Nov način financiranja krajevnih skupnosti
Krajevna skupnost je v ustavi opredeljena kot odprta samo-upravna skupnost. katere delo-vanje ni več utesnjeno le na ozek teritorij znotraj formalnih meja, temveč je vse bolj obrav-navana kot del širše družbene skupn.osti. Prav tako tudi vse-bina njenega delovanja presega doslej običajno področje ko-munalne problematike. Kra-jevna skupnost je celica, v ka-teri delovni ljudje in občani zadovoljujejo večino svojih po-treb. izvršujejo svoje ustavne pravice samoupravljanja, druž-benega in političnega delovanja.
Druga bistvena prvina pri opredeljevanju vloge in položaja Krajevne skupnosti v naši druž-beni ureditvi je njena tesna po-vezanost z vsemi oblikami zdru-ženega dela. Še več: krajevne skupnosti si ne moremo pred-stavljati in zamišljati brez tega sodelovanja, saj je opredeljena kot tista skupnost, v kateri se predvsem srečujejo, soočajo in uresničujejo nekateri najpo-membnejši interesi in potrebe delavcev v združenem delu.' • Uresničevanje take zamisli krajevne skupnosti je torej del celovite družbene akcije, njen cilj pa je zagotoviti, da bodo delavci v združenem delu res-nično in neposredno odločali o pogojih in rezultatih svojega dela, s tem pa tudi o celotni družbeni reprodukciji.
V tej akciji imajo dtužbeno-politične organizacije odgo-vorno nalogo krepitve zavesti in spoznanja slehernega delavca o tem, da pomcni usposabljanje KS za nove uaioge tudi zagoto-vilo za uresničevanje nekaterih njcgovih pomembnih potreb in interesov, ki jih lahko zadovo-Ijuje v svoji krajevni skupnosti.
Novo oblikovanje in uveljav-ljanje vloge krajevnih skupnosti pa nujno terja spremembe tudi v nekaterih zunanjih pogojih. Samo preoblikovanje samo-upravnega in upravnega sistema v KS pomeni le del formalnih in vsebinskih sprememb. Drug prav tako pomemben del pa je zagotovitev možnosti za izva-janje vseh nalog krajevne skup-nosti.
Pod zagotavljanjem možnosti dela se najpogosteje srečavamo s financiranjem. Prav to je iz-redno pomembno tudi v kra-jevnih skupnostih.
Znano je, da je dosedanji način financiranja KS prek ob-činskih pforačunov postal ne-sprejemljiv, po drugi stani pa sredstva občinskih proračunov v bodoče ne bodo zadostovala za kritje teh potreb. Treba se je torej dogovoriti za nov, boljši sistem financiranja. t)b tem moramo imeti v mislih vse niož-- ne mere Fnanciranja in hkrati tako tehniko zbiranja sredstev, ki bo kar se da racionalna. Tro-šenje sredstev mora temeljiti na kvalitetruTi in krcdificiranih programih krajevnih skupnosti. Istočasno pa ne .smemo sprc-glcdati dogovorov in zakonskih določil o družbeno ekonomskih odnosih, še zlasti o delitvi do-hodka.
Sredstva ža zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in obča-nov v krajevni skupnosti (nc gre torej za financiranja KS kot organizacije, temveč za potrebe ljudi) bodo zagotavljali pred-vsem:
a)  občinski     proračun     za kritje   funkcionalnih   izdatkov KS. Ta sredstva morajo zago-tavljati normalno delovanje ce-lotnega samoupravnega, uprav-nega in delegatskega sistema v KS (administracija, osebni do-hodki delavcev, dclovanjc  od-borov, komisij, delegacij itd.);
b)  samoupravne      interesne skupnosti;    ta   sredstva   bodo namenjena izvajanju tistih nalog KS. ki bodo scstavni del  pro-
grama posamezne interesne skupnosti. To pa seveda po-nieni, da bodo morali biti v bodoče programi KS izdelani zelo zgodaj, da jih bodo laliko uporabile SIS pri izdelavi svojih programov. Posebna obveznost pa seveda velja za sestavo sred-njeročnih piogramov KS;
c) samoprispevki delovnih ljudi in občanov. ko bodo tudi v bodoče pomembni viri sred-stev KS. Pri tem velja poudariti to, da so občani vedno priprav-ljeni prispevati v obliki denarja, materiala ali dela, če seveda vedo, kam in za kaj je samopri-spevek namenjen;
č) davke, takse in druge dav-ščine, ki jih krajevnim skupno-stim lahko odstopi občina.To so torej možni viri, ki za enkrat še, niso obdelani, verjetno pa bodo to strogo namenska sred-stva;
d)  prispevki  delovnih   orga-nizacij, in sicer dvojni:
—   sredstva,   ki  jih  delovna organizacija združi s sredstvi KS za   financiranje   neke   skupne dogovoijene naloge. Ta prispe-vek  bo  običajno  dobila tista krajevna skupnost. kjer delovna organizacija   deluje   in   bo  na-menjen   predvsem   prepreceva-nju in odstranjevanju negativnih vplivov ddovne organizacije na svoje okolje (obnova zelenic in nasadov. popravilo preobreme-njenih cest, gradnja rn vzdrže-vanje   skupnih,   npr.   športnih objektov itd.);
-  sredstva,   ki   jih   delavci nainenijo za zadovoljevanje svo-jih potrcb v KS. kjer živijo. To so  sredstva,  o katerih zadnje čase   veliko   govorimi,   kadar imamo v mislih financiranje KS. Pri  teh sredstvih velja načelo, da jih delavec ,,nosi s sabo" v kraj   bivanja in so namenjena zadovoljevanju    najosnovnejših potreb njega samega in njegove družine.  (O  teh  sredstvih bo govor še kasneje);
e)  sklad   za  dnižbeni  stan-dard.   Naša   občina je prva v Ljubljani imela posebni sklad za gradnjo objektov tako imeno-vanega   družbenega  standarda. Sredstva so se obHkovala iz pri-spevkov   delovnih   organizacij, nametvjena pa so bila predvsem gradnji športnih objektov. Gle-de na nova načela delitve do-hodka OZD bo najbrž potrebno preoblikovati    tudi    sklad    za družbeni standard ter sredstva preusmeriti tudi na druga pod-ročja  (razvoj  trgovine.  zdrav-stva, gradnja družbenih prosto-rov itd.).
Poleg omenjenih so najbrže možni še nekateri drugi viri fi-nanciranja, ki pa jih zanekrat še nismo iskali.
Regijska konferenca SZDL je pripravila osnutek DRUŽBE-NEGA DOGOVORA 0 NA-ČINU ZDRUŽEVANJA SRED-STEV V KRAJEVNIH SKUP-NOSTIH V ŠIRŠI . LJUB-LJANSKI REGIJI in ga dala v javno razpravo. Družbeni do-govor v bistvu ureja'obnašanje
družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin in krajevnih skupnosti pri zbiranju sredstev za financiranje  dejavnosti KS, obravnava pa le sredstva, ki jih v te namene združujejo delavci v   združenem   delu.   Družbeni dogovor nadalje obvezuje pod-pisnike,   da   opravijo   vse  po-    ; trebno za skJenitev samouprav-    i nih sporazumov, ki bodo po-drobnejc urejali način zbiranja, višino vsakoletnega prispevka in način delitve sredstev v posa-   , meznih občinah.                         ]
Način. ki se zdi ta trenutek   i najboljši je", da temeljne in dru-   * ge organizacije združenega dela ob zaključnem računu nakažejo na občinski zbirni račun, do-govorjene   prispevke  na  zapo-slenega.   Zbirni   račun   je   le tehnika zbiranja in delitve, ni
O financiranju kra-jevne skupnosti je že spregovoril družbenopo-litični zbor občine, 3. ju-nija pa bosta o družbe-nem dogovoru razprav-ljala tudi zbor združe-nega dela in zbor kra-jevnih skupnosti.
Prav tako je predsed-stvo občinske konference SZDL na svoji prvi seji 27. maja sprejelo stališča do družbenega dogovora ter določilo rok in nosil-ce za pripravo samo-upravnega sporazuma o ftnanciranju potreb obča-nov v krajevnih skup-nostih.
pa sklad kot imovinska masa.    ' Vprašanje je tudi. ali naj se pri-spevek nakazuje v enem znesku    ¦ ali v obrokih, kar je predvsem pomembno   zaradi  obremenje-nosti obratnih sredstev v OZD.
Sredstvai)i se delila po na-prej dogovoijenih kritcrijih. Eden izmed njih je laliko npr. Število zaposlenih krajanov v KS, brez dvoma pa je osnova za delitev sredstev verificiran pro-gram krajevne skupnosti.              '
Pri delitvi bo treba del sred-stev združevati za solidarnostno financiranje tistih KS, ki bi po sprejetih  kriterijih zbrale  pre-malo sredstev za uresničevanje svojega   osnovnega   programa. To bodb predvsem podeželske   i KS, kjer je število zaposlenih    I sorazmerno m ajhno.
Vsa ta razmišljanja najbrž niso povsem usklajena. pa tudi ne dajejo recepta za najboljše financiranje KS. Porodila ga je le želja spodbuditi krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacijc v KS in OZD k razmišljanju o tem, kako urediti sestem financiranja potreb v KS. Brez dvoma je letošnje leto zadnje, ko poteka financiranje KS še prek proračuna. Zato se moramo čimprej dogovoriti, kako bomo v bodoče fmancirali svoje potrebe v okviru krajevnih skupnosti.