Poštnina plačana v gotovini. 47. V Ljubljani, dne 24. maja 1924. Letnik VI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina: Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. Izpremembe v osebju. 148. Pooblastilo direktorjem pošte in telegrafa v osebnih stvareh njih uslužbencev. 149. Pravilnik o odmoru državnih uslužbencev finančne stroke. 150. Izpremembe v pravilih o usposobljenostnem izpitu na višjih trgovskih šolah. 151. Popravek k pravilom o usposobljenostnem izpitu na višjih trgovskih šolah. 152. Odločba o opraščanju nabavljalnih uradniških zadrug od plačevanja takse. 153. Naredba o prodaji občinske parcele št. 3387 katastralne občine brezoviške. 154. Naredba o pobiranju okrajne doklade v območju okrajnega zastopa brežiškega. 155. Naredba o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk v onih gostilnah, kavarnah in barih v občini blejski, ki imajo oblastveno dovolilo za prekoračitev splošno določene policijske ure. 156. Pravilnik o zatiranju trahoma. Razglasi prosvetnega oddelka za Slovenijo. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca", Številka 109 z dno 15. mlaja 1924.: Predpisa minisstT.shva za ,pošto mi telegraf z dno 5. in lit. januarja 19(24.: Premeščeni sta: Marija K <>_ 1 a r, poštarina A', razreda na Rakeku, v Navi Sad; Marija G r i rn s, začasna poštarina 1. razreda, od Sv. Lovremca pri Mariboru na Jesenice. Objava ministrstva za pošto in telegraf z dne 31. decembra 1923.: Na podstavi členov 22<>. in 243. uradniškega zakona so v. območju direkcije pošte in bdegrafa v Ljubi jami: 1.) upokojeni: Evgen Križ a j, kontrolor ^ razreda, Ivam Napotnik in Franjo Hafner, kontrolorja II. razreda,. Matija M e d e n, kontrolor Ul. razreda, Alojzija K n p 1 j e n im Olga V o z e 1, upravnici III. razreda, Marija Teka ve e, Julijana M a r o h im Marija S m o 1 e. upravnice V. razreda, Marija L i c h t e n e g g e r, Marija N i k 1. uradnici IT. razreda, Ivan Nagu, uradnik II. razreda, Franjo Ž e h 0,1 j, uradnik III. razreda,, Karel T i e f e n g r n -ker. uradnik IV. razreda, Marija Goričar 11. Matilda D o v ž a n, uradnica IV. razreda. Amalija Vargazon in Terezija, Vranci‘č, uradnici VI. razreda. Robert Tominc, poštar I. razreda,, Anto-1111 ja M i 1 a v c, poštarica I. razreda, Mari ja 1’ e č e in ^Ua Rupar, poštarici IT. razreda, Ana Mohar, . runčička M a j d ,i č. Antonija P o j e. Roza, Lisica 'u Kristina Satler, poštarke 111. razreda. Marija ^ u r b e s h u b e r, poštariica IV. razred«,. Ludovlk unač, poštar IV. razreda. Mihael Jazbec. Ru-'nlf M u r m a y e r, Ciiri® H ai v 1 ii 6 e k in Fran jo ^ run j c, poštarji V. razreda, Ljudmila Pišča-in Angela Meze, pošta,rici V. razreda. Marija 'jA'k 1 i ck in Ivca Šoti, poštarici VI. razreda, Ivan Ušar, Josip Storm a n, Franjo Rupe, rt in ' (>s,ip Sitar, poduradniki II. razreda, Tomo Čeh im Š pr a j c, podu,radnika, IV. razreda, Almjizij a v d e k, Franjo M a J e n š e k in Anton P a p e ž, ^/kiradmiki V. ra/.re-da, Franjo e b e r, I van M e r -“» Josip Fidler, služite,l,ji! III. razreda, Tomo j lr uthaler, služite]j IV. razreda, Franjo Por " Alojm Gospo dar i č, sllužitelja V. razreda; p.“‘) () d p uš 6 e ni iz državne službe: Jurij Vili?1 V in Franjo Rifelj, poštarja V. razreda, h ; '° v a č i č, Mari,ja P e r č, i e, Friderika Š u - r a ] t fa M o s e r, Marija G Li n š e k, Dragica K u -ž„l ; A,|u K r a to c li vil. F, Ide P i š č a n e c, Jo-j[a] ■./ ^ ^ r i č. Hermina, L e i t g e b. Marija Turk, T),. ^ak'anell. poštairice VI. razreda, Štefan ''('d,' ^ *l 11 c ’n '19sip E i s e n z p p f, poštarja VI. raiz-Ikiišp • Trst e n j a k im. Anica K o s i. začasni <5 a 'ariW'i, .Josip F i ] i p č i e, začasni poštar. Milan •btf.ef'vr' k. mehaničar,ski priipravnilk HI. razreda. Ča.,. • ‘ ukoreil. služitelj IV. razreda, Ivan L o u-Ant,./" ,,TSU,i° F 111 b a. stalna pomožna služil,el ja. v,,.", •,eriue. Ivan R 1 a ž i n a, Josip Hoče-K:tir(,l ‘ ; Maks Keršmanc. Karel Kovačič, h »'kar. Josip Živkovi? in Josip Žni- deršič, začasni pomožni služite,!ji, Marko Kotar, pisarniški služitelj VI. razreda, Zlata Puc, pisarniška pomočnico, Stanko štor, pisarniški pomočnik, Alojzija A cl a m i č, Jožica J a n č i g a j. Kristino Javornik, pisarili iške služiteljace V. razred:), Josip Z vi*, gl i 8 hi Jernej Arnič, pisarniška •složite! ja VI. razreda, Katarina Butala, Marija Mali, Ivana Oder, Ivana Peterlin, Vida Štraus in Alojzija Verbole, pisarniške služite]jame. V. razreda. 3.) Prevede n i n i s o, ostanejo pa, kot dmc,v-ničarjj (dnevmicarke): Framcika Škerjanec, pisarniška pomočnica, Ivan Os a nič. pisarniški pomočnik, Ivan Beden in Ivan Hribar, pisarniška pomočnika. Olga Za j e in Ivanka Ž e r o v n i k. pisarniški pomočnici), Ana P> lasi n. Angela B ,1 ek a č, Elizabeta Caf in Zinka Potočnik, pisarniške slu-žiteiljice, Ivam I' o g a, č n i k, začasni pomožni služit,olj. Objava občega oddelka ministrstva za soc.iailno politiko, št. X, z dne 10. maja 1924.: Na Dunaju je umrl dne 26. marca Evalld 11 ovan ski, vladni svetnik oddelka za socialno politiko v Ljubljani. Številka 110 z dne 16. maja 1!)24. (Prilog XXV. —1924.): Sporazum o administrativni in tehnični reorganizaciji prog družbe južnih železnic, sklenjen med Avstrijsko republiko, kraljevino Madžarsko, kraljevino Italijo, kraljeivino1 Srbov, Hrvatov in Slovencev in družbo južnih železnic (SMbajhm) ob soilelovanju komiteta, ki, zastopa, imetnike obligacij, izdanih ]>o omenjeni družbi. — Konvencija za ureditev tranzita im promida na, progah družbe železnic •* Dnuiav-Sa,va-.Jadrau» (prej diružibe južnih želez,mic). Številka 114 z dne 21. maja 1924.: f fbjava ministrstva za finance z dne 18. februarja 1924.: 'Postavljen ji* pri glavni carinarnici IT. vrste v Kastavu za carinskega pripravnika II. kategorije 5. skupine Ugo D ornim i s - Paš k i n. abs. dijak navtične akademije v Bakru. Objava ministrstva za finance z dne 10. marca 1924.: Postavljeni so: j pri glavnih carinarnicah I. vrste: v Mariboru za | carinika H. razreda Ivan Bukovec, carinik istoga razreda glavne carinarnico IT. vrste v Radgoni (po prošnji); v Subotici Za revizorja IV. razreda Mirko Ž i vi 8, revizor istega razreda glavne carinarnice T. vrste v Ljubljani (po službeni potrebi); za carinika II. razreda Mata Kalinić, carinik istega razreda glavine carinarnice II. vrste na Jesenicah (po službeni potrobi); pri glavnih carinarnicah II. vrste: v Gornjem Karlovcu za carinika ITI. razreda Ilija P r i c a, ca rinik istega razreda glavne carinarnice I. vrst,e v Mariboru (po prošnji); v Radgoni za carinika IV. razreda Gjargje Bogdanovi č. carinik istega raz-; n da, glavne carinarnice T. vrste (poštne) v Beogradu : (po službeni patrelbi); pri Sporedni Carinarnici v Železnikih za carinika, IV. razreda Nikola G j org je v ič. carinik istega razreda glavno carinarnice L vrste (poštne) v Beogradu. Objava ministrstva, za finance z dne 23. februarja 1924.: za pripravnika pri glavni carinarnici v Splitu je postavljen Aleksander Popo vič, pripravnik carinarnice na Bohinjski Bistrici' (po službeni potrebi). Objave ministrstva za finance z dne 31. decembra 1923.: Na podstavi člena 243. uradniškega zakona so postavljeni v stalno stanje pokoja: Josip Henrik K a i č, davčni upravitelj davčnega urada v Ljutomeru; Fram F a l e s k i n i, davčni oficial davčnega uradai v Črnomlju; Ivan Kil ar, davčni upravitelj davčnega urada v Ljubljani; Ivan S oholi-m a y r, davčni upravitelj davčnega, urada v Škofji Loki: Fran J c n k o, davčni upravitelj davčnega urada v Logatcu; Ignacij Trop, davčni asistent davčnega urada v Kozjem; Anton Reiche r, davčni nadupravitelj davčnega uradai v Mariboru; Gustav G r u t s c h r e i b or. davčni oficial davčnega urada v Šoštanju. Objava generalne direkcije posrcidlnjih davkov z dne 5. maja 1924.. da je «Udruženje poreskih činovnika u kraljevini Srba,, Hrvata i Slovenaca* v Beogradu oproščeno plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošli,ja državnim oblastveni, razen v civilnih pravdah. Objava generalnega inšpektorata ministrstva za finance z dne 14. maja 1924., da sme K mn osla, v J u r k o v i č, bančni uradnik v Zagrebu, poslovati z valutami. Objavi ministrstva za notranje posle z dne 12rga maja 1924., da sta lista «Simpliciesimus» (Munchen) in «Dic Muškete* (Dunaj) v naši državi zopet dovoljena^ ker ne pišeta več zoper njene interese. Objava izseljeniškega komisariata v Zagrebu: Meseca marca se ji* izselilo iz našci kraljevine 1700 oseb, im sicer 1167 moških in 533 ženskih. O,d teh odpada, na Slovenijo 79 oseh (67 moških in 12 ženskih). Izprememiie v osebju. Na podstavi pooblastila, ministrstva za notranje posle z dne 28. januarja 1924., Sl. Fov. št. 32, so dodeljeni velikemu županu ljubljanske oblasti: Fran I W i 11 e n p a r t, pisarniški ravnatelj, Karel F e r -j jan, pisarniški pristav, Ivan, Šabec im Dominik j Z a p 1 o t n i k, pisarniška oficiala — vsi od pokra,-! jinske uprave za Slovenijo v likvidaciji. Kremenšek s. r. Z odloki gospoda ministra za narodno zdravje z dne 22. aprila 1924., Z. br. 15.421, z dne L maja 1924.. Z. br. 16.732, in z dne 3. malja 1924., Z. Ur. 17.486. so bili postavljeni zn zdravnike v splošni bolnik« v Ljubljani dr. Martin O g o r e v c, dr. Ivan Koprivnik in dr. Jože Jakša. Dr. Katićić s. r. Uredile osrednje vlade. 148, Pooblastilo direktorjem pošte in telegrafa v osebnih stvareh njih uslužbencev.* Na podstavi- olonov 15., 52., 71., 130., 134., 135. in 156. zakona o civilnih ura#laikih in ostalih d.ržaiv-nih uslužbencih pooblaščam direktorje pošto in telegrafa ali, kadar so odsbtni, njih zastopnike, da sinejo postavljati, premeščati, sprejemati ostavke', odpuščati iz državne službe in postavljati v stanje pokoja, odrejajo jim količino osebne in rodbinsko pokojnine: 1. ) v 11. kategoriji' uradnike 5. (pripravljalne in 4. pomožne skupine; 2. ) v Til. kategoriji uradnike 4. pripravijailme in 3. pomožne skupine; 3. ) zvaničnike vseh treh skupin; 4. ) služitclje obeh skupin; 5. ) dnevničarje. To se namišia na začasne in na stalne uradnike in uslužbence. Uradnike ministrstva in direkcij .pošto in telegrafa I., II. in III. kategorije v vseh skupinah, razen v glavnih, kakor tudi zvaničnike, služi tel je in dnevničarje pri ministrstvu postavlja, premešča, sprejema njih ostavke., jih 'postavlja v stanje pokoja in odpušča podpisani. O potrditvi vseli uradnikov in uslužbencev za stalne po členu 26. omenjenega zakona odloča podpisani. Občemu oddelku odrejam, naj izda. v tem zmislu potrebna navodila. V Beogradu, dne 10. marca 1924. Minister za pošto in telegraf: Velja Vukićević s. r. 149. Na podstavi člena 109. zakona o civilnih uradnikih hi ostalih državnih uslužbencih predpisujem ra-le Pravilnik o odmoru državnih uslužbencev finančne stroke.** Člen 5. Že določeni razpored odmorov se sme izpromeniti samo v nepričakovanih in neodložnili težkih .primerih, kakor n. pr. ob bolezni, smrti v rodbini itd., pa tudi v primerih neizogibne državne potrebe. člen 6. Ob razporejanju odmorov mora starejšimi urada par/iti in dovoljevati odmor tako, da poslovanje v uradu ne zastaja; vjioštevati pa mora tudi številčno stanje svojega osebja in osebja sosednjih uradov, iz katerih bi se moral eventualno poslati uslužbenec v nadomeščanje. Člen 7. Odmor, predpisan z zakonom, se eme okoristiti v dveh ali treh delih; nikakor pa ne sme presezati višine odmora, ki ga ima en državni uslužbenec po zakonu. Člen 8. Odmor se ne »me dajati: 1. ) V periodi, ko je redno in oksekutimo pobi ran je davkov najmočnejše ali ko se izdelujejo davčni razporedi, in sicer davčnim ali1 onim uslužbencem, ki »o pristojni za te posle. Ce »o ti uradniki člani davčnega odbora, smejo dobivati svoj odmor tudi v času, ko deluje ta odbor, toda samo drug za drugim in tako, da se brezpogojno nadomeščajo. Tudi državni zastopnik sme ukorišča.tii odmor tako. da se nadomešča. 2. ) Uradnikom carinarnice v času, ko je uvoz ali izvoz najmočnejši, če bi se morati namestniki jemati iz urada, ki ni v istem kraju. 3. ) Organom finančne kontrole v času, ko se močneje kuha žganje, ko se šteje, bere in odkupuje tobak, ko se odmerja taksa za točenje pijač, v sezoni zabav, nadalje v času, ko se vodijo razprave za zavaravanje državne trošarine na vino, v tvionuoah pa ob času močnejšega proizvajanja, če bi se morali jemati namestniki itz urada, ki ni v istem kraju. 4. ) Strokovnemu monopolnemu osebju ob času, ko se kvalitativno ocen ja in odkupuje tobačna žetev, in ob času zvišane fabrikaicije. Člen 9. V enem finančnem uradu ne sineta ob istem času ukoriščati odmora uradni šef in biagajuik-soldjučar. Istotako ne smeta, ukoriščati odmora ob istem času blagajnik in skladiščnik manoimLnega skladi- Če mora biti namestnik uradnik sorodne »trake iz istega kraja, mora stopiti v pismen dogovor s starejšima dotiču ega n radii. Člen 12. če se odredi namestnik [mj predhodnem členu, morajo uradni starejšine neizogibno istega dne o tem poročati svojim piedstojnikom. ti pa brezpogojno dotični grani centrale. člen 13. Državni uslužbenci, ki gredo na nadomeščanje izviim svojega sedeža, imajo vse pravice po predpisih. ki veljajo zn službena potovanja. Člen 14. Že dobljeni odmor se nikakor ne sme podaljšati. Člen 15. Po preteku dobljenega odmora se mora državni uslužbenec najkesneje do drugega dne po odmoru vrniti v službo, starejši na urada pa zapiše na njegovi vlogi datum povratka. Erventualmo poslaaiega njegovega namestnika starejšina razreši ter pošlje uradu, i« katerega je ta namestnik, še istega dne akt, da je dotočni uslužbenec razrešen nadomeščanja im oKliKuslam na. redno službo. V aktu se mora označiti dan, mesec im leto njegove razrešitve. če se uslužbenec ,ne vrne v službo po pretoku odmora, mora starejšima urada o tem brzojavno poročati svojemu predstojniku, ta pa centrali. Če bi se pa uslužbenec ne vrnil v službo niti po 1 roku, odrejenem v točki 7.) člena 133. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, mora starejšima urada to takoj po preteku tega roka .javiti centrali. Člen 16. Dobljeni odmor sme prebiti državni uslužbenec v mejah države, kjerkoli hoče. Za uporabo odmora v inozemstvu mora dobiti prej dovolitev ministra za. finance. Člen 17. Odhod na odmor kakor tudi povratek priobči državni uslužbenec pismeno istega dne v dveh izvodih svojemu uradu, ki priloži en izvod v svojem . arhivu uslužbenskemu listu dotičnoga uradnika, drugi izvod pa pošlje eentralnemu uradu. Člen 18. Člen 1. Vsak državni uslužbenec ima piavico do odmora za čas, predjpisan s členom 109. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, in sicer po letih, ki jih je prebil v državni službi. Člen 2. Začetkom vsakega leta mora vsak uslužbenec najkesneje do dne 31. januarja vročiti svojemu prvemu predstojniku vloge (brez takse.) z označbo, v katerem času dietičnega leta hoče uporabiti odmor in s čim opravičuje zahtevo za ta čas. Člen 3. Razpored odmorov vrši po vpisanih prošnjah svojih ipodrejencev starejšina urada ter ga priobčuje prizadetim podrejencem proti podporni posebe na prošnjah s kratkim odlokom. Ta razpored se mora izvršiti vsako leto najkes-neje do konca meseca februarja, samo za leto 1924. pa do konca meseca maja. šča. Člen 10. V uradih, kjer sta samo dva uradnika, smeta u ko-riščati odmor samo eden za drugim. Če jo s predpisi j za dotično stroko neizogibno treba, da opravljata službo dva uradnika, mora oni, ki gre. na odmor, predhodno počakati namestnika iz drugega urada ter mu izročati službene posle; šele potem sme oditi na odmor. Namestnik mora biti v prvi vrsti uradnik Lste stroke iz istega kraja in šele., če teh uradnikov ni, iste ali sorodne stroke iz drugega bližnjega kraja, V uradih, kjer so trije uradniki, smejo ukoriščati odmor istotako samo eden za drugim, in sicer brez nadomeščanja. V uradih, kjer so štirje uradniki, sme ukoriščati odmor oh istem času največ polovica (n. pr. šef in en uradnik ali blagajnik in en uradnik); vendar pa je treba vppštevati predpise členov 6. in 8. V uradih, kjer je večje število uslužbencev, ne sme okoriščanje odmora ob istem času prestopiti eno tretjine celokupnega osebji. Odmor, ki se ne ukoristi v enem letu, ne velja-za prihodnje leto. Člen 19. 0 pritožbah, vloženih, ko se je razpored odmorov že priobčil, odloča na pismeno vlogo pritožnikovo starejšina neposredno višjo instance, čigar odločba je izvršna. Člen 20. Vsak urad mora o prejemu vlog in o odrejenem odmoru voditi «,register odmorov*. Temu registru morajo biti vedno priložene vse vlogo - državnih uslužbencev, tako da se more postavljati nanje viza inšpektorja centrale, če pride I inspicirat. Člen 21. Ta pravilnik stopi v veljavo z današnjim dnem, obvezno moč pa dobi z dnem. ko se razglasi v «Službenih Novinah*; istega dne prestanejo veljati vsi prejšnji predpisi in prejšnje naredbe, kar jih je bilo izdanih o tem izvun ozemlja Srbije in Črne gon*. V Beogradu, dne 9.maja 1924.; št. 1884. Člen 4. Ko se določa razpored uslužbencev za uporabo odmonai, je treba vpoštevati z ozirom na čas, v katerem so je prijavilo za odmor največ uslužbencev: 1. ) uslužbence, ki so povsem fizično slabotni; 2. ) uslužbence, pri katerih to osebne ali rodbinske razmere neizogibno zahtevajo; 3. ) uslužbence, spoznane za vojne in valide z več nego 80 %■ nesposobnosti, če niso fizično slabotni, da bi spadali pod 1.); 4. ) uslužbence po pravici starejšinstva, če pa so v istem zvanju, po službenih letih, in naposled 5. ) uslužbence do petih službenih let. * Razglašeno v »Službenih Novinah kraljevine .Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 108, izdanih dne 14ega maja 1924. (Prilog XXIV. — 1924.) ** Razglašen v »Službenih Novinah kraljevini1. Srba. Hrvata i Slovenaca* št. 108, izdanih dne 14ega milja 1924. (Prilog XXIV. — 1924.) Člen 11. Če se mora odrediti nadomeščanje izmed usiuž- j beneev iz bližnjih uradov, ga odreja v Srbiji in Črni j gori 'starejšina okrožne finančne uprave; v Bosni iai Hrvatski starejšina finančne direkcije; v Dalmaciji starejšina .kotarskoga ravnateljstva; v Sloveniji starejšina okrajnega oblaistva; nadomeščanje organov finančne kontrole pa odreja oblastni inšpektorat finančne kontrolo. Za carinsko stroko odrejajo nadomeščanje upra vniki carinarnice I. vrste, kjer obstoje centralne blagajne. Za katastrsko stroko odreja nadoaneščitnje v Sr- j bi ji m črni gori generalna direkcija katastra, v Hr- P0^ «i-n poilitiieiDO^; pod 4.) naj .pride: vatski in Slavoniji referent za kataster pri finančni j litimi o aritmetiko*; pod 5.) pa: «knjig.oivodstvo»: p" delegaciji v Zagrebu, v Dalmaciji'nadzornik za vzdr- j u^tuih izpitih ]km! 3.) naj stoji : »ekonomski zen / ževanjo katastra, v Sloveniji, Bosni in Hercegovini! in Banatu, Bački in Baranji pa oblastne direkcije I :|: Razglašene v »Službenih Novinah kraljevin« katastra. I Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 108, izdanih dne Ideg«1 Za monoxK>Lne uradnike odreja nadomeščanje do- maja 1924. (Prilog XXIV. — 1924.) — Prvotna prJ" j tični oblastni monopolni inspektorat. ! vila glej v Uradnem listu pod št. 104 iz leta 1924. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinović s. r. 150. Izpremembe v pravilih o usposobljenost' nem izpitu na višjih trgovskih šolah.* Gospod minister za prosveto je odredil pod S N br. 2601 v pravilih o 'usposobijenoetnih izpitih na višjih trgovskih šolah tede izpremembe: V členu 12. naj se ir/,pustita pri pismenih izpitih ftts», vse drago pa uaj se iiapusti; potem naj s<* doda nova točka 6.): »narodna zgocknnma in znmljepfe kraljevine Srbov, Hj'vatov in Siloveneov*. V členn 21. na,j .stoji namesto besede: »štirili* beseda: «ipetih». V Členu 25. naj se izpusti v prvim odstavku beseda: »najtesneje»; v drugi vrsti dragega odstavka pa naj se izpusti beseda: »največ*. Temu odstavku naj se doda stavek: »če kandidat slabše odgovarja, sme predsednik čas izpraševanja podaljšati*. V členu 29. naj stoje namesto besed: »pod 3.) in 4.)» besede: «.)>od 3.), 4.) in 5.)*; namesto stavka: »To oceno izvedeta direktor in poslovodja* naj stoji stavek: »To oceno izvedeta direktor in predmetni učitelj*. V Členu 34. naj se izpusti stavek: »is to tako ob-seza točka, 3.) ustnega izpita poleg ekonomskega zemljepisa zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev v državnem jeziku*. Namesto tega maj se postil vi: »Izpit iz narodne zgodovine in zemljepisa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev opravljajo istotako v državnem jeziku*. Iz ministrstva za prosveto v Beogradu, dne 9. malja 1924.; S N br. 2601. 151. Popravek k pravilom o usposobljenostnem izpitu na višjih trgovskih šolah. V členu 22. se glasi prvi del drugega odstavka Pravilno takole: Kandidati s slabo oceno pri: pismenem izpitu ir/, onili predmetov, ki sc ne izprašujejo pri: ustnem izpitu, opravljajo iiz teh predmetov izpit tudi pri: ustnem (ne: pismenem) izpitu. 152. Odločba o opraščanju nabavljalnih uradniških zadrug od plačevanja takse.* Na podstavi dragega odstavka točke 15.) člena 6. zakona o taksali je mlobril gospod minister za fi-nance z odločbo z današnjega odstaivi revizijskega protokola. Z;i. tožlie, ki jili vlagajo zveza in zadruge zoper turr" Ull)ravnega, in nadzorstvenega odbora kakor ral)1. ZIC®)eT uslužbence zveze in zadrug za vse zlo fcvezt. "f^tkme pri upravljanju imoviive zadruge ali tudi t,86 uslužbenci obsodijo, se morajo obsoditi y c*°tične takse, nah ,A' °^ave letnega računa v »Službenih Nuvii- ali ?.* (^e ° letnih računih v zadružnih prostori Ji y''“ ,lru»ih primernih krajih. r,te4laise zv«ae in zajdirug v zadružnim listu o i„ jf!, J® ta list samo za potrebe zveze — — ----- ", ,sri)t' ®^0lVeinaua* št- lik*; izdatnih dne 12egn j V Ljubljani, dne 15.maja 1924.; št. 10.708. Veliki župan ljubljanske oblasti: Šporn s. r. 154. Naredba velikega župana ljubljanske oblasti o pobiranja okrajne doklade v območju okrajnega zastopa brežiškega. Na podstavi § 2. zakona z dne 10. oktobra 1905., dež, zatk. štajerski št. 105, odnosno § L zakona z dne 15. maja 1894., dež. zak. štajerski št. 36, dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubi jami, da sme pobirati okrajni zaistop brežiški v upravnem lotu 1924. za okrajne potrebščine 500%imo okrajno doklado na vse neposredni je davke, rarzen na one. ki so po zakonu prosti avtonomnih doklad, in razen na hišno najmariuo. V Ljubljani, dne 15. maja 1924.; št. 10.952. »Veliki župan ljubljanske oblasti: Šporn s. r. 155 Naredba velikega župana ljubljanske oblasti o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk v onih gostilnah, kavarnah in barih v občini blejski, ki imajo oblastveno dovolilo za prekoračitev splošno določene policijske ure. Občini blejski dovoljujem na polistava § 81. občinskega reda* v kompetenci' bivšega deželnega odbora in sporazumno z deJegaeijo minfetnstva financ v Ljubljani, da sme pobirati od dne, ko se razglasi ta -naredba v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske, oblasti*, dio dne 31. decembra 1924. občinsko davščino na ponočni obdisk onih gostiln,, kavam in barov, ki imajo oblastveno dovolilo za prekoračitev splošno določene policijske ure, po nastopnem pravilniku : § L Točno jio zaključku oblastveno splošno določene policijske ure se mora izročiti vsakemu gostu po-trdilni kupon im od vsakega pobrati občinska davščina v znesku 3 (treh) dinarjev. Za gosta se smatra vsak tak posetnik gostilne, kavarne ali bara ki kaj potroši, me glede na to, ali plača svoj potrošdk sam, ali pa ga plača zanj kdo dragi. Davščina se pobira tudi od gostov, ki ostanejo v gostilni, kavami ali baru, tudi, ako so .si že pred navedeno uro kaj na ročili ali plačali. Iz donosa te davščine se pokrivajo stroški javne razsvetljave in nočne straže. Gosta, ki se ne bi pokoraval tej odredbi, mora gostilničar, kavarnar ali podjetnik bara naizuainitd občinskemu uradu. § 2. Za p'ivvilnp pobiranje te davščine od giostqv so odgovorni koncesionarji ali zakupniki dotičnih lokalov. Izgovora koncesionarjev ali zakupnikov na njih obrtno uslužbenstvo ni vpoštevafi. j Koncesionarji ali zakupniki lokalov si morajo pri I občinskem uradu vselej pravočasno v naprej proti takojšnjemu plačilu preskrbeti: primemo število davčnih blokoiv. Vsak listek tega. davčnega bloka je perforiram, da je mogoče odtrgati potrdilini kupon. Točilo pri zaključku običajno .policijske ure mora izročiti plačilni natakar ali oseba, ki pobira plačilo (potrosek) na jedi in pijače, vsem navzočnhn in po tej uri vsem novodošliim gostom potrdilne kupone. Način, po katerem se zaračunava davščina gostom, se prepušča podjetniku. Podjetnik mora skrbeti za to, da ima vsak gost davčnii kupon, ter si mora pravočasno preskrbeti zadostno množimo blokov. Kontrolo, da ima vsak gost potrdilni kupon, izvršuje občinsko predstojništvo v lokalih po svojih za to pooblaščenih organih, ki jim mera biti ob vsakem čaisu dovoljeno, vstopiti v vse poslovne prostore. § 3. Vsak davčni blok je opremljen ,s tekočo številko, visak davčni listek pa s tekočo številko bloka in listka. Podjetnik sme uporabLjati bloke le po vrsti od najniižje do najivižje tekoče številke. Enajko se smejo rabiti listki posameznih davčnih blokov le po vrsti od najnižjo do najvišje tekioče številke. Gostje morajo potrdilni kupori obdržati, dokler ne zapuste lokala, ker ga morajo na zahtevo pokazati občinskemu kontrolnemu -organu. Gostje kakor tudi druge navzočne osebe morajo ma zahtevo kontrolnega organa dajati vsa pojasnila, ki se tičejo davščine, odnosno se morajo legitimirati. Osebe, ki pobirajo davščino, morajo listek iz bloka iztrgati vpričo gosta. § 4. Davščino, pobrano v enem tednu, mora podjetnik najpozneje do srede naslednjega tedna na podstavi obračuna izročiti občinskemu uradu. Za vsak iz,gubljeni blok mora plačati podjetnik vso njegovo vrednost. § 5. Za prestopke te naredbe je smatrati: a) ako uporablja podjetnik neuradna potrdila, t. j. taka, ki jih ni prejel od občinskega urada; b) ako se gost vkljub pozivu hrani, plačati davščino; c) ako podjiitmik davščine ne ] obore; č) ako gost sporazumno: s pod;jetnikom plača davščino brez potrdila. § Z;i, vsako kršitev te naredbe, storjeno iz malto-I marmosti, sme občinsko predstojništvo |»odjelmiku ali gostu, ne da ibi uvedlo zoper njega kazensko po-stogpanije, predpoisaiti deisetikraitnl iznos ,priikrajša.ne rlavščine. za namemoaiia storjene prestopke pa tlviaj-»etkratni iznos jndkrajišane davSCdmie. Če se viSina priikrajisane da/všeame ne more določiti, aM če se ]rri fKatjetniku pr^estopki ponavlja.jo, se določa višata, ki jo mora plačati, z zneskom od 250 do 2000 di-narjeiv. Afoo zakrivi gost prestopek sporaanin.no s podjetnikom, sme občinsko predistojniStvo zgoraj določeni znesek predpiisati vsakemu in oba jamčita vzajemno za plačilo predpisanih zneskov. §7- V vseh zadevah te naredbe odloča v prvi stopnji županstvo. Zoper odlok županstva je. dopusten priziv na občinski odbor, zoper sklepe, občinskega od-bora pa na velikega župana ljubljanske oblasti. Priziv je vložiti v vsakem primeru pri županstvu na Bledu v 14 dneh od ovsocl začenjajo z 1. V to glavno knjigo se smejo uvrščati samo bolniki z nedvomno diagnozo «trahom»; samo sumljivi primeri pa se morajo vpisovati v poseben seznamek. Če se pri sumljivih bolnikih nedvomno ugotovi tra-' hom, se prenesejo v glavno knjigo; če pa ozdravijo, se morajo takoj izbrisati iz sezuanika sumljivih bolnikov. Upravna oblastva in občinska predstoj uiistva morajo (Skrbeti za to, da se čimprej zdravniško pregleda in ugotovi, ali je rodbinski član, sostanovalec ali sorodnik na novo javljenega trahomaša tudi bolan za trahomom ali ne. Pregledujoči zdravnik jih mora poučiti o nalezljivosti trahoma,, o uspehu pregleda pa mora poročati svojemu pristojnemu uradu, ki odredi nadaljnje postopanje. Ce se ugotovi, da spada bolnik v območje tujega političnega urada, se mora o tem bolniku obvestiti ta urad. Za točno vodstvo glavne knjige trahomašev so odgovorni uradni zdravniki, ki se opozai-jajo na to, da imajo glavne knjige tudi znanstveno vrednost, ker se pred tujino zrcali iz njih ne samo zdravstveno stanje prebivalstva, temveč ker .so obenem zrcalo naših zdravstvenih ureditev. 3. ) Pregled oči. Da se prepreči prenos trahoma v neokužene kraje in da se omeji širjenje bolezni v že okuženih krajih, se morajo v gotovih krajih Slovenije, ki jih določi oblastna uprava, v odrejenih ča-sovnih presledkih pregledovati oči nastopnim osebam: a) Vsem učencem v osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. V onih krajih, ki niso okuženi, zadošča, da pregleda zdravnik, odrejen za pregled, učencem oči začetkom šolskega leta,. V onih krajih, ki so okuženi, pa se mora izvršiti pregled ponovno tekom šolskega leta. Če ne bi bii učenec ob času pregleda prisoten ali če bi bil sprejet v šolo tekom šolskega lota, mora vodja dotičnoga zavoda .skrbeti za to, da se ti učenci naknadno predstavijo pristojnemu zdravniku in da jih ta pregleda. Prav tako se mora postopati z onimi učenci, pri katerih se opazi med šolskim letom kakršnakoli bolezen na očeh. b) Redno se morajo pregledovati oči pri ljudeh, ki stanujejo ali delajo v skupinah, kakor u. pr. v tvornicah, večjih delavnicah, »irotiščnicah, internatih, ubožnicah itd. V oddelkih, ki niso okuženi, naj se izvrši pregjLed vsaj enkrat na leto, v okuženih oddelkih pa večkrat na leto. Osobito je treba paziti ; na osebe, ki so .na novo došle k omenjenim skupinam. Tem mora zdravnik dotične tvornice, dotič-nega zavoda ali podjetja pregledati oči ob prihodu in ob izstopu. c) Nadalje se morajo preglodati oči vsem služkinjam, obrtnim pomočnikom, delavcem itd., ki žele dobiti posalsko knjig,o ali potni list. Osebam, ki bolu je jo za težjim, še infekcioznim trahomom, naj se ne izdado toke listine (knjige), dokler bolezen ne izgubi svoje infekciozne narave. Ljudem, ki ima,jo trahom lažje vrste, se lahko izda poselska knjiga ali potni list, v katerega pa se vpiše izvid; ponče naj se in nasvetuje naj se jim zdravljenje, S tujimi državljani naj se postopa tako. kakor je navedeno pod točko 2.). č) Istotako ,se morajo pregledati oči vsakomur, ki je prišel iz Amerike, in vsakomur, ki hoče oditi v Ameriko, tem zadnjim osobito zato, da bolniki ne napravijo potovanja brezuspešno, zakaj oni, ki trpe za trahomom, se v Ameriki ne smejo izkrcati; nadalje vsem jetnikom in odgnancem. d) Oči se morajo 'pregledati vsakemu umobolne-mu, ki se odda v blaznico; v dotičnom izpričevala se mora pripomniti, ali trpi za trahomom. e) Oči se morajo preglodati vsem osebam, ki se predstavijo uradnemu zdravniku zaradi kakršnegakoli zdravniškega pregleda, vsem otrokom im njih 'spremljevalcem ob cepljenju in ponovnem cepljenju. 0 uspehu, ki se ugotovi ob pregledu oči v šolah in enakih zavodih, se mora po obrazcu B. sestaviti zapisnik v dveh izvodih, od katerih obdrži enega ravnatelj dotične šole (zavoda), en izvod pa, se mora predložiti političnemu uradu (sreskemu poglavarstvu, mestnemu magistratu), da vpiše bolnike v knjigo trahomašev. Celokupno prebivalstvo posameznih okrajev se pregleda samo na podstavi posebne odredbe pristojne oblastne uprave. Če se po ji vi kje večje število očesnih bolezni, se mora to naznaniti oblastni upravi,. 4. ) Periodična poročila. Da je oblastvo vedno točno poučeno o stanju trahoma, mu morajo sreska poglavarstva in mostni magistrati vsakega pol leta, in sicer do dne 31. januarja in dne 31. julija, predložiti izkaze po obrazcih C. in D. v dvojniku. Tem izkazom mora biti še priloženo poročilo, ki navaja: vse zdravniške in preventivne ukrepe, odrejene zoper trahom; imenoma vse kraje, kjer so ambulato-i riji, in vse občine (vasi), ki spadajo k posameznim ambulatorijom; imena zdravnikov in sester, ki vrše zdravljenje; ali se zdravniki drže določenih ur; ali bolniki redno prihajajo v ambulatorij; v poročilu naj bodo tudi predlogi,, kako bi se odpravili morebitni nedostatki. Za resničnost in točnost izkazov in poročila je odgovoren zdravnik, ki vodi ajmibulatorij; vsak izkaz in vsako poročilo mora pravočasno predložiti pristojnemu Oblastvu, ki predloži en izvod z vsemi prilogami inšpektorju ministrstva za narodno zdravje. 5.) Preventivni ukrepi. a) Učenci šol. Otroci, ki trpe za 'lahnim, ne-infakcioznim trahomom, se prepuste domači oskrbi, ko je zdravnik poučil starše ali njih namestnike o uporabi zdravil. Ti otroci lahko še nadalje hodijo v šolo; toda pristojni zdravniki morajo ob uradnih potovanjih pogostama nadzirati potok bolezni pri teh otrocih ter zabeležiti izvid v izkazu, ki je v šoli (obrazec B.). Pri otrocih, ki trpe za težkim, infekcioznim trahomom, se mora z vsemi sredstvi delovati na to. da se čimprej izločijo; to se doseza pri otrocih, kakor uči izkušnja, dosti laže nego pri odraslih. Taki otroci ne smejo hoditi v šolo, dokler je bolezen v infekcioznom stadiju, in redno jih je treba zdraviti. Vsekakor se mora paziti na to, da otrok brez potrebe ne izostane predolgo časa iz šole. Trahoma,tožni •otroci;, ki se jim dovoli hoditi v šolo, naj se po možnosti namestijo v prvih klopeh, da jih učitelj laže nadzira!. Treba je tudi paziti na to, da ne rabijo istih učil, telovadnih priprav, čaš, brisač itd. skupno z zdravimi otroki,. Če se najde v zavodu gojenec, ki je obolel za trahomom, se mora takoj osamiti, in zdraviti, razen če je trahom zelo infekciozen; v tem primeru se j mora bolnik oddati v bolnico. V domačo oskrbo pa se odda samo, če se izjavi zdravnik, da, ga hoče prevzeti v zdravniško oskrbo, in se ta izjava predloži. Tudi šolski otroci, ki trpe za težkim, infekcioznim trahomom in ki nimajo na svojem bivališču zdravnika, se morajo oddati v bolnico, če ni mogoče preskrbeti zanje rednega zdravljenja ob trajnem zdravniškem nadzorstvu. b) Delavci. Trahoonatozni delavci, ki trpe za obilnim gnojnim izcedkom, se ne smejo puščati pri ! svojem poslu, temveč oddati se morajo v oskrbe I bolnice, če jo osamitev nefevršna in zdravljenje »n domu nemožno. Ko prestane nialealjivost, se jim ; lahko dovoli, da priču o zopet z delom; toda predstojnik tvornice (podjetja) mora pariti na to, da upo- i rablja tok delavec lastno orodje in da je zaposlen pri takem delu, kjer orodje ali dotični izdelek ne gre iz roke v roko. če imajo delavci skupna stanovanji (če so kasernirani), mora,jo imeti omenjeni neinfek-ciozni bolniki lastno ležišče, lastno umivalnike in I lastno brisače. Zdravljenje tvomiških delavcev se lahko prepusti tvomilSuemu (blagajničnemu) zdravniku, nadziranj'' ; pa izvršuje uradni zdravnik. Tovariši in rodbine j tvorniških delavcev, bolnih za trahomom. se morajo j opozoriti na nalezljivoet bolezni in dati se jim mo--ajo navodila glede varnostnih ukrepov. Enako je treba postopati z obrtnimi delavci. Osobito je treba paziti na delavce in delavske skupine, ki odhajajo iz okuženih krajev na delo na polju, na železnicah, v gozdih itd. (sezonski delavci), j Taki delavci utegnejo daleč na okrog razširiti tra- [ hom. Zaradi tega se mora imenik teh delavcev, če ! sc jim izda poselska knjiga, priobčiti onemu politič- j nemu uradu, v čigar območju hočejo delati; ta urad pa mora skrbeti za to, da se nakažejo tem delavcem j [»osebna stanovanja in da se po potrebi redno zdra- j vijo. Popis trahotmatoznih delavcev se mora priob- ; čiiti tudi sosednjim deželam, če odidejo delavci tjakaj. Strogo je prepovedano, ženske, obolele za traho- ■ mam, sprejemati za dojilje ali pestunje. c) Kaznjenci (jetniki). Oni kaznjenci pri \ okrajnih, okrožnih in deželnih sodiščih, ki trpe za S trahomom, se morajo osamiti, če je bolezen infek- | cioznc narave. Kaznjencem političnih oblastev pa * naj se nastop kazni odgodi, dokler infekcioznost trahoma ne mine; toda; za to 'čas naj se oddado v bol- j nioo, če se ne bi zdravili prostovoljno. č) Vojaški novinci. Pri naboru se moraj0 vsi trahomatozni popisati in vpisati v knjigo traho- i mašev, če se to še ni zgodilo, in treba jih je redi10 j zdraviti, če se ugotovi večje število zavezancev i* j istega kraja, bolnih za trahomom. se mora to takoj j javiti .[»o sreskem poglavarstvu pristojnemu ob-last vri. d) Vojake in orožnike, ki so zaradi . homa na dopustu, je treba imeti v evidenci in skr' i beti se mora za to, da se zdravijo. e) Če se n a s t a n ii j o vojaki v aasebnih poslopjih, morajo ©Minska predstojništva poiz,vedeti, ali je med. vojaki kaj tr:ullomašev, da se je mogoče pri nastanitvi ozirati na to; nasprotno pa so civilna ohlastva dolžna, označiti vojaškemu oblastvu hiše, ki so okužene s trahomom. f) Odpravljanje bolnikov na železnici Oni bolniki, ki trpe za infokcioznim trahomom. se smejo odpravljati po železnici samo v posebnih oddelkih, po predpisih železniške uprave. g) Razkuževanje. Za razkužitev stanovanj, pohištva in onih predmetov, ki so jih rabili trathoma-tozni bolniki zadošča zračenje ali umivanje z milom in vodo. perilo pa se mora prekuhati. II. Zdravljenje trahoma. Ker so brakomatozni bolniki zaradi nalezljivosti svoje bolezni stalen vir novih okužitev za svojo okolico, je treba gledati na to, da se dado zdraviti Če se bolniki ne bi zdravili prostovoljno, se morajo za čas, dokler je njih bolezen nalezljiva, zdraviti »prisilno. Uradi morajo s primernimi odredbami, vsi oni, ki imajo z ozirom na službeni in socialni položaj priliko, s svetom in poukom, osobito pa zdravniki z lepim in človeškim postopanjem ob zdravljenju prispevati k temu, da se doseže v borbi zoper trakom čim povoljneijjši uspeh. Zdravljenje se vrši ambnlatomo in v bolnicah. 1.) Ambnlatomo zdravljenje. Da je zdravljenje čim uspešnejše, je treba osnovati | si v sod, kjer je trahom endemičen, po potrebi enega ali več ambulatorijev, t. j. postaje za javno, brezplačno zdravljenje izvun bolnice. Na sedežu uradnih zdravnikov naj se ustanove stalni amhula-toriji; v onih krajih, kjer je veliko število trahoma-pa- se morajo ustanoviti ambulatoriji s posob-nmn zdravnikom in s sestrami. V vsak tak ambnlatori j morajo priti določenega dne in ob določeni uri po zdravnikovi odredbi vsi traho-mat.ozni bolniki iz kraja samega, kjer jo ambulatorij. in pa iz sosedn jih krajev, ki niso nad pet kilometrov oddaljeni. Dnevi za amibuiatomo zdravljenje »se mo- i rajo no možnosti izbrati tako, da izgubi prebivalstvo cim manj časa (nedelja, uradni dan). Bolnikov prihod se mora /.aznaimonovati v dnevniku, ki je sestavljen po obrazcu E. Trahomatozen bolnik se lahko zdravi tudi pri- '< vatno; toda zato mora .predložiti kot dokazilo uradu zdravniško izpričevalo onega zdravnika, ki ga | zdravi. Amibuiatomo se zdravijo vsi oni bolniki, ki so v takem stadiju, da jih mora iz kakršnegakoli razloga zdravnik vsaj enkrat na teden pregledati in osebno zdraviti. Onim bolnikom, ki so dovolj inteligentni im i skrbni, da so hoče,jo zdraviti sami, pa se lahko izreče potrebna zdravila im se jim dovoli zdravljenje ; doma. Zaradi kontrole pa se pozivljejo ti -bolniki ob-časn© v ambulatorij in njih prihod se zaznamenuje v dne vniku. Bolniki ki se zdravijo doma, se morajo opozoriti, da si morajo vselej pred uporabo zdravil in po njej "miti roke z milom. Siromašnim bolnikom naj se da ''ve.ntua! no v ta - namen brezplačno potrebno milo. Ambulatoriji ki so na sedežu uradnih zdravnikov. -se imenujejo »osrednji*, vsi drugi pa »zunanji*. V osrednjih ambulatorijili se mora pričeti z zdravljenjem takoj, ko se razglasi ta naredba, v zu-uanjik amibulpitorijih pa potem, ko odobri1 oblastvo Potne načrte zdravnikov. Zdravljenje v zunanjih ambnlatori jih se mora 'zrediti tako, da se izvršuje zdravljenje dnevno v dveh do treh afmbulatorijih; paziti pa je treba mi. to, da ne pride na enega zdravnika dnevno preveč bol-n'ko.v, ker bi zaradi tega trpelo pravilno izvrševanje zdravniške službe. Amibuiatomo zdravljenje se vrši v osrednjih am-^uilatorijih vse leto, v zunanjih pa po odredbi ob-ZfltVa' ^ hsredrijih ambulatorij ih se mora izvršiti krI?Vn'^i Preeled di zdravljenje vsak teden dva-’• v zunanjih pa vsak mesec vsaj dvakrat. Pid n poslu mora zdravnik vse bolnike pregledati, jih ;,!^^o zdraviti, poučiti ter jih preskrbeti z zdra-1 '■ di jili potrebuj bolnik do prihodnjega pregleda. Razen zdravnika- morata prisostvovati ambula-oiinmiu zdravljenju pridaljeiia sestra in občinski s z enec, ki m o r a voditi dnevnik in v vsem po-•nagati! zdravniku. me. ^ 80 zelo okuženi s trahomom, se na- ste^ 1J° JT P°^redi in na predlog sreskih poglavar-nak d'^ebni zdravniki. Tem zdravnikom se morajo azuti sedeži v krajili, kjer je veliko število tra- homatoznih bolnikov, ki so nad 20 km oddaljeni od sedeža uradnega zdravnika. Način zdravljenja je povsem prepuščen izprevid-uosti vsakega posameznega zdravnika. Za- zdravljenje trahoma se ustanovi poseben kurz za zdravnike. Ambulatorno zdravljenje nadzira sreski zdravnik (mestni fizik). 2.) Zdravljenje v bolnici. V bolnico se morajo oddati!: vsi bolniki z infek-cioznim in obilnim izcedkom, ki jih doma ni mogoče osamiti; oni, ki jim preti nevarnost, da oslepe, če se vztrajno ne zdravijo; oni, pri katerih se mora izvršiti operacija, ki je izvun bolnice neizvršna; naposled vsi oni, ki nimajo stalnega 'bivališča (Mrači, cigani itd.). Vdbče je treba paziti na to, da se oddaja,jo v bolnico samo taki bolniki, za katere je zdravljenje v bolnici neizogibno potrebno. Oddaja v bolnico pa se mora izvršiti tako, da smatra bolnik to za- dobroto, me pa za kazen, raizen če se odda zaradi renitence. Da se bolnikom olajša vstop v bolnico in da je zdravljen,je tem uspešnejše, se priporoča, i>ošiljati bolnike v tako bolnico, ki ima poseben oddelek za očesne bolezni. Trahonmtozni bolniki se morajo pošiljati v bolnico z nakazilom. Zdravljenje trahoma nadzira oblastni sanitetni referent, vrhovno nadzorstvo pa opravlja inšpektor ministrstva za narodno zdravje. A. Zap. št............ Srez.............. Občina............ Bolnikovo ime in njega priimek: Bivališče (mesto, ulica, hišna številka): Rojstno leto (bolnikovo): Število družinskih članov: Stopnja bolezni (trahoma): Način zdravljenja: Opazka: n 5 e KB 6 .12 £ a -o JU "So u h a. III. Stroški. Ambulatorno zdravljenje je za vsakogar brezplačno. Županstva morajo preskrMti primerne prostore, jih čistiti in kuriti. Nadalje morajo županstva dajati zdravniku, vodečemu ambulatoirij, na razpolago potrebni umivalnik in brisače. Vse druge stroške (zdravila, razkužila, potne stroške, bolniško-oskrbhe stroške, odškodnine) poravnava državna blagajna. IV. Kazenske odredbe. Trahomaše, ki izostanejo dvakrat brez opravičM od ambuiatornega zdravljenja, mora občinski uslužbenec, ki vodi dnevnik, pismeno javiti pristojnemu sreskemu poglavarstvu (mestnemu fkikatu). Ta jih mora takoj pozvati na odgovor, jih na primeren način posvariti ter jim korist ozdravitve raztolmačiti s pripombo, da bodo kaznovani, če izostanejo v prihodnje brez opravičbe od zdravljenja. Vsi prestopki tega pravilnika se kaznujejo po veljavnih predpisih. V. Končna odredba. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti*. Vse prejšnje naredbe, ki se tičejo trahoma, se s tem pravilnikom razveljavljajo. V Ljubi j a n i, dne 7. maja 1924.; št. 1357. Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičič s. r. -s 05 N 3 £ O C/2 *2 >o a > o KO O 5 .£, o -O o ci ct 3, 2 JU •3 e J o a. e bo g -o o > >■ a. o ‘S* > o riS js "c ja c N O "S s © ja a u m -o be e i> o. o a X O a -o o <0 a* ca u I© O u m S ••e! s, s c> XJ E — a> *Ro o3 oX5 Si £ ctj o; M-1 11 < If I 42 O fs ~e N 1 X *s. > g o-g •§! £ g S. 1 1 a « a =.a. O *■" O 33 .E D3l[u>t 3UAE|S B411A315 B?0>131 Razglasi prosvetnega oddelka za Slovenijo. Št. 6113. 3—3 Razpis stalnih učnih mest na meščanskih šolah. Na meščanskih šolah v ljuhljajiski in mariborski oblasti so ra/.pisana učna mesta v stalno namestitev. Prošnje se morajo vložiti riajkesneje do dne 10. junija 1924. Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 45. Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani, dne l.maja 1924. Šef oddelka: dr. Beuk s. r. Št. 6210. 3—3 Razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolah. Na osnovnih šolah v ljubljanski in mariborski oblasti so razpisane učiteljske službe v stalno namestitev. I*rošnje se morajo vložiti naijkesneje do dne 10. junija 1 92 4. Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 45. Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani, dne 6. maja 1924. Šef oddelka: dr. Beuk s. r. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Št 2767. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v območju ljubljanske in mariborske oblasti. (Od dne 4. do dne 10. maja 1924.) 1 Okraj Ostalih Na novo obolelih ! Ozdravljenih i 1 E D Ostalih v na- i daljnji oskrbi: l—.— .—i 1 M a 1 a r i a. ! Brežice 1 3 2 2 Kranj 1 • . 1 Krško 1 . 1 Ošpice (Morbilli). j Brežice 1 . . I | : Celje 2 . 2 , Murska Sobota . . 2 1 2 . 1 Ptuj 1 1 • j Radovljica .... 2 6 • 8 j Pertussis. Brežice 5 t . 5 ! I Ljubljana, mesto . 3 1 2 • 2 ! Radovljica .... 14 . 4 • HI i Trebušni tifus (Typhus a b d o m i n a 1 i s). 1 Brežice 2 . 2 Celje 3 3 6 Črnomelj 2 , 2 . Kamnik . 2 2 ! Konjice 2 2 1 Krško 1 , 1 Ljubljana, mesto . 1 , 1 Maribor 2 2 Maribor, mesto . . i . 1 Novo mesto . . . 2 . • 2 1 Št. 2768/24. £ | ! 5 g£ ‘ g £ >•£ Okraj I' gii ra Si i Z O 1 => 1 1 I M •= o E 1 = ~ 1 D ! S .c 2« ; 1 .. . O J. 1 O -c i Paratyphu 8. Prevalje 3 2 1 • i 1 ! I Slovenjgradec. . . 4 . • 1 4 | Parotitis e p i d e m i c a. 1 Radovljica .... 4 3 ■ 1 7 ’ Griža tDysenteria). Brežice 1 . 1 i Maribor, mesto . . 2 * 2 [ Škrlatinka (Scarlatina). Celje 13 9 5 17 j Celje, mesto . . . 4 5 2 7 Kamnik 5 . 1 4 1 Kranj 4 . . • i 4 ! Ljubljana, mesto . 3 • 3 ; Litija 1 1 Maribor 14 .5 5 I 13 Maribor, mesto , . 4 . 4 i Murska Sobota . . i 1 1 Novo mesto . . . 1 1 1 Ptuj 1 4 3 2 1 Ptuj, mesto. . . . 1 . ( 1 1 j Prevalje 1 1 : Slovenjgradec. . . 26 3 9 . [ 20 D a v i c a (J ) i p h t e r i a et croup). Brežice 1 . ' 1 ! Celje 1 . . ! 1 ; | Konjice 2 . i 2 1 Ljubljana, mesto . 2 1 i j Maribor 1 . I i ! i Ptuj, mesto. . . . 1 1 ■ i ■ 1 • ! V L j u b 1 ,j a n i, dne 17. maija 1924. Inšpektor ministrstva za narodno zdravje l dr. Katičić s. r. Izkaz o stanju bolnikov v bolnicah pod državno upravo v Sloveniji za čas od dne 7. aprila do dne 19. maja 1923. i 1 Datum Datum | Ime bolnice j 7./4. 14./4. 21./4. 28.'4. 5.15. 12./5. | 19./5. i 6./4. | 13./4. j 20./4. 27./4. 4./5. I 11./5. ] i 18./5.1 Splošna bolnica v Ljubljani i (z otroško bolnico) 407 518 511 518 523 i 531 1 509 | 562 480 387 462 462 315 ! - : 306 ! Bolnica za | ženske bolezni i v Ljubljani 76 78 70 63 72 70 ; 7i: 90 84 75 83 85 85 75 Zavod za umobolne v Ljubljani 236 239 243 240 237 241 240 239 234 234 240 242 237 | 238 Zavod za umobolne i na Studencu 301 309 313 312 320 319 325 J 328 333 345 352 343 339 . 329 | Splošna bolnica ! v Mariboru 248 267 280 292 289 264 259 296 285 260 283 308 305 i 197 | Javna bolnica ! v Celju 201 191 185 194 188 187 180 i 204 195 158 194 212 218 1 162 1 j Javna bolnica j v Brežicah 71 81 78 71 53 62 48 i 57 57 42 45 51 68 83 I Javna bolnica v Slovenjgradcu Javna bolnica v Murski Soboti 73 70 71 67 63 68 64 81 78 66 76 88 88 1 61 1 75 81 85 84 84 74 78 j 105 102 89 88 83 85 j 90 I j Javna bolnica v Ptuju 35 31 35 38 40 39 36 ! 46 39 34 44 48 49 46 ! Hiralnica v Ptuju 109 j 108 108 108 108 109 109 ; i23 124 126 124 125 127 126 j i Hiralnica j v Vojniku 161 160 160 1 159 — 162 162 173 171 177 165 166 164 165 Skupaj 1993 | 2133 2139 | 2146 1977 2126 2081 2304 2182 1993 2156 2213 2080 | 1878 za čas od dne 6. aprila do dne 18. maja 1924. V Ljubljani, dne 22. maja 1924. Za inšpektorja ministrstva za narodno zdravje: dr. Mayer s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. pravdnišfivu v Ljubljani, ter odreja, da je uničiti vse izvode te tiskovine. Pr VII 51/24—2. 770 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani je razsodilo na predlog državnega ipravdaiištva: Vsebina tiskovine «Vabilo na (volilni) shoda brez datuma, natisnjene v tiskarni M. Hrovatina, utemeljuje v Slaniku od besed: «N. I). S. .1. se l>od» do besed: »kmeta zemljo*, hudodelstvo po § 87. a srb. k. z. im členu 1., št. 1, zakona o zaščiti, javne varnosti in ntda v državi. Po členoh 13. in 138. ustave potrjuje sodišče irrepoved razširjanja in pro l dajanja navedene tiskovine, izvršeno po državnem Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani, dne 16. maja 1924. U 352/23—5. 748 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsolilo z dne 29. marca 1924;, da je 54 let stari Franic R o z m a n, p. d. Kreša, posestnik v lankah št. 3, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življensikih potrebščin im brezvestne spekulacije, storjenega s tem. da je prodajati od meseca maja tl o meseca oktobra 1923. v Mozirju mleko po 18 K Mter, torej zahteval kot prodajalec za živi jan- -ko potrebščino višjo ceno, nego je ona, ki zajain-1 E 1501/28—9. ^ čuje običajni in dovoljena t.rgoivnki čisti dobiček. 1 Dražbeni oklic. Zaradi tega je bil oteojen po Členu 8. zgoraj na-1 Na I>redllog Celjske posojilnice, d. d. v Celju, vedonega zakona na 3 dni za.iM>ra Ln na 200 dinarje v denarne kazni, ki se izipremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kaizen 4 dni zapora. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek H., dne 15. maja 1924. Sa 13/23—156. 768 Sklep. Sklep, s katerim se je v poravnalni zadum »Inter-oaeijonailne kopalKne in hotelske d. d. v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem na Bledu* odobrila poravnava, sklenjena meri dolžnico in nj«i-nami upniki, je postal pravnomočen. Zato se izreka po § 54. poravnalnega, reda to poravnalno postopanje za končano. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 17. maja 1924. S 6/24—2. 769 Konkurzni oklic. Razglasitev kionkurza o imovini Franca L o -b o r c a, brivca, in njegove žene Roze L o b o r -če ve — oboli v Ljubljani, Rimska cesta št. 21. Konkurzni komisar: dr. Erik Eberl, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: Franc Zajc, načelnik zadruge brivcev v Ljubljani. Prvo zborovanje upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 14(1 dne 31. maja 1 9 24. ob, enajstih Oglasitveni rok do dne'3 0. junija v’1- 42> seetoječe iz hiffice in vrtača. 1 9 24. Narok za ugotavljanje pri imenovanem so-1 Cenikui vrednost: 10.140 Din; najmanjši ponu dišču dne 12. julija 1 924. ob enajstih v sobi jllek: 5212 Din)- bo dne 2 7. j u n i j a 1 9 2 4. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražila nastopne jKulaviee nepremičnini, vpisanih v zemljiško knjigo za lipo, vi. št. 43: Označba nepremičnin: hiša št. 26, cenilna vrednost 5000 Din, hlev in gospodarsko poslopje^ cenilna vrednost 3000 Din, listnica, cenilna vrednost 125 Dim, svinjak, cenilna vresi most 500 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 500 Din, hiša št, 30, cenilna vrednost 500 Din, zemljišča, cenilna vrednost 45.075 Din 52 p — skupna cenilna vrednost 54.700 Din 52 p. Najmanjši ponudek znaša 42.000 Din. Vsa površina meri 30 ha 27 a 98 m2. K nepremičnini spadajo te-le pritekline: 2 vola, 2 kravi, 2 voza, 2 pluga, 2 brani, 4 motike, 4 kose, 2 krampa, četvere grablje, 2 telegi, 4 verige, 2 vrvi, 2 žagi, 2 sekiri in 4 sodi — v cenilni črednosti 14.408 Din. Pod najmanjšim ponurikom se ne 1k> prodajalo. Vadij znaša 6191 Din. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 10. aprila 1924. E 46/24—4. 766 j Dražbeni oklic. Dne 3. junija 1 92 4. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremič-j nime: ziimljdška knjiga katastralm« občine Duke, i I. razred H. razred ITI. razred dinarjev 1 do 10 km . . . 14— 10-50 7— 11 * 20 * . . . 28— 21 — 14— 21 » 30 * . . . 42— 31-50 21 — 31 » 40 * . . . 56— 42— 28— 41 » 50 » . . . 70— 52-50 35— št, 140. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek UL, dne 20. maja 1924. C 61/24—1 Oklic. Dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem, je vložil > zoper Jožefa Praha, posestnika, v Jarčjem vrhu | pri Bučki, sedaj nekje v Ameriki, po kuratorju ad •'H'tiun tožbo zaradi 735-45 Din. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 7. j n n i.j a 1 9 2 4. ob osmih pri tem sodišču v sobi št, 2. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti j pril sodišču najpozneje pri dnaabenem naroku pred j začetkom dralžlbe. sicer bi se ne mogle več uveljav-j Ijati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je i ravnal v dobri veri. 734 | Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je ! nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju, dne 26. aprila 1924. 717 E 51/24- -5. Dražbeni oklic. Dne 3. junija 1 92 4. ob devetih bo pri pod-Ker"je bivališče Jožefa. Praha neznaaio, sc mn pisavnem .sodišču v sobi št. 3 dražba ene sedminke Postavlja za skrbnika Jakob Artač, redar v p. v 1 nepremičnin: zemljiška knjiga Gabemik. vi. št, 19. Krškem. KI h' -ril* Cenilna vrednost: 34.668 Din 14-25 p; najmanjši ponudek: 35.700 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenetn naroku pred za-700 | četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, Id je ravnal v dobri veri. Okrajno sodišče v Krškem, oddelek II. dno 5. maja 1924. C 106/24. Oklic. •Milan in Matilda, Križanec, posestnika na, Ščlav-niei, ki ju zastopa dr. A. Sallberger, odvetnik pri ^v- Lenamtu, sta vložila zoper Alojzija Haas a, bivšega posestnika v Žepovcih, tožbo zaradi izbrisa zastavne firaviee zaradi 2056-45 K. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 16. junija 1 924. "K devetih pri tem sodišču v sobi št. 10. Ker je bivališče Alojzija Haasa neznano, se mu Postavil(ja za skrbnika Josip Štukelj, uradnik okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek II., dne 14. maja 1924. A VII 277/23. 741 3—1 ^klic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. dne ^ m e r ® i č, posestnica v Modribniku, je narJk’ 1923. umrla, ne da bi biilla zaipustila SLr1?^ volja-. Za a/1' 'l' znano, ali je kaj dedičev. belCt rKnika zapuščine se postavlja Janko De-l^sestnjik v Medribniku. e n o Iv0**. zahtevati zapuščino zase. mora to v zat,- ^ od da.nes ilidie javiti sodišču Ln izka- 'ledinsko pravico. kor ^et(,|ku tega, roka se izroči aapuščLua. koli-to^^bteve izkazane, dedičem, kolikor se pa to K|uo, se zaseže v prid državi. Okrajno sodišče v Ptuj«, oddelek VIL, dne 24. aprila 1924. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek IL, dne 10. aprila, 1924. Št. 435/24. 762 3—1 Razpis. Podpisana notarska zbornica razpisuje notarsko mesto v Celju ali pa drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo }k> premestitvi. Prošnje naj se vlože pri podpisani zbornici naj-kcso.eje do dne , 8. junija 1924. Notarska zboniicJ v Ljubljani, dne 16. maja 1924. Predsednik: Hudovernik s.r. Tarifna obvestila.* Potniška tarifa, del II., zvezek L, z dne 1. septembra 1923. V potniški tarifi, delu IT., zvezku 1., z dne 1. septembra 1923. je treba na strana- 20. v tabeli voznih cen iz-premeniti cene za brzi vlak za razdaljo 1 do 50 km tako-le: * Razglašaniif v »Službenih NovimaJi kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 108. izdanih dne 14ega maja 1924. (Priil-og XXIV. — 1924.) Ta izpromimba velja izza dne 1. junija 1924. Iz pisarne generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 17. aprila 1924.. G D br. 11.738/24. * Potniška tarifa, del II., zvezek 1., z dne 15. septembra 1923. Železniške vozovnice za o d h o d in povratek. Z veljavnostjo izza dne 1. maja 1924. se -Ipisiluj uje odsek 1. (prevoz potnikov) z novo odredim tako-le: J. Železniške vozovnice za odhod in .povratek. Za izvostne relacije z močnejšim -potniškim -prometom -sc izdajajo, za razdalje največ do 200 km, vozovnice za odhod Ln povratek po dvojni normalni vozni ceni dotično relacije. To vozovnico veljajo: za- razdalje do 100 km ... 2 dni, za razdalje do 200 km ... 4 dni. Iz pisarne generalne direkcije državnih železnic y Beogradu, dno 13. aiprila 1924.; G D br. 11.518. * Tarifa za prevoz potnikov itd., del L, prometna uredba z dne 1. julija 1920. Kazen za zlorabo zračne zavore. Naslov in vsebina § 23. -so dopolnjujeta tako-le: § 23. Poškodba voz ali opremnih predmetov: zloraba zračne zavore. ža prvim odstavkom je treba vpisati: »Potnik, ki uiporabi brez nujne potrebe zračno zavoro (zasilno zavoro), mora takoj plačati 500 (pet sto) dinarjev v korist, železnice, ne glede na posledice po občem kazenskem zakonu ali posebnih policijskih uredibah.* Tretji odstavek se mora glasiti: «0 plačilu odškodnine kakor tudi kazni 500 dinarjev se izdaja potrdilo.* Iz pisarne generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 18. marcal 1924.; št. 6948/24. Št. 3577. 740 3—3 Razglas o prevzemu adaptacijskih del pri gradnji higienskega zavoda v Ljubljani. . Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnean računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih iz-prememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novinah* z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., ofertno licitacijo s skrajšanim tokom za prevzem adaptacijskih del pri gradnji, higienskega zavoda v Ljubljani. Ponudbe se lahko glase za vsa dela ali pa za posamezne vrste del, in sicer: 1. ) težaška in zidarska dela v prora- čunjenem znesku . . . . . . 345.000 Din 2. ) tesarska dela v proračunjenem znesku........................... 82.000 » 3. ) kleparska dela v proračunjenem _ - znesku............................ 9.000 » 4. ) krovska dela v proračunjenem znesku........................... 19.000 » 5. ) kovaška, dela v proračunjenem znesku........................... 42.000 » 6. ) mizarska dola v proračunjenem znesku .......................... 58.000 » 7. ) steklarska dela v proračunjenem znesku........................... 23.000 » 8. ) teracerska Ln kame našeška dela v proračunjenem znesku............. 34.000 » 9. ) vpeljava vodovoda v proračunjenem znesku........................... 102.000 » 10. ) slikarska dela v proračunjenem znesku............................ 7.000 » 11. ) pleskarska dela v proračunjenem znesku........................... 51.000 » 12. ) parketarska dela v proračunjenem znesku............................ 1.000 » Skupaj . . . 773.000 Din. Podatke, pojasnila in ofesrtne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odseku IV. gradbene direkcije v Ljubljani (soba št. 4, II. nadstropje). Ponudbe, opremljene s kolkom za 20 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 2. junija 1 924. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem adaptacijskih del pri gradnji higienskega zavoda v Ljubljani ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku dražbene komisije med 9. in 10. uro. Licitacija se bo vršila ob 10. uri v sobi št. 2 odseka IV. podpisane direkcije. Poznejše ponudbe se ne bodo vpošteivale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbne pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (odnosno 20 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija' se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva fimanc v Ljubljani najkesneje do dne 1. junija ob dvanajstih, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirji)) ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka. «B.». O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico, ki jo mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Obenem s ponudbo, toda posebe, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnoga urada, opremljeno s kolkom za 5 Din, da so plačani vsi davki, istotako kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del in potrdilo ministrstva. za gradbe, da se sme udeleževati ofertnih licitacij. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, od-ilati dela. brez ozira na višino ponujene vsote; v vednost pa naj služi, da skupna vsota naj cenejših ponudb ne sme presezati proračun jene. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po dražbi. Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 14. maja 1924. Inž. Hanuš s. r. Razne objave. 764 Vabilo na III. redni občni zbor, ki ga bo imela d. d. «Salus» v Ljubljani, v četrtek dne 5. junija 19 24. ob petnajstih .v prostorih Jadranske banke, podružnice v Ljubljani. Dnevni red: 1. ) iPoročilo upravnega sveta.. 2. ) Predložitev letnega zaključka in bilance za leto 1923. 3. ) Poročilo iiadzorniištva. 4. ) Ra|zdelfiibe|v čistega dobička za leto 1923. in podelitev absolutorija upravnemu svetu. 5. ) Volitev trdi upravnih svetnikov in enega naidzoimikau 6. ) Eveuituailia (predlogii im nasveti). * * * Opazka. Občni »bor je sklepčen po § 19. družbenih pravil, če je zastopana po prvem njegoveon sklicu na injem vsaj četrtina delniške glavnice. Posest 10 delnic upravičuje do enega glasu. Delnice je treba položiti vsaj do dne 1. junija 1924. pri podružnici Jadranske banke v Ljubljani. Kdor se ne more udeležiti' zbora osebno; naj pošlje vsaj svojega zastopnika. V Ljubljani, dne 21. maja 1924. Upravni svet d. d. «Salus» v Ljubljani. Vabilo na IV. redni občni zbor delničarjev Kemične tovarne v Šoštanju, d. d., Št. 827. Razpis službe. Pri .državni kmetijski šoli na Grmu je oddati mesto e k o n o m a - r a č u n o v o d j e po členu 18., točki' 4.), zakona o nižjih šolah za poljedelstvo' z dne 30. januarja 1922. (Ur. 1. št. 208 iz leta 1922.). Pogoji za sprejem v službo so: najmanj absolvis rana nižja poljedelska šola z dvoletno kmetijsko pnikso’ na državnih posestvih in zmožnost, voditi računske in druge knjige, odnosno izpit iz državnega računovodstva. Računovodja je uradnik, ki dobiva plačo in položaj po. svoji 'izobrazbi v zmislu zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. Poleg plače mu pripada po zakonu o nižjih šolah za poljedelstvo in pravilniku k njemu še prosto stanovanje; kurjava in svečava, nadalje tolik popust v ceni Šolskih proizvodov, koMkmšnega predpiše minister za poljedelstvo in vode (sedaj 50 % tržne otme). Svojeročno spisane prošnje, opremljene s prilogami in kolkovane po zakonu o taksah im pristojbinah, naj se vlože do dne 3 0. junija 1 924. pri podpisanem ravnateljstvu, ki daje tudi natančnejša pojasnila. Ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu v Novem mestu, dne 21. maja 1924. Ravnatelj: B. Skalicky s. r. ki bo dne 1 2. j unija 1 924. ob enajstih v palači Ljubljanske kreditne, banke v Ljubljani, 1. nadstropje, z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v zadnjem poslovnem letu. 2. ) Predložitev in odobritev računskih zaključkov in bilance minulega poslovnega leta, 3. ) Poročilo nadzorstvenega sveta, 4. ) Dopolnilna volitev članov upravnega sveta in j 732 3- 3 volitev članov nadzomištva, 5. ) Slučajnosti. ”55 nem v sklioevainem razglasu. Upravni svet mu izda pred občnim zborom legitimacijo, ki se glasi na njegovo ime in navaja število po njem zatoženih delnic in nanj odpadajočih glasov. Po končani zal ožit vi ima vsak glasujoči delničar pravico, vpogleda ti listo zal oži tel je v. De.lmča.rji, ki žele imeti na občnem zboru glasovalno pravico, naj založe delnice pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. V Šoštanju, dne 22. maja 1924. Upravni svet. 747 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela Tovarna kemičnih izdelkov, d. d. v Hrastniku, dne 17. junija 1 9 2 4. ob petnajstih v Ljubljani v pisarni odvetnika dr,ja. Milana Koruna. Knafljeve ulica št. 4. Dnevni red: L) Poročilo ravnateljstva za leto 1923. 2. ) Poročilo računskih preglednikov za leto 1923. 3. ) Odobritev bilance in računskega zaključka za leto 1923. 4. ) Razpolaganje z dobičkom za leto 1923. 5. ) Volitev enega člana v upravni svet, 6. ) Volitev računskih preglednikov za leto 1923. 7. ) Samostojni predlogi. 8. ) Slučajnosti. V Ljubljani,