Št. 18. V Gorici, dne 5. maroa 1901. Letnik III. Izhaja vsiik torek in sohoto v lodnu <>1) 11. uri pieilpoldno za nii'slo tor ob H. uri popoldno za dožolo. Slano po posti projoman ali v Gorici na dom pošiljan cololot.no 8 K., pollofno i K. in ci'lillclno 2 K. l'rodaja so v Gorici v lobakarnah Schwarz v Öolskili ulicali in -J c 1- lorsitz v Nimskih ulicali po 8 vin. GORICA (Zjutranje iztlunje.) Uredništvo in iipravnistvo se naliajata v «X a r o d n i I i s k ar n i», iilica, Votturini li. 31. {). Dopise jc nasloviti na uredništvo, oglaso in naroeniuo pa na upravništvo «Gorice». Oglasi se računijo po potit- vrstah in sicor ako se tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so vosikrat liskajo, rasiu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Politiški bratci. Devela sej;i državnega zbora due 23. t. rn. nam je jasno pokazala, kam prav za prav streme avstrijski pseudo- liberalci vseh ba r v. V podobi inicrpolacije ,je hotel neinški radikalni poslanec dr. Eisenkolb doseči, da vlada sama ponatisne (v ste- nograiičnem zapisniku državnega zbora) ono nesramno nemško brošuro, ki sra- moti in onečaščuje katoliško duhovsčino ter vleee v blato njene nauko in katei'O brosuro je konliscirala prej ista avst.rij- ska vlada. Ta brošura, ki nosi naslov „Mo- ralna teologija sv. Alfonza Liguorija1' in ki naj bi bila dosloven prevod enako sestavljenega po sv. Alfonzu Liguoriju spisanega navodila za spovcdnike, izšla jo v Lipskem in je bila objavljena z na- rnenorn, da se blati ž njo kaloliska du- hovščina, da se bije ž njo v obraz ogromni večini avstrijskega prebivalstva, ki je krščansko ter da se dela propa- gando za gibanje „Proč od Rirna". Doznalo pa se je, da ta brošura ni le popolnoma netocen provod izvir- nika, marvec, da so miiogi slavki v istem nalaše predrugaöeni ter da je vmešanih vse polno zlobnih podtikanj in najne- inoralnejih izrazov, — tako da je bilo c. kr. državno pravdništvo prisiljeno za- pleniti celo vrsto teh sestavkov, ki so se objavljali v neke vrsLe časopisju. Ali interpelant Eisenkolb in njegovi soini- šljeniki hoteli so doseci, da vsa brosura pride v stenogralicni zapisnik poslanske zbornice in tem potom tudi v javnosl. Ako bi se bila nemškim radikalcem posrecila ta nakana, imelo bi to nedo- glednih nasledkov za vse javno življenje v naäi državi, kajti vsenemški hujskači izkoristili bi bili slvar poleni na najo- studnejši način za svoje namene. Ali — kakor sino že poročali — interpelantje so zadeli v zbornici na od- por, kakoršnega morda niso pričakovali. Kajti ogromna veeina zbornice je ogor- čeno protestirala proti taki zlorabi zbor- nične svobode, kakor se je godilo s to interpelacijo. Celo poslanec dr. Kathrein, sicer jako miren parlamentarec, podal je nastopno izjavo: „Protestujem v imenu svojega kluba proti nesraniiieinu natol- cevanju! Nikakor ni resnica, da obsega ta interpelacija dosloven ali tudi le pri- bližen prevod knjige: „Moralna teologija sv. Alfonza Liguorija". V imenu svojih somišljenikov moratn protestirati, da se v lej visoki zbornici katoliška cerkev na tako nesramen način napada ter se ka- toliško ljudstvo žali v njega najsvetejših čustvih". Ali tudi v časopisju se je vzdignil vihar ogorčenja proti nakani vsenem.sk ih hujskačev v državnem zboru in nied tenii celo v listih, ki niso na glasu, da so „klerikalni"'. Tako n. pr. piše nek nemski liberalen dunajski list o stvari: ,,Da se vlečejo take reči in celo v tako potvarjeni obliki v javnosl na vzvišenem kraju zakonodaje, to ni le nemoralno, marveč tudi skrajno ncdelikatno in ne- taktno. Kajti ne smc vsega znati jav- nost, kar je bilo pisanega za pokli- cane kroge. Kakor je rnnogo zdrav- niških knjig, ki so pisane le za zd rav- nika, tako je tudi knjig, ki so pisane izključno le za dušnega zdravnika, t. j. d u h o v n i k a in taka knjiga je ludi „Navodilo za spovednike sv. Alfonza Liguonjskega", ki bi moralo že v svojein izvirniku ostati tajnoet. Kaj }>a še, ako se vsebina iste vedoma pači in zavija, z namftnom. da bi se s tem pohujševalo jav- nost in blatilo duhov^cino. Tako poče- njanje se ne da zadosti obsojati-'. Tako nemški — neklerikalni list. Mi bi se s to zadevo ne pečali to- liko, a silijo nas k temu stvari, ki se tičejo bliže naših domačih polilicnih razmer. Nauk, ki si ga iz te za naše av- strijske žalostne razniere jako značilne interpelacije lahko crpimo, je očiten. Nemškim liberalcem za njihove po- lilične nakane nasproti nenemškirn na- rodom v Avstriji še ni zadosti močno sredstvo poudarjanje neniškega nacijo- nalizma. lzmisliti si je bilo torej treba nekaj čisto novega in to bi bilo udrihanje po katoliški veri in delovanje na odpad od te vere. To mora pomagati, to naj vzbudi zanimanje za vsenemsko propagando, to naj pomorc do ugleda pangermanskim hujskačem. Daje lenm res tako, dokazuje lastna izjava dr. Eiscnkolba v tajni seji, ko je rekel: ,.N am g r e s tern za našo nemško narodno stvar, nam je tole pretveza!" In tako je tudi: „Los von Rom"- gibanje ima čisto političen narnen vse- nemških rovarjev, namen delati propa- gando za protestantizem, ki je Vsenemcem „nemška politična vera" in najnovejše orodje za raznarodenje nenemških na- rodov v Avstriji, ki so katoliški. Radi tega so začeli vlivati strup v srca v(»rnikov, strup, ki naj bi ugonobil v ljudstvu to, kar mu je najljubše in naj- svetejše: udarimo pastirja in razkropijo se ovee. Ali pa bode ljudstvo, kadar mu no- vodobni odreseniki iz srca iztrgajo oni cut, ki je še zadržuje od pogube in anarbizma in ki mu blaži borbo za ob- stanek, bode-Ii to ljudslvo res drvilo potem za lažiliberalnimi kolovodji in novodobnimi osrečevalci? In ako bi dr- vilo. kam dospe? Potem bi bili pač prva žrtva ljudske razdivjanosti oui, ki je ti- rajo zdaj brezvestno vanjo in oni prvi bi v svoji strahopetnosti iskali pomoči pred ljudsko besnostjo pri onem vim, katerega ornetavajo zdaj z blatorn. To smo hoteli povedati tudi na adreso naših domačih Eisenkolbcev, kajti liguorijanska moralna teologija je že pre- rnnogokrat ščegelala tudi našo „modro" sestrico, ki se nanjo sklicuje, a seveda le na pretvarjen prevod, katerega je Eisenkolb hotel utihotapiti v stenogra- ficni zapisnik poslanske zbornice, ker latinske^u ori^inala bi možgani na- šega goriškega Eisenkolba ne mogli pre- našati, kadar hoče „prav imenitno" po- tipati slovensko duhovščino. Sunt vero certi denique si ne s ! Radovedni smo, ali bodo naši go- riski Eisenk(jlbovi politiški bratci uva- ževali ta rek ter nehali jemati n.irodu. kar mu je neobhodno potrebno, da ostane trden in zvest svojim svetinjam. Ali ne vedo, da gredo z blatenjem ver- skega čuta našega naroda na roko našim najhujšim narodnim sovražnikom? Država Parana v Braziliji. ) Nekaj nemških in skoro vsi av- strijski časopisi so raznesli po svetu no- vico, da si misli Avstrija prisvojiti eno izmed dvajset držav Brazilije, in sicer državo Parana, kjer je mnogo Avslrijce'. Opisati hočeino malo to deželo in bralci naj sodijo sami, je-li verjetno, da bo Pa- rana kedaj avstrijska kolonija (naselbina-, Država Parana je ena izmed treh naj- južnejših držav Brazilije, in sicer najse- vernejša. Razteza se od atlantskega oceana do španjskih ljudovlad Paraguay in Ar- gentina, na severu meji ob braziljansko državo Sao Paolo, na jugu pa ob brazi- ljansko državo Santa Gatarina. Iz teh mej je razvidno, da veže Parana južni in važni braziljanski državi Santa Gatarina in Rio grande z ostalo severno Brazilijo. Izguba države Parana bi bila za Brazi- lijo isto kakor izguba vseh treh najvaž- nejših držav Parana, Santa Gatarina in Rio grande do Sul. A država Parana je že sama na sebi velika in važna. Mori ]/4 milijona štirjaških kilometrov, toraj toliko kakor Ogerska brnz HrvaSke. Podnebje ji je jako ugodno razen primorskega obrežja. BHzo morja pripeka Iropično, žarnče solnce na močvirna tla in pouzroča razne bolezni. A če zapustimo primorsko ne- zdravo nižavo, pridemo na prijetne pla- nine, ki imajo podnebje južne Italijo. Rodovitnost države Parana je jako ve- lika. Glediü pridelkov ji je malokatera država Amerike kos PŽenica rase lakö bujno in daja toliko zrnja kakor v Egipt.u V gozdih raste divji čaj (mate), katerega prodajo na leto nad 25 miljonov kilo- gramov. Ni torej čudno. ako se v to de- želo selijo ne samo Nemfi Avst.rijci in Italijani. ampak celo Rusi. Prebivalcev ima pa država Parana še vedno malo namreč okoli 900 tisoc. Krive so teinu zapreke, katere je staviia narava in ka- *) Ta vclezanimivi spis nam jo došol \l ])oresa rojaka, kaleremu so razmerc v Braziliji znane iz lastne skušnje. Zanimivo jc torej no saino za politika, ampak tudi za našo^a kinota, da izv6, kako jo v tej Braziliji, posobno zdaj, ko se govori o tern, da Avstrija zasede državo Pa- rana. Dobro bo za vsakega, ako izvö nalančno, kaj ga čaka v Amoriki in oni, ki prečita ta «pis, si bode pač prcmislil nositi svoje kosti v Arne- riko. — Op. ur. LISTEK Goriške slike. Spisal c — k. Corso Francesco Giuseppe, («iardin Publico in sadni trg. (Dalje.) Giardin Publico oziroma ljudski vrt ima premnogo klopi in klopic. Tu se igrajo slovenski in laški otroci. Ob nedeljah in praznikih posedajo po klopeh vojaki a kuharicami, prisegajoč si „večnotljubezen",katero še bolj potrjajo kuharice s tem, da dajejo vojakom kose ntijboljše pečenke in klobas; kar imajo kivavo zasluženega denarja, hranijo na- vadno tudi vojaki___ Ob pondeljkih so reservirani ti sedeži za čevljarske in pe- kovske kongrese. Tik ljudskega vrta se nahaja po- menljivo zabavišče nižjemu sloju — namreč „Neueste amerikanische Erfin- dung, Luftschaukel". Tukaj si lahko za deset vinarjev pretreseš želodec. Semkaj pride večkrat na leto tudi Meni iz Ločnika, ki vozi s svojim „rin- glšpiljem" na „pus", a to samo nekatere zanesljive dijake. Neizogibno lajno mu vrti „Pepis manduliš". 0 posebnih slo- vesnostih, kakor o Sv. Andreju, na Sv. Jernej itd., ima tudi „tamburon*1, kate- rega nabija „čapa štuarta" iz pod Grada. Sadni trg je kaj imeniten za mesto in okolico, zakaj tukaj dobiš, kar ti sree poželi. Poleg slovenskih vprašanj čuješ tudi razne furlanske : „Se uareva ledrik, paronsina, suslu ve fikS, frut ?" Za red in pravičnost preprodajalk skrbe mestni policaji. Ob nedeljah in praznikih ima na trgu prvo in glav.no besedo „gondula", ki vse preupije s svojim „ale trikatraka, dva soldi adan, tri skatula fulminanti, kurdela, kurdela, kurdelaaaaooo!'' itd. Tu in tarn zaslišiš tudi v visokein glasu „peturaliiii", a za nekaj časa potem nategnejo eno kvinto nižje: „caldi1'. To kriče in prodajajo nekateri laški poda- niki, ter si grejejo trobuhe s preccjšnjimi bakrenimi kotli. Na sadnem trgu je „be- tula", nekaj mesnic in „šnopspoteka", kjer prodajajo sloveči „Görzer Bitter", katerega delajo na Kranjskem iz peli- novca. Ni treba še posebej omenjati, da prodajajo na sadnem trgu tudi „veri capuzzi garbi di Lubiana"', katere jim „lifrajo" Grgarci in banjški kmetje. Nasproti tega trga je „Verpilegs- magazin", kjer pripravljajo vojakom — pol hleba in kar je treba. llibji trjjf, (iet, Placuta, Koreuj in „Kontrndn faviiij". „Kvai siuli, kvai siuli, šerpente vivo, bižato freško, a otanta la tunina, a otanta la tunina, kalamai, kalamai", se derejo tukaj vse vprek furlanski ri- bici. A to vpitje ni edino, ampak utaplja se v mešanih zborih z glasovi ljudi raz- lične stroke. „A un soldo naransi, ami soldo naransi, maje, maje", poudarjajo na ves glas imetniki raznih „tvrdk" imajoč svojo kramo pod velikanskimi dežniki ali pa kar po tleh. ,,Šorbetinoooooo;' povzdigne svoj glas tu in tarn še kak kalabrež; iz nasproti stoječe gimnazije in učiteljišča se pa slišijo glasovi mračnih profesorjev, ki razlagajo stare klasike in pedagoge in vedno opominjajo svoje učence k miru. — Res na prav pripravnem kraju sta ta dva zavoda. Koncem ribjega trga je bogoslovnica z lično kapelico, v katero so spravljali nekoč Francozi seno... Get je židovska centrala, nekoč so to značila železna vrata, s kalerimi je bil zaprt ob sobotah. Sedaj stanuje tain veliko slovenskih dijakov. Na Placuti je cerkev Sv. Vida. Tukaj igrajo I'antini „pandul" in vrte „žgurlo", včasih se tudi stepejo. Slovenskim otrokom ne dovoljujejo v te igre. „No zui kon to, moštro di serilo sensa dio, montanjar di Gargar", jim odgovarjajo, ako se jim ponudijo. Korenj je zbirali^če naših Gorjanov ob semnjih. Kadar sneži, jih bombardira fakinaža s kepami. Najlepso zabavo jim nudijo „i montanjars", kadar telebajo z oprtnjaki po zmrznjeni cesti. Ge gre kateri v štacuno in odloži pred njo koš, mu ga radi napolnijo s snegom, zunaj pa ga še čaka tolpa „rau- larije", da mu zbije ,,fajfo" med glasnim krohotom goriske „inteligence". (Dalje pride.) tere stavijo ljndje. Narava sarna dovoli le počasno naseljevanje in sicer radi tega, ker ne more noben še tako prideu krnot obdelovali veliko zemljišiča. Plevel raso tako bujno, da zatre v 14 dneh vsaki poljski pridelek, ako se ga no iz- rujo. K temu pri'Jejo še razni mrčesi, hhmI iijimi mravlje, ki pridejo v vsako shrambo. Še hujsi kakor ohranitev polja je za kme'a trebljenje gozda. Tri leta mora vedno r/opet in zopet izkopavati grmovje in lazne škodljive rastline. Ome- niino samo to, da naSa kopriva zraste v (Iveli mesecih na izsekanem gozdu do 9 inclrov visoko. Jeklena to raj mora biti volja naselnika, ki si napravlja iz gozda njive. A pridejo še ovire, ki jib delajo ljiidje naselniku. Kdor misli, da je v tako mali) obljudeni državi kak kos zemlje brez gospodarja, se moti. To govorijo samo biezvestni agentje. Marsikateri, tudi slovanski naseljenec je mislil, da je zem- Ija. katero je obdeloval tain v Aineriki tri ali še več let, brez gospodarja in sa- njal je že o boljših časih. Pa kar Oez noc prise! je jezdec v hišo in pokazal sodnijsko pismo, ki niu je velevalo za- pustiti njive in hi.šo v 48lih urah. Potrt propusli tak prevaran naselnik hi3o in njive. katere si je z nepopisnirn trudoni priboril, italijanskemu najeinniku, ki tudi v Aineriki ne hrepeni po lastni hiši in laslnih tleb. Ako bi hotel! popisati še vse sleparije agentov, ki prodajajo izse- Ijencern zemljo, kutera ni n.jih lastnin.t, za drag denar, in jiin izroe.ijo zato na- ineslo pogodbe „očenaa v portugal- skmn jeziku*', bi imeli dovolj pisati cclo lelo. Žal, da ravno avstrijske poda nike največkrat zadenejo take nesrece in sicer zato, ker so konzulati ne morejo z vseini pečali, radi razlie.nosti Avstrij- ccv v jeziku. Navadni konzul zna samo nemško in mažarsko. Hedki so konzuli, ki znajo še čežko in poljsko. Kaj pa more pomagati tak konzul Kusinu ali HurnunuV Vse drugače je za podanike Italije ali Neinčije. Ker zna konzul jezik izseljeneev, jiin poinaga na razne načine. Ko pj-idejo v pristaniščo, jib sprejine in jill razdeli po takih hiäah, kjer dobijo od rojakov za mal denar dobro lira no in prenočišce. Konzul jirn sveluje tudi, kje naj se naselijo, pregleduje pogodbe z lastniki zemljišč in deli potrebnirn tudi denai'iie podpore. Vse drugače je za Slovenca, ki zaide v te pokrajine. Ko pride i/. ladije, jo maha okoli po pristu- niiču, dokler ga ne zapazi brezvestni agent, ki ga ne izpusti več iz krenipljev. Oglejmo ii pa sedaj $e prebivalce države Parana. Gospodarji dežele so v Braziliji rojeni Portugalei. Teh jo dobrih devet desetin, ako ne štejemo divje In- dijance, katerih je okoli 60 tisoč. V tej državi kakor sploh v Braziliji velja samo portugalski jezik. Pogodba, ki ni spisana v tern jeziku, je neveljavna. Državne ljudske sole, katerib je nad 300, so v rokab domačinov, ki podučujejo samo v portugalskem jeziku. Prosto je vsaki na- rodnosti si napraviti zasebno Solo, a tudi v tej se morajo vsi predmeti od 3. šolskega leta naprej podučevati v portu- galskem jeziku. — Okoli leta 1890 so bili v Braziliji Nemci jako mogočni in so mislili, da bodo skoro oproSOeni od „Prusov" braziljske vlade. A ni Ho. Se silo ni mogla Nemčija na Brazilijo, mi- rovnim potom pa ni mogla dobiti niti najmanjie posesti, dasi je ponujala veli- kanske svote. Brazilija je vsled tega za- čela odtegovali nemškim naselnikom pod- pore in sedaj jib pride prav malo tja. Glavni živelj med naselniki so sodaj Ita- lijani, katerib je v eeli Braziliji nad eden milijon, v državi Parana pa 40 tisoč. Nenieev je v eeli Braziliji kakih 200 lisoc a Li so še vedno mogočni, ker imajo ve- lik del trgovine v rokab. V državi Pa- rana jib je kakih 8 tisoč. Vseh Avstrij- cev pa je polovica v državi Parana namreč 30 tisoč, ki so delotna Rusini, deloma Poljaki, deloma Jugoslovani. Dru- gih avstrijskib narodnosti je pa tarn malo. H koneu naj omenimo še, da se je v državi Parana v zadnjih letih povzdig- nila majbna in velika obrt na preeej visoko stopinjo. Ne inanjka tain roko- delcev in tudi tovarn ne. Za promet pa skrbijo železnice in ceste, katere gradi tamošnja vlada. Nočemo izreči konečuo sodbo o po Avstriji razširjeni vesti o pridobitvi te pokrajine. To bi bilo sicer želeli, a bodiino zadovoljni, ako nasa vlada obrne oči na slovanske naselnike v Ameriki. \'ladu naj nastavi tarn kon- zule, ki bodo razunieli in govorili polj- sko, rusinsko in hrvaško! To prieaku- jemo, to lahko zabtevamo avstrijski Slo- vani. Sicer pa smo mnenja, da je izse- ljevanje v Brazilijo nesreča za slovenski narod. Koliko pokrajin naše slovenske domovine bi se dalo z manjšim Irudom prenaredili v rodovitne njive. Pa vendar gre veliko Slovanov iz Avstrije čez ve- liko lužo v Brazilijo, kjer po veeini gmotno propadejo, dasi delajo in delajo. Še bolj žalostno za uas pa je dejslvo, da tudi tisti, ki pridejo gmotno do bla- gostanja, pozabijo domovino in ne vzgo-- jijo svojih otrok v milein materinskem jeziku. -— Zalo pa kličemo Slovencem: „Ustanite doma, bodite varoni, delajte in imeli bod eh» tudi tu kaj A m e r i k o!*' Adresua debata v psposli zbornici. iMinulo soboto se je s(jsla gosposka zb<»i-nica, da sklepa o adrosi, kalero je dotic'iia komisija »estavila kot odgovor na prestolni go vor. Posrečilo so je go- sposki zliorniei sestaviti neko kompro- misno adr(»so. ki je pa has zato, ker jo koinpromisna, jako brezbarvna. To dcjntvo je povdarjal liuli prvi gnvoinik v tej debati, grof 11 a r r a c h. Oglasili so se kolikor z desne strani, toliko imli od ustavoverne razni go- voruiki. Ustavoverec knez A u e r s p e r g ozuačil je adreso kot no kaj teoretičnega; priznal je, da se mora vsaj gosposka zliornica zjudiniti v nekatei'ib tockab ter nekoliko jiopuslili od svojib strankarskib te/cnj in zabtev v teh burnib casih, ko razsajajo v tako obsežni ineri slrasti v poslanski zbornici; povdarjal je, da se mora v*aj to zastopstvo odloeno izreri, da mora biti vsem strankam prva dolž- nosl. obranitev di-zavne misli in državne jednole. Ni pa mogel prikriti svojega nemškega naziranja, ki je osredotoeeno v misii, da bi bila najbolja re^itev jo/j- kovnega vpra.^anja, ki je danes glavna ovira vsemu parlamentai-nemu delovanjii. upeljava nemškega državnega jezika. Deželni glavar H o m berg bi želel, da bi ne ostala krsčansko-nravna vzgoja i^olske mladine le mrtva erka na papirju, nego da bi se ista tudi dejanjski izpelja- vala. To se mu pa no zdi inogoče, doklor se bode nabajalo mod Ijudskiini ucilelji ljudij s popolnoma socijalno-demokratič- nim naziranjem in dokler bodo nemško- radikalni profesorji srednjih sol svoje nazore o vsenemstvu in ,,Los von Honr;- paroli oeito ali prikrilo raz^irjali celo v nižjih razredih srednjib sol. Uspeh takega početja ne more biti drug, nego razdiv- janost mladine. Naučni minisler 1! a r t e 1 je govor- niku ugovarjal trdeč, da se taki življi ne nabajajo med učiteljskim osobjem, ni pa s svojim govorom nikogar preprical, da ni bil predgovornik opravičen za svoje pritožbe. Jako znamenit je bil tudi govor cežkega d«>želnega maršala kneza Lob- k o v i c a , ki se jo dotikal gospodarskih in politii nib vprai5anj na^e države. Glede prvih je omenjal posebno zakonski načrt o poviäanju davšcine na žgane pijačo, ki je posebno za Češko velike važnosti in kateri bi bil danes mogoče že pod streho, ako bi bila vlada zavzela proti nekaterim deželnim zborom nekako dru- gače stališče. Tudi on je innenja, da je adresa. za katero so se združile v.sestranke gosposke zbornice, nekaka potreba ter da niso stranke izrazile v njej vseh svojih teženj in zahtev, a to le [z ozirom na jako resen in kritičen položaj, v katerem se nahaja danes naš parlamentarizem in vsled tega tudi država. Zaradi tega je rekel, da noue niti on spravljati danes na dixn novih vprašanj. Jedno pa je, česar ne more za- moleati. Ob/alujo narnreč", da v prestol- iicin govoru ni l>ilo ondi, k\ov govori o ureilbi jezikovnega vprašanja v Avslriji, z najmanjšo besedo omenjeno naeolo j o z i k o v n o j e dinikopravnosti. Prestolni govor poudarja, da je nujna potroba, da se y nekaterih sferah ostane pri ral>i samo jednega jezika; ni sicer recono katerega, ali nikdo ne (Ivomi. da je bil tu v mislih n e m s k i jezik. Glede armade se govornik s tak im načelom strinja; armada se mu zdi v tem oziru nokak noli nie tangero (no- dotakljiva). Kar se pa tiče druzih sl'or, j(i pa govornik drugega innenja ter misli, da je tarn raba drugih jezikov ravno tako umestna kakor raba nemškega j(^- zika. Najvisje contraine oblasti bi mo- rale pač pouiisliti, ila niso razlieni na- rodi zaiadi iijih tu, nego da je obratno. iNajinanje bi bilo opravičeno, da se raz- liriii narodi odpovedo svojim jezikovnim pravicam samo zaradi komoditoto teli najviših oblasli. Potem se obrne govornik proti cen- tral nemu parlainontu in njegovi doseda- n.ji kompeteiK.'i. On misli, da je danes contralni parlamenl, tak kakoršen je, skoro nemogoc tor misli, da so mora delokrog d e ž e 1 n i b z b o r o v na vsak način razširiti. Po njegovom nmenju j<1 toroj cenli'alizem v Avstriji nemogoc ter da mora prej ali slej priti do decentrali- zaeijo javne uprave v Avstriji. Govornik izreka tudi bojazen, da prid(i v Avstriji skoraj gotovo in sicer v kralkem času do — absolutizma, česar pa on no želi; ali tudi ledaj. ako bi do toga prislo, bi se po nje^ovem mnenju ne smolo zaprečiti dolovanja deželnih zborov. Sova mej drugen», da boce biti vlada sicor vsim praviena, da pa se nikakor ne da sklo- nili do kakih koncosij terorizmom. Dr vit. P I e n e r misli, da je nujna potreba, da ponohajo v državnem za- stopstvu strasti tor da se pomirijo du- hovi ter zjedinijo v skupno dolovanjo posebno z ozirom na to, ker je treha ustavniin potom dognati nagodbo glede earin in kvot z ogersko državuo polo- vieo. Ako nas no najdejo Ogri v torn vprasanju slo/,nih in j(Mlinib. [izkoristi'.i bodo ta naš razkol v svojo lastno korist na veliko škodo tostranske državne po- lovice in pa tudi cele države. Glede re- šitve jezikovnega vpraSanja, o kateri je knez Lobkovie priznaval kompetenco de- želnim zborom, je govornik nasprotnoga innenja in se sploh glede jezikovnega vpraSanja strinja z nazori, katere je ob- razložil knez Auersperg. Konečno je govoril tudi knez (Izar- toryski, ki je tudi innen ja, da so le deželni zbori poklicani rešiti pereče je- zikovno vprašanje in je sploh za to, da se dež<>lna avtonomija razširi. Adresa je bila jednoglasno sprejeta nespremonjena kakor jo je predlagala dotična komisija. Politični pregled. PoložaJ v državnem zboru. V „Information'' pišejo: Položaj v dr/avnem zboru je še vedno nespreme- njen. I-)o pozitivnega parlamentarnega dela vkljub prizadevanju vlado in zmer- nejih strank ni prislo. Kkstremno stranke proplavljajo se vedno zbornico z nuj- ninii predlogi, petieijami in interpelaci- jami, čitanje ulog ter formal no ruzpmve o istih zrö še vedno dragoceni čas par- lumen ta. ki zboruje že čez jeden mesec, a razun nad prijateljev škandalnih pri- zorov in politienih pikunterij so ni se izpolnila nobena, ki se je stavila v to zasodanjo. Dolgo pa se ta položaj ne more veö držati. Najbližji dnevi morajo donesti odločitev, ali je sploh ta zbor- nica slalno nezmožna delati, ali pa da je kos nalogam, katerih spretno režitev resno od njo zahleva ogromna večina avstrijskega prebivalstva brez razločka narodnosti. Vnanja znamonja pač kažejo, da stojimo neposredno prod odločitvijo glede deJavjiosti parlamenta. Vlada se je približala Cohom, da izve od njih, pod kalerimi pogoji se sme od njih pričako- vati, da se odpovedo poskusom zadrž«- vanja zbornice, da ista pride do pozitiv- nega dela. To in pa dejslvo, da je bil izvrševalni odsek mladočeške stranke, h kateremu pripadajo ne le dr/avui, mar- več tudi deželni poslanci česki, pozvan na Dunaj, je smatrati za gotovo zna- menje, da se misli na zbližanje. Ako se doseže sporazumljenje s Cehi, polem bode stvar nemških strank dokazati, ako tudi one želijo, da se zopet resno dola v zbornici. Ako to žele, se ne bodo mogle zoperslavljati teinu, da se državljan- ske [)otrobe stavijo na prvo mosto prod druge tock(> zbornicnih razprav. Nasprot.no pa se bode moralo mis- liti, da so prikriti pomočniki vsonom.ške skujiine, katere pravi cilji so bili tako noprikrito oznaeeni po jodiiem zaztop- niku t» skupine (Steinn) v seji od 28. I'el.u-uvarja. Tako ..Inl'onnalion1'. Najnovejša poročila, ki nam |.iri- hajajo z Dunaja, dokazujejo, da so je v resnici obrnilo na holje in da je delo- vanje državnega zbora vsaj za nekaj časa zagotovljeno. Poslanska zbornica je iniela namreč sinoči ob 6 uri in pol zopot sejo. Ta soja jo bila sicor buriia, ker je nastal mod socijalisti in neinškiini radikalci od jedno si rani, in pa krščaii- skimi soeijaloi od druge strani velik pre- pir zaradi govoia koroškega deželnega glavarja v gosposki zbornici, naperjenega proti učiteljem socijalno-demokratičnega mišljenja in nem">ko radik:;lnim pi-ol'o- sorjeuiv srednjih sol. Cuti je bilo v U\] jeziOni bitki naj- huj.šili p^ovk kakor „lalot"', „židovski pes"', ..pijanec" ild. itd. A konec seje je l)il vendar tak, da j¦¦>¦ moral z zadovolj- stvoin napolnili vsakogar, kateremu je na t(!in ležoče, da bi naš parlament ko- nečno vendar ka.j sloril za zboljSanje gospodarskih zadev na.šega ljudstva. Ko jo bila namn'i: odklonjena uuj- nost dveh čeških predlogov, prvega tičo- ce<^a se naredbo bivšega ministra Ki<^l- mansegga z lota 1875, ki prepoveduje uciteljem mesali so v politično agitacijo in drugega glede odprave § f>4 .šolskoga drž. zakona Ličočega se disciplinarnoga poslopanja proti uciteljem, je predsednik grof Vetter odredil prihodnjo sejo za danes. Pri Lej priliki j<^ predlagal poslanoe moiavskega vele[toseslvu Skene, naj bi prišle v dana>5nji seji kot prve točke na dmvni rod in sicer: vladna predloga glede kontingenta novincev. vladna predloga glede povišanja davščin na alkoholicne pjjače in pa zakonski načrt glede investicij. Zbor- nica je sprejela ta predlog z veliko ve- cino, kajti glasovali so proti le nemski radikalci in socijalisti. To glasovanje pa jo smatrali kakor usi)oli pogajanj med raznimi parlamen- tarnimi strankami, ki so se vršile vceraj, vshul katerih je danes dognana stvar, da se Čehi ne bodo protivili nobenemu zgoruj omonjenib vladnih predlogov. Torej: parlamenlarni stroj je ko- nečuo prisel v tek. Domače in razne novice. Za. „Šolski Donr'. — Prejulo naše upravništvo: Solkanci nabrali pri vesoli družbi dne li. marca 2 K 74 v. I>ru/bi sv. ('. in M. je darovala n-'iinenovaua dobrotnica 20 K. Živola ! „Sne^ul.jt'icji*'. -— iMarsikomu je gotovo še v živem spominu sijajni uspeh, s katerim je bila prod leti uprizorjena na odru goriške čitalnice spevoigra „Sne- guljčica". Vse se je takrat divilo lepemu l>etju in krasnim živim podobam, kakor tudi mičnim prizorom, katerih pomen je pojasnjevala deklamacija, govorjena in shisateljem tudi kot berilo v roke dana. — Podružnica sv. Girila in Meloda, ki jo takrat za ta izredni užitek žela vse- stransko jiriznanje in zahvalo, sklenila je, v letošnjem postu imenovano spevo- igro zopel prirediti v korist drustveni blagajni, ki trpi zadnji čas radi pojema- joče vneme za narodno stvar, žal, tako silno krčeuje svojih dobodkov, da se je buli prav žalostnih nasledkov za obstoj društvonih šolskih ustanov. Spevoigra je določena za nedeljo dne 17. t. m. Nade- jati se je, da udeležba od strani našega občinstva ne zaostano za ono pred 6 leti, bodisi radi izrodnega užitka, bodisi iz rodoljubne požrlovalnosli. Kanalske ceste. — Ministerslvo notranjih zadev je uslišalo prošnjo ne- katerili obein kanalskega okraja, ki so po nasvetu državnega poalanca g. dr. Ant. Gregorčiea prosilo, naj bi vlada poskrbela na svoje stroske načrt costi, ki bi Ski iz Grgarja skoz Bate po kanal- ski planoli do Zabrda in dalje. V krat- kern bodu klicani zastopniki prizadetih občin, da se dogovorijo z vladniin inžo- nirjem o erti (trasi). po kateri naj bi šla nova costa. Potem bo državni zemlje- nierec izdeloval podrohne načrte pola- goma, kakor niu bo čas dopusoal. Povsem neopravičeno je bilo govoričenje, kakor da bi se naš državni poslanec potegoval lo za nekalere kraje; ali naravno je, da vso naenkral se ne more doseči. Prepričani smo, da kanalska pianola dobi zvezo z Grgarjfiin, s Kanalorn in s Sv. Lueijo; ali treba je v tem prizade- vanju vztrajnosli in polrpljenja, kakor tudi previdnosli in uljudnosti, posebno do krogov. ki imajo pri tem govoriti. Koroska ccsta po soški dolini se pridno predeluje, kakor je znano na.šim eilaleljem, a se bode gotovo še hitreje v nekaterib lelib. ko bodo dovršena nc- katera druga nujna dela. Od Kobarida do vrh trnovskega klanca bo cesta po- polnoma nova in slo/.na. Med teni se bodo predelavali še nekateri drugi kosi te ceste, in sicer še to leto oni pri Morskem, ki kazi sedanjo lepo cesto do Kanala; potem pride na vrsto klanec in ovinek pod Seli (pri Platarju), za kateri so načrti in slroškovnik že gotovi. Vsled spoinenice, katero je bil vlo/il v turn oziru naä državni poslanec g. dr. G r e- gorčič, odpravi se tudi klanec pri r.iginju; v ta nainen so že storjeni ko- raki. — Državna cestn ob ldriji se red no popravlja; zdaj pridejo nekateri mostovi na vrsto. (i. Mat. Joikko,žu[.an v Bov. u. nam je doposlal dopis, v kalerem se Iniduje na dopisnika iz Bovca v predzadnji štev. našega lista, ki nam je poročal o izidu v o 1 i t v e cesüiüga odbora za bovški okraj. Ocita mu namroe, da je pretvaril uradni razglas, ki se je glede te volitve prečital pred cerkvijo v Bovcu. Gospod Matija Jonko se je nekoliko prenaglil ter dela našoinu dopisniku krivico v to- liko, ker naš dopisnik nikakor ni citiral doslovno besedila uradnega razglasa, marvee rekel je le to-le : „Razglasil je (občinski obbodnik) narnree i z i d vo- litve tukajšnjega eestnega odbora, ki so se vršile 23. t. m. in na katerib so lull izvoljeni sledeči možje:" Tu pa je navedel naš dopisnik imena novoizvoljenib in jim pridjal po s v o j e, njili glavni poklic, ker je mislil, da jib s tern občinstvu natančneje oznaci nego pa, ako bi rekel: ta je župan, ta podžupan, starašina itd. Jemljemo pa na znanje, da gg. Klajs in Berginc nisla kremarja. Da pa ustrežemo ludi g. Jonku, nave- demo danes doslovno tudi uradni razglas. kaknrsuega nam on po.šilja in ki se glasi : „Razglas. Pri volitvi novega cestnega odbora za bovški okraj bili so due 23. februvarja 1901 izvoljeni kot udje : 1. Jouko Matija. župan v Bovcu z 25 glasovi; 2. Kutin Andrej, župan v Čezsoči z 25 glasovi; 3. Černuta Martin, župan v Logu z 25 glasovi; 4. Flajs Androj, župan v Soči z 25 glasovi; 5. Žagar Alojzij, župan na Žagi z 2b gla- sovi; 6 Ostan Franc, starašina v Bovcu z 25 glasovi; 7. Mrakič Andrej, podžu- pan v Dvoru z 17 glasovi. Kot namestniki: 1. Gasperčič Andrej, podžupan v Cezsoči z 25 glasovi; 2. IJerginc Jožef, župan v Soči z 2b glasovi: 3. Žagar Jožes, stare- s' ina na Srpenici z 16 glasovi. — Ugo- vori glede postopanja pri volitvi imajo se podati c. kr. okrajnemu glavarstvu tolminskemu v neprestopni dobi 8 dni po razglasitvi. Bovec, dne 23. febru- varja 1901. Voditelj volilnega opravila: Jonko s. r." Tak je torej doslovni uradni raz- glas in le tedaj, ako bi ga bil naš do- pisnik poslal v U\\ obliki, in bi se naha- jala v njem kaka neistinitost ali nepra- vilnost,'iinel big.Jonko pravico hudovati te in celo poslati nam popravek, kateroga bi brezdrugače priobčili. Nosreča. — Gospod Iv. F a j g I, c. kr. računarski revident pri c. kr. gozd- nein uradu, je v soboto zvečer tako nesiecno padel na tlaku med ulico Aquileia in ulico Leoni, da si je nad gležnjem („siško") zlomil levo uogo. V zaporu iimrl, /adet od kapi. — V nedeljo zvecer je uinrl zadet od kapi v tukajšnjih zaporib pri sv. Anlonu ()l-letni Kdvard Kliseo iz Vrtojbe. Ob- sojen je bil radi prestopka odgonskih predpisov na 4 tedenski zapor, a bil je v zaporu öe le dva tedna. Drustvo rude^ega. križa za Go- ri3ko-Gradiščansko ima po svojem dopo- sianem nam izkazu 3871546 K premo- ženja. — Udov ima 281, mej katerimi je tudi 47 slovenskih občin. Most i'<'z Sočo pri Uarki. V soboto je vsled deževan.ja Soča tako narastla, da je odnesla pri delib za gori omonjeni most mnogo orodja, med tem nekaj vozov in več samokolnic, katere j(^ voda vrgla zopet na subo pri Št. Andrezu in Sovod- njab. Tudi nekaj kolov ^pilotov) je izru- vala (b-roca voda, ki so bili že zabili v svrbo stavbe. Dezi'lni solski svt't je odklonil prošnjo slovenskih učiteljev, ki so prosili, da srnejo za vse slovenske ljudske sole na Goriikem omisliti belo-modro-rudeče zastavo. Katolisk» drustvo slov. ueiteljic na Priinorskem .je imelo v nedeljo dne 24. febr. 1901 svoje redno zborovanje. Predsedoval je preč. g. dr. Jos. Pavlica. Veleč. g. okr. šol. nadzornik Franjo Fin- žgar nas je zopet počastil s svojim po- setom. Velerodna gospica Mirka Holzinger pi. Weidicb nas je seznanila v svojem predavanju z izborno psibologinjo, vzgo- jiteljico in pisateljico gospo Necker de Saussure, svakinjo Jakoba Neckerja moža, ki je v času franc, prevrata tako spretno vodil linancne zadeve IVancoske države. Govore o pisateljieinem spisu „Nada- ljevalna vzgoja" ali „studija o življenju", povdarjala je govornica pisateljičina po- sebna načela o vzgqji. N. pr.. kako važno je za vzgojo, da otroka opazujemo in ga studiramo v njegovi najnežnejži dobi ; kar olrok že ve in zna, njegovi priro- jeni darovi in nagnjenja naj so nam kljuf; za eel poznejši razvoj. V ti točki se namreč razlikujeta vzgojilelj in vzgo- jiteljiea. Med tem ko poslednja s svojim bistrim očesom čita otroku v duši, ga popolnoma spozna ter naslanjaje se na to nadaljuje, smatra vzgojitelj gojenca kot popolnoma nevednega, brezlionega in začne od začetka. Lepo je razvila preč. govornica pisateljičin pojem o sreci. Ta je neki stremljenje za gotovim smotrom združenim z nado, da istega dosežemo; slremeč za jednim smotrom napnerno vs<; svoje moei iz jedn<}ga ustvarjajoo si nove vedno višje in vi.^je smotre, dokler nam ne zalebdi pred očmi zadnji, naj- visji. Povdarjajoč še nekatera praktična pisaleljičina načela, pre.šla je v<> i? 2. nanicn podpiraii in osreilotočiti za (iiu/.uo organizacijo kmotskega stanu na IJ'M-i^kom. Za la nnmen polreluije na.š ; zaviid veil inocij, ker je zadrnžna oi'ga- nizadja pri nas jako trdo delo. Nase Ijndslvo, kakor tudi naže razumništvo, je malo soeijalno, a na drugi strain' nain litdi nianjka hiož veščili v tej slvari. „Centralna Posojilnica" bo le tarn usta- navljala zadruge, kjer bo prepričana, da so vsi predpogoji za to. SpoStovani gospodje! Vsi dobro veste. kolike važnosli je naš zavod za oi'ganizacijo slovensk ga krnela - trpina. \a Ijnbezni do tega trpina, ki pa je ven- dar sleber naše narodnosti, vain v iinenu naeelstva toplo priporočain „Centralno Posojilnico". Loterijske številke. 2. rnarca. Grac.......67 49 83 14 16 Dunaj......81 71 35 43 7 Ihinajska borzu. 1. ni.-irca 191)1. Sknpni državni dolg v notah . 98'60 Skupni državni dolg v srebru . 98*55 Avstrijska zlata renta .... 11835 Avstrijska kronska renta 4°0 . 9825 Ogerska /Jala renta 4% . . . 11825 Oger^ka kronska renta 4% . . 93*65 Avstro-ogerske bancne delnice 16*70 Kreditne delnice...... 678"— London vista........ 24045 Nern. drž. bankovci za 100 mark 117 35 20 mark •......... 23-48 20 (Vankov......... 1908 Italijanske lire........ 90 40 C. kr. cekini ....... 1133 Prvi zivinski semenj v Cerknem v tekoeem letu je srcdpostni ponedeljek, to je due 11. inarca. ŽupaiiHtvo v Cerknem (Gorläko) A. Kosmač, župan. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzeina vsa zitlarska dela po naj- nižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo. Knjisa ,,\aši uarodui grehi" se dobiva v „Narodni tiskanii" v Gorici in pri knjigotržcu g. Likarju. V nobcni slovenski hiši ne bi smola inanj- kati ta knjiga, iz katerc se nioramo učiti, kako ži- veti res sloveuski in kako sc ogibati narodnili groliov. Ba5 sedanjc volitvc po obinejnili slovcnskih pokrajinnli so zopet pokazale, kako potrcbni smo Se iiarodnog;i pouka. Zatorej Slovonci, ne izogibajte se tej prckuristni knjigi in naročajte si jo! Cena knjigi je .rj() vinarjev po pošti 5 vin. več. nUjdKI -priuki „šolskega doma". k „Jvsarodna Jiskariza" v Qoriei f ulica Vetturini 9. \ Ilijada. 0 Povest slov. mladini. |i Proslo po Homerju K piipoveduje 1 ANDR2J KRAGELJ. ]j S tolmačeiii važnejšili osebnih j. inien tcr obsega 273 stranij. 1 CENA: j 1 K 43 vin., po pošti 20vin.več. j Vezana v platno 2 kroni, ozi- •i roma 2 kroni 20 vin. Ji Dobiva se v „Narodni Tiskanii" v Gorici, 1 pri knjigotržcih Pallichu v Goiici na ^ Travnikn, pri Schwentnerju v Ljiibljani Jj in Florijanu v Kmnji. r Najbolje taraburice izdeluje in razpošilja ^ra sisičta tvornica tantora I. Sijepušin, Sisak, Hrvalska. Ottlikovaim na parižki svetovni razstavi I. 1900 in milenijski razstavi I. 139G. Cenike pošilja na zahtevanje vsa- kenau brezplačno. f^m ¦—m ¦-*¦ m—* tf"n a--i> mr*m *">-------------firm a-m /.- nici na vsi: kiajo avstro-cgorske monarliijt! v stidih od 50 lilrov naprcj. Na zalUevo pošilja J tudi iizoivo. Cene zmerne. Postrežba poštena. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „N a r o d n a t i s k a r n n6\ Pravim naravskim da I matin- skim vinom oskrbljuje pojedine ohilolji Juraj (»jinniliü Jelsa (otok Hvar) Dalmacij a. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoča se p. n. o))čiu- stvu v Goi'ici in z (Wzdo. Prodaja kaviuo priineso, siadkor, milo, slaniiio, yyl iiiaslo siirovo in kuliano, olje, nioko iz Majdicovih mlinov in v ,(k jostvine. Zalogn zveplenk sv. Cirila in JVtetoda. j Pani Drašcek, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica St. 2. ^"^ Prodaja sti-oje tudi v riii teden- ske ali mescčne ol)i*oko. St roji so i/ prvih iovjirn lei1 HMJboljše kiikovosti. I'liporoca so slav. občinslvu. „NARODNA TISKARNA" v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici } Preskrbljena jezpovsem novimi crkami. okraski infinim papirjem. 1 Izdeluje vsa dela v uajkrapem ßasu po tako nizkih conali, da so ne boji nikake koiikurcnce. Tiska brošure, diplome, trgovske rabune, pisma in zavitke s firmo, cenlke, vabila na karton in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki. zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v velikih in manjsih oblikah. MF „Narodna tiskarna" tiska *Wi „60RIC0" in „Primorsks "List" „GORICA" izhaja dvakrat n? ceden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone „Primorski List" izhaja vsak öetrtek in stane celoletno 4 K poHetno 2 K, za manj premožne celo leto 3 K. 1 „Narodna tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine / Tiskovine za duhovnije. županstva in dr. urade na močnem papirju. Pismena naročila tistovin se izvrše i obratuo pošto; vsa drop t najkrajšem {asn.