2. štev. V Ljubljani, v četrtek 6. januarija 1881. Letnik IX. Interitl ■» sprej majo in velja tristopna vrst« : i Inr., ce ne tiska lkrat. n ii II i» * n l® ii n ii n ii Pri večkratnem tiskanji *« ce ta primerno Emanji*a. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovan« pisma se ne sprejemajo. N iroonino prejema opravniHtvo (artu- nistracija) in eksi edicija na ¿Minajski cesti «t. 15 v Medija-tovi hiši, II, nadstropji. Političen list za slDveiisRi umi. Po pošti preiemar velj« : Za eeto ieto , 10 £1. — kr, ta poiieta o ., — „ la četrt iet« 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za ceio leto . . S 40 kr. ca poi leta 4 ,, 20 „ za četrt ieta 3 „ 10 V Linbijani iih dom pošiljat velia 60 kr. več na ieto. Vredništvo ie Rečne ulice it. 6. izhaia po trikrat na teden in nicer v turen, četrtek in soooto. Zdravo in bolno časnikarstvo. Eden prvih sodelavcev in podpornikov na šega lista se je nekoliko ustrašil besedi, ki jih je nedavno piciil Vaterland'' rekoč: „Die Journalistik lebt vom Tage und für den Tag; sie wirkt mit der Phrase für die Phrase; ai ist das Zeichen eines völlig verflachten Denkens und Treibens; ein Krank-beitssymptom und eine Krankheit an sich." Te besede bravši ustrašil se je omenjeni pisatelj in v nekem napadu pretanke vesti Bkoraj zbal se, da ne bi vtegnilo tudi naše ča-Bopisje nepotrebno iu znamenje neke bolehno-8ti biti. V tem hočemo gospoda pisatelja vendar nekako pomiriti. Da so dobri časniki potrebni, dokazuje že ,,Vaterland" sam, in sicer s tem, da izhaja. Ko so liberalni, judovski listi začeli ljudi motiti, spoznali so pravi katoliki po vseh deželah , da se [zamore ta sovražnik le s podobnim orožjem vničiti, in tako bo povsoii ustanovili katoliške liste, ki so po-Btali za naše čase, ko vse bere, prava potreba. Kar piše ,,Vateiland'' o časnikarstvu v obče, to se priklada le nekterim liberalnim „klatsch blätter - jem", kakor so „Wiener Tagblatt", ,,Morgenpost", „Weltblatt" itd., ker ti v res niči le za tisti dan pišejo in za frazo, ker jim manjka trdne podlage, katoliške resnice. So pa tudi liberalni listi, kterih spisi se ne smejo vsi tako ojstro soditi , kakor jih tukaj „Vaterland" obsoduje. Tako prinaša na pr. „Augsb. Allg. Zeitung" včasih prav temeljite znanstvene obravnave, in ravno tako tudi ,,Wiener Zeitung"; v podlistkih večih časnikov, kakor so .jPresse", „Bohemia" in dr., nahajamo Bern ter tje kritične Bpise o slikarstvu, o godbi, o podobarstvu , pesništvu, o zemlje-[lisji in zgodovini, o zvezdoslovji in drugih znanostih, o kterih Be nikakor ne more reči, da so samo za en dan pisani, ampak mnogi teh spisov imajo stalno vrednost, kajti postave prave umetnosti ostanejo vedno iste. Ako tedaj „Vaterland" pravi: „Journali Btik lebt vom Tage und fiir den Tag", moramo že za boljše liberalne liste reč , da je obsodba preojstra; toliko menj pa se podu ta Bodba za katoliške liste, kteri se naslanjajo na večno resnico, in kar pišejo za brambo katoliške vere in v njenem smislu, to velja za zmiroin , ne samo za en dan. Katoliški časnikar je podoben pridigarju : tudi pridigar mora svojim poslušalcem vsako nedeljo kaj druzega povedati, vendar izvira vse, kar pove iz katoliške resnice, ali pa se nanjo naslanja; tako mora tudi katoliški časnikar zmirom kak nov članek napisati, ter stanje življenja, domovine in politike vedno od kake nove strani pojasnovati; vendar pa mora tudi on vse raz-motravati s stališča katoliške vere , od Boga nam oznanjene resnice ; vse kar je s to resnico v nasprotji, mora zavreči in iz življenja skušnje dokazati , da ni samo Bogu protivno, ampak tudi škodljivo posvetni sreči človečan-stva. Tudi vsakdanjo politiko , vsakdanje prepire med stanovi in med narodi, mora razso-levati po nazorih krščanske ljubezni, po zapovedih Božjih in cerkvenih. Tako časopisje ni- kakor ni bolno, ampak od sile potrebno zdravilo zoper bolne časnike, ki ljudem vcepljujejo krive, pogubne, duši in telesu škodljive nazore. Pač se ne manjka bolnega časopisja, katero plajšč po vetru obrača, se šibi in ukla-nja pred strastmi ljudstva, Bvoje nazore spreminja od dne do dne, ter se prepušča valovom javnega mnenja, ker nema vodila svete resnice. Tako časop sje pač le za en dan živi in fraze v nebo povzdiguje , ker mu je sveta resnica skrita. Kako bo pač on ljudi vodil, ki je sam pravo pot zgrešil?! Kristus je rekel •• „Jaz sem pot, resnica in življenje"; kdor hoče po pravi poti hoditi, kdor hoče biti lastnik resnice , on mora korakati za njim , ki je bil na svet poslan, da nam resnico oznani in da nam pokaže pot do ča3ne in večne sreče. Liberalci pa nečejo za Kristusom hoditi, oni si doraišljujejo , da bodo našli brez njega resnico v last, love se za različnimi frazami, za vsakojakimi nazori in idaali, ki jim kakor veše pred očmi vreše, se zopet skrijejo in zopet prikažejo. Taka veša jim je bila „svobodna kupčija", taka veša je bila „svobodna obrt-nija" ; pa zdaj za njima več ne letajo, ker so spoznali nji škodljivost. V nasprotji s krščansko resnico so proglasili „svobodno oderuštvo", „civilni zakon", in take reči, ter mislili, da pride iz teh uovotarij velika sreča za člove-čanstvo; vsi skesani pa morajo zdaj spoznati, kako so se hudo zmotili, in spoznali bodo s časom, da je vsaka novotarija , vsaka postava škodljiva, ako ni v soglasji z večno resnico, kajti Kristusov nauk je primeren za dušo člo- Nekaj za liiibolazce. (Dalje.) Kako Nemci našega Triglava čislajo, se razvidi tudi iz tega, da ga celo v pesmih opevajo. Sloveč nemški pesnik Rudolf Baumbach je namreč lansko leto na svitlo dal lirično pesem, imenovauo „Ziatorog" *), ki je med Nemci veliko senzacijo napravila in je letos že v drugem natisu izšla. Povod tej pesmi je pravljica o Zlatorogu, ki se med ljudstvom na bovški strani Triglava pripoveduje. Pravljica je ob kratkem ta-le: Visoko na triglavskem gorovji v sredi med Bkalovjem in pečinami bo bile kdaj lepe trate in ledine. Tla bo bila preprežena s travo, zeleno kot žamet in narcešano z najlepšimi in najžlahtnišimi gorskimi cvetlicami. Na teh ledinah so 8e v miru in brez skrbi pasle divje koze bele barve, ktere je na pašo vodil divji kozel z zlatimi rogovi, ki se je zato „zlatorog" imenoval. Le malokdaj se je posrečilo kakemu zelo pogumnemu lovcu , ki je plezaje po strmih robovih in večkrat viseč nad črnimi pre- *) Zlatorog. Eine Alpensagc von Rudolf Baurabacli. Zweite Auflage. Verlag von Liubeskind. Leipzig. 1880. padi vendar prilezel do teh skritih rajskih planjav, viditi to gorsko čedo. Zlatorog je ob enem čuvaj gore Bogatin , ki je od Triglava dan hoda proti Tolminu iu v kteri je silo veliko zlata iu druzega bogastva nakopičenega. Ali kaj, da v Bogatin ne more nihče drugače, kakor da ima seboj triglavsko rožo, s ktero se podzemeljska vrata do te gore odprejo. Triglavska roža pa izraste iz krvi ,,zlatoroga" kterega je neznano težko vstreliti, ker je vedno čuječ in oprezen. Gorje lovcu, ki bi „zlato-roga" le obstrelil in ranil. To bi bila njegova smrt. Zakaj ranjeni „zlatorog" bi se v lovca zakadil in bi ga čez peč v globočino vrgel. V silo davnih časih je stala blizo Bovca zraven kamnitega mosta čez globoko Sočo imenitna gostilna, kjer so popotniki, posebno bogati Benečani, ostajali. Ta gostilna pa ni bila le zavoljo dobre postrežbe in žlahnegai vina v imenu, ampak še bolj zavoljo krčma-rične hčere Jerice, ktero so od blizu in daleč najgorši in najbogatejši mladenči snubili. Ali dekle ni maralo za nobenega teh, ampak zagledala se je v nekega, pač revnega, ali silno močnega in pogumnega lovca iz Trente. *) Ko bo druga dekleta doma na oknu vzrastlein *) Prva vas pod Triglavom na goriški strani. nagelne vtikale v svoje lase, se je Jerica po-uašala z beluncem (Edebveiss) , kterega ji je nosil njen fant iz triglavskih pečin. Ravno tega lovca pa bi bila rada imela tudi neka planšarica Špela. Zato je bila I Jerici nevošljiva in je iskala lovca od nje odvrniti. Pri neki priliki, ko so zopet Benečani prenočili v bovški gostilni, se je veliko pilo in plesalo. Jerica ni plesala samo s svojim lovcem, ampak tudi z Benečani, kterih eden ji je zlato verižico v spomin na vrat obesil. To priložnost porabi Špela in vščipne Jerico rekoč: „Ce je tvoj ljubi tak korenjak, naj ti pa prinese triglavskih rož in zakladov iz Bogatina." Jerico res ta beseda zbode, želja po zlatu in biserih se v nji zbudi, veB večer lovca prezira in ko se ji ta vendar le približa, mu reče: „Veš kaj, tvojega belunca imam že dovolj; če me res rad imaš, prinesi mi triglavskih rož in zlata iz Bogatina, in potom ti podam roko, poprej ne 1" Žalosten in jezen zapusti lovec gostilno, pogleda nazaj in se zagrozi : „Čakaj, zlata-željnj dekle! prinesel ti bom triglavskih rož in zakladov iz Bogatina, da bodeš sita, — a potem bodem tudi šel iz kraja, da me vidila več ne boš I" veka, kakor tudi za telesni blagor uurodov. Dokler pa tega ne bodo hoteli bpozimti, dokler Be ne bodo naslaujali ua trdno skalo «v. Petra, tako dolgo bodo tudi zastonj reBuce iskali, tako dolgo bodo ob frazah živeli in se za fraze poganjali, tako dolgo bodo ¡svoje nazore vedno spreminjali. Ti listi pač mislijo, da se naslanjajo na trduo skalo, uko se upirajo na javno ljudsko mnenje. I'a tudi v tem b(3 motijo: isto ljudstvo, ki je na cvetno nedeljo vpilo „hozijana!'1 kričalo je na velik petek „križaj ga I" Vsi slavni nnžje so že občutili, kuko nestalna, kako omahljiva je lju bežen ljudstva, in ravno tako omahljivo je javno muenje, ki se da dostikrat in prav lahko po lažujivih prerokih in agitatorjih popačiti. Tako časopisje je res bolno in škodljivo, ker še zdravim elementom med ljudstvom krive nazore vcepljuje in jih od svete resnice odvrača. Da se jia ta bolezen odjiravi, treba je bilo katoliških časnikov , ki zmirom eno trdé, vse razmere življenja presojajo « kiščauRktga Btališča, in tako tisto stanovitnost in enako-mernoBt v mišljenji nazaj prinašajo in vceplju-jejo , po kteri ce katoliška cerkev že 1880 let vedno na novo pomladuje. Vedno v drugih razmerah in v drugi obliki oznanjajo vendar zmirom eno isto resnico, ter uče in dokazujejo, da je treba vse človeške naredbe urediti v Binislu te Božje resnice. Taki časniki so zdravi in potrebni, potrebni tem bolj, ker morajo dan na dan odbijati 111 zavračati krive nazore liberalnih listov, ki so nadzemsko nam poslano luč zavrgli. Tudi rednih pridig včasih ni bilo v katoliški cerkvi ; ko so pa protestantovski odpadniki začeli javno pridigovuti in ljudi motiti, upeljala p! tudi katoliška cerkev redno pridige, in od tistega časa so so ohranile menda za zmirom. Tako bo gotovo tudi katoliško časnikarstvo še vedno ostalo, ko bodo v naših krajih liberalni časuilu že zdavnej zatrti in pozabljeni. Železni Hrvatje. Pod tem naslovom piše „Obzor": Misli se navadno, da je proti severu Drava meja Hrvatske. ,,Nu gledaj dalje, gledaj više, jer i ondje Hrvat dišel" Kaj je pač Medjumurje, ako ni del države hrvatske, uaroda hrvatskega. Potem takem bila bi Mura severna meja Hrvatom. „Gledaj dalje, gledaj više, jer i oudje Hrvat dišel" Da, tudi onkraj Muro polno je še Hrvatov iu sicer od ene straui od meje avstrijske do Litave, od Dunava raztresene blizo Beligrada; toda bivajo tudi na levi strani Du uava, ne ona, ne Litava ne zugrajujejo od severa naroda hrvatskega: „gledaj dalje, gledaj više, jer i ondje Hrvat dišel" Naše gore list biva preko Dunava za Požunom iu preko Litave notri do Moravskega, tako da si plemeni češko iu hrvatsko, dasi sicer zelo narazen, podajate prijazuo roke. Nismo pa namenjeni govoriti danes o vsili Hrvatih, ktere je iztirala sila turška iz domače dežele, govoriti mi je samo o onih oddaljenih bratih, ki so se naselili že pred vrč sto leti v okolici mesta Železnega (Kisen-siiidt), ki je ohranilo do dandanes svoj pravi značaj iu še ni utonilo v neizmernem oceanu madjarskem. Odpusti toraj čitatclj, ker sem jih imenoval železne. Oni so slavni potomci onih neumrlih junakov, ki so leta 1532 pod izvrstnim vodstvom slavo-venčanega Nikole Ju-riš ča tako hrabro branili trdnjavo ttisek pred »možno turško vojsko, du se je celo sultan njih nasprotnik čudil toliki srčnosti. Pri nas smo mislili navaduo, da so ti bratje naši že podlegli sili madjarski, ali da so potrti m duševno uničeni, da jim ni več rešitve; toda glej, oni no dihajo samo, marveč se hude tudi k gibanju narodnemu, kolikor je to sedaj ua Ogerskem mogoče. Da smo sedaj tako malo vedeli za te brate naše, še manj se zanje brigali, bilo je krivo, ker nismo imeli ž njimi nobene stalne zveze. Imeli smo do sedaj doma toliko dela, da nismo imeli časa brigati se , če tudi še drugod bivajo niišinci. Še le leta 1848 šel je naš pokojni Kurelae, v kraje med Duuavo in jLitavo, kjer je največ železnih Hrvatov, ter | je oudi nabral narodnega blaga, kar še ni bilo 'izgubljenega. To nabrano blago da on pod imenom „Jačke" (pesmi), ktere so se jako prikupile našim ogerskim rojakom. Toda malo je manjkalo Nn Kurelae bi bil moral ta svoj čin plačati r. glavo svojo ; v predgovoru k oni knjigi omenja mnogih nezgod , ki so 8e mu bile pripetile na potovanji med železnimi Hrvati. Od tega miuolo je že trideset let, kar za Kurelacem uikdo ni omenil naših ogerekih bratov. Še le.pred dvema letoma jo jel neutrudni zbiratelj narodnih peBini, g. Kuhač, zbirati tudi mnogo drugih zgodovinskih novic o ondotuih Hrvatih. Tudi Kuhaču so ni dobro godilo v onih krajih, kajti v Madjarih vlada nezaslišan fanatizem; štejejo nam v greh, ako bo mi brigamo za rojake svojo v deželah hrvatskih. Madjari smejo na hrvatski Ueki osnavati šole madjarske in v Zagrebu ustanoviti madjarski kurz za hrvatsko uradnike, toda gorje onemu, ki bi se lotil kaj enacega storiti pri naših bratih na Ogerskem. G- Kuhač pripoveduje , da uiu je ueki peštansk bukvaruar rekel, da si on ne upa postaviti v svojem okuu hrvaških knjig na ogled, kajti Madjari bi mu razbili okna. — Taka je ravnopravnost na OgerBkem ! A veruiino se k našim železnim Hrvatom. Po računu g. Kuhača je vseh Hrvatov, živečih po Ogerskem in Dolujej Avstriji okoli 230.000. Znamenito je, da Be imenujejo ti stanovalci „Hrvate." dasi so zmes Bošnjakov, Sla-voncev, in Sloveucev in Hrvatov; kaže to njih lezik; uajveč čajkovskih Primorcev, zato jih nemški kličejo: „VVasserkroboten." Ko so se ti preselili iz domovine svoje v zemljo jim tujo ter sovražno, nikdo se ni brigal za njih duševni razvitek, šo manj pa za njih napredek narodni. Nekoliko cerkvenih knjig bila je vsa jim duševna hrana. Lahko nam je umeti , da se jih je o takih razmerah mnogo ponemčilo in pomadjarilo. Toda vzbujenje ntirodno leta 1848 vplivalo je močno tudi nanje. Takoj jeli so se pritoževati v Dolnjej Avstriji živeči, da Be morajo šolati v nemških šolah; državno sodišče dovolilo jim je šolo hrvatsko. Isto tako upirajo se dandanes železni Hrvatje z rokami in nogami prpti nasilstvu madjarskemu v šoli iu cerkvi. Škoda, du je njih prizadevanje brez vpliva na zasoljene Madjare. Njih inteligenca, župniki in učitelji, spišejo jim daneB ali jutri kako knjižico. Pisane so knjige v njih lastnem —.. i... i.i ■' ......... «<|i m, ii i ■ pr<5cej pobije. Narastla Soča prinese lovca mrtvo truplo, mimo gostilne, kjer veliko ljudi iz mosta gleda, nu d njimi tudi Jeriču in Spel». Špela vsa neumna zavoljo zaničevane ljubezni iu prevzeta žalostne lovčeve smrti skoči iz mosta za njim in valovi oba pokrijejo. Zlatorog pa razdražen, da si je kdo upal motiti ga v skriti in prijetni paši, zacepeta z nogami, in strašno kamnja in peska bo pri-vali b skalovja in pečin in pokrije popiej prijazne paše, trate in ledine. In zdaj tam, kjer so kdaj cele ure daleč mnogo pastirske koče stale, iu bo je tisučo in tisuče ovac paslo, ni druzega, kot pesek iu skalovje. Le sem ter tje moli izmed skalovju kakšna bilka, ktero v poletnem času bovška ovcu pobere. Zlatorog pa se je takrat b bvojo belo čedo pomaknil v šo bolj notranje, skrite kraje triglavskega gorovja; kajti šo je marsiktera Icdinica v teh pečinah , kamor še nikoli ni stopila človeška noga. Tudi zaklada v Bogotiuu do danes še nihče ni vzdiguil; čez sedem Bto let bo še le v triglavskem gorovji izrastla jelka, iz ktere bo bodo izžagale deske in bo bo zibelka naredila dečku, kteri bo izrastel do čvrstega inludcuča in bo zaklad v Bogatinu vzdignil. To pravljico tedaj jo Paumbach poetično ozuljšal iu predelal in v lepo tekočem, glad- Celo noč brez miru hiti v gore s trdnim sklepom, da ne pride drugače nazaj kot s triglavsko rožo in zakladi. Ko že vi.soko na pečine pride, si nekoliko oddahne ali glej, Spel» Btoji za njim, ki mu je šla vso noč od dali6 za njim, iu pravi: „Ne bodi neumen; nikar se ne skušaj z zlatorogom, pusti Jerico Benečanom , glej pri meni bodeš našel zvestobo, ktere pri Jerici zastonj iščeš I Le v gore ne hodi daueB, tam te čaka nesreča I ' Ali lovec je ne poBluša, in je še ne pogledu ne; ampak kviško skoči in hiti šo višje v pečine! Bes kmalo pride do zaželjenega kraju, vidi bele divje koze in zlatoroga. Večkrat pomeri na-nj, pa zopet mu roka omahne. Ali spomin na Jerico ni želja, maščevati ne, mu dii pogum. Zdaj pomeri kozlu med zlate rogove, puška poči in pet in desetkrat odmeva pok od gora. Divje koze se plaho razprše, zlatorog pa je zadet, ali vendar ne ubit. Obilna kri mu curkoma teče na tla, iz kterih pri tej priči ¡zrastejo triglavske rože, rudečo kot kri. Zlatorog Be pripogne, iu j(i od triglavskih rož in prčcej bo mu rane zucelijo. Urno poskoči in se zažene proti lovcu. Čudna megla uastane, Lovec prestrašen beži in ae prijema ob strmem pečovji. Ali zlatorog bo pridrvi memo njega in |ga buuc v globoki propad, kjer bo kein jeziku svojim rojakom podal. Koči se mora, da je pesnik delo mojstersko izpeljal in da je prijioznanje zaslužil, ktero se mu daje. On nima le jezika popolnoma v oblasti, ampak je vedel tudi različne dogodke v primernem merilu podati. - Tudi je mišljenje, šege, navade in nazore našega ljudstva dobro zadel in šo celo, kar se redkokrat primeri, čisto slovenska lastila imena rabil. Le nekaj kuzi lepo delo in to so napčni moralični nazori, ki Be sem ter tje v knjigi nahajajo. Če jih je morebiti tudi med prostim ljudstvom dobil, bi jih ne bil smel sprejeti. Težko je namreč umeti, kaj ima Mati Božja pri zaljubljenih opraviti, še teže pa, da bi Mati Božja Barno-morki pomagala. Predno namreč Špela z mosta za mrtvim lovcem skoči, tako Jerici govori: „Und war er im Leben dein, Soll er mein eigen im Tode sein I Berge ade und du blumige Au, Sonne so hell und du llimmel so blau 1 liitt1 fiir mich ho lige Jungfrau I Und Von der Iii ¡icke hochragendem Rand Springt sie mit llliegendem Haar und Gewand. Schäumende Kreise die Soča zieht, Brauset und rauschet ein llochzeitslied. Schlaft und träumet iu Frieden!" Kot uvod v to poetično delo je Baumbach narečji. Pokojui župnik Glavnič Be je trudil, da bi vvedel v ondotne šole uaše šolsko knjige, ali brez uspeha, kajti za to potrebnega znanja manjka še ljudstvu. Sprevidel je to M. Nako-vič, nadučitelj v Kolnovem (Kohlenhof) ter je napiuul šolske knjig« v Bvojem narečji, le da se jo posluževal pravopisa našega. Da se pa narod izobrazi, treba mu je pred vsem časnikov. Tudi tej potrebi zadostuje uadučitelj Na-kovič b tem da izdaja od lanskega leta po-čenši ljudski časopis „Seljak", ki izhaja vsak mesec enkrat na pol pole. To je Bicer premalo, h kaj hočemo : vsak začetek j« težak. Vsaki broj prinese kako šaljivo ali ponočno povest, zatem kako pesmico; temu sledijo gospodarske stvari; naposled uganjke in druge drobne novice. Kakor se vidi, pričel je Nakov.č na isti način, kakor njega dni slavui dr. Blei-weis b svojimi „Novicami" na toliko korist narodu slovenskemu. To je tudi jedino pravo, ljudstvu pisati v lahkoumevnem jeziku lahko umevne in njemu primerno stvari. Da 8e zanimajo železni Hrvatje za „Seljak-a", kaže nam sledeče pismo, ktero je poslal ondoten kmet uredniku : „Spoštovani učitelj : Odkar sem videl že mnogokrat Vašo marljivost v povečanje je/.ika hrvatskega v duhovnih in svetnih pesmih, ne morem zamolčati, da Vam ne bi oznanil ono hvale, s ktero Vas hvali vselej ljudstvo, kako da Be žrtvujete za jezik hrvatski; zahvaljujem so Vam za obilen trud, Bog Vam naj bode plačnik." To pismo jasno kaže, da je zadel urednik pravo struno pri ljudstvu, zato smemo trditi, da trud njegov ne bode zastonj. Treba pa nam Hrvatom ne samo hvaliti tacega početja treba je tudi, da z denarjem pripomoremo za razširjevanje lista. Prav bi bilo tudi, ko bi naše bv. jeronimsko društvo izdalo kako priročno knjigo u. pr. o kmetijst vu in gozdnarstvu v narečji onih naših bratov. Lepo in pohvalno je (piše Kurelac v predgovoru pesem svojih) brigati se za narod , ki jo po sovražni «sodi izgnan iz domovine svoje, prišel na tuje, kjer nimanikak« podpore, kjer se brigajo le zato , kako bi ga hitreje potuj-čili." „Obzor." Bestavil tako imenovano triglavsko himno, ktero je Wilhelm Kleineke pri filharmoničnem turi-stovskem klubu na Dunaji boje prav izvrstno komponiral in so jo tudi navdušeno peli pri priliki, ko so 1. in 2. avgusta obe koči odprli in turistom izročili. Glasi se pa tako: „Dir, milcht'ger Triglav, gilt, moin Liod, inoin (¡rÜBSonl Drei lliluptor hobst du trotzig in diu lloli1 YVio jener Gott, nach doni die oiimt dich liiosson, Und jedes trügt ein Diadem von Schnee. Ich bin uinatarrt von hundert Itorgesriosen, Wenn schwindolnd ich auf deinem Scheitel steh ; Ks lacht ein grün Qeliind zu meinen Füssen, Mich grünst Italien nnd die blaue See. In deinen Klüften wohnt die graue Sago, Iis klingt ihr Sang so trüb und doch so traut, AVie eine« Mädchens leise Trauorklago; Und was sie mir, dem Wandrer, einst vertraut, Sei zur Kninnerung an vorgang'no Tage Krziildt in meiner Muttersprache Laut." Morebiti bi ne bilo napčno, ko bi kdo naših poetov to himno po naše predelal pa v enakem merilu. Kompozicijo pa bi gotovo zgoraj imenovani skladatelj rad poslal in prepustil; ker se gotovo bolj spodobi, da bu na slovenskih tleli pod Triglavom tudi slovenske besede in glasovi Blišijo in razlegajo, in da nam našega Triglava nemški turisti vendar popolnoma ao pouemčijo.j (Konec prih.) Politični pregled. i V Ljubljani 5. jauuarija. Avstrijske deiclc. Včeraj je bil iiiliiiNfrrNkl s v«'t o navzočnosti cesarja, ltazgovor se je bojda bu-kal okoli imenovauja novih udov za gosposko zbornico. It<»|iutarija,poslana od gorenje-avstr. kmetov, je vendar toliko opravila pri ministru Taaffeju in pri Pino-tu, da jej bo dovoljen kmečki shod, ki Be skliče na 10. dan prosinca. Ta alfe in Pino Bta vredniku Kirchmayru gorko priporočala, da naj kmetov nikar ne ščuje , ampak naj bvoj upliv v to porabi, da duhove pomiri. Na kmečkem shodu se bodo kmetje razgovar-jali o gruntnem davku, o volilni pravici na kmetih, o postavi za žgaujarne in o ustanovi kmečkega družtva. Poslanec liolillianirr je v Riedu sklical svoje volilce in jim razložil stanje gruntne vcenitve. Njegov govor bilje b pohvalo sprejet. Deželni odbor (¿alirije je minister-stvu poslal ulogo proti davku na petrolej. Tudi mesto Sarajevo se bo udeležilo svečanosti princ Iludoltbve poroke, ter poslalo v ta namen deputacijo 40 mož na Dunaj, njim na čelu bo Mustaj Beg Fadil Pašič. V nanjo državo. /liittlržciii se vzdigujejood vseh strani težave. V južni Afriki bo se jim spuntali Bo-jeri, krepak in vojevit rod, ki si hoče zgubljeno svobodo nazaj priboriti. V prvem hipu so bili Angleži povsod premagani in nazaj vrženi. Obrniti se zna se ve da, kedar pride Angležem pomoč iz domovine. Izvirni dopisi. I k kočcvMkcKa okraja, i. jan. (Učite so od Kočevarjev previdnosti in razumnosti I) Vredni potomci slavnih pradedov cimberske in teotonske krvi — Tržičani — imajo častnega meščana, g. Kaltenegger-ja. 8 tem so vpletli nov biser v vitežko krono g. dvornega svetovalca , mestno krouiko pa obogatili z novim , slavnim činom. S čim bi se bil g. Kaltenegger Tržičauom tako zelo prikupil, kakoršuih in koliko poBebn h dobrot jim naklonil, pisatelju ni znano. Tržičani morajo to že vedeti , in menda niso pozabili zasluge njih vitežkega častnega meščana zabilježiti v mestno kroniško knjigo. Morda so jih dali celo na oslovsko kožo zarisati, sebi v časr, potomcem v poduk. Toda. kaj bi stikal po izvanrednih zaslugah Kaltenegger-jevih za mesto tržiško ? Vsa dežela je obauta z dobrotami njegovih radodarnih rok, in kapljica splošnih zaslug je gotovo kanila tudi na mesto tržiško, in bo razlezla v širok, dobrodelen „llušter." Da, vsa dežela hvaležnim srcem objema odhajajočega deželnega glavarja; ne more najti primer tub besedi , da bi se mu dostojno zahvalila za izvauredno čast in milost, da Be je v njenem naročji toliko čaBa redil, in tako visoko priplezal. Dežela ga ne more imenovati svojega sina ne svojega rojaka, ne svojega prijatelja; bil je ptujec po krvi in duhu. Vendar mu to ni branilo , da je poleg svoje častne uradniške službe opravljal tudi najimenitnejšo službo deželno, službo deželnega glavarja. Domovina mila, zakrij si obličje, sramuj se v srce, da imaš na čelu opravništva za strogo notranje deželno zadeve moža, ki je ptujec po krvi in duhu iu nima za te Brca. Da si more on to šteti v posebno čast in srečo, je pač umljivo ; da bi pa domovina mogla s tem pouašati se, tega navadna pamet ne more umeti. Jo mar deželi v čast in koriBt, da se domačini prezirajo, v kot potiskajo, ptujci pa na častne Bedeže povzdigujejo? Večiua očetov mesta Ijubljauskega je v tej zadevi, Be ve, druzega mueuja. No smemo pozabiti, da so ti očetje izvoljeni na komando birokratov, in uradnikov — ptujcev. „ltoka roko umiva", bo si mislili, in mu častno meščanstvo podeló. Ko bi jih poprašali, kacih poBebnih zaslug si jo g. Kalteuegger pridobil za mesto ljubljansko, mogli nam bi pokazati le polne koše visoko letečih fraz, ki jih je premladi pretekla leta nekaj v konštitucijonel-nem, nemškem društvu, nekaj pri Bejah mestnega zbora. In ko bi ti vele-modri meBtni očetje hoteli to vprašanje trezno pretehtati, morali bi z nami vred spoznati, da g. Kalteuegger je bil naj več kriv vednih prepirov v domačem taboru, in s tem tudi vzrok žalostnih posledic, ki iz tacih prepirov izvirajo za družbinsko življenje narodovo. G. Kaltenegger je bil duša protiuaroduih agitacij, ki mečejo kolikor toliko sence tudi na družbinske razmere mesta ljubljanskega. Kjer ni ediuoBti, tam Be naj boljša reč čestokrat ne posreči. Kolikokrat je bil ravuo g. Kultenegger v tej zadevi kamen spotikleja I Starašine mestni, zastopniki mestnega prebivalstva, tega , se ve, ne uvidajo, in miže prikimajo nasvetu, naj so Kaltenegger-ju pokadi s častnim meščanstvom. Človek bi jim to spričevalo duševne ubožuosti celó privoščil, ko ne bi bila počastena oseba narodu slovenskemu tako zeló zoprna. Vse drugače mislijo in ravnajo v tej zadevi nemški Kočevarji. Ces. kr. uradnik L. v Ljubljani, ki svoj poslauiški mandat za mesto kočevsko porabljuje v to, da pri vsaki vgodni priliki skuSa Kočevarje ščuvati zoper vlado in sosedni jim narod, moledoval je nedavno pismeno v Kočevji, naj mesto podeli Kaltenegger-ju častno meščanstvo, češ, da ima K. veliko zaslug za deželo. Kočevarji mu niso šli na limanice. Sproti spoznajo, da tu gre le za politično demonštracijo. O zaslugah posebnih Kaltenegger-jevih za mesto in deželo nič ne vedó, in dotično pismo vržejo v koš. Kaj pravite na to vi, politični modrijani v Tržiči ? Glejte, ni pogodi najti gimpeljnov-ki bi koj začivkali, kakor bi jim kaki Kalten, cgger-jev klečeplaz zažvižgal. S samostojuim mišljenjem se pač ne morete pobahati. Pojdite v Kočevje v šolo. Gospodu L. pa privoščimo šo več tacih blamaž, kakoršnih si jo v Kočevji nedavno že več prihavziral. Naj mu teknejo ! 'Mi íáorriijskrft-a o novem letu 1881. Razne misli prehajajo človeka , kedar se leto prelevi, žalibog, da veselih žo davno ni bilo no pri meni, ne pri mojih sosedih in težko tudi pri kakemu narodnjaku sploh. Lani amo stopili v novo leto pač z veselejšo nado, kakor druga leta, a če se zdaj ozremo nazaj, koliko svojih želj vidimo izpolnjenih? Skoro da nobene ne. Pač smo dobili zopet nova davkov-ska bremena, ki ne odvagajo tistega davka, kar bo po vcenitvi naša dežela ga od zemljišč (gruntov) plačevala, in če Be zdaj — česar nas Bog varuj — po predlogu ministerstva na novo vravna šo hišni davek, bo naš kmet in obrtnik po manjših mestih sila hudo zadet. Zanašamo se na našo državne poslauce, da bodo to preteče nam breme odvrnili od nas. Tudi davek za vojaščino, akoravno jo pravičen , bo našega kmeta hudo zadel, posebno takega, ki ima po več za vojaško Blužbo nesposobnih sinov. Pa zavoljo tega davka vendar ne slišimo toliko godrnanja, ker je znano , da je Gorenjcev Bkoro vsak tretji že Jober za vojaka in bi jih Se več bilo, ako ne bi bilo strupenega žganja in zavoljo tega hudih pretepov in potrtih udov. Zato pa tudi mene in gotovo večino pametnih ljudi veDdar veseli eden davek, in to je davek na žgane pijače. To je prvo, če tudi ne Še gotovo zdravilo za kužno bolezen, za ktero trpi ves kmetiški stan. S tem se bo cena žganja morda toliko podražila , da ne bo vsakemu mogoče piti ga ali celo vpijaniti se do ostudne nezavednosti ali divjosti, ki človeka pripelje do uboja in marsikaj druzih grehov. Zdaj je žganje, t. j. špirit in voda, tako poceni, da se za par grošev že lahko vpijaniš, kar pa z vinom zavoljo njegove više cene ni tako brž mogoče. Ako bo pa žganje veliko dražje od vina, se bo marsi-kteri odvadil ga in če bo že kaj pil, bo pil vino ktero, če še tako slabo, vendar ne more tako škodljivo biti duhu in telesu, kakor je Btrup žganja. Davek na žganje je toraj jako koristen vkrep državnega zbora, godrnjajo zavoljo njega le tisti krčmarji, ktere bo najhuje zadel, in prodajalci špirita, ker jim bo dobiček zdatno prikrajšan, vsak drug pa ga mora vesel biti in prav iz srca privoščiti fioančnemu ministru dohodke, ki jih bode iz tega sklepal za državno kaso. Veseli smo Gorenjci tudi še gimnazije v Kranji, ki je bila preteklo leto po dobrovolj-nosti presvitlega cesarja rešena prenagle smrti. Kakor se kaže , bo imela zmiraj toliko učencev, da se nebo nikoli pokazala za nepotrebno, posebno še, če postane popolnem slovenska, t. j. s slovenskim učnim jezikom, kar zdaj žalibog še ni; se ve, da bi potem morala nekaj profesorjev , ki se zdaj z vso trdovratno-stjo in čudovito vztrajnostjo za včliko-nemško kulturo poganjajo in vladi nasprotujejo — očitno in na skrivnem, vzeti v roko popotno palico in pomakniti se proti Nemčiji. Ker pa že ravno o gimnaziji in nemško liberalnih profesorjih govorim, ne morem za-molčati, kar mi je o božičnih šolskih praznikih pravil ljubljansk dijak. Ta ima namreč profesorja, ki je razložil svojim učencem namen modernega (zdaj navadnega) poduka v gimnaziji tako: „Gimnazije so za to, da se na njih mladini izbijejo tisti verski pojmi, ki jih je od matere seboj prinesel, in da se tako popravi to, kar je odgoja na verski podlagi v otročjih letih spridila." Lep namen je li, še lepši pa učenik mladine b takimi nazori! Ni čuda, če 8e verni starši, ki kaj tacega slišijo, boje svoje otroke v zavode pošiljate, iz kterih pridejo tako „popravljeni" in „odgojeni" na zaj. Ali smo res že tako daleč, da kaj tacega Bme profesor kar naravnost reči svojim učencem? Jaz vsaj mislim, da, če so gori navedene profesorjeve beBede VBe reBnične — in dijak mi je to zagotovil — se bo vendar na veljavnem mestu kaj storilo, da se taki nauki vsaj naši mladini v šolah ne bodo oznanovali. Kako smo lansko leto veselja zavriskali ob novici, da dobomo vendar enkrat BlovenBko obrtnijsko šolo na Gorenjsko 1 Že smo ugibali, kam bo prišla: ali v Kranj, Loko, Železnike, Radoljco ali pa v kak priležen kraj na kmete; zdaj smo tega ugibaDja rešeni, ker Dam čedalje jasneje postaja, da ona novica je bila iskrica, za ktero pa ne bo nobenega ognja. Kakor se žalibog vidi, na Dunaji še zmiraj ne utegnejo misliti toliko na naB, kolikor je nam treba, ker Be morajo preveč vkvarjati z ngi banjem, na kaj bi se dal še kak nov davek naložiti, da bo za velikanski državni aparat doBti dohodkov. Pri uradih in po šolah je b slovenskim jezikom še vse kakor je bilo lani osorej, in čeravno nam pravijo, da je na Dunaji moč ,,ustavovercev" razbita , mi tega prav nič ne čutimo, nemškutarski petelini še ravno tako ošabno stopajo in grebene pokonci nosijo, kakor da bi bila vsa dežela njihova, a ne naša. Dokler take prikazni vidimo, ob najboljši volji ne moremo verjeti tega , da bi se napočili boljši nam dnevi ; bomo morali že še dolgo živeti, če hočemo včakati res veselo novo leto — na narodni in gospodarski strani. Domače novice. V Ljubljani, 6. januarja. (SveČarnica P. in Ii. Seemannova v Ljubljani,) ki si je v kratkem času pridobila med našimi bralci veliko naročnikov, je tndi letos za Svečnico dobro založila se s cerkvenimi svečami iz najboljšega blaga. Čedalje veče število naročevalcev je najboljše spričevalo za dobroto in vrednost blaga, boljšega priporočila nobeni taki svečarnici treba ni. Zlasti opozo rujemo cerkvena predstojništva po Koroškem, spodnjem Štajarskem , Goriškem , v Istri itd. na to svečarnico, ker nam je znano, da v svojih mestih težko dobe tako pravično blago, kakor so voščene sveče bratov Seemannov v Ljubljani. Postreže se ceno in hitro, na domu v Gradišči ali pa po pošti. {Pri žrebanju ljubljanskih lozov) 2. t, m. dobč te le številke: 30.0000 gld. štev. 15,169, 2000 gl. štev. 36.142. Po 500 gl. dobe štev. 17.923. 23.557, 34.281, 47.1G8. 61.115. Štev. 999, 1094, 3256. 3575, 3783, 5540, 6310, 8064, 8812, 9215, 10089, 10500, 10.921, 13.919, 14.085, 15,384, 17.429, 17.460,17 831, 17.908, 20.375, 24.956, 26.356, 27.295, 27.889. 28 029 28.269, 28.715, 28 97G. 29.836,30.042,30.272. 31.844, 32 833, 35.871, 36.386, 37.753, 41.430, 42.654, 42.792, 42.872, 46.136, 40.546, 46.695, 48.134, 49 621, 49.680, 49.726,53 151.54.516, 54 560, 54 597, 54.973,55.256,50.554, 60 335 60.339, 61 998, 62.173, 64.633 64.840, 65.059 65.923, 66.451, 67 617, 68.314,68 994 70.786, 71.037, 71.243, 72.752, 72.862, 73.583 dobd po 30 gld. Razne reči. — Psalmi Wittenberski zove se znamenita knjiga staročeska, ktero je izdal v zalogi Matice Češke prof. dr. Joan Gebauer. Original nahaja se v seminarski biblioteki Wit-tenberski ter obsega glavue psalme latinske s češkim prevodom med vrsticami. Kakor sodijo izvedenci pisem je prevod češki v stoletji XIV, a knjiga sama je mnogo starša. Preiskovalcem jezika Btaročeskega skazal je izdatelj veliko uslugo, ker jim podava veren prepis izvirnikov, ker Ije postalo tudi tukaj pravilo, da Be spominjki starošeBki izdajajo brez vsake premembe, ne pa da bi si rado in samovoljno delali spremembe v pisavi in jeziku, kar ugaja dandanes posebno nekterim pisateljem. Prof Gebauer pridejal je izdaji svoji predgovor in slovarček, kar čitateljem mnogo olajšuje seznanitev s tem znamenitem rokopisom. Javna zalivala. Podpisanima je banka „Slavija" za njuna pogorela poslopja v spodnjih Danjah pri So-rici plačala vestno in pošteno vso cenjeno škodo. To je tim bolj priznanja vredno, ker nobeden naji dveh ni bil še plačal zavarovalnine in štejeva si v dolžnost, da priporočava banko „Slavijo" VBacemu najtopleje. V Sorici 29. grudna 1880. France NajŽar in Janez JenSterle, pogorolca. Priznam» izvrstne prave voščene sveče iz garantirano nepokvarjenega čeMma voska (n) prodaja P &R, Sccmaiin v Ljubljani. Klavir v prav dobrem stanu 6 in pol oktav je pri organistti v Kovorji pri Trž ču naprodaj in se bo vredno dobil. (3) ®inWfec--i ^uflgflbc fiir ®c/itrrfid)=lingant. Titi- hrt« |ral,t- 1881. Cniiin&t)icrjigll 11 » ©tempe! 33 ittlr. forrStljig bet: Kathol. Bnchhandlung, (13) Laibach. TrleiraflČDt denarne cen» 4 januarija. Papirna rente 73.— — ftreberna rent» 74 16 — Zlata renta 88 10 — 18601etno driavno ooaoiilo 130.75 Bank in« akcije 826 — Kreditne akcije 286 70 — London 118.40 — — Ces. kr. cekini 5.66. — 20-trankov 9.37 Deimratvene cen«' 3. januarija. Državni fondi. Denar. Klago 6*/, avstrijska papirna renta . . 7S,— 73.60 6'/, renta v srebra..............74.15 74.75 i'/, renta v zlatu (davka prosta) . . 88.10 89,— Srečke (losi) 1854. 1..............122 50 123 — „ „ 1860. 1.. celi.....129 50 129.30 „ „ 1860. 1., petinke . . . 131.76 132.25 PremijBki listi 1864. 1.,............172 26 172 75 Zemljiščine odveznice. Štajarske po 6'/,................104.— 105.75 Kranjske, koroške in primorske po 6'/, 101— 102.— Ogerske po 5'/,................97.60 98.10 Hrvaške in slavonske po 6 V, .... 94.50 95.— 8edmograške po 6'/, .......96.— 96.— Delnice (akcije). Nacijonalne banke............825.— 827.— Unionske banke..............114 20 114 40 Kreditne akcije................274 25 274.60 Nižoavstr. eskomptne dražbe . , . , 785.— 795,— Anglo-avstr. banke......? 130 50 131.— Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. • 183.50 184.— Tržaške „ 100 „ k. d. • 126 60 126.75 11 „ 60 11 1, • 87.— 67.— Bndennke „ 40 gld. a. v. • 41.76 41.60 Salmove „ 40 „ „ „ . 51.60 62 50 Palffi-jeve „ 40 „ „ „ . 41 26 42.60 Clary-jeve „ 40 „ „ „ . 12 - 42,— 8t. Genois „ 40 „ „ „ . 44.50 45,— Windisehgratz-ove „ 20 „ ,, „ . 42.— 42.50 Wa)dstein-ove „ 40 „ „ „ . 32 26 32.76 Ljubljanske..................23.60 24.— Srebro in zlato. Ce«. cekini . . . •............6.56 5.65 Napoleonsd'or..................9.37 9.37 ledajatelj in odgovorni urednik Filip Hadcrlap. J. iilaznikori nasledniki v Ljubljani.