. Prostor, ki bi ga bilo treba nadzirati in braniti, obsega milijade kubičnih kilometrov. Treba je zaznati rakete, ki napadajo, nameriti na njih laserske topove in jih seveda uničiti. Ciljev pa bi bilo ob totalnem spopadu lahko več kot 100.000. Prevladovali bi lažni cilji, obramba zaenkrat ne more razlikovati prave rakete od lažne oziroma efekta, ki jo oponaša. Za vsak primer bi morala uničiti vse. To pa je težko celo na papirju.
Seveda so še druge težave. Predvsem še ni na voljo dovolj učinkovitega osnovnega orožja strateške obrambne ponudbe. To so laserski topovi, med katerimi v ZDA največ pričakujejo od rentgenskega laserja. Na to kratkovalovno orožje menda prisegajo tudi Sovjeti, ki naj bi po nekaterih podatkih bili v praktičnem razvoju celo pred Američani.
Rentgenski laser je res strahotno orožje, nekateri mu pravijo kar sekira 21. stoletja. Morda zato, ker se bo človeštvo takrat vrnijo v kameno dobo. Seveda so podatki o tehnologiji tega orožja ena najbolj čuvanih skrivnosti. Včasih pa vendarle'kaj kane v javnost, poleg tega gre za splošno znana načela laserske fizike in nuklearne tehnike. Švicarski fizik Walter Seifritz je zbral vse te drobce in objavil podrobnosti, oziroma »portret robot« rentgenskega laserja ozi-
• Najboljša lastnost značaja je veljati za odkritega človeka, biti vajen molčati pravočasno uporabiti licemerstvo ter se znati pretvarjati, kadar ni drugega zdravila.
• Otroci povečujejo življenjske skrbi vendar ublažijo misel na smrt
• Najplemenitejša dela in ustanove so izšle od ljudi brez otrok; ti so s tem nameravali izraziti podobo svojega duha, ko so že bili prikrajšani za podobo svojega telesa.
• Neporočeni ljudje so najboljši prijatelji najboljši gospodarji in najboljši služabniki vendar ne vselej najboljši podložniki
• Žena in otroci so neke vrste vaja za človečnost
• Žene so mladim ljudem ljubice, ko pridejo v srednja leta so tovarišice, starcem so strežnice, tako da ima človek vedno pretvezo za ženitev.
F. BACON
roma topa.
Potrebujete votel kovinski cilinder, ki ima v premeru meter, dolg pa je dva metra. Narede vam ga v vsaki malo boljši kovinarski delavnici. Naprej se malo zaplete. V cilinder je namreč treba namestiti »jedrsko eksplozivno napravo«, z drugimi besedami povedano — atomsko bombo. Močna mora biti kot devet hirošim-skih bomb, torej okoli 120 kiloton TNT. Bomba stoji v središču cilindra. Zdaj potrebujete še primerno namerilno napravo, kar za tiste, ki imajo bombo, menda ni prevelik zalogaj. Glavna zadeva pri rentgenskem topu pa je nekaj deset svežnjev, razporejenih po notranji steni kovinskega cilindra. Vsak sveženj vsebuje po nekaj tisoč kot las tankih (0,1 mm) cinko-vih vlaken. Svežnji šo oviti s posebno plastiko. Delovali bodo samo enkrat in še takrat samo deset milijardink sekunde.
V rentgenskem laserju namreč merijo čas v milijardinkah sekunde, stotinka je že cela večnost. Zdaj poglejmo, kako vse skupaj deluje, če seveda deluje. Naprava za odkrivanje cilja zazna jato raket, oddaljeno 2000 km. Ko ta ali oni general da povelje za ogenj, eksplodira v središču meter debelega kovinskega cilindra atomska bomba in naredi energetsko žogo moči 120 milijonov kilogramov trini-trotuola. V neskončno majhnem delcu sekunde se v središču cilindra rodi umetno sonce, ki ima nekaj milijonov stopinj Celzija. Sedemdeset odstotkov energije tega majhnega, vendar še vedno strašnega sonca se ne spremeni v toploto in svetlobo, ampak v rentgensko žarčenje. Blisk traja deset milijardink sekunde. Rentgenski žarki udarijo s svetlobno hitrostjo v palice s cinkovimi nitmi na notranji strani cilindra. Rentgenski blisk tako naglo segreje cinkove atome, da se ti spremene v plazmo, torej ionizirane atome. Med ionizacijo (traja nekaj mili-jadink sekunde) se elektroni na notranjih stezah cinkovih atomov tako prestroje, da nastanejo kvanti rentgenskega žarčenja. Vsi imajo isto valovno dolžino, pri cinku je ta 1,42 milijoninke milimetra.
Rentgenski blisk klasične atomske bombe, ki traja drobec drobca sekunde, rodi torej rentgensko žarčenje različnih valovnih dolžin. Naloga laserja oziroma atomov cinka je, da te žarke različnih dolžin spremene v žarčenje z enako valovno dolžino. Proces pretvorbe različnovalovnih žarkov v žarke iste mere se večkrat ponovi. Nastane efekt plazu istovrstnih fotonov, ali po domače, laserski snop rentgenskih žarkov. Cinkove atome oziroma palice si lahko zamislimo kot lijak, v katerega zlivamo rentgenske žarke različnih dolžin, ki nato prihajajo ven urejeni in enako pristriženi.
Kot rečeno, traja vse skupaj le deset milijardink sekunde. Že v naslednjem hipu vse skupaj (cilinder, palice oziroma svežnji cinka, atomska bomba, namerilna naprava itd.) izpari. Toda trajalo je dovolj časa, daje laserski top zapustil ozek, vendar zelo močan snop uničujoče narejenih rentgenskih žarkov in se s svetlobno hitrostjo napotil proti 2000 kilome-
trov oddaljeni nasprotnikovi raketi. Do nje bo prispel v manj kot stotinki sekunde.
Seveda smo zgodbo o izdelavi rentgenskega laserskega topa zelo poenostavili. Izpustili smo tudi zelo važno podrobnost, ki to sploh ni. Glavna skrivnost in problem v tehnologiji gradnje rentgenskega laserja je namreč zrcalo. Potrebno je, da bi poenotene rentgenske fotone, ki sojih proizvedli cinkovi snopi, zbrali v usmerjen snop. Izumiti je treba torej nekakšno odbojno parabolo za rentgenske žarke. Pri svetlobnih laserjih je zadeva preprosta, na enem koncu cevi oziroma cilindra nameste stara dobra klasična parabolična zrcala. Problem pri rentgenskih žarkih je, da ne poznamo zrcala, ki bi jih zbiralo in usmerjalo v snop. Kaže, daje rešitev v tisti plastiki, ki obdaja svežnje cinkovih niti. Nekakšno zrcalo naj bi nastalo zaradi razlike v indeksu loma med cinkovo plazmo in plazmo, ki nastane iz plastike. Snop je menda tako dobro usmerjen, da brez težav uniči ali nepopravljivo poškoduje vitalne dele nasprotnikove rakete. In to ne glede na ukrepe njene pasivne obrambe, to je hlajenje sten, barvo, vrtenje itd. Zoper laseije nerentgenskih valovnih dolžin se je namreč mogoče deloma braniti tudi z omenjenimi zvijačami.
Ali ne bi bilo ceneje in veliko bolj učinkovito vse rakete sporazumno uničiti oziroma razdreti kar na tleh?
Potapljanje
škoduje
možganom
Poškodbe se pokažejo šele pri 50-letnikih
Potapljanje je bolj škodljivo, kot smo mislili doslej, zlasti za aktivne potapljače, ki se redno spuščajo v globine, večje od 50 m.
Novejše raziskave so pokazale trajne hude poškodbe na možganih in na živčnem sistemu, ki so se pojavile šele takrat, ko so potapljači dosegli starost 50 let. Pokazale so, da imajo na videz zdravi potapljači približno take poškodbe, kot če bi preživeli možgansko kap. Testi in raziskave spomina in reakcijskih zmožnosti kažejo na te poškodbe, odkril pa jih je tudi angleški patolog, specialist za bolezenske vzroke in simptome, ki je obdučiral mnogo potapljačev.
Te poškodbe je težko odkriti pri rutinskih pregledih mladih potapljačev, pojavijo se pozneje, strokovnjaki pa menijo, da zato, ker se zaradi zmanjšanega dotoka krvi v hrbtenjačo uniči maščobni sloj okoli živčnih vlaken in te odmrejo. Njihovo funkcijo prevzamejo druge celice, zato poškodba ostane toliko časa skrita.
Ko se človek bliža štiridesetim letom starosti, se $anj prične novo obdobje življenja. Sele takrat je zrel, ne več mlad, pa tudi star ne, poslovi se od mladostne zaletavosti in prične živeti polno in umirjeno življenje. K temu ga vodijo številne izkušnje, strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem človeških možganov, pa so ugotovili, da botrujejo štiridese-tletnikovemu bolj zrelemu življenju tudi čisto fizične spremembe v možganih. Na medicinskem kongresu s temo »Nevrološke spremembe pri šti-ridesetletnikih« na ameriški univerzi Columbia so znanstveniki prišli do zanimivih ugotovitev. Do sedaj je namreč veljalo, da se človeški možgani oblikujejo v mladosti, potem pa počasi, toda vztrajno starajo. Novi znanstveni izsledki pa pravijo, da se možgani razvijajo celo življenje, zlasti nekateri deli, in da nevroni, živčne celice, še naprej vzpostavljajo nove medsebojne povezave. Pri štiridese-tletnikih pa pride do zanimive spremembe v enem od možganskih centrov, ki pa poznamo pod latinskim imenom locus coreuleus. Ta je zelo majhen, saj ima le 20 tisoč celic, deluje pa kot nekakšen alarmni sistem v možganih — je vzrok številnih čustvenih napetosti, panike in strahu v življenju mladostnika, pri štiridesetih letih življenja pa pričnejo celice v tem centru odmirati in se ne obnavljajo več. To pa pomeni, da odmira tudi del možganov, kije budno vzpostavljal mladostnikovo psiho v položaj panične pripravljenosti in strahu. Nekako tako, kot če bi narava rekla: »Dovolj časa si živel, ne bom te več
Rešitev je humor
S šalo se da marsikaj zgladiti pa tudi naučiti  in narediti______________________
Če bi se držali izsledkov ameriške psihologinje Aliče M. Isen, bi morali pri nas na govorniške odre namesto dolgočasnih politikov in ekonomistov postaviti šaljivce. To bi nas hitreje pripeljalo iz krize, kajti humor spodbuja kreativnost in učinkovitost na delovnih mestih. To je s svojimi poizkusi dognala omenjena psihologinja. Poizkusne osebe je razdelila v skupine, potem pa jim je dala reševati naloge. Tisti, ki so malo prej gledali humoristične oddaje na televiziji, so najbolj hitro in učinkovito rešili probleme, ki jim jih je zastavila.
»Ljudje dobijo več asociacij in mislijo bolje, kadar slišijo dobro šalo,« pravi dr. Aliče M. Isen. To je pokazala tudi poizkus s 382 osebami na različnih delovnih mestih. Tam, kjer so se na delovnem mestu ljudje počutili vesele, so bili tudi delovni rezultati boljši. Da šale na delovnem mestu spodbujajo kreativnost, je novo, že dlje časa pa je znano, da na šaljiv način pripravljena učna snov hitreje ostane v zavesti otrok, naj bo to v knjigah ali na filmu. Večina psihologov pa sije edina v tem, da mora biti humor zdrav in brez ironije, kajti ta otroke zmede. Torej, kaj še čakamo: humoriste v šole, tovarne in v politiko!
vznemirjala. Živi naprej od lastne presoja in izkušenj.«
Odmiranju celic v tem možganskem centru se imajo zahvaliti nekateri psihiatrični pacienti, ki so bolehali za neprestanimi napadi panike, saj so po štiridesetem letu starosti sami ozdraveli, pa tudi uživalci mamil se po tem letu laže osvobodijo jarma zasvojenosti. Vseh težav, kijih imajo štiridesetletniki, odmirajoče celice seveda ne morejo rešiti. Strokovnjaki pravijo, da se napetosti, ki so biološkega izvora, sicer tako omilijo, srednja življenjska doba, ki zlasti v Času zahteva od osebnosti
modernem nešteto novih pi kopico stresnih situacij teva psihiatrija
Vir:
, pa prinaša 'eh pa se lo-
T. J. Illustrerad vetenskap
•POSvWtr
PRVI FRANCOZ, ki se je v ameriški ladji popeljal v vesolje, je bil Patrick Baudry. Zdaj spet sili v višave, vendar kulinarične. Svoj čas je v Disco-very ponesel tudi nekoliko obrokov francoskih jedi, kar je (predvsem v Franciji) imelo veliki odmev. Vse v smislu; ameriška ladja — francoska hrana. Zdaj je Patrick v sodelovanju z dvema strokovnjakoma (eden je seveda kuhar) ustvaril popoln francoski jedilnik za v vesolje. Vse je v tubah in dozah, menu se zgleduje po vzorniku iz ene najboljših francoskih restavracij. Žal tiste nacije, ki prodirajo v vesolje dejansko, in ne samo v kuhinji, za izum niso pokazale prevelikega zanimanja, zato Baudry svoj jedilnik ponuja alpinistom in osvajalcem obeh Zemljinih tečajev.
110 LET star račun je te dni poravnal Franz Josef Strauss, bavarski premier. Leta 1877 se je v francoskem mestecu Tain-PHermitage mudil nemški skladatelj Richard Wagner in mimogrede naročil tudi 100 steklenic šampanjca. Umetnik kapljice nikoli ni plačal, za opomine se ni zmenil niti njegov mecen bavarski kralj Ludvik II. Zdaj je župan bavarskega mesteca Fellbacha, ki je pobrateno s Tain-PHermitageom, napisal Straussu pismo, v katerem ga prosi, naj on poravna dolg, »saj ste (Strauss) več ali manj naslednik bavarskega kralja«. Strauss je odgovoril, da njegova linija nasledstva ni ravno najbolj ravna, račun pa je vsekakor pripravljen plačati. Že zaradi grožnje francosko-nemške-mu prijateljstvu. In tako je Franz Josef, ki mu celo sovražniki ne odrekajo stih, v omenjeno francosko mestece poslal 100 steklenic šampanjca »made in Bavaria«.
ZANIMIVO IDEJO je obznanil Manfred VVillmer, vodja reklamne agencije, ki se za kruh trudi v Hamburgu. Veliko ljudi majhne rasti v kinu ne more videti na platno zaradi velikanov, ki sede pred njimi. Manfred ponuja v najem »majhne ljudi, ki bodo v kinu sedeli pred vami«. Posebej je poudarjeno, da posojajo samo ljudi, ki so manjši od 150 cm.
	m	m			1B5	
»Nehaj! Nehaj!« je zatulil. Začutil je, da se nagiblje k sovraštvu do matere.
Življenje je vlekel iz dneva v dan. Prevzelo ga je nekakšno otrplo pričakovanje; ni ga znal prav izraziti, le nekaj je pričakoval, nekaj lepega, kar bo spremenilo njegovo življenje in ga obogatilo. Olepal se ga je z veliko močjo, bilo mu je v uteho. Mati ga je hotela zganiti iz zagrizene pobitosti; ni ji uspelo. Skoraj bežal je od nje. Ni pa se mogel odtrgati od hribovskega zakotja; vse bolj se je šširilo vanj, čisto ga je pregnetlo, omrežilo.
Vtirjal se je v vsakdanje življenje, v delo; lotevala se ga je razdražljivost; preklinjal je v sebi in naglas. Jezil se je nase, na svojo slabost, ker je pustil, da mu je mati krojila življenje. Ljubil jo je in sovražil, vse to se je v njem spajalo v nekaj, kar ga je razkrajalo. Mati mu je zdrobila že dve ljubezni; spravljala se je nanj s svojim čudaštvom. Obdelovala ga je z besedami; ni jih izbirala, robate so bile, trde, še kletvice je pritaknila zraven. V besede ji ponavadi ni segel. Le čakal je, čakal na nekaj lepega, svetlega. Trdno je bil prepričan, da mu življenje še pripravlja neko radost.
Kadar je bilo besed le preveč, ji je iz polnih prsi bruhnil v obraz: »Menda si res s hudičem v sorodu. Ljudje pravijo, da okoli bajte že po žveplu zaudarja.«
Za hip je kar posivela v obraz, začela je lesti skupaj, gubice na obrazu so se ji pomnožile, a že v naslednjem hipu so besede spet drle kot podivjan naliv.
»ar jaskaj! Pobralo te bo!«
Spraševal se je, le kaj ga zadržuje na hribu. Premleval je in premleval, a ni bilo pravega odgovora.
Ljudem sta se dajala v zobe. Koliko besed so precedili na njun račun.
»Nič dedca ni v njem. Žalosten človeček. Izgubil je samega sebe.«
»Tako prazno, brezbarvno življenje ima.«
»Babnica je prava čarovnica! Sama hudobija jo drži skupaj.«
»Greh je, kar počenja z njim. Težko bo dobil nevesto. Vsako odžene. Hudič sedi v njej.«
Besede so mu prišle na ušesa. Neskladje v njem se je še bolj napelo. Pričakovanje nečesa lepega pa se je okrepilo. Mati je začutila, da se v njem nekaj kuha. Pogosto so mu že zadrhtele ustnice, da bi ji zabrusil kakšno krepko, a jo je požrl. Izmikal se ji je. Do nje je čutil svojevrsten odpor,, še globljo sovražnost. Še tisto medlo spoštovanje, ki gaje gojil do nje, je ubila.
Vanj je začel drezati občutek, da ima zanko okoli vratu, ki je ne more sneti. Nenadoma se mu je zdelo, da se je v njem sprožil kamenček.
Za seboj je potegnil plaz, plaz sovraštva do matere. Navezanost na domačijo se je v njem še bolj zvrtinčila, se poglobila. Sovražnost do matere. Kazalo je, da je bilo že zastarano in globoko vcepljeno vanj; ni mogel razbrati, kdaj je začelo rasti. Bila je to podtalna rast. Kot rakasta tvorba, ko izbruhne na dan, ima zasevke že povsod.
Ljudje so z nasmeškom sipali besede: »Pasja vdanost. Pasja ubogljivost.«
»Nekaj mu manjka, da se ji pusti takole ukazovati.«
»Manjka, manjka! Morda v hlačah ni preveč trden.«
Pogovor med njima je bil podoben jeznemu
renčanju psa. Freni je v sebi kar naprej ponavljal besede, ki jih bo treščil materi v obraz. Da bo odšel, naj se kar sama grize s hribom, lahko ga odvleče s seboj v grob ali pa zapiše hudiču, skupaj bosta kmetovala. A hudič tudi ne bo zdržal pri njej, pobegnil bo prav v sredo pekla. Divje se mu je svetlikalo v očeh, v sebi se je kar dušil z besedami. Napel ji bo takih, da bo zlezla skupaj. Kako mogočen je bil v teh samogovorih, a skoraj brez vsakršnega občutka za resničnost. Z nezdravim nemirom se je smehljal v sebi, da bo stregel le svojim strastem. Pa se je vse bolj zapletar le v lastno nemoč.
Materi ni rekel ničesar, besede so kar zvodenele. S hriba ni odšel, svojim strastem ni stregel. Delal je v tovarni, imel je vse večje težave z očmi, bolele so ga in ščemele. Spopadal se je s hribovsko zemljo.
Počasi se je odtajal. Ostro se je spet začela dvigati misel na žensko. Žgala ga je. Ko se je odprlo poletje z vročimi dnevi, je bil v sebi ves razpaljen, čustveno vzvalovan. Nekaj se mu je razkropilo po žilah. Izgubljati je začel prejšnjo togost, živahne poteze na obrazu so mu vse bolj trzale. Še jeza na mater je počasi hromela.
Razžarjeno poletje mu je prineslo novo ljubezen. Bila je lepa Maruša. Drugačna se mu je zazdela od prvih dveh. Pregnetla ga je, tal skoraj ni čutil. VečkraUe začudeno obstal, kaj se spreminja v njem. Se sovraštvo do matere se je sprevrglo v rahlo nezaupljivost. Vse pa je kot mogočna srobot preraščala nova ljubezen. Maruša mu je prilivala ognja. Rojevale pa so se tudi nove muke.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• 21-letni Brežičan S. S. je utemeljeno osumljen, da je v času med lanskim decembrom in januarjem letos svojemu stanodajalcu v Metliki Albinu Žnidaršiču precej osiromašil stanovanje. Odnesel je 580 tisočakov, kasetofon, kinoprojektor ter nekaj filmskih trakov s pornografsko vsebino. Predmeti so mu bili zaseženi in bodo vrnjeni lastniku, za vsak slučaj pa so filme temeljito pregledali tudi možje postave. V času predstave so bili razni nepridipravi popolnoma varni pred roko pravice.
• Konec minulega tedna je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Anice Dular v Dolnjih Ponikvah. Lastnica je imela tudi nekaj numizmatične žilice, kar je moč razbrati iz podatkov o odnesenih predmetih. S storilcem je namreč odšlo 900.000 din, 20 ameriških dolarjev, 170 zahodnonemških mark in nekaj lir.
OKRADLI BULDOŽER IN BAGER
SKOPICE — V noči na 5. februar je neznanec iz odklenjenega buldožeija in bagra brežiškega GG, ki sta stala na delovišču pri Skopicah, odnesel dva kompleta orodja in en komplet viličastih in obročnih ključev. Gozdarji so oškodovani za 700 tisočakov.
GROZIL Z UBOJEM
BREŽICE — Tamkajšnji miličniki so 1. februarja ob 20.30 vnovič pridržali večkratnega kršitelja javnega reda in miru, 30-letnega Albina A vguštinčiča iz Spodnje Libne. Slednji je vinjen prišel v bife svojega brata v Brežicah, začel nadlegovati, bratu pa je grozil z ubojem. Za vse to ga čaka še pot k sodniku za prekrške.
GORELO V TOVORNJAKU
ČATEŽ — 7. februarja okoli 1.50 je prišlo na parkirišču hotela Terme na Čatežu do požara na tovornem avtomobilu avtoprevoznika Milana Furlana iz Brežic. Ta je ob 21.30 vozilo parkiral, predno gaje zapustil, pa je vklopil gretje v kabini. Ko seje okoli 1.50 vrnil in odprl vrata kabine, je v njej opazil požar, ogenj je uničil izolacijo, tapete, popokale so šipe, tako da je škode za 2 milijona dinarjev. Ogenj so pogasili brežiški gasilci, do požara pa je prišlo zaradi napake na grelnem sistemu.
RANJENI MOŽ, ŽENA IN HČI
KRŠKO — 47-letni Anton Oblak iz Podgoija pri Sevnici je 5. februarja ob 9.50 peljal tovorni avto po cesti iz Sevnice proti Drnovemu in pri križišču z mostom na Cesti krških žrtev v Krškem pri zeleni luči zayijal v levo. Takrat je z osebnim avtom prav tako pri zeleni luči pripeljal nasproti 56-letni Bruno Vegel iz Mrtvic, ki ga je Oblak spregledal. V trčenju so se poškodovali voznik Vegel, njegova žena Marija ter hči Danica. Vse so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 1,3 milijona dinarjev.
Z obveščenostjo nad stavke
ii na Dolenjskem po ugotovitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja nezadovoljstev delavcev — Največ prekinitev zaradi zahtev po večjih OD —   Delavci preslabo obveščeni
Lani na 15
Z veliko tega seje pri svojem delu vminulem letu srečeval družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki s svojim delom pokriva vse štiri dolenjske občine, zagotovo pa imajo posebnojuesto stavke ali nezadovoljstva delavcev, kot jim strokovno pravijo. V novomeški občini je bilo lani ugotovljenih sedem takih primerov (Kremen, Standard, KZ-tozd Oskrba dvakrat, strokovna služba SPIZ, Novoteks, Dolenjski projektivni biro), v Trebnjem dva (vrtec), v Črnomlju trije (Beti, tozd Konfekcija Črnomelj, Belt in Kovinar), enako število pa tudi v Metliki (Novoteks, tozd Predilnica, Beti, tozd Kodranka in tozd SŠTU).
V večini primerov so bile delavcem sicer posredovane zahtevane informacije, tako da po ocenah teh sredin ni šlo za prekinitve dela in tudi delovni proces ni trpel, povsod pa le ni bilo tako. O prekinitvi dela v Novoteksu smo že obširno poročali, dodajmo le še, da je oceno dogajanj naredil tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja in jo posredoval izvršnemu svetu ter poslovodnim in samoupravnim organom v
Voznik ostal ukleščen med vrati in streho
Huda prometna nesreča na cesti pri Ribnici
RIBNICA — 51-letni Ivan Oblak iz Velike vasi pri Krškem je 5. februarja ob 12.25 peljal tovornjak po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri vasi Ribnica je iz še nepojasnjenega vzroka zapeljal na desno na neutrjeno bankino in se potem s tovornjakom večkrat prevrnil pod cesto. Nesrečnega voznika je vrglo skozi vrata, pri tem pa gaje zmečkala pločevina ukleščila med streho in vrata kabine. Poškodbam je podlegel na mestu nesreče, materialno škodo na vozilu pa so ocenili na 11 milijonov dinarjev.
podjetju. Slednji so bili tudi opozorjeni na spoštovanje zakonitosti, njihovo stališče pa zaenkrat še ni znano. V Trebnjem so, denimo, najprej prekinile delo snažilke, nato še vzgojiteljice v vrtcih. Pripombe pravobranilca ob tem primeru so pristojni obravnavali in nadaljujejo z analizo sprememb na področju nagrajevanja, prav tako pa je bila imenovana komisija, ki naj oceni smotrnost sedanje organiziranosti šolstva in otroškega varstva, z delom pa mora končati do 30. aprila. O prekinitvi v Beti, tozd SŠTU, povejmo le, da so delavci izgubljeni čas zaradi stavke že nadoknadili, čeprav povzročene škode seveda ni moč v celoti nadomestiti, prav tako se samoupravni organi še niso opredelili do ocene družbenega pravobranilca samoupravljanja. Od vsega pa najbolj bode v oči dejstvo, da se je število
GORELA TRGOVINA
RAKITNICA — V Mercatorjevi trgovini v Rakitnici je 3. februaija okoli
6,30	izbruhnil požar. Vzrok zanj še raziskujejo, sumijo pa, da ga je povzročila nepravilno premoščena varovalka. Škode je za 12 milijonov dinarjev.
• Ena protizakonita obsodba naredi več škode kot mnogi nezakoniti prestopki zakaj ti kvarijo samo tok, prvo pa kvari izvir.
F. BACON
prekinitev dela najbolj povečalo zaradi splošne klime, daje na ta način moč priti do večjih osebnih dohodkov. Ob tem je treba posebej omeniti primer prekinitve dela v črnomaljskem Beltu, kjer so delavci na pobudo pravobranilca vso stvar razčistili brez neupravičenega povečanja osebnih dohodkov, kot to danes počenjajo marsikje.
Sicer pa družbeni pravobranilec v svojem letnem poročilu ugotavlja, da informacij delavcem še vedno ni dovolj in docela nepotrebno je, da morajo ti sami zahtevati pojasnila ob izplačilih OD. Dana bi jim morala biti brez zahtev ali celo izsiljenih sestankov. Pa še nekaj: večidel so zahteve delavcev po višjih plačah preozke, brez zahtev po donosnejših programih. Izgovori vodilnih, da se ne da nič več narediti, so nesprejemljivi, kajti ni je delovne organizacije, ki ne bi imela še precej skritih rezerv. Pa najsi gre za zmanjševanje stroškov ali ustreznejšo kadrovsko politiko.
B.	B.
Pešca vrglo čez streho avtomobila
Vilko Kostrevc je hudim poškodbam takoj  podlegel
ROJE — Na regionalni cesti med Šentjernejem m Dobruško vasjo je prišlo v nedeljo, 7. februarja, do hude prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje 42-letni pešec Vilko Kostrevc iz Mihovice.
Tega dne ob 18.55 seje 33-letna Dragica Cinkole z Dolenjega Krenovega peljala z osebnim avtom iz Šentjerneja proti Dobruški vasi, med vasema Roje in Drama pa ji je nasproti pripeljalo drugo osebno vozilo in jo zasenčilo z lučmi. Činkoletova je zategadelj prepozno opazila pešca ob cesti, tako da je močno trčila v Vilka Kostrevca, da je padel preko pokrova motorja in strehe avtomobila na cesto in tam obležal mrtev.
TRČILA V KRIŽIŠČU — 2. februarja ob 5.55 seje 30-letni Ivan Kastelic iz Jurke vasi peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta po cesti proti Metliki. Ko je pripeljal v Gotni vasi do križišča s Cesto Ivana Roba in dovozno potjo do novomeške IMV, je iz metliške smeri z osebnim avtom pripeljala 29-letna Vlasta Zabuko-všek iz Novega mesta. Katelic je vozil po sredini ceste, tako daje prišlo do trčenja, v katerem se je voznik hudo poškodoval, Zabukovškova pa laže. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na
3,900.000	din.
V OVINEK ZAPELJAL PO LEVI STRANI CESTE — 23-letni Milan Koli-gar iz Grobelj seje 3. februarja ob 19. uri peljal na motornem kolesu Jawa po regionalni cesti skozi Šentjernej iz smeri Kostanjevice proti Novemu mestu. Pri hišni številki 3 je v blagi in levi ovinek zapeljal po levi strani ceste, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal pravilno po svoji strani vozišča 26-letni Karol Vide iz Gornje Brezovice. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem stajo na srečo oba voznika odnesla le z lažjimi poškodbami. Materialno škodo so ocenili na poldrugi milijon dinarjev.
JE ZA ZAPAHI RES SEDEL MORILEC?
Nadaljevanje in konec zgodbe o okoliščinah zločina izpred štirinajstih let v Gabrju — Na drugi obravnavi obsojena — Martin Uhernik vseskozi trdi, da je nedolžen — Napake preiskave
GABRJE — Vrhovno sodišče SRS je o pritožbi javnega tožilca na izrečeno oprostilno sodbo Martinu in Ani Uhernik razpravljalo 5. februarja 1976. Odločitev je bila, da se pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno razsojanje novomeškemu sodišču. Zakaj? V sklepu vrhovnega sodišča je med drugim zapisano, da je prvostopenjski senat prcu-ranjeno sprejel svojo odločitev, ker daje zmotno ocenil dejansko stanje.
Po mnenju vrhovnega sodišča do spora in s tem tudi motiva za uboj ni prišlo zaradi same gradnje zidanice, pač pa zato, ker sta obtoženca postavila temelje na vaško pot in s tem ovirala vožnjo ostalim vaščanom. Seveda pa jih ne bi ovirala, če bi lahko pol pomaknila na sosednje Lužarjevo zemljišče, kar sta tudi nameravala storiti, a jim Luzar zemlje ni hotel odstopiti. Zaradi tega sta obtoženca morala odstopili od predvidene gradnje in se sprijazniti z zahtevami sosedov. Vrhovno sodišče nalaga prvostopenjskemu, naj vnovič presodi, ali sta se obtoženca dejansko ali le navidezno sprijaznila s takšno rešitvijo, kar seveda pomeni dobršen del odgovora na vprašanje, kakšen motiv naj bi imela Uhernikova za uboj Jakoba Luzarja. Vrhovno sodišče se nagiba k temu, daje motiv po vseh zbranih dokazih in izjavah prič iskati v maščevalnosti. Nadalje menijo vrhovni sodniki, da ni dovolj razčiščeno, ali sta Uhernikova tistega usodnega večera iz vinograda res odšla v družbi otrok, kot to sama trdita, ali ne. Odgovor na to, eno od ključnih vprašanj naj bi dalo vnovično zaslišanje nekaterih prič. Nadalje naj bi pomisleke vzbujale tudi ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so vlakna, ki so bila najdena na peti in notranjem delu sandale Ane Uhernik in ki so enaka vlaknom na brezrokavniku in hlačah ubitega Luzarja, lahko prišle na obuvalo ob vsakdanji hoji po sosednjih parcelah, in ne le z morebitno vleko in prenašanjem trupla tistega večera.
Ob koncu obrazložitve svoje odločitve navaja vrhovno sodišče, naj se vnovič
preveri tudi ozadje priznanja Ane Uhernik, ki ga je ta večkrat izrekla v preiskovalnem priporu, češ da ni najbolj prepričljivo sklepanje, daje do tega prišlo le zaradi pisem, ki jih je Ana dobivala v zapor. Njeno priznanje naj bi bilo namreč dovolj konkretno in potrjeno ob rekonstrukciji in vprašanje je po mnenju vrhovnega sodišča, ali bi lahko nekdo, ki ni bil udeležen pri dogodku, tako prepričljivo opisal dogajanje in podrobnosti zločina. In čisto za konec se ljubljanski sodniki vprašujejo še, ali je res stoodstotno verjeti novomeškemu sodišču, da številni zadetki in njihova razpršenost kažejo na to, da je bil Jakob Luzar ubit z lovsko puško na šibre, ko pa izvedenca dopuščata — resda z veliko manj verjetnosti — tudi uporabo revolverja.
Ponovno sojenje pred senatom novomeškega okrožnega sodišča — predsedoval mu je Anton Trunkelj — je vnovič zbudilo veliko zanimanja, razpravna dvorana je bila vseskozi polna, največ je bilo prebivalcev podgorskih vasi. Domala deset dni se je vlekla obravnava, trajala je od 21. junija do 1. julija 1977. Zadnjega dne okoli 19. ure zvečer je predsednik senata razglasil sodbo. Martin in Ana Uhernik sta kriva, seje glasil stavek, zaradi katerega je bila sodna dvorana tistega večera tako polna. Martina Uhernika je sodišče obsodilo na 8 let zapora, njegovo ženo Anot pa na dve. V polstranskem zapisu je Dolenjski list 7. julija 1977 pod naslovom »Pa je le bila Kosorenčanova roka« med drugim zapisal tudi tole:
»Dva kamna, s katerima je bilo obteženo truplo priletnega Jakoba Luzarja v potoku pod Gorjanci, sta še na kraju zločina. Ko sta ju prejšnjo sredo oba Uhernikova, obtožena uboja, zagledala, nista niti trenila z očmi. Tudi sicer nista kazala nobene zadrege, ko sta se še nekajkrat sprehodila s sodnim senatom po celotni trasi zločina ob rekonstrukciji. Zakaj je moral umreti Jakob Luzar tisti večer 11. avgusta 1974, ko se je vračal iz zidanice v Supatu domov? Bil
1
MOTIV UBOJA? — Na posnetku vidimo na levi Uhernikovo zidanico, ki stoji na mestu prejšnjega hrama, in pot, zaradi katere je prišlo do spora in ki naj bi bila motiv uboja. Uhernik je želel, da bi zidanico pomaknil bliže vaški poti, to pa speljali po delu Lužarjeve zemlje, za kar bi morali posekati češplje ob desnem robu. Luzar tega ni dovolil in to naj bi po mnenju sodišča zanetilo spor.
je miroljuben človek, z nikomer sprt.
Martin Uhernik, kmet iz Gabrja, od vsega začetka ni govoril drugače, kot: »Z Lužarjevo smrtjo nimam nič opraviti.« Njegova žena Ana pa je s spreminjanjem izjav in priznanj ter poklici povzročila veliko težav. Ko je bila pred prvo razpravo priprta, je po mesecu dni bivanja za rešetkami podala izjavo o sodelovanju pri uboju. Opisala je, kje sta hodila, kako sta naredila, kako sta ga vlekla. Trikrat je priznala, vsakokrat malo drugače, in znova preklicala. Tudi na tokratnem ponovnem procesu Ana Uhemik ni nič priznala. Ko so jo vprašali, zakaj je poprej govorila drugače, je vedno znova rekla isto: »Zaradi pisem.«
V priporu, kjer je bilo skupaj pet žensk, se je namreč razvila prava poštna služba. V luknji pod oknom na sprehajalni stezi so se znašla pisemčka. Uhernikova * je mislila, da ji piše mož, čeprav pisava ni bila njegova. V pismih je pisalo: »Priznaj, pa boš lahko šla domov.« Ravno zato je Uhernikova zatijevala: »Priznavala sem, da bi me izpustili domov k dvema majhnima otrokoma in živini.« ... Ob koncu sodnega procesa je Ana Uhernik padla na kolena, rekoč: »Prisežem pri milem bogu, da ga nisem!« Martin Uhernik ob izreku sodbe ni rekel nobene.«
Toliko iz takratnega pisanja našega tednika. Nič kaj dosti novih dokazov ni prineslo bralcu, na podlagi katerih je bila izrečena v primerjavi s prvo tako nasprotujoča si sodba. Kot da njen avtor še zmeraj ni prepričan o krivdi obsojenih. Zato pa pogled v kar 61 gosto tipkanih strani obrazložitve takšne odločitve senata le prinaša nekaj novosti.
Najprej poglejmo, kaj v sodbi piše o priznanjih Ane Uhernik, ki so v veliki pripomogla k takšni odločitvi sodišča. Ara je dejanje večkr" priznala, a je bilo vsako priznanje drugačno. V prvem je zatrdila preiskovalcem, da je Luzarja ubil mož Martin, ki da ji je šele naslednjega dne povedal, kaj je storil. V vseh ostalih priznanjih pa Ana omenja tudi svojo pomoč. Tako je 27. avgusta 1974 povedala preiskovalcem, da sta bila z možem tisto nedeljo zaradi vseh stvari okoli gradnje zidanice in pogovora s komisijo razbuijena. V mraku da sta odšla za Luzarjem, ga po bližnjici prehitela in čakala kakih 100 metrov od poti. , Ko je prišel Luzar blizu, je slišala tri strele, ni pa vedela, da ima mož pištolo. Dodala je še, da sta nato truplo zvlekla na travnik, ona pa je odšla domov po vrečo, na kateri sta truplo nato vlekla do potoka. Ana je bila ponovno zaslišana
26.	septembra; takrat je vsa priznanja zanikala in pričela omenjati pisma, v katerih je sbilo napisano, kaj in kako priznati, če hoče domov k otrokoma. Da je zato tudi priznala, je povedala preiskovalcem.
9. oktobra 1974je bilo novo zaslišanje in Uhernikova je zločin vnovič priznala, potrdila je, daje mož streljal s pištolo, kajti če bi imel puško, bi ona to zagotovo videla. Le dober mesec zatem je sledilo novo zanikanje vseh izpovedb. Ana je pojasnila, da je vse podatke za
priznanja dobila iz pisem in od nekaterih prič še takrat, ko je bila na svobodi. Povedala je, da so se tistega večera iz zidanice vračali skupaj z otroki, ob rekonstrukciji zločina pa daje bila vodena, ravnala pa seje tudi po informacijah iz pisem.
Senat je bil tokrat drugačnega mnenja, sklepal je, da Ana ob rekonstrukciji ni bila vodena, pot, ki jo je ona takrat pokazala sodnikom na terenu, pa se sodišču zdi izredno logična in najbolj verjetna v danih okoliščinah za prenos trupla do potoka. Sodišče je imelo za dokazan tudi motiv uboja, saj je Martin večkrat grozil, med drugim tuai trdil, da se tisti, ki mu je vse to skuhal, ne bo ganil od tam, in podobno. Novomeško sodišče odgovarja tudi dvomom, ki jih je izreklo vrhovno sodišče glede uporabe orožja, s katerim je bil ubit Luzar. Izve-
m a
'TV C, >	t	’
UBOJ SE JE ZGODIL NAD VASJO — Puščica kaže približno mesto, kjer je bil ubit Jakob Luzar, kmet iz Jugorja. Morilec je truplo nato nesel po njivi do gozda, ki ga vidimo na desni, in nato po težkem in strmem terenu do potoka Tansec, kjer gaje vrgel v tolmun in obtežil z dvema večjima kamnoma.
NE MORE SE SPRIJAZNITI — Martin večkrat takole gleda tiste temelje zidanice, zaradi katerih naj bi ubil Jakoba Luzarja. Kot da mu še danes veliko tega ni jasno.
denci so se nagibali k temu, daje šlo za en, največ dva strela iz lovske puške na šibre, čemur gre v prid število in položaj ran. Kajti malo veijetno je, da se Luzar, če bi kdo tolikorat ustrelil nanj s pištolo, ne bi obrnil in se skušal kakorkoli ubraniti napada. To pa bi pomenilo, da bi bili sledovi strelov tudi po drugih delih telesa. Toda senat sodišča je vendarle menil, daje bil Luzar ubit s pištolo, ki jo je Uhernik lahko skril, kajti z nošenjem puške bi preveč tvegal. Sodniki so bili mnenja, da je šlo za prirejeno pištolo.
Vse to je bilo po njihovem dovolj, da so imeli obtožbo zoper oba Uhernika za dokazano. Ni pomagala niti vnovična pritožba na vrhovno sodišče. To je 1.7. 1977 le spremenilo izrek kazni: Ana se oprosti, Martinu pa kazen zviša na 10 let zapora. Nobena skrivnost ni, kako je slednji preživel leta za rešetkami. Pisaril je na vse strani in skušal dokazati svojo nedolžnost. Tako je prosil za mnenje ljubljanski inštitut za tekstilno tehnologijo, ki naj bi podal strokovno mnenje o jutasti vreči, s katero naj bi bilo preneseno truplo; meteorološki zavod SRS je prosil za podatke o vremenu tistega 11. avgusta med 19. in 24. uro, domači župnijski urad pa za podatke, kdaj je bilo večerno zvonjenje, kajti nekatere od
prič so se časovne orientirale le po glasu župnijskega zvonca. Pisal je tudi zveznemu javnemu tožilstvu zaradi zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo novomeškega oziroma vrhovnega sodišča. Ni ga domala naslova, na katerem ne bi skušal dobiti odgovorov na vprašanja, ki si jih je zastavljal; med drugim se je vprašal tudi to, zakaj so od staršev oddvojili mladoletne otroke in jim niso nudili prave oskrbe in varstva v času, ko so bili starši v zaporu. Veliko odgovorov je dobil, njihova vsebina pa po mnenju novomeškega sodišča m zadoščala za obnovo kazenskega postopka, za kar je leta 1981 zaprosila Martinova žena Ana. Zakon je pač neizprosen, obnovo postopka dovoljuje le v primerih, ko ima prosilec na voljo nove in bistveno drugačne dokaze od tistih, ki so bili zbrani med preiskavo in sojenjem. Teh pa Uhernikova po mnenju sodišča nista imela, vse manj je tudi možnosti, da jih bosta kdaj dobila.
Neprijetno je obujanje takšnih dogodkov, toda sumi in očitki so zahtevali odgovor. Dokončnega lahko da le ob-
nova kazenskega postopka, iz vsega napisanega si ga nemara lahko izlušči vsak bralec sam. Potijeno pa ostaja dejstvo, da sodišče ob izreku sodbe ni imelo v rokah nobenega materialnega dokaza, zato pa goro takšnih in drugačnih sklepanj, zgrajenih na izvajah prič. Pogled v spis kaže, da so se te včasih krepko razlikovale med seboj, najbolj pa bode v oči pomanjkljivost narejena že med preiskavo. Teh je bilo, resnici na ljubo, kar nekaj, največja pa je ta, da se preiskava ni razširila tudi na nekatere druge, vsaj na papirju sumljive osebe. Ni namreč skrivnost, da so kri z blatom našli še na enih škornjih, vendar so se preiskovalci zadovoljili z odgovorom, da je oseba, ki je te škornje nosila, imela za čas, ko naj bi bil umor storjen, alibi, potrjen s pričo. Da bi si lahko s čistejšo vestjo odgovorili na zgoraj zastavljeno vprašanje, bi bilo še kako dobro, ko bi bile razčiščene tudi takšne uganke, pa najsi bodo Uherniku v prid ali ne. Navsezadnje gre le za resnico.
BOJAN BUDJA
••?*-:, . i
‘m- ' •
■> LB-
i
TRDITA, DA STA NEDOLŽNA — Ana in Martin Uhemik pred svojo hišo nad Gabijem, kije bila dolga leta brez gospodarja. Pravita, da sta trpela po nedolžnem in da s smrtjo Jakoba Luzarja nimata nič opraviti. Ni naš namen, ugotavljati krivdo ali nekrivdo, dejstvo je pač, daje nekaj okoliščin, ki gredo Uher-nikoma na roke. Med drugim tudi pomanjkljiva preiskava.
:: ■■■ •<
PRIČENJA SE OGORČENA BORBA — Novomeški košarkarji — na posnetku vidimo Cerkovnika (svetli dres) med eno uspešnih akcij na sobotni tekmi — so tokrat po pričakovanju ostali praznih rok v srečanju z ljubljanskim Mineralom — Slovanom, čeprav z igro niso razočarali. Novolesovce čaka sedaj v končnici prvenstva ogorčena borba za obstanek v ligi. Včeraj so odigrali zaostalo srečanje s Heliosom, v soboto pa še tretjič zapored igrajo pred svojimi gledalci: v goste jim prihaja ekipa Cometa. (Foto: B. B.)
Pred vrati odločilni boji
V soboto se je nadaljevalo prvenstvo v košarkarskih ligah — Poraz Novolesa, zmaga labodovk
Za košarkaije Novolesa in košarkarice Laboda se pričenjajo odločilni obračuni v borbah za obstanek v prvi republiški ligi. Fantje so sicer v soboto po krajšem premoru, kot je bilo pričakovati, ostali praznih rok proti ljubljanskemu Mineral Slovanu, zato pa si novih spodrsljajev proti ekipam z dna in sredine prvenstvene lestvice ne smejo več privoščiti.
Novomeščani v soboto z igro niso razočarali, še posebno v prvem delu so se
LE PO DNEVNEM REDU BOGATA SEJA
TREBNJE — Dobra udeležba in bogat dnevni red sta obetala tudi vsebinsko bogato sejo skupščine občinske telesnokulturne skupščine minuli teden, a je žal ostalo le pri željah. Pogrešali smo živahnejšo razpravo, kar nemara pomeni, da delegati zelo zaupajo svojemu novemu vodstvu. Za novega predsednika ZTKO Trebnje je bil namreč izbran dr. Jernej Kranjc, za podpredsednika Janez Kramer, novi predsednik odbora za šolski šport je Jože Kocjan, odbora za tekmovalni šport pa Veljko Kolenc.
ZMAGALA OTOČEC IN MIRNA PEČ
NOVO MESTO — Pred kratkim je Namiznoteniški klub Novo mesto organiziral občinsko prvenstvo šolskih športnih društev v namiznem tenisu. Med pionirji je nastopilo 24 ekip, zmagala je ekipa Šmihel I, drugo mesto so zasedli igralci Otočca, tretje in četrto pa si delita Mirna peč II in Šmihel III. Med posamezniki je zmagal Kralj (Otočec), 2. mesto je zasedel Vertuš (Šmihel), 3. in 4. pa si delita Rajšelj (Mirna peč) in Jarkovič (Škocjan). Med pionirkami se je pomerilo 6 ekip, najboljše so bile igralke Mirne peči II, 2. mesto so zasedle igralke Mirne peči II, 3. in 4. pa si delijo Dolenjske Toplice I in Škocjan I. Posamezno je zmagala Lužar (Mirna peč), 2. je bila Kirn (Škocjan), 3. in 4. mesto pa si delita Lampe (Dolenjske Toplice) in Primc (Mima peč).
h!
Zdesetkani vzeli niz prvakom
Dober odbor oslabljene novomeške vrste v Brčkem — Pred vrati odločilne tekme za obstanek v II. ZOL — Uspešen start v obeh republiških ligah
■ . •
Po krajšem premoru so v nadaljevanju prvenstva II. zvezne lige v soboto vnovič stopili na parket odbojkarski ligaši. Zdesetkana novomeška vrsta je gostovala v Brčkem pri vodilni ekipi Jedinstva in dokaj drago prodala svojo kožo, saj je gostiteljem, ki so še edina neporažena ekipa v ligi, odvzela šesti set na letošnjem prvenstvu.
V Brčko je v soboto odpotovalo vsega je med Pionirjem in »Rudijem Čajav- ................... takoi
k cilju bo potrebno narediti v soboto, ko čaka Kočevke težko gostovanje pri Parti-, zanu Tabor.
B. B.
šest Pionirjevih igralcev, tako da se je med igralce pred tekmo prijavil tudi trener Alojz Babnik. Toda tudi tako oslabljena novomeška vrsta — Brulec in Peašinovič sta morala odslužiti kazen zaradi kartonov — je gostiteljem nudila močan odpor. Na presenečenje resda niso mogli računati, zato pa so igralce Jedinstva presenetili v drugem nizu, ki so jim ga odvzeli, in celo izenačili rezultat na 1:1. Nadaljevanje je seveda prineslo pričakovan uspeh gostiteljev, ki pa so se morali za zmago kar krepko potruditi. Sicer pa je bil sobotni poraz načrtovan v izračunu, ki naj bi Novo-meščanom zagotovil vsaj obstanek v ligi, odločilna srečanja so na sporedu sedaj. Ze v soboto ob 19. uri bo v športni dvorani pod Marofom izredno pomembno srečan-
dobro kosali z močnejšimi Ljubljančani, ki še zmeraj potihem upajo na naslov republiškega prvaka. Igraje bila v tem delu dokaj izenačena, zato pa je nadaljevanje prineslo pravo podobo razmer na igrišču. Razpoloženi Brodnik, Janež in Mržek so z duhovito in kombinatorno igro hitro povečali razliko na nedosegljivih 30 točk, tako da je trener v nadaljevanju dal priložnost tudi mlajšim igralcem. Edini, kije v drugem polčasu vsaj kolikor toliko držal korak z gosti, je bil Bajc. Z nekaj zaporednimi trojkami — ob tem pa je treba dodati, da se je vse prevečkrat odločal za met —je vsaj nekoliko ublažil poraz. Kot smo zapisali že zadnjič, so Novomeščani včeraj odigrali zaostalo srečanje s Heliosom, že v soboto pa jih pred domačimi gledalci čaka nova težka preizkušnja: v goste jim prihaja ekipa Cometa, ki bi jo Novomeščani morali premagati.
Veliko delo pa so v sovoto opravila dekleta. Z zmago nad Metalservisom Pomurje so si ne le izboljšale možnosti za beg z dna lestvice, ampak tudi dobile potrebno zaupanje vase. Resda je bila igra slaba, polna začetniških napak, kar pa je po svoje razumljivo, saj je bilo srečanje za obe ekipi izredno pomembno. Novomeščanke so bile zbranejše v finišu, saj so gostje vodile večji del srečanja, v zadnjih minutah pa je tako pričakovana zmaga le ostala doma.
SEVN1ČANI DRUGI
RADEČE — V zadnjih dveh kolih zimske rokometne lige v športni dvorani v Radečah so sevniški rokometaši najprej
Finalna tekma s Šoštanjem, v kateri bi za dokončno zmago Sevničanom zadoščala že točka, pji seje končala z zmago Šoštanja 14:12. Šoštanj je osvojil 16, Sevnica 15 točk, sledijo Prule itd. Najboljši strelec je bil Šerbec (Krško 54 zadetkov), najboljša igralca Trbovc (Sevnica) in vratar Vajdi (Šoštanj).
FEBRUARSKI TURNIR MILIČU
NOVO MESTO — Rednega mesečnega hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Novo mesto za mesec februar se je udeležilo 14 šahistov, zmagal pa je mojstrski kandidat Ivica Milič, ki je zbral 12 točk. Sledijo: Luzar 11, Kastelic 10, Istenič 10, Pucelj 10, Janko 7, Štubljar 7, Pi-cek 6 itd.
V Novem mestu ciklokros za državne naslove
Državno prvenstvo bo 21. februarja na sta-_____________dionu____________
NOVO MESTO - Dolenjski kolesarski šport je te dni prejel še eno priznanje: Kolesarska zveza Jugoslavije je namreč novomeškemu KD Krka zaupala organizacijo letošnjega državnega prvensta v ciklokrosu, pravzaprav edine prireditve za državne naslove, ki je Novomeščani doslej še niso organizirali.
Državno prvenstvo v ciklokrosu, na katerem se bodo za laskave naslove pomerili mlajši in starejši mladinci, člani in članice, bo 21. februarja s pričetkom ob 10. uri na novomeškem stadionu Bratstva in enotnosti v Por-tovaldu. Novomeški kolesaiji, ki so doslej na tovrstnih tekmovanjih pred uradnim pričekom sezone pobirali kopice medalj, zagotovo tudi tokrat ne bodo ostali praznih rok, sicer pa bomo kaj več o tem in prvenstvu zapisali v prihodnji številki.
cem«. Slednji so na lestvici eno mesto pred Novomeščani s petimi zmagami. Kako ogorčena bo borba za obstanek, pa pove podatek, da ima prav toliko točk kot sed-mouvrščeni Pionir tudi predzadnji Pakrac-Papuk. Na srečo bodo Novomeščani v soboto nastopili v popolni postavi, to pa bi ob objektivnem sojenju moralo zadostovati za peto zmago na prvenstvu.
Boje za točke pa so v soboto pričeli tudi republiški ligaši. Oba kočevska predstavnika sta startala s polnim izkupičkom. Fantje so po ogoročeni borbi ugnali ekipo Šempetra, ki je vodila že z 2:1 v setih, in se jako udomili v gornjem delu lestvice, pričakovan uspeh pa so zabeležila tudi dekleta. S 3:1 so doma odpravile črnuškega Partizana in so tako še naprej na čelu lestvice, vendar je do končnega naslova prvakinj še dolga pot. Prvi naslednji korak
DIREKTORJI PROTI VZGOJITELJICAM
RIBNICA — V ribniški športni dvorani bo jutri zanesljivo kaj videti. Ob 19. uri se bosta namreč v malono-gometnem srečanju pomerili ekipi ribniških direktorjev in vzgojiteljic iz ribniških vrtcev. Direktorji so se bojda odločili za tesno pokrivanje nasprotnic. Izkupiček od srečanje bo odšel za potrebe ribniškega Društva prijateljev mladine.
REKORDNIH LAPAN JETOVIH 216 CM
LJUBLJ ANA — Če se bo letošnja atletska sezona pri AK Iskri končala vsaj približno tako, kot se je začela, bo veselja na pretek.
Andrej Lapanje je na prvem dvoranskem mitingu nove atletske sezone s skokom 216 cm za centimeter izboljšal svoj doslej najboljši rezultat na prostem. Tisti, ki so ga videli, pravijo, da bomo tudi Dolenjci kmalu imeli skakalca, ki skače čez 220 cm.
Lapanje, ki je zadnja leta zaradi poškodb in zaradi prepričanja, da je dober počitek vreden več kot trd trening, atletiki odmeijal malo časa, že od jeseni trdo dela in s treneijem Malnaijem upravičeno pričakujeta dobro sezono. Te pa si novomeški atleti silno želijo, saj je rekonstrukcija stadiona — recimo dvotretjinska — večini atletskih disciplin spodnesla tla pod nogami. Rezultati v atletiki pa se zaenkrat še vedno merijo z metrom in uro in ne s kakovostjo stadionov in naprav za treniranje.
Poleg Lapanjeta sta v Ljubljani uspešno nastopila Vučkovič, ki je bil s 195 cm tretji (in najboljši mladinec), in Delič, ki se je s 190 cm uvrstil na naslednje mesto.
J. P.
Zmagi trebanjskih dvojic
Prvenstvo dvojic območne kegljaške skupnosti — Pri moških Tkavc in Maraž, pri ženskah Vebrova in
Flisarjeva
INLES GOSTOVAL NA KOROŠKEM
RIBNICA — V okviru priprav na spomladanski del prvenstva so ribniški rokometaši minuli teden gostovali na avstrijskem Koroškem in odigrali prijateljsko srečanje z ekipo Celovca. Ribničani so večji del tekme vodili s po 6 zadetki, ob koncu pa zmagali le s 25:24. Najboljši strelec je bil Jurič z 10 zadetki. Inlesovci odpotujejo ta teden na priprave na Mali Lošinj, kjer bodo ostali 1 teden, potem pa do pričetka prvenstva odigrali še nekaj prijateljskih srečanj.
M. G-č.
NOVO MESTO — Pred dnevi seje končalo tekmovanje najboljših dvojic območne kegljaške skupnosti v moški in ženski konkurenci. Pri fantih sta prepričljivo zmagala člana trebanjskega Mercatorja Franc Tkavc in Franci Maraž, dokaj nezanimivo pa je bilo tudi pri dekletih, kjer sta bili Trebanjčanki Vebrova in Flisaijeva razred zase.
Kot že rečeno, sta v moški konkurenci prvo mesto osvojila Tkavc in Maraž, podrla sta skupaj 3.375 kegljev in bila prepričljivo najboljša na nastopih v Ivančni gorici ter v novomeškem domu JLA. Sledijo jima: L. Popovič — Ž. Goleš (Metlika) 3:308, Šimec — Hutar (Črnomelj) 3.197, N. Goleš — Tratar 3.194, Popit — Draganjac (Črnomelj) 3.191, Miklavčič — Rakuša (Novo mesto) 3.190 itd. Na novomeškem kegljišču Doma JLA pa sp prvenstva končale ženske. Rozi Flisar in Milena Veber sta ponovili lanski uspeh in podprli 1.480 kegljev, sledijo pa jima: Skcdelj — Soško (Novo mesto) 1.439, Bukovec — Okoren (Trebnje) 1.439, Vidmar — Tesari (Črnomelj) 1.412. Zu-
— Prosi-bo (vse
pančič — Tratar 1.401, Švigelj — nečki 1.396, Dalmacija — Bari Novo mesto) 1.262.
Obe prvouvrščeni dvojici sta si z zmagama priborili nastop na republiškem prvenstvu.
SEVNICA — RADEČE 36,5:27,5
SEVNICA — ŠK Milan Majcen iz Sevnice je pred dnevi organiziral hitropotezni dvoboj med ekipama Radeč in Sevnice po ševeniškem sistemu. Tekmovanje je potekalo jedilnici Lisce, ob koncu dvoboja pa se je rezultat glasil 36,5 : 27,5 v korist Sevničanov. Najboljši v domači vrsti je bil Janko Blas s šestimi zmagami in dvema remijema, medtem ko je bil pri Radečanih najboljši Povše. Prehodni pokal so doslej v trajno last osvojili Sevniča-ni, saj so zmagali že trikrat zapored, tokrat pa so vnovič na dobri poti, da jim uspe enak podvig. Letošnja zmaga je druga zapored, le s to razliko, da se letošnjega tekmovanja iz neznanih vzrokov žal ni udeležila vrsta Krmelja. Organizatorji 6. tradicionalnega srečanja bodo Radečani.
odbojka
II. ZVEZNA LIGA, zahod, moški, 12. KOLO: JEDINSTVO INTER-PLET — PIONIR 3:1 (6, -9, 12, 3).
Pionir: Vernig,-Gregurek, Povšič, Berger, Travižan, Babnik, Prah.
LESTVICA: 1. Jedinstvo Interplet 22 točk... 7. Pionir 8 točk. V prihodm- 1 jem kolu igrajo Novomeščani doma z »Rudijem Cajavcem.«
I. SOL, moški, 12. KOLO: LIK KOČEVJE — ŠEMPETER 3:2 (9, -2,-12,9, 7)
LIK Kočevje: Levstik, Bradač, Po-lovič, Miklič, Papež, Marinč, Hvala, Planinc.
LESTVICA: 1. Partizan Narodni dom 20 ... 6. Kočevje 14 točk.
Kočevski odbojkaiji gostujejo v soboto v Topolšici.
I. SOL, ženske, 10. KOLO: LIK KOČEVJE — PARTIZAN ČRNUČE 3:1 (6,-11, 0,6).
LIK Kočevje: Drobnič, Uran, Klun,
T urk, Hočevar, Zupančič, Ahac, Levstik, Ibrahimovih, Škufca, Gornik.
LESTVICA: 1. LIK Kočevje 18 točk itd.
V soboto potujejo Kočevke k ekipi Partizana Tabor.
košarka
SKL, moški, 14. KOLO: NO-VOLES — MINERAL SLOVAN 76:100 (33:38)
Novoles: Vučkovič 8, Cerkovnik 8 Lučec 8, Bajc 41 ,-Lalič 5, Vukosavlje-vič 2, Plantan 4.
LESTVICA: 1. Maribor 27 točk... 11. Novoles 15.
Novomeščani igrajo v soboto doma s Cometom.
SKL, ženske, 14. KOLO: LABOD — METALSERVIS POMURJE 54:47 (31:32)
Labod: Srebrnjak 15, D. Drnovšek 2, Bratož 8, Čavlovič 9, Dragman 5, Smrke 7, Šetina 8.
LESTVICA: 1. Slovan 27 točk ... 11. Labod 16.
Novomeščanke igrajo v soboto doma s Cometovo ekipo.
ŠAH ZA KULTURNI PRAZNIK
PODZEMELJ — Športno društvo Kolpa iz Podzemlja in metliška TKS sta v počastitev kulturnega praznika pripravila šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 28 šahistov. V članski konkurenci je zmagal Petrič (slede: Balkovec, Vučič, Kobe, Pezdirc in Šumino — medtem ko je pri mladincih prvo mesto pripadlo Urošu Ko-betu.
Bosanska trava pojedla tartan
Jože Pečnik o očitkih na račun zleta, nedograjenega stadiona in še česa — Neutemeljeni očitki iz telesne kulture — Trava na igrišču velja toliko, kot bi
stal tartan
NOVO MESTO — O novomeškem zletu bratstva in enotnosti, kije požrl toliko časa, živcev in denarja, je še danes, domala leto dni po prireditvi, veliko slišati, še posebej, ko je govor o nedokončanem stadionu. Da je temu kriv organizacijski odbor zleta, kije vodil vso zadevo, zatrjujejo mnogi, da je šlo za neodgovorno delo, saj ne le, da stadion ni končan, pač pa še tista dela, ki so bila narejena, danes niso plačana, itd. Vmes je posegla tudi družbena pravobranilka samoupravljanja, ki je način zbiranja sredstev za obnovo stadiona označila za nezakonit, skratka, očitkov je bilo toliko, da so kar terjala odgovor. In to tistih, ki jim je krivda za vse to naprtena. Jože Pečnik, ki, po napisu na vratih svoje pisarne sodeč, še danes opra vlja posle sekretarja organizacijskega odbora zleta, p ra vi takole:
ŠPORT NA MALIH ZASLONIH
SOBOTA, 13. FEBRUAR: od 20.50 do 22.45 otvoritvena slovesnost olimpijskih iger.
NEDELJA,14. FEBRUAR: I. program — od 14.55do 15.55 posnetek otvoritve; od 21.20 do 00.30 olimpijski studio, Zdravo, skoki na 70-metrski skakalnici (ob 21.25), dnevni pregled dogajanj; II. program — od 17.05 do 20.20 olimpijski studio, dnevni pregled (17.20), tek žensk na 10 kilometrov (17.55), moški smuk (19.25).
PONEDELJEK, 15. februar: I. program — 17.20 do 17.50 dnevni pregled OI, 22.40 do 23.10 dnevni pregled OI; II. program — 17.00 do 17.20 olimpijski studio, Pod drobnogledom (skoki na 70-metrski skakalnici), 17.50 do 20.30 olimpijski studio, tek moških na 30 kilometrov.
TOREK, 16. FEBRUAR: I. program — 17.05 do 17.45 olimpijski studio, dnevni regled, 22.45 do 23.15 dnevni pregled OI; II. program — 18.00 državno prvenstva v okeju (Olimpija — Jesenice).
SREDA, 17. FEBRUAR: I. program — 17.10 do 17.50 olimpijski studio, dnevni pregled, 21.10 do 00.35 olimpijski studio, ekipni skoki na 90-metrski skakalnici (21.25), dnevni pregled; II. program — 17.50 do 19.40 olimpijski studio, tek žensk na 5 kilometrov, umetnostno drsanje, pari, prosto (18.55).
ČETRTEK, 18. FEBRUAR: I. program — 16.00 do 19.00 olimpijski studio, Pod drobnogledom (skoki ekipno), hokej SZ - ZDA (16.15) dnevni pregled (18.30), 22.00 do 22.30 dnevni pregled dogajanj; II. program — 19.00 do 20.30 olimpijski studio, ženski smuk (19.20), 20.30 košarka za pokal evropskih prvakov Partizan—Tracer.
»Čudne in nepoštene so vse te obtožbe, kot da hoče nekdo svojo krivdo preložiti na naša ramena. Kdaj že bi morala novomeška telesna kultura urediti novomeški stadion! Spomnim se le leta 1986, ko nihče za to ni niti s prstom mignil, ni bilo človeka, ki bi projekt vodil, čeprav je bila v planih telesne kulture in občinske resolucije obnova zapisana med prednostne naloge. In potem je — lahko bi rekli na srečo —prišla lani pobuda organizacijskega odbora zleta, da se stadion vendarle uredi. Sedaj nekaj kritiziramo kar počez, vprašajmo se raje, zakaj se nihče od športnih delavcev ni takrat aktivneje vključil v vso zadevo, zakaj, denimo, mladina sedaj kritizira zletno obliko, niso pa se v priprave vključili poprej, ko bi lahko še kaj spremenili, denimo, že po zletu v Sisku? Sicer pa bom skušal biti konkretnejši.
Že v letih 1978 in 1979 seje pričela pripravljati dokumentacija za obnovo novomeškega stadiona, kije bil res v obupnem stanju. Narejeni so bili idejni projekti, zanje odštetih veliko denarcev. Spominjamo se, da je takratni odbor za obnovo vodil Miroslav Vute, pridobili so celo že posojilo iz republiških sredstev, a je vsa stvar padla v vodo zaradi tistega interventnega ukrepa o ustavitvi vseh investicij. Na računu občinske TKS je bilo tak-
rat v te namene zbranih 800 milijonov lastnega denarja, ki pa gaje telesna kultura potem v letih 1981 in 1982 porabila za boljši standard v športnih organizacijah. Tak je bil sklep predsedstva TKS. Obnova stadiona je tako dokončno padla v vodo, od leta 1981 do 1985 ni bilo na tem področju narejenega prav ničesar, če seveda odštejem kupljenih 300 tekočih metrov tartana za leš. Ponovno pa je prišla obnova stadiona v telesnokulturne plane in občinske programe za obdobje 1986—1990. Kot že rečeno, ni bilo prvo leto narejenega prav ničesar, zato je pobudo dal naš organizacijski odbor. Dogovorjeno je bilo, da obnovo stavbe financira TKS, ostalo pa mi s sredstvi, ki jih bomo zbirali posebej v ta namen. Smešna je trditev, da je bila novomeška TKS ob obnovi odrinjena, ko pa vendar imajo svoj odbor za investicije in objekte, dodam pa naj še, daje organizacijski odbor zleta imenoval v odbor za obnovo stadiona kar 6 ljudi iz telesne kulture. Res pa je, da prave razprave o konceptu zleta in pripravah na obnovo stadiona ni bilo, a ne po naši krivdi. Mi smo naredili vse, kar se je narediti dalo, o vsem smo seznanili tudi zbore novomeške skupščine, vendar odmeva ni bilo. Tudi TKS se v priprave za obnovo stadiona ni vključila.
Pravzaprav čudno, kajti investitor obnove je bila novomeška ZTKO, njen predstavnik je sodeloval tudi v tričlanski komisiji, ki je lanskega februarja pregledala ponudbe in določila izvajalce del. Na razpis so prispele tri ponudbe: Pionirjev predračun je znašal 92 milijard, ljubljanska SCT bi dela, v katera pa je bila vračunana tudi postavitev tartana (!), opravila za vsega milijardo dražje, tretja je bila ponudba Gradisa za 94 milijard dinarjev. Komisija seje odločila za novomeškega Pionirja. Na podlagi kakšnih argumentov, ni znano, saj zapisnika iz te seje komisije enostavno ni. Ob tem pa bi rad dodal le to, da so leto poprej kranjski Stadion Stanka Mlakarja obnovili za pičlih 11 milijard dinarjev. V primerjavi z novomeško res smešno nizka vsota.
Sicer pa je bilo " imi |iii|ihi ,i "i veliko drugih napak. Zakaj v novomeški telesni kulturi niso pripravili zahtevnega elaborata, po katerem bi lahko prišli do sredstev iz republiške TKS? Polovico dela smo jim opravili mi, naredili osnutek elaborata, a je ta ostal v predalu. Zakaj? Seveda denarja iz republike potem ni bilo. Prav tako je imela TKS nalogo, da se dogovarja z lastniki zemljišč zaradi odkupa ali zamenjave parcel ob stadionu. Na tem področju niso naredili ničesar. Zakaj v izgradnjo nismo vključili vojske z njeno mehanizacijo, ko pa se nam je sama ponudila? Vse to so vprašanja, na katera bi morali odgovoriti v novomeški telesni kulturi.
Ko smo videli, koliko je ura in da sredstev ne bo dovolj, smo marca lani na sestanku, kjer so bili prisotni tudi predstavniki TKS in ZTKO, sprejeli sklep, da finančna sredstva dopuščajo le ureditev igrišča, lešnate steze in hor-
Jože Pečnik: »Resda je pobudo za obnovo stadiona dal organizacijski odbor zleta, toda zakaj je telesna kultura potem stala ob strani?«
tikulturno ureditev stadiona. S finančnim načrtom smo imeli namreč takrat pokritih blizu 65 milijard dinarjev. A še potem je prišlo do velikega izpada sredstev, okoli 60 delovnih organizacij ni za obnovo prispevalo niti dinarja. Do tega pa je prišlo zaradi1 klime, ki je bila proti zletu, to klimo pa so ustvarili prav športniki.
Za konec poglejte še tale nesmisel. Verjemite ali ne, samo travnata površina stadiona je pbrala kar 23 milijard dinarjev, toliko, kot bi po predračunu veljal tartan. Vprašajmo se sedaj, kaj v Novem mestu bolj potrebujemo! Le zakaj je bilo potrebno travnato rušo pripeljati iz Bosne ih zanjo odšteti takšne denarce, ko bi si lahko stroj sami sposodili in travo posneli, denimo, v Prečni? Z le malo iznajdljivosti bi lahko imeli v Novem mestu in urejeno igrišče in tartan. Opozoril sem na to, a bil utišan Čemu so tudi potrebna tolikšna parkirišča, denar bi lahko smotrneje uporabili! Le zakaj ni nihče iz telesne kulture opozoril na vse to, seveda takrat, ko je bil še čas, ne pa da so le nemo sedeli v odborih in komisijah? Sedaj pa so jih polna usta kritike.«
BOJAN BUDJA
Mi
belokranjska
trikotažna
industrija
metlika
Beti, Metlika
Razpisna komisija Sveta TOZD Srednja šola tekstilne usmeritve
razpisuje
prosta dela in naloge:
direktorja TOZD Srednja šola tekstilne usmeritve
Pogoji: — visoka ali višja izobrazba
— najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— moralna in politična neoporečnost
Poleg pogojev za učitelja ali sodelavca šole, določenih s statutom sole in zakonom o usmerjenem izobraževanju, mora kandidat izpolnjevati tudi splošne pogoje za individualnega poslovodnega organa iz 511. člena zakona o združenem delu. Razpis je v veljavi 30 dni, o izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem postopku.
Prijave zbira kadrovsko-splošni sektor Beti, Metlika, Tovarniška 2.
78/6
Komisija za delovna razmerja pri TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto
objavlja dela in naloge:
AVTOELEKTRIKAR
Delo se združuje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim rokom in s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi za opravljanje del in nalog naj zainteresirani kandidati vložijo v 15 dneh po objavi oglasa, in sicer na naslov:
ŽTO-TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog, Novo mesto, Ljubljanska 5. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
■	sozd rek edvarda kardelja, trbovlje
■	DO RUDNIKI RJAVEGA PREMOGA SLOVENIJE
TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA - 68340 ČRNOMELJ
Razpisna komisija na podlagi sklepa delavskega sveta
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili za dobo 4 let
VODJA RAČUNOVODSTVA
— visoka izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj;
— kandidati morajo imeti organizacijske sposobnosti in pozitiven odnos do socialističnih samoupravnih odnosov.
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh na gornji naslov s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
H 81/6
SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo
TOZD KLEPAR, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja prosta dela oz. naloge:
KALKULACIJE
Pogoji:
— I. stopnja ekonomske ali strojne fakultete
— 3 leta delovnih izkušenj
— poznavanje dela z računalnikom
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: SOP Krško, kadrovska služba, 68270 Krško.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbi-
Vse Novolesovo na enem mestu!
Novoles vam na enem mestu predstavlja vse svoje programe. V obnovljenem salonu pohištva na Cesti komandanta Staneta 38 v Novem mestu bodo na ogled in na prodaj Novolesove jedilnice, dnevne sobe, spalnice, otroški program Ajda, kuhinjski pomivalniki Kolpa Ker, kopalniška oprema Kolpa San itd.
Za vse izdelke daje Novoles možnost obročnega plačevanja, za gotovino poseben popust. Za prve kupce so pripravljena posebna presenečenja. Otvoritev salona pohištva bo v ponedeljek, 15. februarja ob 15. uri.
RAZVOJNO RAZISKOVALNI CENTER NOVO MESTO n.soi.o
urU^nistični
TOZD	kJ iro	n.	sol. o.
RAZVOJNORAZISKOVALNI CENTER TOZD URBANISTIČNI BIRO NOVO MESTO
razpisuje dela in naloge:
1. Vodenje dejavnosti — prostorsko in urbanistično načrtovanje — 1 izvajalec.
Pogoji:
— stopnja izobrazbe — visoka:
dipl. arh., dipl. ing. gr., dipl. ing. urej. kraj. ali dipl. ing. geod.
— 5 let delovnih izkušenj
— strokovni izpit
2. Vodenje izdelave zahtevnih PIA — 1 izvajalec.
Pogoji:
— stopnja izobrazbe — visoka:
dipl. ing. arh., dipl. ing. gr. ali dipl. ing. urej. kraj.
— 5 let delovnih izkušenj
— strokovni izpit
Za objavljena dela sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov: Razvojnoraziskovalni center, TOZD Urbanistični biro Novo mesto, Prešernov trg 8, telef. št. 068-22-011 ali 068-21 -488.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
76/6
AKCIJSKA PRODAJA
Betonski strešniki: rdeče, rjave, grafitno sive, cementnosive barve Prodaja v vseh Dolenjkinih trgovinah z gradbenim materialom. Plačilo na 10 obrokov, dostava po dogovoru.
V ^STRESNIH
I068j	76-23
•v
emona dolenjka
MERCATOR
MARIBOR
p — brezobrestni kredit za traktorje TV 430 traktorje TV 523
in za lastno proizvodnjo (škropilnice, atomizerji, predsetveniki, planirna deska)
— ali 15% popusta za gotovinsko plačilo
— servisiranje traktorjev v roku 7 dni, zakonito opravljen nulti serviš, ki je pogoj za enoletno ga-
v	rancijo — smo edini pooblaščeni servis za področje
Slovenije
— kvalitetna oskrba z rezervnimi deli — pošiljamo tudi po pošti
— prodaja ostale kmetijske mehanizacije (IMT Be-ograd, itd.)
AGROMEHAN1KA KRANJ — generalni zastopnik tovarne traktorjev Tomo Vinkovič Bjelovar za področje Slovenije
AGROMEHANIKA Kranj — tel. št. 064 — 34-032,34-033, 34-034, 34-035
AGROMEHANIKA Maribor — tel. št. 062 — 38-980, |* 38-861
Agromehanika
SAMO V
A6ROMEHANIKI PSC KRANJ in
MERCATOR-KZ KRKA NOVO MESTO TOZD KRMILA NOVO MESTO Bršljin 16
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
materialnega knjigovodje in obračun osebnih dohodkov.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo šolsko izobrazbo V. stopnje kmetijske ali ekonomske smeri ter da obvladajo strojepisje,
— da imajo eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
84/26
GOSTINSKO PODJET LJUBLJANA, STRELI
E »LJUBLJANA« KA 12
TOZD STARA LJUBLJANA Ljubljana, Vodnikov trg 2
vabi k sodelovanju za nedoločen čas, s polnim delovnim časom za nov prenovljen lokal GOSTILNA—PIZZERIJA PLANICA na Titovi 95 nove sodelavce.
1. vodja izmene v kuhinji, 2 delavki
2. vodja strežbe, 2 delavki
3. točajke—natakarice, 6 delavk
4. kuharice, 5 delavk
5. pomivalke—čistilke, 2 delavki
Pogoji:
pod 1: KV ali PK kuharica, zaželjene delovne izkušnje pri podobnih delih in nalogah, poskusno delo 3 mesece, pod 2: KV ali PK natakarica, zaželjene delovne izkušnje pri podobnih delih in nalogah, poskusno delo 3 mesece, pod 3: KV ali PK natakarica, zaželjene delovne izkušnje, poskusno delo 2 meseca,
pod 4: KV ali PK kuharica, zaželjene delovne izkušnje, poskusno delo 2 meseca,
pod 5: N KV, končana osnovna šola, poskusno delo 1 mesec. Vodja obrata, 2 delavca
Pogoji: KV gostinski delavec, zaželjene delovne izkušnje pri podobnih delih in nalogah, poskusno delo 3 mesece.
Za DS Dom gostinskih delavcev Ljubljana, Sketova 4 1 VRATARJA RECEPTORJA
Pogoji: KV delavec, 1 leto delovnih izkušenj, poizkusno delo 2 meseca.
Delavcem nudimo solidne osebne dohodke, urejen delovni čas ter možnost pridobitve samskih stanovanj.
Pisne ponudbe pošljite na naslov: Gostinsko podjetje »Ljubljana« — TOZD Stara Ljubljana, Ljubljana, Vodnikov trg 2.
Rok za prijavo je 8 dni. Ev. informacije na tel. (061 320-620).
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
PRODAJA
poslovne prostore, ki jih bo gradil v Ribnici na Dolenjskem — v kareju ob Cesti na Ugar, Gallusovem nabrežju in Urbanovi ulici:
Gostinski lokal ob Gallusovem nabrežju kot gostišče reprezentančnega restavracijskega tipa z vrtom ob reki Bistrici. Bruto površina lokala znaša 180 m2. Obstaja tudi možnost gradnje separeja v nadstropju — bruto površine do 60 m2. V prvem nadstropju je možen nakup dvosobnega stanovanja.
Frizerski ženski salon ali pa modistka z butikom. Lokal je bruto površine 40 m2 in bo lociran na Urbanovi ulici. Obstaja tudi možnost nakupa stanovanja.
Vse informacije dobite pri GIP »PIONIR« NOVO MESTO, TOZD TKI — Komercialno predstavništvo Ljubljana, Dvoržakova 5, telefon: 061 321-349.
Na podlagi 3. člena Pravilnika o podeljevanju nagrad razpisuje
Občinska raziskovalna skupnost Črnomelj
NATEČAJ ZA PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ
— za dosežke na področju razvojno-raziskovalnega dela,
— za dosežke na področju rpnozične inovacijske dejavnosti,
— za dosežke pri popularizaciji raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini,
— za vzpodbujanje inventivne dejavnosti med mladino in
— za pisne prispevke učencev in dijakov s področja raziskovalne in inventivne dejavnosti.
Kandidate lahko prijavijo:
— družbenopolitične organizacije
— strokovna društva
— OZD (delavski svet ali drugi samoupravni organi)
— posamezniki.
Prijava mora vsebovati jasno obrazložitev vsakega predloga. O nagradah in priznanjih bo v skladu s pravilnikom odločal odbor za družbeno planiranje, svobodno menjavo dela ter za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti.
Nagrade in priznanja bodo podeljena na slovesni seji skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Črnomelj v mesecu aprilu. Predloge z ustrezno dokumentacijo sprejema do vključno 11. marca 1988 Občinska raziskovalna skupnost Črnomelj, Kolodvorska c. 17, ki daje tudi podrobna pojasnila (tel. 51 -058).
83/6
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je zapustil mož, oče, brat, stari oče, stric
JANEZ GORNIK-ŽAN
z Drske 46
Ob tragični izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, tovarni zdravil Krka-TOZD Tehnoservis in Kozmetika ter IGD, poklicni gasilski enoti Novo mesto, za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice in Zdravstvenega doma Novo mesto, proštu Jožefu Lapu za opravljeni obred in poslovilne besede ter pihalni godbi in pevcem.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE VODOPIVEC
iz Gor. Brezovice 35 pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, podarili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni podjetjem Iskra-TOZD Upori Šentjernej, 1MV Novo mesto in Industriji obutve Novo mesto za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi dr. Baburiču za lajšanje bolečin in župniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: sinovi Jože, Janez, Tone, France z. družinami in Martin, hčerka Milka z družino in drugo sorodstvo
Misli F. Bacona
• Sumi so med mislimi kakor netopirji med pticami Vedno letajo v somraku.
• Bogastva ne bi mogel bolje označiti kot breme vrline.
• Od velikega bogastva ni dejanske koristi, razen v razdajanju — vse drugo je samo utvara
• V resnici so velika bogastva več ljudi uničila kot pa jih rešila
• Izboljšanje zemljišča je najbolj naravna pot do bogastva; zakaj to je blagoslov naše matere zemlje, ki pa je počasen.
• Vrt je eden najčistejših človekovih užitkov; brez vrtov so zgradbe in palače samo surovo rokodelstvo.
• Premetenci omalovažujejo tobrazbo, preprosti ljudje jo občudujejo, modri pa jo uporabljajo.
• Zgodovina dela ljudi modre, poezija duhovite, matematika ostroumne, naravna filozofija gb-boke, morah resne, logika in retorika pa sposobne za prepire.
• Slava je kot reka, ki nosi h-hke in napihnjene stvari, potaplja pa težke in trdne
• Bahači so modrecem v prezir, neumnežem v občudovanje,
priskledniki jih imajo za idole, sami pa so sužnji svoje bahavosti.
• Zavistni so pohabljenci, evnuhi, starci in bastardi Ker nikakor ne morejo izboljšati svojega stanja, se trudijo, da bi poslabšali stanje drugih.
• Kjer ni primerjanja, tudi ni zavisti Zato kraljem zavidajo samo kralji
TUDI ČASOPISOV VEČKRAT ZMANJKA
toda NIKDAR v kiosku DELO
na Glavnem trgu v NOVEM MESTU
DELO in vse edicije ČGP Delo boste tu vedno našli!
NR, JANA, TELEKS, STOP, KIH, DR. ROMAN, AVTO MAGAZIN, ZDRAVJE, RADAR, MOJ MIKRO
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, stari oče in ded
MATIJA ŠIRCELJ
Rodine 16, Trebnje
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 91. letu nas je tiho zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
JOŽEFA KESTNAR
roj. Bartelj
iz Dobindola 19
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Še posebno se zahvaljujemo Kobetovim, Sobarjevim, Kužnikovim, DO Iskra-Tenel, OO ZB Dolenjske Toplice, tov. Grilu za poslovilne besede ter gospodu župniku in gospodu Janezu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Nič več trpljenja, nič več bolečin, življenje je trudno končalo svoj boj. Ostali so sledovi maminih pridnih rok, a v naših srcih bolečina in jok.
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 79. letu starosti zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta
HEMA ŠKARJA
iz Brinja pri Šentrupertu
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in delovnim organizacijam, ki so nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje, sveče za sv. maše ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se obema govornikoma za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevskemu zboru za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Težka je bila ločitev, ko odhajala si v večni dom počitka.
Zdaj več te ni med nami
le upanje edino,
da v večnosti boš z nami
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in prastara
mama
KATARINA MEDVED
s Sinjega vrha pri Vinici
Najlepše se zahvaljujemo sosedom, vaščanom in znancem za vso pomoč in izrečeno sožalje, sorodnikom, sodelavcem iz DO Belt-TOZD Livarna in oddelku varilnice za podarjene vence, ženskemu pevskemu zboru iz Doblič za zapete žalostinke, osebju ZD Vinica ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! „
Žalujoči: mož Ivan, hčerki Angela in Marica ter sin Peter z družinami in ostalo sorodstvo
U TCIUI Tcnuil llAC TANIM a TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V Tfcm I tUNU VAo ZANIMA prodam — kupim - posest—ženitne ponudbe - razno - obvestila - preklici - čestitke - zahvale
tedenski koledar
Četrtek, 11. februarja — Zvezdana Petek, 12. februarja — Zvonko ■pobota, 13. februarja — Katarina Nedelja, 14. februarja — Valentin Ponedeljek, 15. februarja — Jovita Torek, 16. februarja — Pust Sreda, 17. februarja — Aleš Četrtek, 18. februarja — Hilda
LUNINE MENE
>? 1. februarja ob 0.01 — zadnji krajec 17. februarja ob 16.54 — mlaj
kino
BREŽICE: 12. in 13. 2. (ob 20. uri) jugoslovanski ftlm Angel čuvaj. 14. (ob 18. in 20. uri) in 15.2. (ob 20. uri) ameriška komedija Berač iz Beverly Hillsa. 'J ',;, in 17. 2. (ob 20. uri) ameriška komedija Fantovščina. 18. 2. ameriški erotični ftlm Šampanjec za zajtrk.
ČRNOMELJ: 11. (ob 19. uri) in 14. 2. (ob 20. uri) ameriška vojna komedija Mash. 12. 2. (ob 19. uri) ameriška komedija Zafrkantje. 14.2. (ob 17. uri) •eavstralsko-novozelandski akcijski film Četrta nora misija. 16. 2. (ob 19. uri) ameriški film Navaho grom.
KRŠKO: 11. in 12.2. (ob 16. uri) ter 13. (ob 20. uri) in 14. 2. (ob 16. uri) otroški domači film Čisto pravi gusar. 11.2. (ob 20. uri) ameriška komedija
službo dobi
VABIMO stare in nove akviziterje in akviziterke za prodajo novega artikla na področju Dolenjske. Izkoristite prosti čas za dober zaslužek in se javite s kratkim življenjepisom pod šifro: »PLAČILO TEDENSKO. (P6-1MO)
HONORARNO delo nudimo komunikativnim osebam. Tel. (061) 784-013, kličite od 17. do 21. ure. Lasten prevoz ni obvezen! (P1-8MO)
MLADIM komunikativnim osebam t dimo honorarno zaposlitev z izredno visokim plačilom. Če imate proste vikende in lasten prevoz, se javite pod šifro: »100 SM« (697-SD-6)
TAKOJ ZAPOSLIM kvalificirano ali priučeno natakarico, veščo samostojnega dela. Hrana in stanovanje zagotovljena. Dober osebni dohodek, nedelja in prazniki prosti. Gostilna ŠPRINGER, Trebnje, tel. 44-121. (P6-33 MO)
službo išče
HONORARNO DELO ali redno zapos-
(788
sprejm
•Sl-6)
stanovanja
Zamenjam družbeno garsonjero (34 m2) za dvo ali trisobno v Novem mestu. Informacije tel. 26-416 (popoldan).
PRODAM večje stanovanje v Krškem. Informacije (068) 72-091 aji v večernih urah: Jože Sajovec, CKŽ 9, Krško. (1/21-ST-6)
DRUŽBENO GARSONJERO z ogrevanjem in toplo vodo v Ulici Majde Č.ič zamenjam za večje v Novem mestu. Tel. 21-486, popoldne. (P6-27MO) NOVO DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam Ponudbe pod šifro »TAKOJ VSELJIVO«. (761-PO-6)
OPREMLJENO GARSONJERO s
centralnim ogrevanjem na Mestnih njivah oddam. Ponudbe pod šifro: »ENOLETNO PREDPLAČILO«. (789-ST-6) ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, primerno za vikend, v novem delu Kopra prodam. Informacije na tel. (066) 33-925. (P6-8MO)
ODDAM stanovanje — polovico hiše (Cegelnica-Novo mesto) pod ugodnimi pogoji za dobo 3 do 5 let. Jožefa Urbančič, Maistrova 21, Vir-Domžale. (POJMO)
Šakali — ameriška pravica. 12. 2. (ob 20. uri) in 13. 2. (ob 18.) ameriška komedija Vohuni kot midva. 12. 2. (ob 21.30) nemški erotični ftlm Ljubezen, hrepenenje, nenavadnost. 14.2. (ob 18. uri) ameriška akcijska komedija Nori detektivi. 16. 2. (ob 16. uri) risanke ter (ob 20. uri) francoska ljubezenska drama Beti Blue. 17.2. (ob 18. uri) francoska komedija Maščevanje krilate kače.
17. in 18.2. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Hot dog.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 11.2. (ob 19.30) gostuje Seks-tet Gabt s solisti. 12.2. (ob 19.30) 10 let pevskega zbora IMV. Od 13. do 15.2. (ob 16. uri) ameriška akcijska komedija Super dečko. 13. in 14.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška grozljivka Muha. 15. in 17.2. (ob 18. in 20. uri) ameriški pustolovski film Karavana za Vakares. 16.2. gostuje Prešernovo gledališče Kranj.
18. 2. filmsko gledališče.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od
12. do 14. 2. ameriški kriminalni ftlm Kobra. Od 15. do 17.2. nemški vestern Skavt.
SEVNICA: 11. in 12. 2. francoski pustolovski film Avanture Gwendoline.
13. in 14.2. ameriški akcijski film Šakali — ameriška pravica. 18. in 19. 2. ameriška komedija Beby love — zelena ljubezen. (Vse predstave ob 19. uri).
TREBNJE: 13. in 14. 2. nemški ljubezenski film Seks v visoki družbi.
motorna vozila
Z 126, staro tri leta, prodam. Ucman, Črmošnjice 48, Novo mesto. (734-MV-6) LADO 1200, dve leti staro, prodam. Božnar, Malkovec 20, Tržišče. (737-MV-6)
126 P, letnik 1980, registriran do oktobra, prodam ali menjam za Z 101. Sre-bernjak, Veliki Slatnik 34. (740-MV-6)
R 4, letnik 1978, prodam. Tel. 47-169. (P6-25MO)
Z 750, letnik 1982, prodam. Martin Kodrič, Šutna 15, Podbočje. (743-MV-6) KOMBI IMV 1600, letnik 1979, zastavo 750, letnik 1976, fiat argenta, letnik 1984, prodam. Tel. 23-770, popoldne. (756-MV-6)
AVTOMATIK, letnik 1986, v dobrem stanju, ugodno prodam. Tel. 25-545 po 16. uri. (708-MV-6)
126 P, letnik 1977, registriran, v voznem stanju, prodam. Tel. 26-819. (709-MV-6)
VISA club, letnik 1982, prodam. Prešeren, K Roku 71, Novo mesto. (760-MV-6)
R 4 TL, letnik 1977, neregistriran, prodam. Drmaž, Gor. Brezovica 29, Šentjernej. (710-MV-6)
ZASTAVO 101,letnik 1981,prodam. Franc Bregar, Cerov log 47, Šentjernej. Cena po dogovoru. (71 l-MV-6)
Z 101 GTL 55, letnik 1983, prodam. Franc Mlakar, Hrastulje 47, Škocjan. (712-MV-6)
Z 750 S, obnovljeno, letnik 1979, prodam. Tel. 27-341. (713-MV-6) RENAULT 4 TL, letnik 1983, prodam. Miklavčič, tel. 84-803, popoldne. (728-MV-6)
Z 101 GTL 55, junij 1986, prodam. Maljuna, Cesta herojev 34/26, Novo mesto. (727-MV-6)
VW HROŠČ prodam ali menjam za R 4 ali kombi zastavo 850. Alojz Jurak, Dol. Kamence 33, Novo mesto. (714-MV-6) JUGO 55, letnik 1984, prodam. Milan Janežič, Škocjan 38. (757-MV-6) ŠKODO 120 LS, prevoženih 19.000 km, in dele za 126 P prodam. Boris Udo-"ič, Cegelnica 22, tel. 23-529. (758-MV-6)
Z 750, letnik 1982, in ETZ 250, letnik 1983, prodam. Tel. 26-136, Škufca, Petane 2, Novo mesto. (759-MV-6)
GOLF JX Diesel, september 1987, prevoženih 4500 km, rdeče barve, garaži-ran, prodam. Tel. (068) 61-210. (P6-31 MO)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto^ USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice,
Novo mesto, Sevnica in Trebnje, lista je organ upravljanja tozda.
iram-
nton
  _	.>	d	i	■
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na procj §ko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: A
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakse, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindic-Dragas, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppev in Ivan Zoran.	.	.
IZDAJA ob četrtkih. Posamezna številka 500 din, naročnina za 1. polletje 10.000 din; za delovne in družbene organizacije 40.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 5 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 7.500 din na prvi ali zadnji strani 15.000 din; za razpise, licitacije ipd. 8.000 din. Mali oglas do deset besed 5.000 din, vsaka nadaljnja beseda 500 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlaoi mnanja sakretariata za informacija IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se zapolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
VW hrošč 1200, letnik 1974 prodam. Tel. 57-737.
Rabljene rezervne dele za Wartburg (razen motorja) prodam. Tel. 25-446 (P6-38 MO)
126 P, letnik 1979, prodam. Tel. 42-234. (797-MV-6)
GOLF DIESEL, letnik 1983-decem-ber, prodam. Stane Gorenc, Gorenja vas i 21 a, Šmarjeta. (765-MV-6)
R 4, letnik 1983, in peugeot 304, vozen, ugodno prodam. Korasa, Lobetova 15, Novo mesto. (767-MV-6)
GOLF JX Diesel, letnik 1986, in TAM 6500 kiper prodam. Tel. 21-030. (749-MV-6)
GOLF JGL D, letnik 1985, in JLD, letnik 1979, prodam. Tel. 21-425 zvečer. (772-MV-6)
R 4 TL, letnik 1977, in Z 750, letnik 1977, prodam. Miklavčič, Roje 11, Šentjernej. (774-MV-6)
DIANO, letnik 1978, in golf, letnik 1982, prodam. Hrastje 10, Mirna peč. (778-MV-6)
R 4, letnik 1982, prodam. Tel. 26-891 popoldne. (775-MV-6)
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, prodam. Tel. 26-184 po 15. uri. (776-MV-6)
Z 750 S LE, letnik 1980, registrirano za eno leto, prodam. Tel. 27-434. (779-MV-6)
RENAULT 18, letnik 1980, prodam. Vavpič, Dolenja Brezovica 18, Šentjernej. (782-MV-6)
FIAT ARGENTA 110, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam za 14 M. Vavta vas 11, Straža. (787-MV-6)
CITROEN GS 1,2, letnik 1979, prodam. Tel. 22-987. (79l-MV-6)
126 P, star tri leta, prodam. Tel. (068) 23-768. (790-MV-6)
126 P Gl, letnik 87/IX, ugodno prodam. Tel. 25-834. (786-MV-6)
KADET 16 D in žitni kombajn, primeren za hribovite terene, prodam. Mežnar, Vrdun 15, Stopiče. (785-MV-6) ZASTAVO 128 GX, novo, prodam. Tel. 27-844. (784-MV-6)
JUGO 45 zamenjan za nov 126 P. Tel. 25-750. (783-MV-6)
Z 101 comfort, letnik 1981, prodam. Tel. 76-332. (P6-29MO)
R 4 GTL, letnik 1982, 54000 km, ga-ražiran, dobro ohranjen, prodam za 380 SM. Tel. 26-704. (ček-MV-6)
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Martin Cvelbar, Šmarje 37, tel. 42-491. (792-MV-6)
OPEL KADET 1300 LS, letnik 1985-december, ugodno prodam. Tel. (068) 61 -889. (798-MV-6)
126 P, letnik 1980. prodam. Magda Lekše, Groblje 13, Šentjernej. (789-MV-6)
BMV 2002 prodam. Vrhovska vas 6, Cerklje ob Krki. (807-MV-6)
DIANO, letnik 1980/81, prodam za 150 M. Kalanj, Gregorčičeva 18, Brežice. (80 l-MV-6)
ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. Marjan Kastelic, Pristavica 12, Veliki Gaber. (809-MV-6)
AVTOMATIK A3 ML, star eno leto, prodam. Janez Hribar, Globočice 26, Kostanjevica. (P6-11 MO)
NOVE PREDNJE BLATNIKE za golfa, blatnike, zadnje robove in prage za fička ter kosilnico BCS-ACME prodam po ugodni ceni. Stanko Rožman, Meško-va 2, Trnje, 68250 Brežice. (P6-12MO) TOVORNI AVTO TAM 5500, letnik 1971, registriran za 61, primeren za preureditev za čebelarje, prodam. Tel. 56-683 v večernih urah. (P6-4 MO)
ZASTAVO 750, letnik 1978, in nov pralni stroj Gorenje prodam. Ponudbe na tel. (068) 79-709. (673-MV-6) POLTOVORNI AVTO ZASTAVA 616 diesel, vozen z B kategorijo, letnik 1978, prodam. (660-MV-6)
Z 101, letnik 1982, dobro ohranjeno, prodam. Mladen Kamenšek, Štrekljevec, Semič. (661-MV-6)
ROGOV PONY EXPRES, letnik 1984, nova mašina (400.000), prodam ali zamenjam za novejši video player. Tel. (068) 24-161. (663-MV-6)
OSEBNI AVTO Talbot horizont, letnik 1985, prodam. Tel. 85-130. (682-MV-6)
Z 101, karambolirano, v celoti ali po delih prodam. Ivan Oberč, Grmovlje 17, 68275 Škocjan. (677-MV-6)
LADO 1200, letnik 1972, prodam. Tel. 21-970. (816-MV-6).
RENAULT R 9, letnik 1983, prodam. Tel. (068) 42-168. (817-MV-6—)
prodam
ČOLN MAESTRAL 18 z motorjem, Tomos 4,5 KM, prodam. Jože Stanič, Ojgžnova 21, Kostanjevica. (762-PR-6) MOTORNI ŽAGI HUSQUARNA 480 in STIHI. 041 ter pony expres prodam. Tel. 65-570 popoldne. (764-PR-6) PLOHE PRODAM. Filipovič, Nemška vas 11, Dolenjske Toplice, tel. 65-477. (765-PR-6)
HRASTOVE PLOHE in prikolico za manjši traktor prodam. Dol. Težka voda 23. (766-PR-6)
ŽENSKO poročno obleko št. 42 s klobukom prodam. Tel. 21-030. (751-PR-6) MIZARSKO KOMBINIRKO širine 410 mm prodam. Groblje 38, Šentjernej. (780-PR-6)
DIATONIČNO HARMONIKO C, Es, Be, prodam. Tel. 47-169 popoldne. (P6-25 MO)
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. Alenka Miklavčič, Kristanova 28, Novo mesto. (P6-28 MO)
PO UGODNI CENI prodam smuči ELAN RC GS in smučarskečevljc Alpina SR, radio-kasetofon LASON1C 2 x 50 W, avtoradio z zvočniki, dele za zastavo 750. Ogled v večernih urah. Velike Brusnice 31 .(794-PR-6)
PRODAM šivalni stroj Fuznik (nožni), lepo ohranjen, dela brezhibno. Tel. 25-340. (788-PR-6)
PRODAM 20 m drv. Tel. 57-737.
SKORAJ NOV 300-litrski betonski mešalec prodam. Cena po dogovoru. Matjaž Gomilšek, Sp. Stari grad 54, Krško. (P6-34 MO)
STARO OSTREŠJE (10 x 15 m) prodam. Tel. (068) 44-952 zvečer. (P6-35 MO)
HARMONIKO v zelo dobrem stanju prodam ali zamenjam za avto Z 750. Darko Huhaf, Dobrava 3,68312 Podbočje. (P6-36 MO)
KOBILO in žrebico prodam. Tel. 62-292. (800-PR-6)
NAVADNO HARMONIKO prodam. Lavrinšek, C. 4. julija 35, Krško, tel. 72-658. (802-PR-6)
ČRNO-BELI TELEVIZOR Gorenje 107, star eno leto, ter traktor TV 420 prodam. Tel. 44-166. (P6-37MO)
PRODAM barvni televizor Grundig —- super color (raven ekran, star pol leta), kasetnik Sony TC-FX 35, ojačevalec J VČ A-GX1 (2x40 vatov) in tuner T-GX1L. Informacije v četrtek in petek od 17. do 19. ure na telefon 25-226.
PREDSOBNO OMARO prodam. Pot na Gorjance 2, tel. 26-331. (P6- . 26MO)
ZARADI selitve prodam dobro ohranjeno spalnico, komplet kuhinjo za enosobno stanovanje in pralni stroj. Informacije po 19. uri zvečer na tel. 52-561. (752-PR-6)
PRODAM pralni stroj Gorenje, brezhiben, star dve leti, pomivalni stroj za posodo Indesit, star 10 let, brezhiben, in pomivalno mizo, enojno, nerjavečo, staro eno leto, uporabljano en mesec. Franc Škof, Jerebova 10, Novo mesto, tel. (068) 21-146. (747-PR-6)
PRODAM dobro ohranjen štedilnik Gorenje (4 plin, 2 elektrika, plinska pečica). Telefon 23-980. (749-PR-6) PRODAM lesen hrastov skedenj (pod), les je popolnoma zdrav, tudi lepe izdelave, primeren tudi za večjo brunarico. Luštek, Kuzarjev kal 4, Novo mesto. (751-PR-6)
PRODAM nov pralni stroj Gorenje ali poceni sedemletni »Končar«. Telefon 27-738. (744-PR-6)
KAVČ s fotelji prodam. Ucman, Črmošnjice 48, Novo mesto. (734-PR-6) RABLJENA TV color in pralni stroj prodam. Tel. 25-574. (736-PR-6) PRODAM dnevno omaro, kavč, dva fotelja in spalnico. Gorenc, Ragovska 27, tel. 25-575, (738-PR-6)
PREMIER BOBNE s činelami ugodno prodam. Tel. (068) 26-184, dopoldne. (P6-23MO)
ZARADI selitve prodam spalnico Mateja (1 milijon), 4 usnjene fotelje (1 milijon) in parni čistilec (300 tisoč), vse novo. Tel. (068) 58-557. (P6-24MO)
SPALNICO in predsobo ugodno prodam. Informacije vsak dan: Omerzu, Šmarješke Toplice 126. (700-PR-6) LESENE BRIKETE prodam. Telefon 84-330, zvečer. (686-PR-6)
PRODAM puhalnik z noži, kravo, s tretjim teletom brejo, in kobilo, brejo, staro štiri leta. Franc Kralj, Gor. Težka voda 9. (707-PR-6)
BOJLER, kombiniran, malo rabljen, 80-litrski, prodam. Dular, Cegelnica 40, Novo mesto. (715-PR-6)
OSTREŠJE, obžagano, prodam. Tel. (068) 47-497, zvečer. (725-PR-6) DROBNI KROMPIR prodam po ugodni ceni. Brezje 10, Šentjernej. (726-PR-6)
VIDEOREKORDER prodam. Tel. 84-994. (73 l-PR-6)
LOVSKO PUŠKO prodam. Tel. 25-305. (730-PR-6)
PRODAM bikca, starega 10 tednov, ventilator za dosuševanje sena, snopove-zalko BCS. Tone Kukenberger, Gor. Ponikve 20, Trebnje. (P6-18MO) KOMPRESOR v okvari (300 1, 7.5 KW) prodam ali zamenjam za manjšega. Telefon 85-163. (718-PR-6)
LJUBITELJI dobre kapljice! Enk-i *na priložnost. Vino s Plešivice, belo, zelo kvalitetno, poceni prodam. Prodam tudi žganje-slivovko. Zvonimir Tomac, D. Reka 5, Jastrebar-sko. (666-PR-6)
PRODAM cca 1500 kom. rabljene strešne cementne opeke. Martin Šalamon, Gaberje 3, Tržišče. (ček-PR-6)
VINO zamenjam za KOLJE. Gašperšič, Podgora, Straža. (67l-PR-6) VIDEOREKORDER Goldstar in računalnik Commodore 116 s kasetofonom ugodno prodam. Informacije na tel. 58-385. (ček-PR-6)
PRODAM kombiniran štedilnik (plin-elektrika), barvni televizor (veliki ekran), vse rabljeno. Videnič, Krško, Grič, Sadjarska 1. (P6-5MO)
KOMBINIRANO PEČ za kopalnico in tri gobeline prodam. Jože Klemenčič, Dol. Kamence 26. (690-PR-6) PRODAM MZ 150, malo vpzen, letnik 1980, in žensko poročno obleko številka 38. Tel. 84-018, popoldne. (685-PR-6)
UGODNO prodam seno (3—4 tone). Martin Šalamon, Gaberje 3, Tržišče. (Ček-PR-6)
KOSTANJEVO KOLJE prodam. Jože Mohar, Potov vrh 29, tel. 26-889. (662-PR-6)
PRODAM staro opeko (bobrovec), stopniščne stence plavitok, plinsko peč, peč na olje, nova vrata za centralno gretje. Tel. 84-616. (661-PR-6)
PRODAM kabino TV 419-422 in invalidski vvoziček. Slavko Antončič, Vinji vrh 39, Šmarješke Toplice. (695-PR-6) PRODAM otroško posteljo (1300 x 640 mm) skupaj z vložkom za 150.000 din. Telefon 27-438, po 18. uri. (693-PR-6)
BARVNI TV Gorenje, star 10 let, prodam za 20 SM. Tel. 22-819. (665-PR-6) MIZARSKO KOMBINIRKO Hobi 210 Sicar prodam. Tel. (061) 852-181. (679-PR-6)
PRODAM dva pralna stroja Gorenje, vrtno kosilnico Alpina UMO 6, krzneno jakno številka 44. Tel. 57-715. (680-PR-6)
kmetijski stroji
TRAKTOR Aicher (15 KM) s hidravliko, dobro ohranjen, prodam. T el. (068) 56-654. (P6-15MO)
TROSILEC za gnoj SIP ugodno prodam. Anton Mlakar, Gor. Dole 1, Škocjan. (699-KS-6)
MOLZNI STROJ, nov, prodam za 20% nižjo ceno. Hutar, Rožni dol 8,68333 Semič. (703-KS-6)
BCS KOSILNICO prodam. Alojz Jurak, Dol. Kamence 33. (714-KS-6) FREZO MUTA (10 KM) s plugom, novo, prodam. Telefon 22-068, od 18. do 20. ure. (720-KS-6)
TRAKTORSKO PRIKOLICO domače izdelave, več hektov cvička ter sklopko za opcl-kadeta prodam. Tel. 69-126, popoldne. (721-KS-6)
TRAKTOR Tomo Vinkovič 732, nov, nerabljen, prodam. Jože Ržen, Gabrijele 40, Krmelj, tel. (058) 88-956. (723-KS-6) TV 730 prodam. Marjan Pikelj, Osredek 40, Šentjanž. (724-KS-6)
PRODAM traktor Deutz (22 KM) s koso in motokultivator Holder s prikolico, plugom in brano. Milan Tomše, Dobeno 2, 68250 Brežice. (P6-17MO)
PRODAM nov ventilator za dosuševanje sena (5.5 KW). Jerman, Gorenja vas pri Mokronogu, telefon 49-724, v večernih urah. (741-KS-6)
OKOPALNIK Simplicity (8 KM) prodam. Telefon (068) 22-083. (748-KS-6)
KOSILNICO BCS prodam. Naslov v upravi lista. (732-KS-6)
URSUS 60 KM, star dve leti, prodam. Hočevar, Grmovlje 21, 68275 Škocjan. (733-KS-6)
NAKLADALKO za seno prodam. Tel. (068) 49-203. (754-KS-6) TRAKTOR URSUS 360, star eno leto, prodam. Alojz Bele, Čadraže 12, Šentjernej. (764-KS-6)
TRAKTOR TV 420, obračalnik in plug ter parcelo za vikend na lepem kraju prodam. Savšek, Mokronog, tel. 49-596. (768-KS-6)
TRAKTOR MASSEY FERGUSON in kosilnico BCS, oboje v dobrem stanju, prodam. Jože Jaklič, Zemelj 18, 68332 Gradac, (pol. KS-6)
TRAKTOR GOLDONI (30 KS) prodam. Jože Strojin, Mihovica 17, Šentjernej. (773-KS-6)
KOSILNICO BCS 127, traktor Tomo Vinkovič, prikolico (1,5 t), kosilnico, mešalec za seno, prikolico za osebni avto, avtoplašča 155-13 prodam. Martinja vas 9, Velika Loka. (777-KS-6) TRAKTORSKE BRANE, rabljene, ugodno prodam. Jakše, Škrjanče 4, tel. (068) 28-023. (795-KS-6)
PRODAM samonakladalno prikolico SIP 15. Jože Košak, Družinska vas, Šmarješke Toplice. (796-KS-6)
PRODAM frezo in plug za TV 522. Informacije na telefon (068) 84-722. (P6-30MO)
PRODAM TV 730 s prikolico, plugom in kardanskim priključkom. Prodam tudi šrotar za koruzo. Marjan Gorenc, Sp. Vodale 29, Tržišče. (806-KS-6) MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta special (8 KS) s frezo in koso prodam. Milčinovič, Grič 6, Kostanjevica. (684-KS-6)
TRAKTORSKO PRIKOLICO (4 t)
prodam. Berus, Sr. Globodol 6, Mirna peč. (689-KS-6) SAMONAKLADALNO prikolico Pottinger — Sip 17 prodam. Mencin, Drama, Šentjernej. (675-KS-6) TRAKTOR Lanz 500 v voznem stanju prodam. Darko Reberšek, Armeško 9, 68280 Brestanica. (P6-6MO)
PRODAM skoraj nov plug Posavec (12 col) in gajbice. Jože Retelj, Dol. Kamence, tel. 25-904. (667-KS-6) SAMONAKLADALKO SIP 19 prodam. Kramar, Kamenje 3, tel. 25-850. (664-KS-6)
UGODNO prodam traktor IMT 560, malo rabljen, star 6 mesecev. Franci Legan, Podgozd 8 pri Dvoru. (698-KS-6) TRAKTOR Porsche prodam po ugodni ceni. Tel. 72-446. (804-KS-6) TRAKTOR Deutz-Eicher (22 KM) prodam. Jordan, Drnovo 57, Leskovec pri Krškem. (803-KS-6)
posest
N
Češnovar, Velike Poljane 14, Škocjan. (674-PO-6)
HIŠO (Ill-IV. faza) v Cerkljah ob Krki, s pogledom na Krko, prodam. Informacije po telefonu (061) 485-259, vsak dan po 16. uri in (068) 69-114. (P6-2MO)
PRODAM vinograd (cca 10 arov) v Selih pri Šentrupertu na Dolenjskem. Telefon (064) 23-733, Ravnikar. (P6-9MO)
razno
STAREJŠO GOSPO dobro plačam za varstvo dveh otrok na domu. Tel. (068) 44-604. (P6-10MO)
UPOKOJENEC išče starejšo upokojenko, da bi mu gospodinjila. Ponudbe pošljite pod šifro: »DOLENJSKA«. (P6-32 MO)
preklici
POLDE PUNGERČAR, Mirna peč 69, prepovedujem TONETU PUNGERČARJU vsako sekanje in spravilo lesa v Grčvrhu, parcelna številka 440/5,440/6, 440/6. Njegova je samo 1/3 parcele. Naj pristane na določitev meje ali na zamenjavo z drugo parcelo. (692-PK-6)
IVAN GAZVODA, Male Brusnice 3, opozarjam družino SREBRNJAK, Male Brusnice 1, da prepovedujem hojo po travniku pare. št. 2941 in 2939. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal. (719-PK-6)
FRANC ZORKO, Ardro pri 68274 Raki, se zahvaljujem FRANCU KNAFLJU iz Šoferske ulice 5,68270 Krško, da je odstopil od tožbe, ker sem ga osramotil in obdolžil za dejanje, ki ga ni storil. (716-PK-6)
obvestila
IZDELUJEM UMETNI KAMEN
različnih barv za oblaganje fasadnih cok-lov. Igor Mausar, Dobindol 34 pri Uršnih selih. (815-OB-6)
kupim
NOV GUMI VOZ (16 col) kupim. Stanko Androjna, Telčice 11, Tržišče. (688-KU-6)
STABILNI diesel motor Aran kupim. Tel. 47-188. (691-KU-6)
STAREJŠO stanovanjsko hišo ali gradbeno parcelo v okolici Novega mesta kupim. Tel. 25-368. (681-KU-6) KUPIM zazidljivo parcelo ali staro hišo v Novem mestu ali okolici. Pismene ponudbe z opisom in ceno pod šifro: »ROMANTIKA«. (706-KU-6)
GOSPODINJE — servis zamrzovalnikov. Popravljamo vse znamke zamrzovalnikov, ki točijo, rosijo, zunaj puščajo led, ne izklapljajo. Naročila opravimo hitro in kvalitetno, s triletno garancijo, na vašem domu. Te1 (062) 38-885, Bojan Čeh, Biš 55, 62254 Trnovska vas pri Ptuju. (P5-10MO)
PRODAJAL bom rjave jarčice v začetku marca. Jože Jeršin, Račje selo, Trebn-je, tel. 44-389. (746-OB-6) .
DVOMESEČNE JARKICE, rjave, odlične nesnice, bomo prodajali 19. marca. Sprejemamo naročila. Pavel Strugar, Svibnik 13, Črnomelj, telefon 52-774, popoldne. (462-OB-6)
KOKOŠI nesnice, rjave, prodajam vsak dan po 12. uri. Voljčeva 12, Vrhnika, tel. (061) 752-322. (P4-16MO)
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, prodam 30% ceneje. Tel. (061) 213-244. (687-OB-6)
Iskreno se zahvaljujem dr. Jerneju KRANJCU iz ZD Novo mesto za uspešno zdravljenje ter mu želim še mnogo zdravstvenih uspehov. Hvalažna pacientka P. N. (701-ZA-6)
MAŠKARADNE KOSTUME za otroke prodam. Tel. (061) 266-940 in (061) 448-475, po 10. uri. (P5-4MO) GOSPODINJE! Tri leta garancije za menjavo izolacije na zamrzovalnikih, ki točijo, rosijo, od zunaj ledenijo. Telefon (062) 413-606, Viktor Pajek. (247-OB-3) VODNO INŠTALATERSTVO — centralna z bakrenimi cevmi. Priporoča se Mario VALEK, Sela 110, Brežice, pošta Dobova, telefon (068) 67-085 ali 67-764. (P3-47MO)
»BOJANA«
Mestne njive 4 A
OSTANKI
SUPER NIZKE CENE - do 80%
samo še v PETEK, 12. 2., od 14. do 18. ure.
STAREJŠO HIŠO na Uršnih selih rodam. Stevo Kojič, Mestne njive 7/20„ ovo mesto, po 14. uri. (763-PO-6) VINOGRAD in sadovnjak ter manjšo zidanico v Brezovici pri Suhorju, prodam. Tel. (041) 576-117 Predovič. (770-PO-6) MANJŠE POSESTVO v Beli krajini ob Kolpi (hiša, gospodarsko poslopje in gozd pri Damlju) prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (769-PO-6) GRADBENE PARCELE v Medulinu prodam. Inforamcije na telefon (052) 22-433, Grbin, od 7. do 8. ure. (735-PO-6)
V ŠEMPETRU pri Otočcu prodam 25 arov obdelovalne zemlje I. kategorije. Tel. (061) 749-085. (P6-16MO)
NJIVO na Cerovcu prodam. Florjan Kastelic, Gor. Polje 13, telefon 65-392. (742-PO-6)
Na Bočju prodam star vinograd (14 a), hram in inventar. Cena po dogovoru. Zglasite se pri Mariji Vene, Podbočje 27. (P6-I3MO)
PRODAM 10 arov vinograda v Za-gradski gori. Elektrika in voda na parceli. Dostop je možen z vsakim vozilom.
SPORAZUMNO NAJPREJ ZA VRTCE IN ŠOLE
RIBNICA — Za širitev vrtcev, obnovo šol, kulturnih in telesnokulturnih objektov združujejo v ribniški občini denar po posebnem samoupravnem sporazumu, ki velja za obdobje od 1. junija 1986 do leta 1990. Po tem sporazumu je bilo od 1. junija 1986 do konca minulega leta zbranih 308,363.021 din. Ta denar je bil po planu porabe teh sredstev in programu nalog iz samoprispevka porabljen tako: 267,272.850 din za dograditev tretje faze vrtca v Ribnici, 5,7 milijona dinarjev za prekritje strehe in odvodnjavanje pri šoli v Sodražici, 7,459.233 din za prekritje strehe, snegobrane, kanalizacijo in odvodnjavanje pri stari šoli v Ribnici, 5,217.560 din za ureditev prostorov glasbene šole v Ribnici, ostalo pa je še preko 22,7 milijonov, kar je bilo preneseno na žiro račun krajevnega samoprispevka. Naloge iz programa, načrtovane do konca minulega leta, so bile v glavnem uresničene. Nekoliko je odložena le obnova stare ribniške šole, vzrok je visoka inflacija.
Zjutraj ne veš, kam bodeš drevi legel, ne kdo te vzdrami, ko zapreš oko. Kadar si svojim dragim v roke segel, nemara si za vedno vzel slovo.
ZAHVALA
Ob prezgodnji tragični izgubi nadvse dobrega sina, brata in strica
ANDREJA STRMOLETA
z Brega 12 pri Velikem Gabru
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojnega v tako velikem številu zadnjič spremili ter prerani grob zasuli z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo KS Temenica, 00 ZSMS Temenica, pevskemu zboru iz Velikega Gabra, župnikoma za lepo opravljen obred, govornikoma ter prijateljem Bojanu, Jožetu in Srečku. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: ati, mami, brata Miran in Marjan z družinama ter ostalo sorodstvo
'
MARINKA, trpela si, trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mimo spala. V domu je praznina v srcih naših bolečina le en up nas še krepi, da srečamo se v večnosti
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni, nas je v 30. letu zapustila naša ljuba hčerka, sestra in
vnukinja
MARINKA BURJA
z Jesenic na Dol.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, vaščanom, znancem, prijateljem in poslovnim sodelavcem ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico v tako velikem velikem številu pospremili k zadnjem počitku. Posebno se zahvaljujemo SO in DPO Brežice, KS in DPO Jesenice na Dol., gasilskem društvu Obrežje, godbenikom iz Loč, pevcem za zapete žalostnike ter gosp. duhovniku za lepo opravljen obred. Prisrčna hvala tovarišici Barlič in tovarišu Godcu za poslovilne besede ter dr. Zorkovi za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih življenja. Vsem še enkrat iskrena hvala!	Žalujoči:	mama,	oče,	brat	in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage, nenadomestljive mame, stare mame, babice, sestre, tašče in tete
MARIJE FINK
roj. Staniša
z Broda 15 pri Novem mestu
se najiepšc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste jo z nami spremljali na zadnji poti ter grob prekrili s cvetjem. Iskrena zahvala dr. Vodniku za številne obiske in zdravljenje na domu, osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto za nesebično pomoč in skrbno nego v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo ževskemu zboru Šmihel in gospodu župniku za pogrebni obred in tolažilne besede. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
h RADIVOJ MILIČ
iz Milič
Nimamo besed, da bi se z njimi lahko zahvalili vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnika v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega doma. Posebna hvala sosedom, DO Belt Črnomelj in Gorjanci Novo mesto, GD Žuniči in Bojanci za organizacijo pogreba, godbi za žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Nada, sin Bogdan z družino, sin Budislav, sestre in
bratje
ZAHVALA
V 46. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, brat, stric in zet
PETER ŠTRUCELT
Cankarjeva 4, Črnomelj
Najlepše se zahvaljujemo številnim prijateljem, znancem in sorodnikom za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala dobrim sosedom. GD Predgrad in godbi na pihala, pevkam iz Predgrada, DO 1MV iz Črnomlja, DO Iskra iz ČRNOMLJA in gospodu župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Že dve leti v temnem grobu spiš, a v srcih naših še živiš.
V SPOMIN
FRANC
MILKOVIČ
Vel. Lahinja 4
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu na grobu prižigate svečke. Vsi njegovi
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje — tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
MARTIN
KRAVCAR
upokojeni železničar z Griča 7, Trebnje
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in se od pokojnega v tako velikem Jtevilu poslovili na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala zdravniku dr. Žnidaršiču iz Trebnjega, osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto za skrb v čgsu bolezni, kaplanu za lepo opravljeni obred, pevcem, govorniku iz ZG Novo mesto, DO Trimo Trebnje, penzionu Putnika Trebnje, HP Kolinska iz Ljubljane, družinama Huč in Vidmar iz Trebnjega, tov. Alojzu Patetu s sodelavci iz ŽG Novo mesto.
Vsi njegovi
Trpljenje si prestala v grobu zdaj boš mimo spala Nikdar te ne bomo pozabili, ker smo te zares vsi ljubili
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 63. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra, teta in babica
MARIJA PRIJANOVIČ
iz Tribuč 34
Iskreno se zahvaljujemo osebju Splošne bolnice Novo mesto, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, še posebno dr. Sonji Bebar-Orel za nesebično pomoč, osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, sodelavcem iz Novosti, IM V, BELTA-TOZD livarna, delovnim organizacijam iz Tribuč in godbi na pihala iz Črnomlja ter Beti iz Metlike. Prav tako se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, sovaščanom, zlasti sosedoma Mariji Vranešič in Slavici Hanov. Posebna hvala Darinki Prijanovič za poslovilne besede in gospodu župniku za tako lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
TEREZIJA
JAKŠA
iz Gradca v Beli Krajini
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo tako številno pospremili na zadnji poti.-Hvala tudi ZS TRIGLAV DOS Novo mesto za podarjeni venec. Posebej se zahvaljujemo govornicama, pevkam ter g. župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči:
vsi njem
Bolečine in trpljenje si prestala zdaj v grobu boš mirno spala Nikdar te ne bomo pozabili, ker ti si nas in tebe tudi mi resnično smo ljubili
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
JOŽA
VRTAČIČ
roj. Barborič
iz Malih Brusnic 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali v najtežjih in bolečih trenutkih, stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter spremili pokojno k zadnjemu počitku. Zahvala tovarni zdravil Krka-TOZD Marketing in Tehnoservis, Novoles-TOZD TPI. Posebej sc zahvaljujemo sosedu Gazvodi in drugim vaščanom, govorniku za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, zet, brat in stric
IVAN ZORKO
iz Velikih Malenc 23
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovo prerano zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo KOP-TOZD Komunala Brežice, Agrarii-TOZD Kmetijstvo Trnje in gospodu župniku za lepo opravljeni obred in poslovilne besede.
Žalujoči: hčerka Andreja in sin Jože v imenu vsega sorodstva
Skrb, delo in trpljenje draga mama, bilo tvoje je življenje. Bolečine si prestajala tiho in z njimi odšla ne da bi jih razkrila
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila žena, mama, sestra, tašča, teta in stara mama
KRISTINA
ŠKOF
iz Črešnjevca pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki sle kakorkoli pomagali, da smo našo mamo tako lepo spremili do zadnjega doma. Posebna zahvala DO Iskra Semič, 1MP Ljubljana-TOZD Klima-montaža, vaščanom za poslovilne besede in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: mož Anton, sin Jože in hčerka Anica z družinami, sin Toni z ženo ter ostalo sorodstvo
STANE	L
s
s
5
•S
j
j
v£
S
*
%
%
.1 •
•S
5
S
1
%
1
s
s
s
s
s
*
N %
V novomeški Industriji motornih vozil naredijo na leto preko 15 tisoč raznih vrst in tipov prikolic Adria. Na zahtevne zahodnoevropske trge, kjer se kljub izredno ostri konkurenci uveljavljajo že dolgo vrsto let, redno prodajajo okrog 95 odstotkov celotne proizvodnje, sedaj pa so prodali v Sovjetsko zvezo tudi znanje in tehnologijo za proizvodnjo prikolic. Pri prikolici gre za enega redkih, če ne kar edini jugoslovanski artikel, ki ga že vseskozi z uspehom prodajajo pod svojo blagovno znamko. V celoti gledano, pomeni IMV-jeva prikolica Adria v Jugoslaviji dosežek, kakršnih ni na pretek. Vedetije pač treba, da je ta prikolica v celoti domač proizvod, proizvod pri nas toliko proklami-rane lastne pameti, lastnega znanja in razvoja. Pri tem že dve desetletji igra zelo pomembno vlogo mag. Stane Lukšič.
Stane Lukšič je prišel v IMV-jev razvojni sektor, ki je bil takrat še v Ljubljani, leta 1967 kot strojni inženir. Usmerjen je bil bolj v teorijo in risanje letvic, slabi delovni pogoji so ga tako razočarali, da je za nekaj mesecev pobegnil v študij kemije. Toda kaj kmalu je bil spet v IM V, navsezadnje je letvica del končnega industrijskega izdelka, pri katerem je pomembna prav vsaka malenkost in za katerega je potrebna prava študija, predno gre v proizvodnjo. V razvoju IMV je bil Lukšič vse od konstruktorja do glavnega projektanta, danes opravlja tudi funkcijo pomočnika direktorja za razvoj, odgovornega za prikolice, na razvoju katerih dela, kot rečeno, že celi dve desetletji, kar je v IMV. Magistriral je lani, verjetno ni treba posebej poudarjati, da je šlo za prikoličarsko temo. Lukšič je
prikolico in avtomobilom, pri proizvodnji katerega ima IMV kot izkušen avtomobilski in hkrati prikoličarski proizvajalec prednost pred konkurenti Avtodom, ki ga po zamislih iz Novega mesta dela IMV iz vrste razlogov v svoji belgijski tovarni, gre vse bolje v prodajo.	______________
Korak pred svetovno konkurenco so v IMV sedaj tudi na področju konstrukcij. Lukšič z zadovoljstvom pove, da so pred kratkim začeli konstruirati s pomočjo računalnika, ki je olajšal to garaško delo. V IMV je namreč trenutno v proizvodnji kar 42 modelov prikolic (oblikovno pa pripravljajo še povsem nov tip), ki ima vsak še kakšno posebnost glede na državo, v katero ga prodajajo, in vse to je treba imeti dokumentirano. Kakšna pa je formula za držanje koraka z ostro konkurenco? »Glavno merilo in cedilo za razvoj so veliki sejmi v Parizu, Torinu in drugje. Tam se ocenimo, kje smo. Razvojnim tendencam sledimo tudi s pomočjo naših podjetij v tujini, ki jih imamo skoraj v vseh evropskih državah. Gre predvsem za desig-nerske rešitve, glede katerih sodelujemo tudi z mnogimi našimi in tujimi ustanovami, npr. fakulteto za arhitekturo. Konstrukcijske rešitve pa so naše, čeprav tudi tu sodelujemo s priznanimi firmami za posamezne bistvene dele.«
V IMV so se zgodaj zavedeli pomena lastnega razvoja za prodor in obstanek na zahtevnih zahodnih tržiščih, in to v višjih cenovnih razredih. Ta dejavnost v tovarni tudi ni zapostavljena, vendar pa so zanjo vedno manjkali kadri. »Vglavnem smo na razvoju vseskozi delali le strojniki, topa je tudi stvar arhitekture, tekstilca itd. To področje je posebno, zahteva posebna znanja, traja eno leto do tri leta, da se človek spozna s področjem. Mi smo kadre vseskozi skušali sami vzgajati, žal so mnogi odšli ravno, ko bi lahko začeli dajati od sebe. Trudimo se naprej, jasno nam je, da moramo jedro razvoja vendar držati sami v rokah, saj je zunanje znanje, tudi jugoslovansko, drago pa še rezultati niso zanesljivi,«pravi Lukšič, ki je nekaj let vzgajal in pridobival kadre tudi s predavateljskim delom na višji šoli. Stalen razvoj, dobre ideje so pri nas še pomembnejše kot drugje, saj po svetu nimajo toliko težav s prenosom le-teh v proizvodnjo, kot jih je pri
Z. LINDIČ-DRA GA Š
I
0
I
0
i
0
0
0
S
0
\
tudi oče avtodoma, križanca med
TOPLIŠKO .PUSTOVANJE
DOLENJSKE TOPLICE — Ob pustu vabita kulturni center in okrajno županstvo Toplice vse Topličane, goste in ostalo rajo ter maškare na slovesno otvoritev novega kulturnega doma. Veliko slavje z govoranco bo 13. februarja ob 15.30. Tedaj bo gospod Pust prerezal trak, nakar se bo pričelo veliko lj ud-sko rajanje. Igral bo društveni orkes-trion, pel bo topliški sekstet s solistko, plesala bo plesna skupina Pici Griči. Posebni gostje programa bodo gospod Pust, šef sveta starcev državnega glavarstva, Franca Vseprodala, iz topliške-ga velesupermarketa, Joška Cimerfraj iz turističnega društva, Džon Panky iz mladinskega kluba v ustanavljanju, Zvonko Telefonko iz sozda PAP-PTT, Nada Nemanič iz Studia DT press in Matilda Britofčič iz DO Pekel tozda Zemeljske storitve.
Ekološki pust v Semiču
SEMIČ — Člani tukajšnjega pustnega društva Gusar tudi letos pripravljajo zagotovo največje in najdaljše pustno rajanje v Beli krajini, saj bo trajalo kar pet dni. Njihova glavna naloga bo tokrat skrb za čisto okolje, lotili pa se bodo predvsem semiškega smetišča.
V soboto, 13. februarja, bo otvoritev pustnega rajanja v gasilskem domu na Strekljevcu, kjer bodo tri najlepše maske nagradili. V nedeljo bo ob 9,30 pred hotelom Smuk slovo od semiškega smetišča in gusarski zbor. Istega dne ob 20. uri ob v tukajšnjem gasilskem domu srečanje na vrhu med črnomaljskim Gorbačovom in metliškim Reaganom. V ponedeljek bo prav tako ob 20. uri v studiu G (v gasilskem domu) okrogla miza o problemih v krajevni skupnosti in njeni okolici, v torek pa ob isti uri maša za preminulega Nesnagaijevega Gustlja. V sredo bo ob 18. uri pogreb, žalni sprevod pa se bo vil od gasilskega doma do nove pošte, kjer bodo pogrebne svečanosti.
Vsak večer bodo v gasilskem domu igrali združeni amsambli iz Bele krajine in ostale Slovenije, prireditelji — člani pustnega društva Gusar in semiški gasilci — pa obljubljajo, da bo dobro poskrbljeno tudi za pijačo in prigrizek. Izkupiček od prireditve bodo namenili za ureditev tukajšnjega gasilskega doma in okolice, del denarja pa tudi za dobrodelne akcije.
T. J.
PUSTNE OHCETI NE BO
KOČEVJE — Zadnji dve leti je kočevska mladina prirejala več dni trajajoče pustne prireditve v okviru tako imenovane »Pustne ohceti«, za katero so zatrjevali, da bo postala tradicionalna. Letos pustne ohceti ne bo. Vzrok je dejstvo, da sta se obe dosedanji ohceti zaključili z velikim primanjkljajem. Vendar bodo pustne prireditve v zaprtih prostorih. Mladina bo pustovala 13. in 16. februarja v svojem klubu Škorc. V restavraciji Name v Kočevju in Hotelu Pugled bo pustovanje v soboto, 13. februarja. V Nami je vstopnina 20.000 din (vračunana je tudi pustna vcčeija), v hotelu pa le 4.000 din (brez večerje).
TEKMA TISOČLETJA
RIBNICA — V okviru pustnih prireditev bo v Ribnici divjal 12. feburarja ob 19. uri v dvorani športnega centra predpustni nogometni dvoboj med nezlomljivimi (direktorji) in popularnimi (prosvetne delavke). Ribničani so ta nastop krstili kar za tekmo tisočletja, očitno v odgovor na nedavni šahovski dvoboj stoletja med kočevskimi politiki in direktorji. Vstopnina bo samo 1.000 din, vsa pa bo šla za pomoč delu Društva prijateljev mladine Ribnica, kije tudi organizator te prireditve, na kateri se bo predstavila še »Jazz baletna skupina«, ki jo vodi Dijana Drobnič,-na programu pa bo še nagradno žrebanje in drugo, kar pač sodi v predpustni zabavni program.
V mrazu nekurjene boiniši
PRELESJE — Pri Kovačevih v Prelesju 22 pri Šentrupertu so imeli nedavno lepo družinsko slavje: visoka življenjska jubileja, 90-letnico starosti, sta praznovala zakonca Jožefa in Maks Zobec.
90-letnika sta nekoliko bolehna, a zdi se, daje Maks le malce tršega zdravja, čeprav se pritožuje, da ga noge ne ubogajo več tako kot še pred dvema letoma, ko je še kosil za krave. Zadnje čase ga precej daje tudi astma in ne zmore več opravil, ki jim je bil še pred kratkim zlahka kos>
Maks je bil rudar. V Krmelju je delal
DANES
NAMIZNOTENIŠKI
SHOW
NOVO MESTO — Ljubitelji zabave, še posebej pa namiznega tenisa, so danes zvečer vabljeni v novomeško športno dvorano pod Marofom. Ssvojim show programom, ki je navdušil že številne gledalce po Evropi, z njim pa tudi večkrat nastopal po televiziji, se bo v Novem mestu prvič pri nas predstavil nekdanji svetovni namiznoteniški prvak, francoski reprezentant Jaques Secretin s svojo skupino.
JL
Pl ^ lip
Vtisi revmatologa prof. dr. Antona Franoviča z obiska na Kitajskem, kjer je bil kot član ameriškega revmatološkega društva____________________________________
Danes je kot noč pa dan
Pri Kovačevih v Prelesju imajo kar dva devetdese-tletnika — Rudarju včasih nt bilo treba v vojsko
ČATEŠKE TOPLICE — Zategovanje pasu v zdravstvu ne vzbuja strahu pred prihodnostjo samo med bolnimi ljudmi, ampak tudi med osebjem zdravstvenih ustanov, saj jih vse večje finančne stiske in izgube silijo k omejevanju zaposlovanja. To ne pomeni, da drugod po svetu nimajo še večjih težav. Le razvitim državam se s takimi skrbmi ni treba ubadati, čeprav je celo Reagan pred dnevi ortienil, da morajo pri zdravstvu varčevati. Nerazviti imajo na kupe težav in bi radi hitreje vpeljevali novosti iz bogatega sveta, a ne morejo. Znani revmatolog prof. dr. Anton Fra-novič iz Čatcških Toplic, ki seje pred nedavnim mudil na Kitajskem, je za naše bralce povedal nekaj zanimivih vtisov. Takole je začel:
»V LR Kitajsko sem odpotoval s 30-člansko delegacijo ameriškega revmatološkega društva, ki jo je vodil predsednik društva ARA prof. dr. William N. Kelley. Med štirinajstdnevnim bivanjem smo obiskali več kliničnih bolnišnic v Pekingu, Šanghaju in Chengdu-ju. Prišli smo na željo kitajskih revmatologov, da smo jim na predavanjih, v razpravah za okroglo mizo in pogovorih na bolniških oddelkih predstavili zahodni revmatološki koncept ter obenem spoznali njihove probleme. Največ zanimanja so pokazali za zdravljenje revmatoidnega artritisa in za diagnostiko, epidemiologijo in zdravljenje tež-
magal pri košnji. Človek mora gibati. Če zastaneš, se lahko kmalu za vedno ustaviš. Po gostilnah nisem nikoli hodil. Pil sem zmeraj le za potrebo. Sicer pa je bilo treba gledati, da je bil denar za družino, ženo in tri hčere. Zaslužil nisem slabo, tako se niti nad pokojnino ne pritožujem navkljub draginji,'ki ji kar ne morem slediti. Težko delo v rudniku pa me je osvobodilo vojske. Že leta 1916, za časa Avstro-Ogrske bi moral ,ajnrikat‘, pa so me oprostili, ker sem bil rudar. Podobno se je ponovilo v drugi svetovni vojni. Tedaj sem kot aktivist pomagal partizanom.
Če skušam primerjati, kdaj je bilo najhuje, bi rekel, da takoj po prvi svetovni vojni, ko ni bilo kaj jesti in smo tudi rudarji stradali. V stari Jugoslaviji ni bilo dosti dela, in če smo ga že kdaj dobili, smo se prvi znašli na cesti tisti, ki smo imeli kakšen košček zemlje. Danes je kot ndČ pa dan v primerjavi s tistimi časi. V trgovini dobiš kar hočeš, tudi denarja je več. Zaposlenost je večja in še kmetje so v tovarnah, sklene svojo misel Kovačev Maks.
P. P.
fi?
.fil'
tanjše kolo
Denisovo kolo je dolgo le 16 centimetrov
.ŠMARJEŠKE TOPLICE — »Če bi vedel, da bom tako popularen, se sploh ne bi spravil delati to svoje kolesce,« je povedal Denis Rangus, ko smo ga obiskali na njegovem domu. Razpis v reviji Jana ga je spodbudil, da se je pred tremi leti spravil v očetovo delavnico in brez njegove vednosti pričel zvijati železne cevi, variti in sestavljati. T akrat, ko je pisal v Ljubljano, se ni zavedal, daje v vsej slovenski deželi, njegovo kolo najmanjše, na katerem seje še mogoče peljati. Postal je zanimiv tudi za ljubljansko televizija in povabili so m na prvi sobotni večer s križanko. Čeprav je medtem zrasel še v fanta, učenca SŠPTZU strojno-tchniške smeri v Šmihelu, še je v studiu vozil brez posebnih težav. Oddajo so najbrž gledali tudi novinaiji Jane, kar jih je spet spodbudilo, da so pričeli z novim izivom
Denis Rangus na kolesu, ki ga je pripeljalo do rekorda.
za rekorde. Med rekorderji z najmanjšim voznim kolesom je spet zapisan Denis iz Šmarjeških Toplic.
Njegovo kolo ima resda neverjetne mere. Dolgo je le 16 centimetrov, sedež je od tal dvignjen 26. krmilo pa je visoko le 18 centimetrov. »Načrt sem videl v Guinnessovi knjigi rekordov, vendar sem ga precej spremenil. Zvaril sem železne cevi, vzel nekaj členov iz verige starega Tomosovega motorja, koleščka pa sem si izposodil kar od kontejnerja za smeti. Z nekaj vaje mi je uspelo zapeljati se tudi kam dalj, če bi bilo potrebno,« je povedal lastnik najmanjšega kolesa na Slovenskem.
J. PAVLIN
kih vnetnih revmatskih bolezni.«
• »Ste tudi vi imeli kako predavanje?«
»Seveda. Govoril sem o funkcionalnem zdravljenju bolnikov z ankilozira-jočim spondilitisonr ter o načinih vključevanja revmatoloških bolnikov v procese stalnega zdravljenja in rehabilitacije. Kitajski, ameriški in drugi revmatologi v delegaciji so pokazali veliko zanimanje za izvirne načine reševanja težke revmatološke problematike pri nas v Jugoslaviji. Gostitelji so nam seveda pokazali, kako se oni lotevajo zdravljenja vnetnih, degenerativnih in izvensklepnih revmatičnih bolezni.«
• »Morda še besedo, dve o možnostih za zdravljenje v njihovih skromnih razmerah, naše bralce pa bo gotovo zanimalo tudi to, kako je pri revmi z akupunkturo.«
ČESTITKA KOLEKTIVA — Dr. Anton Franovič (levo) sprejema darilo iz rok direktorja tozda Terme Čatež ob nedavnem imenovanju za izrednega profesorja na ljubljanski medicinski fakulteti.
»Nizka življenjska raven in zdravstveni standard sta nam takoj padla v oči.
V večini bolnišnic ni centralnega gretja.
V času, ko smo bili tam na obiskuje bilo zunaj 12 pod ničlo, in bolniki so ležali v nezakurjenih sobah. V takih razmerah je delalo tudi osebje. Povsod smo opazili, da se zelo trudijo za čistočo, vendar je težko vzdržujejo, ker so zgradbe potrebne temeljite obnove. Notranjost že desetletja ali več ni bila prepleskana, tla so bila zdelana, okna se niso zapirala, opremo pa je prav tako načel zob časa. Zdravniki so plačani in oblečeni kot naj preprostejši delavci in jih na pogled sploh ne ločiš od drugega osebja. To zagotovo slabo vpliva na učinkovitost zdravstvene službe v tej deželi.
Revmatologija je razvita na internih oddelkih in ji ne namenjajo posebnih oddelkov. Izključno z revmatološko problematiko se ukvarjajo nekateri internisti in znani profesorji iz pekinških kliničnih bolnišnic in drugih bolnišnic, ki smo jih obiskali. V Chengduju jih je 20, v Šanghaju pa okoli 40. Za njihov pristop k zdravljenju je značilna simbioza zahodne revmatologije in tradi-
VEČER EVERGREENOV V
DISKOTEKI
OTOČEC — V Diskoteki Otočec bo nastopila v četrtek, 11. februarja, skupina Black Jack. Koprski glasbeniki bodo popestrili večer četrtka, kije sicer redno namenjen glasbi iz preteklih desetletij, s sporedom evergreenov.
cionalne kitajske medicine pri vseh revmatičnih boleznih. Bolečine v hrbtenici zdravijo izključno z akupunkturo. Fizikalna terapija, kinezeterapija in rehabilitacija revmatoloških bolnikov niso razvite in sijih za sedaj še ne morejo privoščiti.«
• »Kako ste se v tej deželi počutili kot Jugoslovan?«
»Zelo dobro. Kitajski zdravniki so mi prav zaradi tega, ker sem prišel iz Jugoslavije, izkazali velike simpatije. Nasploh so bili z obiskom delegacije zelo zadovoljni in si tudi vnaprej obetajo plodno strokovno sodelovanje.«
J. TEPPEY
METLIŠKO
PUSTOVANJE
METLIKA — V soboto, 13. februarja, bo v hotelu Bela krajina velika pustna zabava, ki sodi v okvir prireditev Zimske urice. Pričetek bo ob 19. uri, za ples in zabavo bo igral ansambel La grande Britanya. Seveda so zaželene maškare, najboljše tri maske bodo nagrajene, vstopnine pa ne bo ne za maske ne za nenašemljene. V prodaji bodo tudi srečke po 1.000 dinarjev, vsaka srečka bo zadela. Pripravljalci pustovanja, OK ZSMS in ZKO, obljubljajo tudi več zabavnih družabnih iger.
PRVE PRIPRAVE NA JURJEVANJE
ČRNOMELJ — Črnomaljci so se pričeli vneto pripravljati na svojo tradicionalno folklorno prireditev Jurjevan-je, ki bo letos od 9. do 12. junija. Juije-vanje bo jubilejno, 25. po vrsti. Je najstarejša tovrstna prireditev v Sloveniji in je po svoje precej pripomoglo k ohranjanju belokranjskega ljudskega izročila in s tem posredno tudi k ohranjanju ljudskega izročila drugod po Sloveniji.
PUSTOVANJE S ŠRAUFCIGERJEM
OTOČEC — Pred vrati so dnevi v letu, ko je dovoljeno domala vse. Med tistimi, ki so se dobro pripravili na letošnje pustovanje, so zagotovo gostinski delavci iz Otočca, kjer pustu namenjajo kar dve prireditvi. V restavraciji motela bo prvo pustovanje že v soboto, 13. februarja, repriza pa v torek, 16. februarja, ko bo gost prireditve tudi Vinko Ši-mek, alias Jaka Šraufciger. Za glasbo bodo poskrbeli Novi prijatelji.
PLESNI VEČERI V DISKOTEKI
OTCjČEC — Hotel Grad na Otočcu je te dni poskrbel za zanimivo novost. 17. februarja se pričenjajo namreč plesni večeri, ki bodo poslej vsako sredo med 20. in 22. uro, vodil pa jih bo plesni učitelj Andrej Kranjc. Diskoteka na Otočcu bo v času plesnih večerov za ostale obiskovalce zaprta, vrata zanje bodo doprta šele po 22. uri. Cena tečaja, ki zajema 10 vaj, vsakokratni prigrizek in zaključno večerjo po končanem tekmovanju, je 40.000 din, moč pa jo je plačati v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno, zato s pripravami na telefon 21-830 pohitite!
fii
i DISKOTEKA OTOČEC 1
v;
m.
kajb9.v'
Žreb je ta teden dodelil nagrado za sodelovanje pri sestavljanju naše in vaše Top lestvice Alešu Vidmarju iz Mačkovca pri Novem mestu. Dobil bo kaseto s posnetki priljubljenih komadov z lestvice. Lestvica je še naprej odprta za vaše predloge. Ta teden pa so bili takšni:
1. Always on my mind — PET SHOP
2. Money money — AMAZULU
3. Bala bala — FRANCESCO NAPOLI
4. Body rockin — ERROL BROWN
5. Body next to body — FALCO & NIELSEN
6. Twisting the night away — ROD STEWART
7. Sorry little Sarah — BLUE SYSTEM
8. Faith — G. MICHAEL
9. City lights — WILLIAM PITT
10. Whenever you need somebody — RICK ASTLEY
Dopisnice s predlogi pošiljajte na naslov: KRKA Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
Zdravilišča, Diskoteka
Maks Zobec
do leta 1929, nato v revirjih v Trbovljah in Hrastniku, ter na Senovem. V penzijo je šel leta 1952 s 37 leti dela v jami in je imel z beneficiranim stažem kar 48 delovnih let.
»Ko sem šel v penzijo, sem še kar naprej delal. Predvsem sem kmetom po-
• Biti ob urah obeda, spanja in delovanja sproščen in vesel, to je najboljši recept za dolgo življenje.
F. BACON
—■kozerija ' ■■
BRAVO IN ŠE ENKRAT BRAVO!
Prejšnja leta so Repičani bruhali ogenj in žveplo na zimsko službo, ki naj bi čistila ceste in pločinke, a jih ni. Se nekaj dni po novozapadlem snegu so se avtomobili komaj prebijali skozi Repičevino, otroci in babnice pa so gazili sneg po pločnikih do kolen in čez. Pomagale niso niti kletvice niti prošnje, še manj žolčni članki, ki so jih pisali Repičani v Zapozneli glas.
»Nimamo dovolj ljudi, a tudi oprema je preživela svoje,«se je izmikal napadom vodja zimske služ-
be tovariš Lopatič.
Letos pa ljudje iz Rcpičeve drage ploskajo zimski službi. Klotilda Zračnikova je izjavila po radiu: »Poglejte, smo že 29. januarja, pa so ceste kopne, pločniki suhi. To je treba pohvaliti. Promet poteka brez zastojev, po pločnikih ni prerivanja, ni padcev, ki povzročajo izvine, izpahe ali celo zlome. Ni. Namesto graje — vsa pohvala zim-skivslužbi.«
Še bolj navdušen je bil bralec Zapoznelega glasu. V rubriki Po-
gledi in odmevi je zapisal:
»Bravo in še enkrat bravo! To navdušenje velja repiški zimski službi, kije leta in leta zatajila že ob prvi snežinki. Letos pa ne. Vesel sem, da so vse prejšnje kritike naletele na plodna tla.«
Mara Repiška je šla še dlje: repiški zimski službi je namenila radijsko čestitko. Ginjenim besedam je sledila pesem Od Žalca do Celja. Nič nenavadnega ni torej, če je hodil vodja repiške zimske službe tovariš Lopatič po Repičevini kot
pav. V hotelu Večna izguba je pripravil zabavo za vse, ki so imeli kdaj koli kaj skupnega s snegom in z njegovim čiščenjem. Povabljenih in samopovabljenih se je kar trlo. Ko je bila zabava na višku, je vprašal neposrednik Traktorič ne-posrednika Snegiča:
»Poslušaj, Snegič, spomin me zapušča, pa mi povej, je to zimo sploh že snežilo ali ni.«
»Ne, Traktorič, ni.«
TONI GAŠPERIČ