Stev. 80. Izhaja vsak de-tevnik popoldne CENI PO POŠTI: » celo lete K 144*— » pol leta K 72-— V Ljubljani, ponedeljek, 11. aprila 1921. FVIWllWW JPUBwwlWB W 9w«wVlllr' Leto I. Or«Witi» i* «pravMlitva v U- pttaritvi uliti St««. C — Ttiefm urtdništva iteir. 5« — Ttteian m štev. Ji* ese ČEKE PO POŠTI: aa eetrt leta K 3Gw ia en mesec £ 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10’- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN. UDionomifa in delau-sioo. j ^ Večkrat smo že poudarjali, kako Škod-^ je za slovensko delavstvo liberalni ^otralizem, ki ga hoče pri nas uvesti banjška gospoda. Za nas je važno, da je «va številka novega lista »Avtonomista« . Posebnem članku »Avtonomija in dejstvo« z delavskega stališča to vpraša-^ obdelala sledeče: , Na prvi pogled se zdi, da zahtevajo r**Feei delavnih slojev z ozirom na nji-JJJ- organizacije kolikor mogoče strogo ^yeden centralizem. Centralizem bi orga-r**?i}a» omogočal krepko zastopstvo nji-i^rih stanovskih interesov in vodstvo bi b>«> enotno. Drugačna pa je stvar, Se pogledamo ! stališča obstoječe socialne '“fconodaje. Bivša Avstrija je bila sicer ^7**Beogradski Dnevnik«, da je Jugoslovanski klub glasoval proti vladni Obznani. Po našem mnenju poslanci Jugoslov. kluba tudi drugače niso mogli glasovati. Poštenjaki, na delo! Pijančevanje, surovost in nemoralnost, to so najusodnejše napake našega narode, največje naše narodno zlo. To zlo, če P,e ne popolnoma odpraviti, pa vsaj omejiti na najmanjšo stopnjo, to težavno nalogo si je stavila »Sveta vojska«. V ta namen je vodstvo »Svete vojske« sklicalo javen shod, ki se je vršil včeraj v ^Unionu« 91$ 10. do pol 13. ure. Shoda se je udeležilo približno 300 oseb, ponajveč iz delavskih' slojev in par častnih izjem iz višjih inteligentnih krogov. Svetnik Kalan je prečital z več strani došle brzojavke in pismene pozdrave, ožigosal nemarnost gotovih krogov, ki se da razlagati edino na ta način, da so ti tako zvani »boljši« krogi zadovoljni, da se narod potaplja v vedno večje blato, ker ga potem lažje izkoriščajo. V. pestrih besedah je orisal žalostno stanje razložil pomen »Svete vojske« in pozva'i vse poštenjake, da posvetijo svoje moči tej nadvse potrebni akciji. * Za njim so govorili ie: • Nadučitelj Horvat: O izvirih tega zla in o tem, kako naj bi se mladina vzgajala. — Gospa prof. S t u p c a : O ženi v boju zoper surovost. — Gdč. Petrič; O dvojni morali. — G. Branimir Kozinc: 0 odpravi tega zla pri proletarijatu. — G. Kaiser: O nalogah »Svete vojske«, —-Vseučiliščni profesor g. O z v a 1 d : O pre-rojenju vsega človeka, — Razvila se je ži- B* Bulwer: 53 Pompejih. Lidijina neprijazna otroška leta so ji pro-utrdila značaj; mogoče da so odurni pri-^ 8ojusooe, ki jih jo bila očividuo nepotrjena deležna, dozoreli njeno strast, dasi tec oskrunili njene čistosti. Burbonove orgija g! ji mogoče sama mrzele, Egipčanove gostije bW> prestrašile za hip; vseeno pa so more-cl® ti vetrovi razbrzdanosti lapustili neko sen-l v njenih prsih, in ker tudi tema pospešu-tfoiuaijijo, je bržčas tudi ravno slepota ne-P 4tne deklice gojila njeno ljubezen z bujnimi Jasnimi. Giavkov glas je bil prvi, ki ji jo J^no zvenel na uho; njegova dobrohotnost j .Naredila globok utisek na njeno dušo; ko 1 'v,i prejšnje leto odšel iz Pompejev, je zbra-. v svojem srcu vsako besedo, ki jo je bil izr . Ogovoril, in kedar ji je kdo pravil, da je .Prijatelj in zaščitnik uboge cvetličarke naj-in najimenitnejši veeh pompojskih ve-j 'Jakov, je občutila povžečen ponos v tem, da j J>egovala spomin nanj. Celo dolžnost, ki si » sama naložila, da je namreč gojila nje-v e cvetlice, je služila v to, da ji ja bil vedno ^spominu; 2 njim je »druževala vae, kar je k*° hajbolj očarujočega v njenih utiskih; in > Se ni hotela izraziti, čemu je po njeni sodbi podobna, je storila bržkone to vsled 1-9" ^ V8e’ 3e bilo v naravi gijaj-m nežnega, združila v misel na tilavka, i6_kdo naših čltateljev kdaj ljubil v sta-l! ki se je sedaj le s smehljanjem spomin- nja, v starosti, ko je domišljija bila vse močnejša od razuma, pa naj reče, če tista ljubezen poleg vseh svojih čudnih in zamotanih nežnosti ni bila dovzetna za ljubosumnost pred vsemi drugimi iu kasnejšimi strastmi. Ne iščem vzroka tukaj, ker vem, da je to po navadi resnica. Ko se je Glavk vrnil v Pompeje, je Ni-dija preživela še eno leto svojega življenja in tisto loto je s svojo tugo, svojo samotnostjo in svojimi nadlogami močno razvilo njeno srce in dušo; in ko jo je Atenec nehote pritisnil na prsa misleč, da je po duši kar je bila po letih, namreč še otrok, ko ji-je poljubil gladka lica in ovil roke okrog vzdrhtavajoče postava, je Nidija iznenada občutila, da so bila čuvstva, ki jih je tako dolgo in nedolžno negovala, čustva ljubezni. Ker ji je bilo usojeno, da jo je Glavk rešil iz trinoštva, da je našla zavetje pod njegovo streho, da je — ampak za tako kratek čas — dihala isti zrak, in da je ob prvem vzkipenju neštetih, hvaležnih, nežnih čustev prekipevajočega srca slišala, da ljubi drugo, da je bila ravno tej drugi postavljena za služabnico in vestnico, da je kar naenkrat občutila vso svojo ničevost, ki pa je njen mladi duh ni dal spoznati, vso ničevost pri njem, ki jej je bil vse na svetu — kaj čuda, da se je v njeni strastni duči vse upiralo, da pri vsej ljubezni, ki je vladala nad vsem, to ni bila ljubezen, ki se rodi iz nežnejših, svetejših 8u-stav. Včasih se je samo bala, da ne bi Glavk razkril njene skrivnosti, včasih zopet je bila nejevoljna, da je ni slutil; to ji 19 bilo kot znak zaničevanja — ali pa si je on mogel do« migljati, d« je šla ona tako daleč? Njena čustva do Jone pa so a« Spreminjala % y**ko uro, sedaj jo je ljubila zbog tega, ker jo je on ljubil, sedaj zopet jo je iz istega vzroka črtila. Bili so trenutki, ko bi bila lahko umorila svojo uič slutečo gospodinjo, pa zopet trenotki, ko bi bila dala življenje zanjo. To presilno, tes-nosrčno omahovanje strasti je bilo premočno, da bi ga bilo mogoče dolgo prenašati. Zdravje ji je pojemalo, dasi tega še ni občutila, lica so ji obledela, hoja ji je postala slabotnejša in solze so ji bolj pogosto zalivale lica a jo manj tešile. Neko jutro, ko se je podala na Atenčev vrt po običajnem poslu, je našla pod stebri peristila Glavka v družbi nekega trgovca ir, mesta; izbiral je dragulje z« svojo nevesto. Opremil ji je že sobane; tudi dragulje, ki jih je tisti dan kupil zanjo, je razpoložil v njej — a ni jim bilo dano, da l>i krasili lepo Jonino postavo: Še dandanes jih je videti v Napolj-skein muzeju med izkopanimi poiupejskimi zakladi. >Pojdi semkaj, Nidija; položi vazo na tla in pojdi semkaj. Tole verižico moraš vzeti od mene — čakaj — tako, sam tl jo obesim okrog vratu. Poglej, Servilij, ali ji ne prist©ja?< »Čiidovitote je odgovoril draguljar — draguljarji so bili namreč tudi one čase kaj olikani, laskavi ljudje. »Ampak, ko se bodo tile utam lesketali v ušesih plemenite Jone, potem, pri Bahu, boS šele videl, ali more moja umetnost kaj povečati njeno lepo lok >Jone?< je ponavljala Nidija, ki je dotle s smehljajem in aardevanjom izkazovala hvalo za Glavkov dar, >Da,< je odvrnil Atenec in se tjavendaa igral * dragulji, »izbiram darilo za Jone, a ga ni, ki bi je bil vreden,« Komaj je izpregovorjl, g« je nenadna kretnja Nidije močno osupnila; srdito si je odtrgala verižico z vratu in jo zagnala po tleh. : Vedno ravnaš z menoj kot otrokom in sužnjo, c je odgovorila Tesalka; prsa so se jj močno dvigala ob slabo udušenem ihtenju is? urno je odšla proti drugemu koneu vrta. Glavk je ni poskusil tolažiti ali iti za ujo; bil je užaljen; izbiral je se nadalje dragulje, delal opazke o njihovem kovn, grajal to, hvalit ono, dokler ga ni trgovec končno pregovoril, da je kupil vse! Ko je bila kupčija sklenjena in je draguljarja odpustil, se je podal v svojo sobo, se opravil, sedel v vor. in se odpeljal k Joni. Ni se več zmislit slepe deklice niti njen« žalitve; pozabil je na eno kot drugo. Dopoldan je prebil pri svoji zali Napolitanki, odtod pa je odšel v kopeli, obedoval sam izven doma (tudi v Pompejih so imeli svoje restavrante), nato pa se je vrnil domov, da se preobleče, predno se iznova poda v Jonino hišo; ves zamišljen in zaverovan je šel čeis peristil in ui opazil slepe deklice, k? je se vedno slonela na istem mestu, kjer jo je bil zapustil. Pa dasi je ni opazil, je njeno uho mahoma spoznalo glas njegovih stopinj. Štela je bila trenutke do njegove vrnitve. Komaj pa je stopil v svojo najljubšo mu sobo, ki je držala na peristil, in se je zamišljen vsedel ko je začutil, da se je nekdo boječe dotakni! njegovega oblačila; oitrši se je ugledal Nidija, ki je klečala poleg njega in mu ponujala Sopefc evejJie^ oči, uprte ynuj, so ji zaUvale solze. Stran 2. »Nov! Čas*, 3ne 'ti. aprila i'92ti vahna 'debata, v katero so posegli poleg govornikov še gg. profesor Vadnjal, dr. Rožič, dr. Fabjan, akad. Bekar, akad. Žgeč; gdč. Petrič in Stupca in drugi. Vsi govorniki so poudarjali, da bo narod mogoče dvigniti le na ta n«t£in, če ga utrdimo v verskem prepričanju. — Izvoljen je bil nato širši akcijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno in skliceval sestanke itd. — Poživljamo vse, ki jim je blagor ljudstva res pri srcu, da prijavijo svoje sodelovanje. FroraCm naših ieSez- nic. LDU Belgrad, 9. aprila. (ZNU.) V finančnem ministrstvu je zaključena razprava o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo. Pričela se je razprava o proračunu ministrstva ra. promet, ki znaša 763,119.000 dinarjev za Srbijo in 3.390,874.678 kron za druge kraje. Proračun preteklega leta je znašal 132,578.129 dinarjev in 1.874,787.032 kron. V spremnem pismu navaja minister za promet, da je največ izdatkov namenjenih izboljšanju prometa in za zgradbo nekaterih novih objektov, ki so sedaj napotrebnejši za obnovo prometa. Izdatki proračuna gradbene direkcije znašajo 186 milijonov dinarjev, za rečno plovbo pa 7.160,000.000 dinarjev. Za ministrstvo samo so preračunani izdatki na 4,560.000 dinarjev. Izpopolnitev glavnih prog, razširjenje glavnih prog, razširjenje glavnih kolodvorov, osnovanj« in ureditev delavnic za popravila so najpotrebnejša dela. Dotlej, dokler ne bodo železnice imele večjih lastnih dohodkov, bo v proračunu deficit. Ministrstvo za promet predvideva, da bodo dohodki, ki bi bili mogoči iz posameznih direkcij, večji za 4 odstotke. Uva-žujoč, da se promet mora podpirati, je finančni minister sporazumno z ministrskim svetom odobril iz posojila, dvignjenega pri Narodni banki, ministrstvu za promet kredit 200 milijonov dinarjev. PRIHODNJA SEJA K0NSTITUANTE. LDU Belgrad, 10. aprila. (ZNU.) Minister Kt konstituanto g. Trifkovič otvori v četrtek v ustavotvomi skupščini načelno debato o ustavnem načrtu. V parlamentarnih krogih verujejo, da bo trajala načelna debata največ sedem dni, ker stnela po poslovniku govoriti od vsaka politične skupine samo dva govornika. Deteta o podrobnostih bo trajala na ta način, tke se ne zgodi nič nepričakovanega, največ« S*st tednov. Tako bo v prvi polovici meseca sprejeta ustava. Vlada namerava še letos predložiti konstituanti zakonske načrte o eentralni upravi, o sodnikih, o občinah, o ureditvi arezov in okrugov in o novem proračunu. IZ RADIKALSKIH VRST. ‘ LDU Belgrad, 10. aprila. (ZNU.) Zastop-*!ki muslimanskih poslancev iz južnih krajev m nadaljevali svoje razgovore s g. Pašičem. V parlamentarnih krogih vlada mnenje, da pride do sporazuma. LDU Belgrad, JjO. aprila. (ZNU.) Poslaniki klub radikalne stranke se v najkrajšem fesu izreče o najnovejšem postopanju g. Protina in g. Momčila Ivaniča. LDU Belgrad, 10. aprila. (ZNU.) Izstop g. Protiča iz radikalne stranke je gotovo dejstvo. LDU Belgrad, 10. aprila. (ZNU.) V parlamentarnih krogih trdijo, da poizkusi g. Protič sestaviti novo stranko, pri čemer mu bodo stali na strani gg. Nastas Petrovič, Momčilo Iva-aie in Ljuba Jovanovič. Kar se tiče zadnjega {• stvar dvomljiva. Iz radikalnih krogov se ču- »Ras&alila sem te,c je rekla ihteč, >in to prvikrat. Raje bi umrla, kakor da bi te za en trenutek žaliia — reci, da mi odpustiš. Glej, pobrala sem verižico in si jo obesila okrog vratu. Nikdar se ne ločim od nje — tvoj ne misli več na tisto! Ampak zakaj vendar, otrok moj, si se tako nenadoma ujezila? Vzroka nisem mogel uganiti.« : Ne vprašaj k je rekla in močno zardela. >5tvar sem polna napak in muhavosti; saj veš, da sem zgolj otrok, kakor tolikokrat praviš; ah pa se moreš pri otroku nadejati vzroka za veako njegovo pespamotnost?< > Ampak, zala moja, kmalu ne boš več •tre k, in ako hočeš, da ravnamo s teboj kot e rensko, se moraš naučiti brzdati te čudne »•gibe in strastne izbruhe. Ne misli, da te grajam, ne, samo zn tvojo srečo govorim.« > Resnice,< je rekla Nidija, >naučiti se jamram brzdati samo fcebe, prikrivati, udušiti moram srce. Taka je ženska naloga in dolžnost ; ujena krepost bi rekla, da je hinavstvo.« »Brzdanje samega sebe ni prevara, Nidija moja,; je odvrnil Atenee, >iu to je tista krepost, ki je potrebna tako moškemu kakor fcecski.< »Brzdanje, brzdanje samega sebe! Pa, do-fcro, kar praviš, je prav. Kadar tebe poslušam, Glavk, se mi umirijo najbolj divje misli in prijeten mir me obide. Oj, hodi mi svetovalec, bodi mi vedno vodnik, rešitelj moj.< > Tvoje ljubezni polno sree ti bo najboljši fodnik, Nidija, ko se naučiš uravnavati njegov* čuvstva.« je, da radikalni klub izključi iz svoje srede poslanca Ivaniča, ker je glasoval proti vladi g. Pašiča. NEODVISNI SOCIALNI KLUB. Zagreb, 11. aprila. (Izv.) Včeraj se je vršil tukaj velik javen shod neodvisnega socialnega kluba. G Jovo Banjanin, odličen srbski politik, je v svojem govoru ostro napadel Pašiča, češ da on ni bil nikdar za Jugoslavijo in da tudi sedaj ni, temveč za veliko Srbijo. Napadel je tudi demokrate, ki so radi vladoblepja proti Jugoslaviji. Shod je bil jako mnogoštevilno obiskan. ENTENTA IN NEMČIJA. LDU Berlin, 10. aprila. (DunKU) Pariški poročevalec lista »Vossische Zei-tung« piše, da je dobro poučena francoska osebnost izjavila, da bo nemška vlada v par dneh zopet imela priliko, da predloži zaveznikom nove predloge. Reparacij-ska komisija bo do polovice aprila naznanila nemški vladi, kako visoka je skupna vsota reparacijskih zahtev, ki so jih prijavile posamezne zavezniške države. Zavezniki bodo najbrže dovolili, da Nemčija pri tej priliki' stavi nov predlog z ozirom na svojo zmožnost. LDU Berlin, 10. aprila. (DKU) Pariški poročevalec lista sVossische Zeitung: piše, da je dobro poučena francoska osebnost izjavila, če se do 1. maja ne doseže sporazum z Nemčijo, bo francoska vlada odredila ukrepe, ki bodo pomenili naravnost katastrofo za Nemčijo. Kakor stoje stvari danes, je položaj skrajno resen. KARL. LDU Luzern, 10. aprila. (ŠBA.) Razkralj Karl se že pogaja za to, da bi se sprejel v drugo državo, kjer bi se stalno naselil. LDU Bazel, 10. aprila. (ŠBA) >Bazler Nachrichten< javljajo o preiskavi radi od-potovanja prejšnjega kralja Karla, da doslej preiskava še ni dovedla do pozitivnih uspehov. Nasprotno pa se je ugotovilo, da je lastnik španskega potnega lista, s katerim je razkralj Karl zapustil Švico, res odšel iz Bazla. MADŽARSKA. LDU Budimpešta, 10. aprila. (DunKU.) Kakor javljajo Usti, se zdi, da se bo rešila kriza jutri. Kakor vse kaže, bo grof Teleki ostal, samo zunanji minister dr. Gratz odstopi na vsak način. Grof Teleki bo potem dobil portfelj zunanjega ministra. Narodna skupščina se sestane v četrtek. LDU Budimpešta, 9. aprila (MKU.) Pred tukajšnjim sodiščem se v torek prične glavna obravnava v zadevi umora grofa Tisze, ki bo trajala več tednov. POLJSKA H0CE MIRU. LDU Zagreb, 9. aprila. Poljski generalni konzulat v Zagrebu odločno zavrača vse vesti, ki poročajo, da pripravlja Poljska novo vojno proti Rusiji. Poljska republika je sklenila mir v Rigi po vsiljeni ji vojni, v kateri je branila samo lastne upravičene pravice, ter želi živeti v prijateljstvu z vsemi sosedi in daj« sedaj najboljši dokaz svoje miroljubnosti z demobilizacijo večine svoje vojske. Vse vznemirjajoče vesti prihajajo iz krogov, ki so hoteli povzročiti devaluacijo poljske valute. Jolitični dogodki. '4- Naši shodi. V nedeljo 10, t. m. se je vršil zjutraj po prvi sv. maši pri Sv. Heleni prav dobro obiskan shod, na katerem je govori! g. poslanec Gostinčar Sprejele so se protestne resolucije proti Pribičevičevim šolskim odredbam in proti kancelparagrafu. Razgovor je bil tudi o občinskih volitvah. — V Ihanu se j^ vršil v nedeljo 10. t. m. popoldne zelo dobro obiskan shod. Govoril je g. poslanec Gostinčar. Sprejele so se soglasno protestne resolucije proti Pribičevičevim šolskim odredbam in pa za olajšavo vojne službe. Navzoči so bili tudi nekateri samo-stojneži, ki si pa niso upali braniti lastne stranke. Bil je tudi razgovor zaradi občinskih volitev. -j- JDS in SKS. Demokrati in satno-stojneži so včeraj oficielno prišli skupaj. JDS-stranka je imela včeraj zborovanje zaupnikov. Na t6 zborovanje so prišli tudi zastopniki samostojnežev. S tem je vse povedano. + Nove Radičeve izjave. Pod tem naslovom priobčuje zagrebška »Riječ« izjave, ki jih je bojda dal Stjepan Radič uredniku praškega »Časa« dr. Nebeškemu, ko se je le-ta povodom sarajevskega časnikarskega kongresa mudil v Zagrebu. Te izjave so tako nezmiselne in gorostasne, da bi jih mogel dati le popoln norec. Tako naj bi bil Radič rekel, da je hotel takoj po prevratu, naj bi se Hrvati združili s Češkoslovaško v federativno državo, a Čehi tega niso hoteli, ker vodijo najslabšo politiko na svetu. Hrvati nočejo iti s Srbijo, a tudi ne proti njej, ker so Srbi divjaki. Minister Draškovič je na svojem potu v Sandžak en sam dan dal zaklati 2000 muslimanov, a srbski vojaki so v Macedoniji en sam dan na ražnju spekli in pojedli 200 muslimanskih otrok. — Potem je Radič po vsej prili prišel k sebi in je rekel, da hoče nietfova stranka Jugoslavijo na federativni podlagi, v čemer regent Aleksander lahko ostane srbski kralj. Ako se Pašičeva ustava sprejme, bo njegova stranka sicer protestirala, a se pokorila, ker upa pri prihodnjih volitvah dobiti tako večino, da bo lahko izsilila revizijo ustave. Radič je že hotel iti v Belgrad/a somišljeniki so mu zagrozili, da ga v tem slučaju ubijejo. Potem je Radič neki pripovedoval, da njegovo stranko tvorijo v glavnem frankovci, komunisti, Mažari, Nemci in — ženske. Končno je Radič pred Nebeškim izpraznil še svojo zunanjepolitično košaro in mu povedal take-le reči; V B®lfiradu mislijo na pohod proti Rusiji, a Anglija hoče, da postani regent Aleksander — ruski car. Srbski prestol pa naj zasede — angleški princ. Angleški poslanik v Belgradu je že prosil njega — Radiča in Starobolijskega, da pristaneta na to. Stambulijski je že pristal, a on sam se še ni odločil... Sedaj je le vprašanje, kdo naj se s temi izjavami »potegne«? + Sarajevske žene za volivno pravico. Včeraj ob 16. se je vršila v veliki dvorani trgovinske in obrtne zbornice protestna skupščina, katero so priredila vsa ženska udruže-nja mesta Sarajeva in na katerem so zahtevale udeležnice aktivno in pasivno glasovalno pravico za ženske. Govorilo je več govornikov, med njimi tudi muslimanka, katero so navzo či burno pozdravljali. Skupščina je v zmislu zgornjih zahtev sprejela resolucijo, ki bo predložena predsedniku uslavotvorae skupščine. 2)nevnl dogodki — Nevarne razmere na železn-cah. V zadnjem času se posebno na železnicah na Hrvatskem in v Srbiji dogajajo večje in manjše železniške nezgode. Tako se je tudi 8. t. m. ponoči v bližiniMitrovice od tovornega vlaka odpelo več vagonov, ki so ostali na progi. Za tem vlakom je imel takoj priti brzovlak, a ta se je na srečo zamudil in je vozil pred njim še en tovorni vlak, Ta je zadel v odpete vagone; lokomotiva je skočila s tira in strojevodjo je vrglo ven, vendar je ostal nepoškodovan, dočim je bilo nekaj drugih železničarjev težko poškodovanih. Podobna nezgoda se je zgodila te dni v bližini Zagreba. — Desinficiranje železniških vagonov. V Sarajevu se 14. t. m. otvori na slavnosten način modemi zavod za desinfircira-nje železniških vagonov. Otvoritvi bo prisostvoval delegat ministrstva za narodno zdravje dr. Kujundžič. —- Komunistični izgred v cerkvi. — V stolni cerkvi v St. Poltnu (v Avstriji) se te dni vrši sv. misijon. Eden izmed miši onar-jev, p. Bogsrucker, je za soboto napovedal govor za delavce. Pri govoru je bila cerkev nabito polna in je bilo navzočih nad 6000 ljudi. Pater je govoril o razmerju delavstva in krščanstva ,in naglasil, da je ravno krščanstvo vtisnilo delu pečat svetosti in plemenitosti. V nadaljnjem govoru je hotel pater navesti zgled iz svoje skušnje in je začel stavek: »K meni je prišla žena neke- fa komunista...« Tedaj se je v cerkvi vignil krik: »Politika ne spada v cerkev!« In leteti so začele z vseh strani najgrše psovke proti patru in veri sploh. V cerkev so bili po medsebojnem dogovoru prišli komunisti, ki so že ves čas med pridigo polglasno govorili in se smejali. Čakali so na prvo pretvezo, da bi mogli vprizoriti javen škandal. To pretvezo so našli v besedi »komunist«, ki jo je izgovoril duhovnik. Ker je hrup naraščal, je pater zapustil leco in hotel oditi v zakristijo. Ob tej priliki so hoteli navaliti nanj komunistični mladiči in zlasti komunistične ženske. Toda katoliško misleči verniki so napad preprečili in zahtevali, naj komunisti takoj zapuste cerkev. Ker komunisti tega niso hoteli storiti, so tudi drugi ostali v cerkvi. Končno je prišel škof dr. Rossler in pozval vse navzoče, naj mirno zapuste cerkev, kar se je tudi zgodilo, -r- Taki-le prizori v cerkvi so lebdeli po vsej priliki pred očmi tudi našim kancelparagrafarjem. Ker se pa taki nastopi zakonito ne dado uvesti, so si pa hoteli v ustavi vsaj zagotoviti, da bodo smeli duhovnika, ki bo v cerkvi izgovoril besedico »liberalec« ali »Sokol« ali »komunist«, tirati pred sodišče. Seveda zaradi tega noben dober duhovnik ne bofizdal svoje dolžnosti, da vernike z lece opozarja na politične volkove v ovčji obleki, ki govore o svobodi in prosveti, pri tem pa polagajo mine pod verske ustanove in versko mišljenje ljudstva. — Podržavljenje tajskega prometa v Jugoslaviji. Med vlado in društvi za tujski promet so 6e v zadnjem času začela pogajanja za podržavljenje tujskega prometa. Po načrtu podtajnika v prometnem ministrstvu, Jeliča, bi država prevzela vse ustanove in uradnike dosedanjih tujskih društev, a v Belgradu bi se ustanovil poseben medministrski tujski urad, ki bi se organiziral temeljem popolne avtonomije in bi samostojno vodil vse posle, ki tičejo tujskega prometa. _— Občinski uradniki in denarni zavodi. Notranje ministrstvo je odredilo, da občinski uradniki ne smejo biti Člani uprave denarnih zavodo*. štev. 80. — Kriza v tekstilni industriji na i«* škem. Vse obrti, ki se pečajo s predil-stvom in pripravljanjem tkanin na Češkoslovaškem, so te dni v Libercu izdale na javnost posebno izjavo. Tu ugotavljajo, da so vse vesti, ki se razširjajo o skorajšnjem velikem upadu cen tekstilnemu blagu, ne* osnovane, ker je izključeno, da bi se moglo dosedanje blago proda ati kar za 40 dAvtoi vmisU, k* ga izdajata Albin Prepeluh in Jože Petrih List bo izhajal vsak ponedeljek zjutraj. Vsalj izvod stane 2 K, mesečna naročnina 10 K. Li0* zagovarja avtonomijo Slovencev ter ga top^ priporočamo. lj Šentjakobski krajevni voli v ni odbor S*® ima sejo v sredo, 13. aprila ob pol 8. uri *v0’ čer v >Prosvetic. Pridite vsil ' lj Našel se je zavitek blaga na Coj* zovi cesti. Dobi se: Pirc, Emonska cest* štev. 10. lj Vabilo na sejo krajevnega odbor* SLS za šolski okraj, ki bo v ponedeljf* 11. t. m. ob 8. uri zvečer v posvetovalni^ Jugoslovanske tiskarne. Seja je radi bi#* njih volitev velike važnosti, zato prosio*« da se gotovo udeležite. — Predsednik. lj Iz mesta izgnan. Pijanec in razgrajal 17 krat predkaznovani Ivan Križnar je iz liša ljubljanskega policijskega ravnatelje^8 izgnan. lj Ker je ogoljufal za 3 400 kron trgoVC* Franceta Medica v Ljubljani, je bil Valenti** Češčuti iz Savodenj pri Gorici obsojen za Sti^ mesece ječe. lj Aretacija. Aretiran je bil na kolo* dvoru rudar Štefan Pertot iz Kanala, ket je imel pri sebi sumljivo žensko blago. lj Tatica obleke. Aretirana je bila letna služkinja Emilija Polič, ki je pr®? prazniki odnesla mizarjevi soprogi Mar$ Andlovič črno cbleko vredno 2000 K. P*' ličeva je prenočevala pri Andlovčevi*1* drugi dan sta jo gospodarja pustila na st*' novanju, odšla ven in stanovanje zaH®®*' la. Poličeva je pobrala obleko in jo p op1' lia'a skozi okno v spomladansko nara',° na Grad. JCaša društva. d Ljubljansko okrožje JSZ priredi dati®® ob pol 8. uri zvečer v spodnjih prostorih L ^ konsumnega društva obvezen sest mek za v9® odbornike ljubljanskih skupin JSZ. Dolžn09* vas kliče, da sodelujete tudi vi pri organi**' ciji delavstva. — Odbor. d Sentpetersko prosvetno društvo vabi ^ predavanju, ki se vrši danes ob pol 8. uri t*er čer. Vstop prost Odgovorni urednik Anton MarinCak. Izdaj« konzorcij »Novefa Cata«. Tilka Jufioilovaaska tiskarna * Ljabl|aat