Leto !!!., štev. 86 V Ljubljani, torek dne II. aprila 1922 Posamezna štev. /5 08? - 3 K Izhaja eb 4 zjutraj. Stane ecloletno , . M9 K mesečno ..•».«• B , za inozemstvo . . 100 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . * K Bali oglasi do 30 mm Stolpca (53 mm) . i • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: USdoiičova cesta št. 16/1 Telefon it 72 Upravništvo: !*»»eraova ali ca tči. Telefon it 86. Račun kr. poit ček. urada štev. 1LB4&. Ljubljana, 10. aprila. Danes ponoči ob 22-15 je umrl urednik «Jutra» Vitomir Fedor Jelene. Naš list in vso slovensko in jugoslovansko novinarstvo je zadela bridka in težka izguba. Nocoj je umrl naš ljubi tovariš in prijatelj, še mnogo-obetajoči novinar Vitomir Fedor Jelene, urednik in odgovorni urednik < Jutra*. Umrl je sredi svojega delovanja, v najboljši moški doti, sredi dela, kateremu se je posvetil iz nagnenja in prepričanja, kot idealist, kot pravi kulturni delavec, scjalec misli resnico, svobode, jugosl ovanstva in demokracija. Umrl je. kakor umirajo vojščaki. Že ranjen, ni zapustil svojega zakopa, •roirajoč je še gledal v svojo zastavo. Življenje pokojnikovo je bilo dokaj izven formata vsakdanjega meščanskega življenja pred vojno. V. F. Jelene je bil rojen 24. decembra 1885 v Šenčnrju pri Kranju, kot sin tamošnjo-ga učitelja, sedanjega ravnatelja Luke Jelenca, sivolasega organizatorja nagega učiteljstva. Že od doma je bil pokojnik napojen z idejo svobode, demokracije in narodnosti. V studijski dobi se je njegova smer izkristalizirala v -meri našega nacionalizma, ki je bil baš takrat v polnem razmahu. Po gimnazijskih študijah v Kranju, Ljubljani in na Sušaku, je odšel na Dunaj, že takrat je tudi kazal živahno zanimanje za politične dogodke, se poeku-z doneski in ostrimi kritikami, ki jih je naše. časopisje rado sprejemalo. Zelo priljubljene so bile tudi njegove gledališke kritike, ki so kazale dobro poznanje naših gledaliških potreb in razmer. Ti članki so izhajali leta 1910. v takratnem »Dnevu*, ki je po neustrašenem radikalnem nacionalizmu pomenil nov pojav javnoga življenja in odločno besedo, ki si jo drugi uiso upali povedati. Še študent, je Vitomir F. Jelene bil aktiven in kmalu glavni Slan «Dn3va». Ostro in spretno pero, živahen debater, vedno agileai. često duhovit, nikdar dolgočasen. Z uspehom se poskuša v lepi literaturi. Leta 1911. igra ljubljanska drama že tudi njegovega dramskega prvenca, »Erazma Predjamskega*. Mnogo zanimivih feljtonov je izšlo izpod njegovega peresa. Tudi tu je najbolj čisto donela narodna struna njegove idealne duše. Politični dogodki in nagli duševni razvoj takratne naše generacije je tacaš docela stvoril Jelenčevo politično smer. Leta 1913. odide plamteči mladi svobodnjak in rodoljub iz gnile črno-žolte šusteršičeve dežele v mali, da-leki. nacijonalno žareči in plamteči, zvesti Beograd, kjer ga izprva nastavijo v presbiroju, pozneje pa pri okrožni upravi v Pirotu in Tetovu. Tu ga je dohitela svetovna vojna. Pohitel je seveda takoj pod orožje, udeležil so več bitk, in prestal tudi oni epični in tragični pohod skozi Albanijo. Bojeval se je z Albanci in maroderji, z Avstrijci in Nemci, gladoval, prezebal, vlačil se z drugimi nesrečniki vred po ledu in snegu in je preživel tudi to najhujšo epizodo svetovne vojne. Iz proklete dežele umiranja je prišel živ. Ne pa zdrav. Kal bolezni ga je spremljala in spominjala dobe, ko je rajnki trpel v zavesti, da je naš Remont, naša Srbija poražena in pogažena in da je prišel čas, ko obešajo na k. u. k. Militargouvernementu Srbe na vrne. Obupal pa ni, ker je jugoslovanska uada v zmago bila nepremagljiva. Prišel je na otok Krf, se tam popravil in bil odposlan v Italijo. Ljubez-lijivi zavezniki ?o ga kot bivšega avstrijskega državljana zaprli in kot v jetnika odvedli v tabor Asinaro, ki je vsem svojim nekdanjim stanovalcem v strašnem spominu. Tu je dobil še malarijo. Izpuščen je bil šele na več intervencij srbskega poslanika v Rimu, t3r cdšel nato na oddih v Ženevo, kjer se je koj udeleževal propagandnega dela naše emigracije. Potem je odpotoval čez Bari v Solun in bil koman-diran v uredništvo tam izhajajočih .-Srpskih novin*. Ko so se mu pa vrtale moči, je zopet odšel na fronto, na ono slavno solunsko fronto, kjer je tudi on med zmagovalci sledil bežečim Avstrijcem na onem zanosnem pohodu v novoosvobojeno domovino jugoslovansko. Bil je tudi med prvimi solunskimi dobrovoljci, ki so prispeli v Ljubljano. Za bojna junaštva v raznih pohodih, spopadih in bitkah je prejel veliko zlato Miloš Obiličevo kolajno za hrabrost pred sovražnikom, dalie francoski in češki vojni križec in albansko spominsko kolaino. Beograd, 10. aprila. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je poročal predsednik Pašič, ki je že okreval od svoje bolehnosti in je po več dneh domače nege danes zopet predsedoval ministrskemu svetu, o poročilu zunanjega ministra Ninčiča o pogajanjih s predstavniki italijanske vlade v Ra-palln. Italija je zopet zahtevala «ure-ditev» barošksga vprašanja. Ta predlog je Ninčič odklonil in izjavil, da Je pooblaščen razpravljati samo o tem, kako se naj Izvrši ono. kar je že utrjeno. Pri razpravi o tem poročilu je bilo sklenjeno, da se ne dopusti nobena korektura niti kompenzacija glede ]ugoslavifa ne razpravlja o Barošu POROČILO MINISTRA NINČIČA MINISTRSKEMU SVETU na izvršitev obveznega rapallskega dogovora. Parte, 9. aprila. (Izv.) »Matin* poroča. da sta se Schanzer in Ninčič sporazumela zaradi Zadra. vprašanje Reke pa da še ni zrelo in da bo rešeno kasneje. Reška jugoslovanska stranka za takojšnjo izvedbo rapallske pogodbeč Zagreb, 10. aprila. (Izv.) Predsedstvo reške jugoslovanske stranke je poslalo dr. Ninčiču v Genovo brzojavko, v kateri zahteva takojšnjo izvedbo rapallske pogodbe brez vsakega kompromisa in odškodnine za oškodovane Jugoslovane na Reki. Burna otvoritev genovske konference ČIČERIN ZA RAZOROŽITEV. — RAZBURJENJE LLOYD GEORGE MIRI. PRI FRANCOZIH. Slovenija dobi upravno sodišče v Celju IZ SEJE ZAKONODAJNEGA ODBORA. — IZVOLITEV NOVIH PODODBOROV. Beograd, 10. aprila (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora le predsednik Vujičič naznanil, da je pododbor vrnil ČL 48. in 50. zakona o državnem svetu s pripombo, da se ustanovi šest upravnih sodišč in sicer: v Beogradu za severno Srbijo, v Zagrebu za Hrvatsko, Slavonijo in Medjimurje, v Sarajevu za Bosno in Hercegovino, v Celju za Slovenijo ln Prekmurje, v Skoplju za južno Srbijo in Črno goro In v Novem Sadu za Vojvodino. Pododbor je dalje predlagal, da naj se po razpustu upravnega finančnega sodišča v Zagrebu stavi vse osobje tega sodišča na razpolago. PosL Wilder je nato izjavil, da vstra-ja pri svoji zahtevi, naj se osobje zagrebškega upravnega sodišča takoj po razpustu prevzame v državni svet, ki bo pridobil s tem štiri izborne strokovnjake. Minister za izenačenje zakonov Trif-kovič ie izjavil, da tre 'c predlog simpatičen in da bo storil vse. da bo Imenovano osobje sprejeto v državni svet Pred glasovanjem je posl. Lazid Izjavil, da je na zadnji seji zemljoradnlk Jo-ca Jovanovič v načelni razpravi glaso- val za zakon, on bo pa glasoval danes proti, kar je izzvalo splošen krohot Zakon o državnem svetu ln upravnih sodiščih je bil sprejet s 16 proti 6 glasom in je bil določen za poročevalca v skupščini posl. Vujičič. Sprejet je bil tudi zakonski načrt o razširjenju zakona o srezih ta okrugih za Črno goro in sicer z 18 proti 3 glasom. Proti so glasovali: radikal Rajče-vič in demokrata Čubrovlč in Sečerov. Za poročevalca je bil izvoljen posl. Ma-govčevič. Nato sta še poslanec Sečerov in Jovanovič pozvala predsednika, naj poskrbi, da pride zakon o centralni upravi čimprej na dnevni red skupščine. Prihodnja seja se sklice pismenim potom. Po seji so se konstituirali pododbori in je bil v pododboru za izdelavo volilnega zakona izvoljen za predsednika Ljuba Jovanovič. za podpredsednika Kosta Timotijevič, za tajnika Ninko Perič, v pododbor za glavno kontrolo Marko Giu-ričič, Rndo Agatonovič in Janko Rajar, v pododbor za drž.____ računovodstvo Rajčevid, Lazič m Sečerov. Seja finančnega odbora DOKLADE ZA ŽELEZNIČARJE. — IZREDNE DOKLADE ZA SODNIKE. VPRAŠANJE OKROŽNIH SODIŠČ V DALMACIJI. Beograd, 10. aprila. (Izv.) Danes popoldne je imel finančni odbor svojo sejo, na kateri je najprej prometni minister zahteval, da se ugotovi tolmačenje v na-redbi prometnega ministrstva, kolikor se tiče tehničnega osobja. V to osobje se prišteva tehnično osobje po kvalifikaciji, ki ima strokovne šole ali je položilo strokovne izpite ali p3 je dovršilo tri leta strokovne šole. Na ta način nepreizkušeno osobje ne pride v poštev pri dokladah, priznanih gori navedenim nameščencem. Zanje pride v poštev povišana dravinjska doklada, kakor jih dobe ostali državni nastavljen« po tozadevnem zakonu. Načelnik postaje pri železnici dobi 25 odst višjo draginjsko doklado, kakor ostali državni uradniki istega čina. Izplačevanje draginjske doklade po novi ureditvi naj se takoj uvede. Finančni odbor ie sprejel to stališče ministra saobr-čaja. Minister pravde Laza Markovič je re-feriral na to o želji sodnikov, da se jim vrnejo odvzete izredne doklade, ki so jih dobivali poleg draginjskih doklad. Finančni odbor je bil soglasno mnenja, da je ta želja sodnikov povsem upravičena in da se jej mora najhitreje ugoditi Ker pa tozadevno v zmislu odborovega poslovnika še ni stavljen noben konkretni predlog, je bilo sklenjeno, da se defini-tivno to vprašanje odloči na prihodnji seji finančnega odbora, na katerem bo tozadevni formulirani predlog stavil minister Markovio. Finančni odbor je potem še razpravljal o znižanja števila okrožnih sodišč v Dalmaciji. Razprava se bo tudi o tem predmetu nadaljevala na prihodnji seji Ministrski svet Vpoklic rezervnih sanitetnih oficirjev. — Nova IKAjminziieva akcija? Beograd, 10. aprila. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bilo na predlog vojnega ministra generala Vasiča sklenjeno, da se vpokličejo vsi rezervni sanitetni oficirji za en mesec v službo- Geuova, 10- aprila. (Izv.) Danes popoldne ob treh ie bila slovesno otvorjena konferenca sa gospodarsko obnovo sveta. Čeprav je pred pričetkom otvoritvene seje močno deževalo, se je pred palačo San Giorgijo zbrala velikanska množica genovskega prebivalstva, ki Je hotela prisostvovali prihodu delegatov. Pri tej priliki se je zopet videla priljubljenost Lloyd Georga, ki si jo je pridobil v Italiji. 2e dolgo pred tretjo uro so skoraj vsi delegati prišli v palačo. Ker Je dvorana, v kateri se je vršila otvoritvena seia, precej majhna, več poročevalcev ni moglo dobiti prostora v njei. Palača pa je zvezana z direktno žico s poslopjem, kjer se nahajajo novinarji. Senator Artom ie čital vsake četrt ure poročila o poteku seje in govore telefonično v novinarsko dvorano. Na ta način je nastala nekaka paralelna konferenca. Svečana otvoritvena konferenca je potekla veličastveno. Po formalnem pozdravnem govoru je predlagal LIoyd George, naj se De Facta Izvoli za predsednika. Predlog, ki ga je podpiral Barthou, ic bil z odobravanjem sprejet Nato je imel De Facta otvoritveni govor, v katerem je izvajal med drugim: »Več let je že preteklo, odkar se je sklenil mir, toda Evropa ni prišla niti za korak bližje normalnim gospodarskim odnošajem. Več kakor 300 milijonov ljudi se ne more preživeti, ker kljub visoki produkciji ni transportnih sredstev, mednarodna trgovina boleha, ker ni mednarodnega zaupanja, &ez katerega ves kapital r.e vstvarl predvojnega blagostanja. Treba j: terei konference, ki bo popravila stroj evropskega gospodarstva. Bratstvo in sprava morata dajati tej konferenci pečat. Tu nismo več prijatelji In sovražniki, ne več premaganci In zmagovalci, ampak samo ljudje, ki hočejo vsi skupaj posvetiti svoje moči sodelovanju v svrho dosege skupnega ideala — obnove Evrope.* Po De Facti je govoril Lloyd George, ki je žd zlasti burno odobravanje, ko je izrekel stavek: »Mesto Genova, odkoder je svoj čas odplul Kolumb, da odkrije Ameriko, more sedaj izvršiti veliko na- logo, da odkrije sedaj Ameriki Evropo.* Kot naslednji govornik je dobil besedo francoski minister Barthou, nato Japonec Ishi in končno Belgijec Thcunis. Med splošno pozornostjo je naznanil predsednik, da je dobil besedo nemški kancler dr. Wirth, ki je imel svoj govor v nemškem jeziku. Njegov govor je bil preveden v francoščino in angieščino. Po dr. Wirthu je govoril ruski delegtt čičerin, čigar nastop je tvoril senzacijo dneva in ki je v svojem precej dolgem govoru izrazil upanje, da je genovska konferenca prva izmed več obnovnih konferenc, na katerih se bodo pametn« uredili gospodarski odnošaji evropskih narodov v znamenju miru in sprave, h katerima pa vodi samo resnična razorožitev vseh evropskih armad. To vpraša-nje je po njegovem mnenju predpogoj za uspeh obnovne konference. Ko je čičerin končal, ga je Barthou opozoril na to, da je bila sklicana ta konferenca na podlagi canneških sklepov. Zato je zmotno mnenje čičerina. da naj razpravlja konferenca o razorožitvi, ker se o tem v Cannesu ni govorilo. Nato je zopet čičerin pevzel besedo in dokazoval, da so canneSki 6klepi dvoumni. O razorožitvi je govoril zato, ker je Briand svoječase v Wash:cgtonu is-javil, da Francija ne bo preje razorožila, dokler drži Rusija milijonske armade. Zato, pravi, je sprožil to vprašanje, da bi že enkrat priflo do razorožitve Evrope in tudi Francije. Lloj-d George je skušal pomirljivo vplival na razgrete duhove ter zravnati položaj. Predlagal je, naj se zaenkrat skinejo z dnevnega reda vsa vprašanja. ki bi utegnila napraviti spore in naj sc razpravlja v pri vrsti o gospodarskih problemih. Če se pozneje udeleži konference tudi Amerika, bo s tem dana eventualna možnost da se razpravlja tudi o drugem. Prosil je čičerina, naj ne razbije konference s tem, da ji vsiluje v obravnavo že v začetku nove probleme. V istem zmislu je govoril tudi predsednik De Facta, ki ni dal besede več niti Čice-rinu niti Barthou ju b zaključil sejo preden je mogla izbruhniti nova ostrost Ilalija profi Mali anlanti RAZDELITEV DELA NA GENOVSKI KONFERENCL — NASPROTJE MED ZAVEZNIKI. vanje, ker vlada veliko pomanjkanje aktivnih sanitetnih of.ciijev. Minister notranjih zadev je referiral na to o vesteh, da pripravlja D'Annunzio ▼ zvezi z nekim Črnogorcem Jabučaninom proti našemu ozemlju napade in o potrebnih korakih, ki so bili storjeni za osi-guranje naše meje proti morebitnim če-taškim poskusom s te strani Ob ustanovitvi »Jutra* je vstopil Vitomir F. Jelene v naše uredništvo ter je sodeloval na političnem delu in pri referatu za gledališče, imel je referat iz jugoslovanskega novinstva in odgovorno uredništvo. Sodeloval je z vnemo in prepričanjem kot zvest pristaš vodilne svoje ideje, ki si jo jc pridobil kot mladenič in ki je ni več menjal. Vkljub napornemu svojemu opravilu se je pa tudi še posvečal svoji priljubljeni dramatiki. Lansko leto so v Mariboru dali tri njegove enode-janke, posvečene trpljenju in smrti Srbije in vstajenju Jugoslavije. V kratkem pa izide v založbi »Učiteljske tiskarne* njegov pcsthumus. opis doživljajev <1914.-1918.* Avtorju rj bilo več dano, da. vidi svoje najnovejše dplo. ki je obenem najbolj zrelo. Med novinarji je užival velik ogled. Bil je član centralne uprave Jugoslovanskega novinarskega udruženja in podpredsednik ljubljanske sekcije te naše velike žurnalistične organizacije. V organizaciji dobrovoljcev je z vnemo vršil tajniške posle. Padel je vojak. Ob njegovem grobu plaka vdova, stariši, bratje, prijatelji, tovarišu Slovensko novinarstvo je izgubilo odličnega mladega dana, moža sedanjosti in bodočnosti. I Jel je vojak. Njegova zastava pa plapola nepremagljiva. Čuvala bo nad njegovim spominom. • • POGREB TOVARIŠA V. F. JELENCA J se bo vršil v sredo 2 vojaškimi častmi. Ura se naknadno objavi Genova, 10. aprila. (Izv.) Na seji v torek se bodo osnovale komisije, ki bodo izvršile glavno delo konference. Nameravano je 7 ali bolje rečeno 8 komisij. Komisije so: 1.) Komisija, obstoječa iz 32 članov, za izvršitev v canneski resoluciji od 15. januarja določenih načelnih smernic. 2.) Komisija za finančna vprašanja. 8.) Komisija za gospodarska vprašanja. 4.) Kotnisija za prometna vprašanja. 5.) Komisija za pravna vprašanja. 6.) Komisija za redukcijo sklepnih protokolov. 7.) Komisija za verifikacijo mandatov. Razen tega bi se osnovala se ena komisija za proučevanje vprašanj, ki ne spadajo v kompetenco teh sedmih komisij. Nemčija bo zastopana v vseh komisijah. Manjše države se bodo razdelile na skupine. Rusija bo imela svojega zastopnika le v prvi komisiji in v podkomisiji Pred temi sklepi, ki so se storili na plenarni seji zaveznikov v nedeljo, so se že vršile ljute debate. Francoski delegat Barthou je večkrat zapustil sejo, da stopi v telefonsko zvezo s Poincarčjem. Barthou je zahteval, naj De Facta omeni že v otvoritvenem govoru, da bo vsaka razprava o reparacijskem vprašanju tudi po ovinkih, n. pr. v zvezi z razpravo o valutnem problemu izključena. De Facta in Lloyd George sta se temu pre-tivila ter je tudi njuno stališče zmagalo. Živahne debate je povzročila tndi raz prava o ruskem problemu. Pokazala se je isto grupiranje: Francija proti Angliji in Italiji Pri francoskih delegatih sc je pokazala bojazen, da bi se v komisiji, v kateri se bo razpravljalo to vprašanje, nudila možnost 6prožiti take probleme, ki so bili dosedaj od razprave izključeni. Predlagali so, naj se pri tej komisiji osnuje podkomisija, v kateri bi bile zastopane le države, čijih zastopniki tvorijo vthovni svet. Italija in Anglija sta pa-rirali ta predlog s tem, da sta sicer priznali potrebo t« podkomisije, da sta pa izjavili, da bi z osnovanjem te podkomisije postala glavna komisija nepotrebna, ako ne bi Nemčija in Rusija bile zastopani v podkomisiji Francozi so nadalje zahtevali, naj b« v njej zastopana tudi Mala antanta. O tem se končnoveljavno še ni ničesar sklenilo. Sklenilo se je le, da se bodo pritegnile v komisijo še 4 druge države, ki se bodo določile na plenarni seji. Anglija in Italija sta torej tudi ob tej prilik! preprečili, da bi se Mala antanta priznala kot enotna skopina. Čičerin o razmerfu med Rusijo in Jugoslavijo Beograd, 10. aprila. (Izv.) Poročevalec »Politike* A. Milosavljevič je imel v Genovi razgovor z vodjo ruske delegacije čičerinom. Na vprašanje, ali pričakuje od konference kak uspeh, je čičerin odgovoril: »Upam, da pride do sporazuma med narodi Mi želimo mir in smo s tem namenom prišli tudi v Genovo. Potrebno pa je, da pride hitro do sporazuma.* Na vprašanje, ali namerava sovjetska vlada nadaljevati svojo dosedanjo politiko proti Jugoslaviji, je čičerin pripomnil: »Dokler nismo imeli v Rusiji enotne fronte in smo se morali boriti proti več i sovražnikom. razvijali agitadio tn- di po drugih državah, da smo tako olajšali položaj v domovini Sedaj nas nikdo več oe napada in zato tndi mi nimamo nobenega povoda, da bi se vmešavali v notranje razmera dragih držav. Vsaka država naj dela kar hoče. Mi smo že hoteli obnoviti odnošaje z Jugoslavijo, a je beograjska vlada odbila našo prošnjo, češ da M noče pogajati s sedanjim režimom v Rusiji Sovjetska vlada bo srečna, ako more stopiti zopet v stike z Jugoslavijo, H nima nobenega povoda sa to, da trpi caristično propagando prati Rusiji v evoH državi*. Maribor, 9. aprila. V veliki dvorani Narodnega doma se je danes dopoldne vršil zbor zaupnikov ,rDS. za mariborsko volilno okrožje, ki je bil naravnost sijajna manifestacija demokratske misli v najsevernejši pokrajini naše države. Iz vseh štajerskih okrajev, iz Koroške in iz Prekmurja je prihitelo nad 400 najodličnejših zastopnikov jugoslovanske demokracije. Zbor le bil prava demonstracija proti lažniivim trditvam opozicijonalnega časopisja, ki se neprestano tolaži, da »JDS nazaduje*. Zrelo naziranje na politični položaj so pokazali zaupniki z odobritvijo koncentracijske akcije posl. Kukovca, ki jo hoče novo ustanovljena okrožna organizacija z vnemo podpirati in nadaljevati. Posebnega pomena je bila številna udeležba zastopnikov našega obrtništva, ki so na usta svojega voditelja Rebeka ostro obsodili vse poskuse, ki hočejo z organizacijo nekake stranke .pridobitvenih slojev» zanesti v naše politično življenje nove zmede v prilog osebnim ambicijam ljudi, ki ne razumejo, da taka akcija slovenskega obrtnika v najširšem pomenu te besede ne bi ojačila, temveč le izolirala. Obrtniki so tudi priznali, da je edina njihova zvesta zaščitnica, katera je,------ . _ _ -osegla tudi pozitivnih uspehov, demo- j Demokratske stranke, sprejetem na kon-k-atska stranka. V organizatornem oziru gresu 30. in 31. oktobra 1921 v Beograr ie storil zbor važne zaključke. V okviru du, na programu absolutnega narodnega . v ■ ■ 1-______i/ta x!r/\l-n A ol- rvr-i_ ski stranki. Rebekova izvajanja so bila sprejeta z burnim odobravanjem. Peti govornik, g. Lovto Petovar je govoril o potrebah slovenskega kmeta, dr. Reisman pa je prav zanimivo predaval o kulturnem delu, ki ga je pri nas veliko premalo. Župan Podlesek iz Prekmurja je bil navdušeno pozdravljen, ko je na kmetsko-preprost način pozdravil zborovalce. Dr. Zdolšek, brežiški župan, je govoril o upravni razdelitvi slovenskega ozemlja in izrazil nado, da ostane sodna razdelitev kar se tiče Posavja nespremenjena. Končno je g. Bizjak iz Celja zelo zanimivo govoril o zahtevah obrtnikov. Po referatu drja. Lipolda je bilo sklenjeno, da se začne čimprej izdajati poljuden tednik za mariborsko okrožje. Tednik se bo imenoval »Narodni list*. Končno so bile na predlog g. V. Spind-lerja soglasno sprejete sledeče resolucije: Delovni program nove okrožne organizacije. Okrožna organizacija Demokratske stranke za mariborsko volilno okrožje, sloneč v polnem obsegu na programu demokratske stranke in v organični zve .-j z ljubljanskim načelstvom, katerega poslevodeči podpredsednik dr. Ravnihar ie simpatično aklamiran predsedoval mariborskemu shodu, se je ustanovila enotna okrožna odnosno oblastna strankina organizacija s sedežem in tajništvom v .Mariboru, ki bo z novo vnemo nadaljevala delo za idejo demokracije. Za predsednika organizacije je bil izvoljen preizkušeni napredni narodni borec g. Ivan Rebek iz Celja, kateremu je prideljen ■ krbno izbrani širši in ožji izvršilni od-hor. Mariborska okrožna organizacija prične v najkrajšem času izdajati svoje oficijalno glasilo, tednik »Novi list*, katerega ime značl na sebi program. Ni pozabljeno, kako odličen pobomik napredne nacijonalni misli na Štajerskem ie bil nekdaj celjski »Narodni list*. Shod je trajal skoraj 4 ure ter je napravil na vse najugodnejši vtis. Sadovi ne bodo izostali. * Shod ie otvoril ob 10. uri podpredsednik načclstva JDS. dr. Vladimir Ravnihar z lepim govorom* v katerem je po-vdarjal edinstvo stranke, od Triglava do Soluna. Govornik je na to razlagal vse težave, Id so združene z ureditvijo in konsolidacijo take države kot je naša, sestavljena iz različnih delov. Težko Je v takih razmerah vladati, lahko je pa biti v opoziciji. Demokrate je večkrat mikalo odstopiti od vlade in se omejiti na kritiko, toda državni, narodni interes jim gre nad strankarski. Današnja opozicija pa je nezmožna in nesposobna za pozitivno delo. Govornik poživlja na smotreno delo v smislu programa JDS. Živahno pozdravljen je prevzel besedo dr. Kukovec, ki Je očrtal položaj demokracije v državi in orisa! je razmere v naši napredni javnosti, ki Je razcepljena, in zato brez dovoljne moči. Demokratsko stranko se napada, češ, da je protisoci-ialna, v Ljubljani so pa pretekli teden na shodu ravno oni krogi, ki naj bi jih demokratska stranka podpirala proti revežem, demonstrirali proti govorniku, češ, da je preveč socijalenl Demokracija v naši državi se ima boriti proti dvem reakcijam: proti klerikalni in prot radikalni. V tem boju je pa vendar dosegla lepe uspehe. Govornik obširno razpravlja o nalogah napredne slovenske javnosti, ki mora združiti svoje sile, ako hoče, da ostanejo zasigurane velike pridobitve, ki jih je narodu prineslo osvobo-jenje ln ujedinjenje. (Govor posl. Kukov--a priobčimo obširno. Op. ur.) Prisrčno sd zaupniki akiamirali tudi drja Kramerja, ki je podal obširno poročilo o političnem položaju v državi, posebno z ozirom na slovenski del naroda, ki se pritožuje nad nerazumevanjem nje-2&vi'n gospodarskih in drugih potreb. Mnogo smo krivi sami. Mesto da bi pozitivno sodelovali pri urejevanju države se večina slovenskih političnih predstavnikov nahaja v brezplodni opoziciji in negativni kritiki. Naravno je, da Je velia-\ ± slovenskega plemena v državi v takih -■vzmerah mnogo manjša, nego to zaslutimo. Sedaj stojimo pred novimi političnimi nalogami. Na vrsto pridejo cele se- in državnega edinstva ter široke dekon-centraeije uprave v samoupravnih edini-cah, pozdravlja ustanovitev mariborske oblasti kot prvi korak k udejstvovanju naroda v obsežni samoupravi. Istotako bo z vnemo delovala za program glede zemljoradniške in ekonomske politike sploh, kakor tudi za program glede kulturne, zdravstvene in socialne politike. Vse svoje sile hoče posvetiti zlasti gospodarskemu delu ter z vnemo negovati krajevne gospodarske interese mariborskega okrožja potom svoje politične, gospodarske in kulturne organizacije ter po svojih zastopnikih v skupščinah samoupravnih korporacij. Smatramo za prvo in glavno nalogo naše zakonodaje, da omogoči povzdigo naše kmetijske, obrtniške in industrijske produkcije, da pospešuje kmetijsko, obrtno in trgovsko strokovno šolstvo, strokovno organizacijo ter zadružništvo, da ne pripušča s preostrimi fiskaličnimi odredbami upropaščati naših produktivnih slojev, ter da ščiti s primernimi socialnimi zakoni zlasti tudi našega malega človeka, katerega interesi so v svojih skrajnih konsekveneah tesno vezani na interese naših produktivnih 6lojev. Regulacija valute in saobračaja je nujni postulat razvoja in napredka naših gospodarskih slojev, s katerim v tesni zvezi je pa tudi dobrobit naših konzu-mentskih krogov. Enako važnega pomena je tudi moderna ureditev našega carinskega sistema. Smatramo, da so vse naprave, ki so bile last bivše dežele Štajerske in so po prevratu prešle v upravo likvidacijske komisije, nedotakljiva last bodoče mariborske oblasti, ter obsojamo vse poizkuse, napraviti te naprave za predmet privatne špekulacije. Zbor zaupnikov z zadoščenjem odobra- j va iniciativo poslanca dr. Kukovca, ki je j v ministrskem svetu dosegel sklep, da se ! takoj pristopi izenačenju davčnih bremen v vsej državi. Postopke, kakor je n. pr. naknadno predpisovanje davka na vojni dobiček za leto 1920, smatrajo zaupniki zaradi oškodovanja zdrave kontinuitete v zasebnih gospodarskih podjetjih za škodljive ter podpirajo vsako legitimno gibanje za vspostavitev pametne kontinuitete v obdačenju. Socialni in gospodarski program organizacije je izvajati smotreno v ti smeri, da se kričeča in ponižujoča pomanjkanja vseh slojev, ki trpe na posledicah neurejenega povojnega družabnega stanja, čimprej odpravi. Gospodarski smoter organizacije ne more biti le čuvanje posestnega stanja posedujočih slojev, ampak podpiranje privatne in zadružne podjetnosti v poljedelstvu, obrti in industriji. Z ozirom na značaj Slovenije vidi organizacija njen gospodarski procvit v bližnji bodočnosti v prav posebnem pospeševanju obrtne podjetnosti. Za koncentracijo naprednih sil. Zbor zaupnikov JDS mariborskega volilnega okrožja dne 9. aprila 1922 v Mariboru odobrava iz ozirov gospodarskega in kulturnega napredka tega okrožja Omste ministra B>rlhfže- fodboru s pozitivnostjo, H Je vsega pri- POfeSS minisirs B-TIOIttS" znanja vr^na ^htevzll naj finančni Viča posl« BrandneriU minister najde, novih dohodkov, da se Po,. Brandner j. .U*. -- £ prosvete Svetozarja Pribičevida vpra- rzjjp*' s-laan- šanje ali res namerava vlada ukiniti opozicionalne poziUvnostu Pn gtoo- nekatere fakultete v Ljubljani, ali je ^^nSCdS S Uenkal minister pripravljen potrditi profesor- opoecionafcs, med n uni nas, UenUI je, predlagane mu od tehniške fakulU, ^EVel' te in da li je voljan izposlovati, da se vse prostore v bivšem dvorcu odstopi lastniku t. j. ljubljanski univerzi Minister Pribičevič je sedaj poslal g. Brandnerju pismen odgovor, da vlada sploh ni razpravljala o ukinitvi poedinih fakultet na nobeni domači univerzi, pa tudj ne na ljubljanski. Profesorje, za katere je bila postavka v proračunu, je vse potrdil. Tudi je stavil pravočasno ministru financ prodloge radi rednih in izrednih potrebščin za ljubljansko univerzo. 2e pred letom dni je minister Pribičevič dosegel sklep ministrskega sveta, da se izprazni dež"lni dvorec za univerzo. Tudi jo opetovano pod vzel razne korake v dosego tega namena. Kar se tiče vprašanja, kdo je lastnik dvorca, opozarja minister Pribičevič gospoda poslanca, da je dvorec last bivše imovine dežele Kranjske. Iz odgovora ministra Pribičevida se posl. Brandner lahko mnogo nauči in lahko vidi. da je o ljubljanskih razmerah boljše poučen največji centralist, kot pa slovenski avtonomist. Poslanec Brandner niti ni vedel, čigava last je dvorec, pa je vseeno v interpelaciji trdil. da je last univerze. Posl. Brandner bi lahko v Ljubljani izvedel, da je i« pred letom dni prišel semkaj na podlagi sklepa ministrskega sveta ukaz za izpraznitev dvorca za univerzo. Minister Pribičevič ga je sedaj poučil, da ni kriv »centralizem*, ki je vrlo dobro za univerzo funkcijoniral, ako so šo dane« uradi v dvorcu, pač pa slovenska — avtonomija! Ministrovo zatrdilo, da vlada ni niti sklepala o ukinjenju medicinske fakultete, bi lahko posl. Brandner čital že prod meseci v »Jutru* in bi si tako prihranil blamažo, da je dobil od ministra odgovor, ki dokazuje njegovo popolno ignoranco o vseučiliških stvareh. Sedaj imajo menda zadosti tudi oni trije gospodje profesorji, ki so radi tega protestirali na shodu proti vladi. republikanec Gosar imel veselje, — toda izjavili so na vsa usta poslanca Simraka, svojega klubskega govornika, da so načelno za civilno listo in da glasujejo proti predlogu le v znak protesta proti radikalcem, katerim « je s civilno lifto tako mudilo, da niso počakali na sporazum z opozicijo in za soglasen sprejem civilne liste! — Pa ne, da bi grozeči razkol v stranki del klerikalcev vodil na pota... državotvornosti? + Fašisti zahtevajo, da se rapallskl sporazum anulira. Na milanskem sestanku poslancev fašistovske stranke so je razvila živahna debata tudi o reškem vprašanju. Na sestanku so bili navzoči vsi glavni voditelji stranke. Giunta je rekel, da italijanska vlada ne uvideva, da je reško vprašanje v zelo kritičnem stadiju in da je treba podpirati fašiste, da se ne izvrši ra-pallski ugovor. Giuriati je izjavil, da se je pod pritiskom vlade moral odpovedati ponujeni mu čast; šefa reške vlade. Nato jo Mussolini predlagal dnevni rod. s katerim se konstatira, da je rapallski ugovor absurdum, in ki poziva narodne poslance, da delajo na to, da se tretja cona ne evakuira, češ, da tudi Jugoslavija ni izvršila onili klavzul pogodbe, ki so v korist Italije. Giuriati, Štefani in drugi so pozivali poslance, da sestavijo knjigo, v kateri naj se poroča o dogodkih na Reki in o delovanju fašistov. Italijanska vlada mora obnoviti Reko in Zader. 37,000.000 Rusov umira 2 V Ameriki kurijo stroje s koruzo, kopice žita gnijejo v skladiščih, evropska mesta se potapljajo v alkoholu in veseljačenju ... v širnih stepah Rusije pa čaka 37,000.000 ljudi na smrt od lakote. Solnčna žoga je izsušila rusko zemljo in uničila žitne kali v zemlji, požgala travnike in zelišča. Ljudstvo je poiedlo zadnje živinče in poslednjo bilko in sedaj umira___Ruske matere rotijo v zadnjem obupu evropsko in ameriško ljudstvo, da reši vsaj njih otroke, same pa se vdajajo v strašno usodo smrti. 37.000.000 ljudi strada, od katerih preti 19.000.000 neposredna smrt, če se v zadnjem hipu vse človeštvo ne zave svoje najsvetejše dolžnosti do »obratov. Dr. Nansen, ki vodi v Rusiji prehranjevalno akcijo Zveze rdečih križev. je v septembru leta 1921. prosil evropske vlade za posojilo v znesku 5.000.000 funtov (okoli 7 milijard naših kron). Ta znesek bi zadostoval, da se prežene belo ženo s povoljskih po-lian! Toda Evropi je bila gluha, tista Evropa, v kateri' je samo Anglija izdala 20.000.000 funtov za blokado Rusije, tista Evropa, v kateri je samo mala Slovenija popila v enem letu eno tretjino zahtevane vsote. Ča« hiti in vsako uro se množe grobovi ob Volgi. Ob dvanajsti uri ?o vendar pričela razna humanitarna društva zbirati prisoevke za pomoč Rusiji Na nas j", da kolikor je to mogoče, zbrišemo s sebe greh brezbrižnosti m t-dosrčnosti. Obračamo se zato na vse Hudi ki bivaio v Sloveniji, da prispejo za ruske ljudi, ki gladu umirajo. Liudje. pomagajte ljudem! Slovenci, pomagajte otrokom, stanšem m vdovam tistih milijonov ruskih vojakov, ki =o * hekafombami svoje krvi v Karpatih gradili temelje vaše svobode. Kristjani, usmilite se kristjanov! Kmetje in'delavci, prihitite na pomoč kmetom in delavcem! Odbor za pomoč gladujočim v RnsijJ. Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Torek, 11. aprila: Zaprto. Sreda 12. aprila: »Hamiet*. Izv, Četrtek, 13. aprila: Zaprto. Petek, .1. aprila: Zaprto. Sobota, 15. aprila: Zaprta , Opera. Torek, 11. aprila: Gostovanje ge. Vesel-Pola iz Zagreba; »HoIImanove ..ipo-vedke*. A. Sreda. 12. apri^- -Luiza*. D. Četrtek, 13. aprila: Zaprta . Petek, 14. aprila: Zaprto. Sobota, 15. aprila: Zaprta • • • Koncert Dane Kobler-Golljeve, ki se je vršil snoči v fiiharmonični dvorani, je bil srednje obiskan. Umetnica Je nastopila s programom, kakršnega se loti le malo virtuozov in nam ie pripravila enega izmed najlepših koncertov te sezone. Žela je burno pohvalo in prejela dva lepa šepka. Podrobneje o koncertu sledi. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani Florijanska ulica 27jl. Danes v torek 11. aprila ob 8. uri zvečer Rovetto-va krasna drama .Nepošteni., ki Je ena najboljših italijanskih dram. Predprodaja vstopnic v šentjakobski knjižnici od 5. — 7. ure zvečer. Mariborsko gledališče pripravlja za uprizoritev Smetanovo opero .Prodana nevesta*, ki bo prva opera, ki se bo izvajala v Mariboru. — V soboto dopoldne se je uprizoril v mariborskem gledališču Molierov »Skopuh* kot dijaška proslava Mollcra. Pred uprizoritvijo je predaval pisatelj g. Šilih o Mcl!-ricvih dramah. Na mariborski ljudski univerzi predava v sredo 13. t m. urednik B. Borko o »Bodočnosti človeštva* ter o pomenu naše dobe v socijalnem in kulturnem razvoju človeštva. Skladatelj Marij Kogoj je, kakor doznavamo, dogotovil libreto za svoio enodeiansko opero po Prešernovem epu »Krst pri Savici*. Komponist sedaj sklada glasbo k tekstu. JlllUi IlUlV^a.lH. l- Goscosvetski Zvon! 4- Opozicija je pričela s pozitivnim delom. Tako se glase razveseljiva poročila iz Beograda. Doslej so znali samo zanikavati, odklanjati, kritizirati, napadati. Toda zora puca, bit ce dana: Ko je večina poslancev, vladna večina, spoznala, da se z dosedanjo dieto ne da več izhajati v Beogradu, so se klerikalni poslanci takoj pridružili temu spoznanju in predlog na zvišanje poslanskih dnevnic jo bil sprejet soglasno. Vsa znamenja kažejo, da ta opozicionalna vnema še ne bo prenehala in da dietna pozitivnost ni izhajala samo iz trenutnega navdušenja. Dočim so na primer glasovali_go- za Šport NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME. Zagreb: Gradec. Iz Gradca nam poročajo: V nedeljo se je vršila tukaj nogometna tekma med reprezentančnim moštvom Gradca in moštvom Zagreba. Ker so Zagrebčani nastopili brez igralcev Gradjanskega, njihova igra gotovo ni nudila najboljše, kar premore Zagreb v nogometu. Občudovanja vredna pa je bila njihova mirna in prendarjena igra.^ Tekma je pričela z napadom Gradčanov, vendar pi je bila obramba Zagrebčanov na svojem mestu. V daljnjem poteku igre so re izkazali domačini kot slabše moštvo. vendar pa je kljub premoči Zagrebčanov ostala tekma neodločna z 0 : 0. Tekme v Sloveniji Nogometne tekme v Ljubljani so bile vsled močnega dežja odpovedane. Od mariborskih tekem omenjamo tekmo Ilirija: Rapid. pri kateri je bila ilirija stalno v premoči m zmagala s 4 :2. Igrišče je bilo vsled dežja zelo -Labo, vsled česar igralci tudi rušo mosli pokazati svojih zmožnosti. Praške tekme. Slavija je premagala dunajski Sportklub z 2:0. DunajSani niso bili kos svojemu nasprotniku. Med igro je bil en Dunajčan ranjen. Pni gol Ta Slavijo so napravili Dunajčani sami D. F. C. je porazil Leipziger Be.regungs-"" Brnu je tekma ined 1914 proti brns^erau neodlcčn-i 9:2 (2 - itiAJDIČEV PAROM* IN V JARŠAH VPEPELJEN. Strašen požar je v nedeljo popoldne popolnoma vpepelil veliki paromlin Franca Majdiča v Jaršah (tvrdka P. Majdič). Mlinsko poslopje ie zgorelo do tal in uničene so vse velikanske zalose žita in moke. Skoda se ceni najmanj na 50 milijonov kron ln je oškodovanih cela vrsta trgovcev, ki so imeli svoje žito v mlinu. Ogenj je nastal ob tričetrt na pet popoldne. V mlinu ni bilo ne žive duše in tako se je plamen lahko nemoteno raz-pasel. Požar so opazili domačini šele v trenotku, ko so se pričeli valiti iz mlinskega poslonja skozi streho gosti ob.s-ki dima. V trenotku so bile vse Jarše ra nogah in tudi gasilna društva so z vsc.i strani drvela na kraj nesreče. Pozno zvečer so prispeli celo gasilci iz Ljubljane. A bilo j; vse zaman. Ogromni ogr.!-:".i vali so objeli že vse poslopje in nnšli v velikih zalogah blaga bogato hrano. Strašna vročina je silno otežkočala reševalno delo. Močna burja je požar "s podpihovala in razna5ah iskre na vse strani K sreči ni bilo v bližini nobenih drugih poslopij, sicer bi nedvomno tudi ena izginila v ognjenem morju. Kako strašen požar ie bil, je razvidno iz tega, da je bilo opažati žarenje neba celo iz Ljur-| liane. j Kako je nastal ogenj, ne ve nihče, | izključeno, da je bila vmes zlobna roka, ; akoprav so to za enkrat samo gcvc-lcc. Požar je divjal vso noč v nedeljo in r-i ' tudi še včeraj gasilci š: vedno niso me- gli crnlioma udušiti. * Prireditve o pr*™ kraljeve poroke. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja: Priprave za svečanosti ob priliki poroke Nj. Veličanstva kralja vodi pod predsedstvom načelnika v ministrstvu za prosveto Branisla-va Nušiča poseben odbor v Beogradu, ki bo sestavil oficijelni spored svečanosti in tndi odredil vse potrebno glede udeležbe Slovenije pri teh svečanostih. Ker je ta odbor v stalni zve-7i s predsedstvom pokrajinske uprave, f - obvešča javnost, naj se glede vseh nameravanih prireditev 6 strani Slovencev obrne na predsedstvo pOKra- jinske uprave. * Pokrajinski namestnik v Trbovljah. V nedeljo dopoldne je pokrajinski 'namestnik gosp. Ivan Hribar služ-V^o posetil Trbovlje. Na kolodvora >r, ga. pričakali zastopniki državnih (..Masti, občine in rudnika ter daputa-<■• je raznih organizacij, v Trbovljah samih pa sta ga sprejeli obe požarni hrambi Sokol, nradništvo, deputacije delavstva, šolska deca z učiteljstvom ter rudniška goclba. Gospod namestnik ie sprejemal r šoli deputacije delav- ; 7a in drugesra prebivalstva ter za-topnike trboveljskih in okoliških ob-Čin. Opoldne je priredil g. namestnik v restavraciji obeta, bodo cene padle. izkazu Švicarsko Narodne banke z one Pšenica se je tržila povprečno po 1700 j 31. marca 830.859.250 frankov. Prori K pariteta vtovorna postaja. Promet ni prejšnjemu izkazu je zaznamovati porast Objave * V Julijski Benečiji ne sprejemajo slovenskih poštnih nakaznic. Slovenski poslanci v rimskem parlamentu so vložili na vlado interpelacijo, v kateri zahtevaio pojasnila, zakaj ja poštno ravnateljstvo v Trstu prepovedalo izpolnjevanje poštnih nakaznic v slovenskem jeziku * Sodnik — vodja pretepačev. Kaj takega še ni bilo slišati. Kar pa ni mogoče drugod, to se dogaja na Koroškem, v deželi, kjer vladajo popolnoma turške razmere. Povsod varujejo t-odniki svoj ugled in čast svojega stanu, velikovški sodnik dr. Poetsch j.*a je šel med plačane in pijane razgrajače ter jih celo ščuval proti Slovencem - domačinom. Kako bi mogel tak igrati vlogo sodnika, ako pride zaradi gTebinjskih in velikovških dogodkov do tožb. Takemu sodniku slovensko ljudstvo ne more zaupati. Nobeden koroški Slovenec ni tako omadeževal ugled avstrijske republike kakor je to storil velikovški sodnik dr. Poetsch. * Naročnino na knjige Tiskovne za-eruge. zlasti na njeno najnovejše iz-danje* Sienkiewi«evih romanov, spr»-jema v Mariboru podružnica v Barvarski ulici št. L Telefon mo, da so dohodki državnih nastavljenk zadostni komaj za skromno življenje, tedaj ne moremo dovolj visoko oceniti tega dejanja. Takšen idealizem našega ženstva nam daie upanje, da bomo prišle do cilja in da bo zgled teh dveh uradnic vplival ca tiste kroge, ki z lahkoto pogrešajo večje vsote. * Razprodaja civilnih oblek. Intendan-ca za Slovenijo v likvidaciji bo v času od 18. aprila do 31. maja na dražbi prodajala stare civilno obleke, perilo in čevlje. * Razld dro'tev. »Vojaško bojno društvo* za Hum in okolico pri Ormožu, ki prenehalo poslovati ob razsulu avstrijske države, se je prostovoljno razšlo, istotako tudi bralno društvo «Edi-nost* v Središču. * Nov sanatorij v Novem Sadu. Ministrstvo za narodno zdravje je nekemu konzorciju podelilo dovoljenje, da v Novem Sadu ustinovi kirurgično-ortopedi-čen sanatorij. Z zerradbo sanatorija prič-no že letošnjo pomlad. * Sneg na Pohorju. V nedeljo je zapadel po vsem Pohorju globoko v nižino nov sneg. V Mariboru je zaradi tega pritisnil mraz. * V znamenji mačka. Neki Rupert Sc-nekovič je našel na neki njivi v Studencih pri Mariboru moški suknjič, kravato in klobuk. Po najdenih dokumentih je spoznal, da je vse last Vinka Jandla iz Studencev. Zato je odšel takoj k njemu in mu hotel najdene predmete vrniti. Ta pa ga je za hvaležnost še nahrulil, češ da ne prevzame ničesar, ker manjka 1700 kron, ki so bile v suknji. Senekovič je nato izročil najdene predmete policiji, kateri je Jandl po/neje priznal, da je popival imenovani večer v kavarni v Mariboru. Kaj se je zgodilo kaa-ne:e, pa ne ve ničesar. * Utopljenec. V nedelj? so potegnOi pri Vevčah iz Ljubljanice že dolgo pogrešanega narednika 40 pp. Matka Visočnika in prepeljali truplo v mrtvašnico. Nesrečnež je najbižr izvršfl samomor. * Strašna nesreča se je pretekli teden pripetila v mlinu vdove Ritupor v Sebe-borcih v Prekmurju. Ko je sedemnajstletni sin omenjene vdove hotel urediti transmisijo na kolesju, zgTabilo ga je kolesje ter ga n (»kolikokrat zavrtelo. Polomilo mu je roke in noge t6r mu zdrobilo lobanjo. Ves razmesarjen je mladenič na mestu mrtev obležal. * Iz umobolnice je 7w,>«fiifl_ LnftovT; iferhar, trgovec iz Dobrne vari pri Kočevju. Star je 30 let * Redni letni občni zbor pevskega društva €Ljubljanski Zvon» se ie vršil ob udeležbi 70 izvršujočih in podpornih članov v nedeljo popoldne. Funkcionarji so podali izčipna poročila o društvenem delovanju v minuli sezoni. Društvo je priredilo dva koncerta v Ljubljani, Adamičev večer in koncert jugoslovenskih na rodnih pesmi, koncert oddelka moškega zbora v Črnomlju, sodelovanje pri odkritju spominske plošče Podllmbarske-mu v Krašnii, na svetosavskl proslavi Bratstva, na koncertu Udruženia jugoslovenskih novinarjev, na akademiji Udruženja gledaliških igralcev itd. itd. Založba novih skladb se pospeši. Društvo ima 7 častnih, 'SS ustanovnih, 325 podpornih in 70 izvršujočih članov. V preteklem letu Je imel odbor 18 sej, pevski zbor 145 vaj. Vsa poročila je občili zbor odobruje vzel na znanje. Pri volitvah so bili v odbor izvoljeni med drugimi: dr. Anton Švigelj kot predsednik, Jakob Lumbar kot podpredsednik, Zor-ko Prelovec kot pevovodja, Dore Matul in Konrad Tavčar kot tajnika in Karel; delavnica in Wchinc kot blagajnik. « Za koncert pevskega društva bil velik, ker mlinom ta cena ni konve-nirala Koruza se je Izvažala v znatnih količinah. Na trg Je prišlo prccej defektnega blaga. Vagonsko blago do 1400 K pariteta Sisak. za 46,241.070 frankov. = Obtok bankovcev v Nemčiji- Po izkazu Nemške državne banke z dne 81 marca se je pomnožil obtok bankovcev v Nemčiji v enem tednu za 7„767,814.000 na 1S0.,671,352.000 mark. Kovinska pod- Po ovsn vlada zopet povpraševanie. |lo„a je Mra5tla za 294.000 na 1,016,163.00^ Za slavonsko blago se ponuja ca 1300 ;m°rl_ K pariteta Zagreb. j preko milijarde napačno žigosanih Rž se ni ponujala v večj.h ^l^™0, Madžarski"Iz uradnih ob- vestil o emisiji bankovcev Notnega za v« Ponudbe so se gibale med 1380 K pariteta vtovorna postaja da v Budimpešti je razvidno, da je me Povpraševanja po ječmenu nt Mo v*- ^ i2nlenjati u fflilijarde bankov- sebnega, ravno tako tudi nc ponudb, /.a | t „ im«iit*In blago se je zahtevalo .270 - 1300 K pa- - " ^ riteta vtovorna postaja. Za moko (finejše vrste) se zahteva 25 do 26 K pariteta vtovorna postaja Ker je bilo zadnje dni malo prometa v moki, ie pričakovati, da bo povpraševanje po moki narastlo. Za otrobe je bilo malo zanimanja. Ponujali so se po 900 — 950 K pariteta vtovorna postaja. • • • NARODNA BANKA. Stanje dne 31. marca 1922. Aktive (v milijonih dinarjev); kovinska podloga 393.9 (— 2.8). posojila 897.7 (4- 27.5), državni dolgovi 4418.5, vrednost državnih domen 2138.3. P a s i -ve (v milijonih dinarjev): glavnica 15.1. rezervni fond 1.9, novčanice v obtoku 4784.7 (-r 56.3), razne obveznosti 8S9.2 (— 39.7), zahteve države za založene domene 2138.3, saldo raznih računov 19.1 (-f- 8.1). Številke v oklepajih pomenijo spremembe napram stanju dne 22. marca. jeli za prave. Borza = V svrho hitrejšega poslovanja pri Narodni banki je finančni minister osnoval poleg prvega še drugi odsek odbora pri Narodni banki. =» Ogromna ležišča soli v Bosni. V okolici Tuzle v Bosni &o odkrili velika ležišča soli. Te dni izvršena strokovnjaka taziskavanja so imela zelo ugoden uspeh. Ležišče toli je tako izdatno, da bi se moglo v sezoni pridelati do 4400 vagonov soli, s čemer bi bila pokrita četrtina potrebščine vso naže države. V kratkem se odpošlje posebna komisija na lice mesta da uredi eksploatacijo solnega ležišča. = Vpisi v trgovinski register: «J u g o-a v t o», družba z o. i. v Ljubljani (trgovina z motorji, motornimi vozili itd., —800. 490. lOOrt. Zagreb, devize: Berlin 103 — 105. Bukarešt 242 — 248. Milan 1680 — 1715, London 1410 — 1420, Newyork 314 - 315, Pariz 2S90, Praga 621 — 625, Svics 6200 — 6275, Dunaj 4.15 — 4.20, Budimpešta 38 — 39. Varšava 9.50 — 10, vs late: dolar 310 — 316, avstrlj. krone 4. češke krone 600 — 610, napoieoni 100«, marke 110 — 116, leji 240, Ure 1680 -1690. Banka za Primorje 700. Brodska banka 360 — 370. Hrvat, eskomptna banka 795 Jadranska banka 1135. Jusoslovenr-ka banka 480 Ljub. kreditna banka 945 Slavenska banka 480 — 49". Praštediona 5000 — 5050. Rečka pučka banka 455 — 460. Slov. eskomptna banka 695. Srpska banka 735 — 745. Eksploataciia drva 585. Dubrov. oarobrodna družba 5600. Goraniu 602. Narodna šumska industrija 545 — 555. Načiška industrija drva 496 500. Gutman 1360. Slavonija 560 — 565. Union 2800. . ' Liub. strojne tovarne 8b5. Trhov. premogokopna družba 1060. Beograd, devize: London 380, Parfe-728 — 732, Newyork 79.50 — 80, Milan 420 — 423, Ženeva 1550 — 1570, Prag;-154 — 154.50, Berlin 26.30 — 26.50, D;: naj 1.05 — 1.07, Bukarešt 60 — 61. Pr2ga, devize: Berlin 16.95 — 17.35. Curih 1001 — 1005, Milan 276 — 27?, Pariz 473 — 475, London 226J7 - 22S-5T. Newyork 50.90 — 51.50, Beograd 61.75 — prevažanje tovorov in ^meJ^ična ™ 5^34.55 35.«, DunaJJ>.5737 garaža itd.): Ljubljana f trgovina tehničnimi ! - 0-7737, Varšava 127 ne Matice, na kar občinstvo že danes opozarjamo. Koncert se v*ši v Unionski dvorani. Sedeli po 15, 12, 10, 8, ln 6 Din. • Vprašanje preosnove porote. O tem predmetu priredi društvo .Pravnik* v Ljubljani diskusijski sestanek v sredo, dne 13. t. m. popoldne ob pol 5. url v sodni palači (soba št. 79). Poročevalec bo univ. prof. dr. M. Dolenc. • cUdruženje jugoslovanskih Inženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana» vabi svoie člane k predavanju, ki se vrši v sredo, dne 12. aprila t L ob 20. uri v nniverzni dvorani Deželnega dvorca. Predava gospod univerzitetni profesor dr. ing. Aleksander Mitinisklj o »preizkušanju materijah, osobito železniškega. • Redni občni zbor 'Kluba Primork* v Ljubljani se je vršil dne 4. t m. na Blei-weisovi cesti št. 21. V odbor so bile izvoljene sledeče gospe: predsednica: Vida dr. Baltičeva, tajnica Olga Zajčeva, blagajničarka Milena dr. Guštinova, namestnice: Maša Gromova, Jožica dr. Novakova, Olga dr. Pucova Odbornice: Ema dr. Dorčičeva, Roža dr. Gregorino-va, Marjeta Gostišova. Marija Kopačeva, Lojzka Siščeva, Ida Mašerova, Irma Marušičeva, Zofka Strgarjeva, dr. Vo-lavšekeva in Milesa dr. 2erjavova. Pre-gledevalfcs racn*»v: Karla dr. Saplova ;n Smučmi. Pove*enie« Prjnja Cojrf-čeva. 1.47, Budins- tCo„ Ljubljana ^trgovma s ^uui.u^ , ~ ^ _ nemSke mav- tSme- predmeti); Soštenč Petan & Erker, Lju- P«.l«^L j7k švc. franki 696 - 70c, 1 ,-________:___ iiAiA.nifin in ctm 11 na ^ 1 u■ . lire 273 — 275, iranc. iranki 470 — 47., funti 225.37 — 227.37, dolarji 50.70 - tanet Iz Prage so v predprodaji vstop- jblj«a trgovina z železnino m stroj, na , . _ j.i:. ., ^i.or-,; ! drobno in debelo); L s V. vokac. ivi- bljana (manufakturna trgovina na drob- no); Benčina in Tomee, kartonažna tovarna v Mariboru; «Mara», mariborska rafinerija mineralnega olja in kemična tovarna družba z omejeno zavezo, Maribor; Avtomobilska prometna družba Ma-ribor-Gornja Radgona, d. z o. z. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. = Zlata pariteta v Avstriji. Poslovno vodstvo Avstro-ogrske banke poroča, da je zlata paritete (preračunsko razmerje pri plačanja carine v zlatu) določena za dobo od 10. do 17. aprila z 1560 papirnatih a. K. Zunanja hmeljska trgovina Ceško- 51.30, dinarji 62.75 — 63.75, levi 33.60 -34.40, avstrij. krone 0.60 — 0.80. poljske marke 1.27 — 1.47. madž. krone 5.90 -6.30. Curih: Berlin 1.70, Newyork 51-J, London 22.71, Pariz 47.30, Milan 27.75. Praga 10.05, Budimpešta 0.60, Zagr? < 1.58, Varšava 0.13, Dunai 0.066, avstrii žig. krone 0.07. Dunaj, devize: Zagreb 23.67 — 23.72, Beograd 94.48 — 94.72, Berlin 25.70 -25.80, Budimpešta 9.37 — 9.43, Londc i 339.50 — 340, Milan 412.70 — 413.30. Newyork 7681.50 — 7693.50, Pariz 707.5 ! _ 708JO, Praga \5227YS — 152.471 slovaške v februarju. Po poročita šteti- ^^0 - 52.80, Variava 1-99V2 -stičnega državnega urada v Pragi ee je , - • izvozilo iz Češkoslovaško v mesecu februarju 6kupaj 2922 starih centov (po 50 kilogr.) hmelja a uvozilo ee je le 54 stJr rih centov hmelja (večinoma iz Poljske). Od izvoženih 2922 starih centov je šlo v: Nemčijo 1450. Belgijo 272, Francijo 180, Madžarsko 64, Nizozemsko 112, Avstrijo 38, Grčijo 46, Švico 70, Anglijo 414, Ar-gentinijo 66. Zedinjene države 178, brit-sko Avstralijo 40 in druge države 62, = Ureditev inozemskih plačil v Rumu-nlji Iz Bukarešte poročajo: Ministrstvo pravde je sklenilo, določiti i* zastopnikov ministrstev pravde, industrije in financ. bank In trgovinskih zbersie komisijo, ki be izdelala osnutek z* ureditev •vprašanja inozemskih plačil. 2.031/2, Curih 1493.75 — 1496.25, valut": dolarfl 7631.50 — 7643.50, levi 51.70 -51^0, iunti 337.75 — 33?25, iranc. frar-ki 707.50 — 708^0, lire 410.70 — 411.3 ', dinarji 94.43 — 94.67, poljske marke 201 — 205, leji 56.19 — 56-31, švlc. franki 1486.25 — 1488.75, češke krone 152.15 — 152-35, madž. krone 9.42 — 9.49. Berlin: Italija 1607.95 — 1612.05, London 1319.30 — 1322.70, Newyork 297.S7 — 298.63, Pariz 2756.55 — 2763.45, Švica 5817.70 — 5832-30, Dunaj 3.95% — 359y>, Praga 584.25 — 585.75, Budimpešta 35.85 — 35.95, Sofiia 206.70 — 207.3* Odgovorni urednik Fr. Brozovic. Lastnik in ivJaiat^Ij Konzorcij cJutra»< »DRAGICA" 'Konec.) 'Je. ree. — Tmn>i mi sedaj Se, kaj je s onim kamenčkom! Ali ga imae?> .> 'Katero pa. sa Boga?* «Marie-Fleur.» «Ali ti je povedal?« 'Da. po ovinkih.* Teti so je razjasnilo lice. prijeia je Lina za roko in rekla: «No, Lip, dečko mej, doiti muke si prestal. Žal mi je Silo na skrivnem za te. Vidiš, tako se silno zamotane stvari r življenju «d samega razvozljajo.* Lip je napravil mucemekj ucraa in »efeel: 3 de Bala^uin se nam je poklonil. Ni ga bilo spoznati. Prenovljen in pomlajen od nog do glave. RepenČil se je zmagovito kakor petelin. Teta je takoj spustila puščico na nekdanjega prijatelji barona Livarota: »Čestitam! Saj žarite od same sreče! Radost vam sije celo izpod las na glavi! — Vsa najboljše, gospod de Ba-laquin! Ogeni ljubezni vam še nahod posuši; toda Klavdiji ob strani vam bo vseeno šumelo po glavi, to mi lahko verjamete.* Klavdija se je ugriznila v ustnice, goepod de Balaquin pa ee je dostojanstveno — vseknil. Da pridemo na drugo snov. nam je goepod de Balaquin pravil zanimive stvari o zadnjem dvoboja. Francovega konja so našli upehanega in izmučenega pri sosednji postaji. De Balaquin rta je prisluškoval na razvalini svoječasno napovedi dvoboja med Lipom in Cal-bo. Da je hotel dvoboj preprečiti in zato obvestil policijskega komisarja. Ta pa je takoj spoznal v laživojvodi nevarnejra mednarodnega sleparja. Nato nas je de Balaquin povabil na svatbo, ki se bo vršila v Šestih tednih. Klavdija pa je med tem pogovorom nam vsem z očmi dovolj jasno govorila. da se ji kot ženi de Balaqnina ne bo slabo godilo in da se v slučaju dolgočasja ne bo ničemur odrekla. Njen stari ženin ni seveda tega prav nič opazil in je navdušeno končal svoj govor: _____ «Nimfa Klavdija ee je ispremenila v ženo, vzela mene med bogove in sedaj grem v Olimp!* Tu pa opazim v veži belo postavo Marie-Fleur. Hitela sem ji nasproti: »Danes sme vstati. Zdravnik je dovolil.* Pobledela je od veselja. Hotela sem ji povedati Francovo skrivnost, pa je ravno stopil iz salona de Bala-quin s svojo nevesto. Hiteli sva k Frfncovi sobL Rekla sem ji: «8e eno novico ti povem: gospod Lip in Dragica sta se zaročila.* Obledela je še bolj: «In ubogi Franc? — Najbolje bi bilo zanj, da umre, ko je tako nesrečen. Jaz sem mu vedno želela samo sreč«* ... «Da umre? Kaj še! On hoče fiveti. Če mu pa res hočeš sreče, pajdi in mu to povej, saj komaj čaka, da te vidi.* Lip je odprl vrata bolnikove sobe in rekel; >a belo obleko in tako sva pričakovali ženina. Na.-nkrat se je pojavil pred nama c., •■n grm, ne šopek, najbolj izbranih roz, za njim pa je stal Lip. Teta je poskakovala sreče, naenkrat pa začela žugati proti nebu. kjer je sedaj stanoval baron Livarot. Pri spominu na svojo nesrečno mlado ljubezen. se je starka spustila v jok. Ko me je Lip objel, sama nisem vedela. ali naj plakam ali se smejem od Kar zapazim, da ima Lip tako ele-gantne ozke škornje iz blestečega laka, da bi ponorela nad njimi celc Kitajka. »Ne Lip, to je pa že preneumno.* sem rekla. »Zopet tako ozke škornje! Moje noge me bole, č« jih pogledam! To je že prava blaznost* »Ne, ravno nasprotno,* je odgovoril sanjavo. »To je jako pametno. Ljubiti do prave pravcate blaznosti — to je edino pravi način ljubljenja*.. * »Dobro si se odrezal Lip. dečko moj,* je vzkliknila teta, še vsa objokana ter pristavila, ko je opazovala, kako smo mi trije tes=nt> objeti: Lip, rože in jaz: »Ifigenija, zdaj pa zapri oči in s=> preseli tja gor k nezvestem« ubežniku! — Ne. Ifigenija. ostani raje tu doli in odpri oči, da vidiš, kako ee ljubijo tvoj srečni otroci!* NaroČite l »r. Iv. Prijatelj: Mliodnihi in Idejni utemeljitelji ruskega realizma. 418 strani. Cena D 38"-, po pošti ® l'SO več. ijdor hoče poznati rusko književnost in rarvnj rokih razmer, mn je ta knjiga neobhodno potrebna. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v I.Jnb-Ijani, Prešernova ulloa, nasproti glavna poŠte. Vremensko poročilo Ljabl««, 10. aprila 1993. pijana 306 m nad morjem 30 2SP, 5ss4sedežea, 1037 ge proda. Ugleda se v garaži 3. Goreo, Ijnbljaaa.' lil ir. Miroslav Kasai Kraj ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm 1 Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . J Zagreb . . K Beograd . | Dodaj . . E, Praga . . i Inomoet. . V Ljubljani ba 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 1. romet« 7632 762-7 7618 760^ 761-6 763-7 7620 r neetan., temi 37 5-6 3-3 5-0 50 30 2-0 ►er. nizka. — sev. vzh. nt. zap. o sev. vzh. sev. zapad brezvetra zapad Solne« vzh« ji oblačno i» dež oblačno pol obl. oblačno ob 5-23, zaha 44-2 190 140 ; 1-0 ' 3-0 > ja ob 1842. Sokolske potreosome ^^ člane, Danice m naxaš6aj, kajor | gjjg« SS& tudi snkno za kro] priporoča tvrdka; perUo gamaie, dokolenloe, sviterje, & E. Skaberne, Ljubljana, ;6epioeita.-Izae:ttjotadlponaro6Uul Mestni trg 10. 819/6 ipiotilnir,a Ciril Vajt, Kranj. Akademik : prevzame inštrukcijo iz ma-1 tematike za »išje razrede srednjih Sol. — Ponndbe na unravništvo ,.Jafra'- o od šifro „AVmdemik". 1032 Portlr, 1031 valom, iJče službe v kakem hotelu v mestu ali na deželi. ljana, codna ulic t 6. J efclasfoaio poverjeni stavbni i;'Jcner ia mostni stavbenik Ljiibljaaa, Gradišče 13. Stavba« podjetja iu tohoišia j iKiaa sa betonska, železe-Mtenske ia vodne zgradbe, ter vsakovrstne vi-jo5:e zgradbo. S* t Uvtilfcv. vešče in dobro vpeljane, ki so že z dobrim uspehom potovali sa veliko tovarno ali tvrdko iščemo za razprodajo naših čevljev. Stalno mesto, plača po dogovoru, nastop takoj. Ponndbe z navedbo dosedanjega delovanj spričevali in zahtevki na And. Jakll, tovarna kož ln Sovljev, d. d., Karlovao (Hrvatska). Učenka, 1029 1 stara 16 let, poštenih staršev ■ in iepega vedenja, želi vsto-' piti v trgovino v mestu ali i ua deželi. Ponndbe na upravništvo „Jutra" pod št. „16/a". nosti takoj. Cenjene ponudbe na upravništvo „Jutra'' pod „Vzor marljivosti 34". 1086 Kladi volčji psi iz registriranega pesjaka »Na Sotii* s plemena imi rodovniki, zabeleženimi t pasjo plemensko knjigo, bo na prodaj pri E I.SDPANC, ROGATEC. — Isto tam se proda ali zamenja visoko breja, 9 letna dtrjaftka kobila „Amsol", rekord 1:35-6., obrejena od orieinslnega ame-rikanskega dirfcača »Vandet-ta». 986 10*7 Primerno darilo otrokom za pirhe je ilnstrovaca otroška knjiga „Is Ljubljane ©oz poljan©". Založila VIDA JEBAJEVA, nostroval prof. O. A. Koz. Dobi se v SLOVENSKI MATICI", Kongreani trg 7/1 od 3. do 5. ure popoldne. — Cena D 15 Istotam je naprodaj „Ceška antologija", ki je ravnokar izšla. — Cena D 12 — Salonska suknja naprodaj za 400 Din. — Na ogled v skadem kolegiju pri vratarju. Ljubljana. Kolodvorska ulica 22. 1021 »Oprava* na anončno družbo Aloma Companj, Ljabljana, Kongresni trg 8. 1035 Sva dijaka ali dva droga gospoda ee sprejmeta na stanovanje in brano. Naslov pove upravništvo »Jutra*. 1011 Kdo bi sprejel fanta, starega 12 let, dobro razvitegs, poštenih stariev, brez o eta, da bi se izučil kakšen obrt aH kaj sličnega. Odda se ga tudi za svojega kakšni boljši družini, ker je zelo razumen. Ponudbe sprejema upravništvo »Jutra* pod št. 12/b. tess Uaobražen 83 let start gospod neoženjen, absolvent meščanske šole, ueomadeževane preteklosti, strogega in energičnega značaj?, vešč slovenskega, srbo-hrvatskega in nemškega jezika, išče službo kot začetnik pri lovskem in gozdnem pazništvu ali v kaki ! lesni trgovini, najrajši pa gre k večjemu ali srednjemu vele-. Q spalnloo posestvu (grajščini) za oskrb-1 "prava ia nika, oziroma kot zaslomba j kompletna, v dobrem stanju, gospodarju. Nastop po moč | se knpi. — Ponudbe pod i Bell fižol 1005 (flžoliea) v vrečah, brutto za netto po K 14-— za kg oddaja tvrdka Pateraoet & Re-mie, Ljubljana, Slomškova ulica št. 11. Teiefon št. 589. 14 letnega, poltenega, moftsega, pridnega fanta dam i-čiti ključavničarstvu ali k roj aš ivo k mojstru, ki ga vzame v popolno oskrbo. M rija Polajner, Žirovnica. U6e so drnžbonlk ali drnibenloa 98S najraje samski, ki žele stopiti v večjo ie vpelj no podjetje na debelo in na drobno ter trg. v zelo prometneia kraju Več po dopisovanju. Kapital najmanj 200.000 do 300000 h. Ponndbe pod »Pomlad* na upra o vi ■ v Najfinejši rn italijanske znamke, Vereelli AAA Giaee Sublime, oddaja v vsaki množini nad 100 kg, kakor tndi eele vagone, najceneje in pod najugodnejšimi pogoji tvTdka Patepnost & Remio, Ljubljana, Slomdkova ulica št. M, telefon St. 588. 1007 E-HC-.'- t Vsem prijateljem in maneem naznanjamo tnžno vest, da je danes, po daljši in mučni bolezni, v dobi 59 let in previden z verskimi tolažili, preminul naš blagi in dobri očo, oziroma soprog, goapod Krsta Stopar državni gozdar, dodeljen ravnateljstvu državnih gosdov in domen t Ljubljani. Pogreb aažega nepozabnega pokojnika se je vriil v pondeljek dne 10. aprila iz gradu Mokrice na pokopališče v Jesenicah ob Savi. V Mokrieah, dne 8. sprila 1922. um Franja Stopar, soproga Minka, Štefka in Krsta, otroci.