Stev.—number Coolidge priporoča, da kongres dovoli od te vsote $654,000,- Tftjft?* THE P fO—YEAB Um Ajt >1 Accept«»* f«r I rato al zabranil GLASILO SLOVENSKE NARODNE PObPORNE JEDNOTE IUM petek, 9. decembri (December), 1927. — MT E Lsvadsls Am ÖÖW» «MtabtUsttaai M57 Bouth UwndaU Ajj. «a Hm 14, IUI. Je J "t «dl dtlra It preiskave. fakte Goolidgeva prospe-riteta dobila klofato intfton, D. C. — Ko ■mdeseti kongres zbral k !U zasedanj u* ni bila izi-poteza od . demokratične i, da se ne dovolita priseg» sedež Varu iz Pennaylvanij? lithu iz Illinoisa, am£ak to je storil vporni republi- rSe senator Norris iz Nebra-Ko je podpredsednik Dawes ivil izvoljene senatorje v ipinah, da stopijo naprej in »prisežejo, je Norria vstal, i je bilo čitano Smithovo ime topet, ko je bilo čitano Varo-i ime, in vselej predložil ¿jo, da nista opravičena do jiege in sedeča. , Demokratičnih senatorjev je 1 in ceni se, da bo do 40 demo-ntov glasovalo proti Smitbu in iru. Nekateri menijo, da ij ko 40 demokratičnih gla-ne bo. proti Varu in §mi-, Osem ali devet je pa vpor-republikanskih senatorjev. :e se- najde med republi-ie večje število senator-, ki bodo glasovali proti Vain Smithu. Demokratje so ustili, 4a bodo vodili v boju, k senatorski sedeži ne mo-I kupiti na odprtem trgu. I so saj kričali. Dogodki |>rc zdaj seveda drugače. Senator Ijforris citira v reso-|iji, ki se peča s Smithom, |te iz Reedove preiskave. Se->r Reed je s svojo preiskavo da je «bilo * " i Washington, D. C. — Predsed-■tL nik Coolidge je v sredo predlo- Cikaški okrajni predsednik pro-žil kongresu budget ali proračun CmM|9 predložil SHHnilijardni bsdgsl * ______ Zahteva 645 ra Hi Jonov za arma/ do is mornarico. Mellon poroča, da je vojna stala Ameriko 35 milijard dolarjev. masa. imntjni preaneaniK pro-.iH kongresu budget ali proračun si za poseben "tag day" za re- za fiskalno leto 1928-29. Iidatki veže. Nikdar prej de ni bilo zvezne vlade za to leto so prera toliko ljudi brez dela in beda čunani na $4,258,793,765.58. Coolidge priporoča, UtMfca* stopalo propovoA Dm». bo lahko i^uui uiw UVU& in Ot pred prazniki je neznosna. Chicago. — Predsednik Coo- ooo samo za armado in b< lidgeva slika "velike prospérité- mornarioo. Mornarica ima *e je dobila v sredo veliko klo- iretl 6862,167,000. kar je 44 m>-futo, ko je Anton J. Cermak, Ujonov dolarjev več kot v preji-predsednik okrajnega odbora in njem fiskainem letu. Predsed-jpredsednik ' Vsečikažkega bo- nik hoie> ^ M tgrtdi dftget „<>. žičnega fonda, stopil pred fi- vih krlžark __ dve velik{ ln <>-nančm odsek mestnega sveta s 8em manjžih — poleg tega pa -prošnjo, naj dovoli èe te dni po- več novih aubraarink in flota sebn tag day' (nabiranje de- ^jnih aeroplanov. narnih milodarov na uličnih vo- Toliko ^ ^ ^ ln zakone — za promocijo blaginje narnih milodarov na uličnih vogalih) za ČikaSke reveže. Cennak je rekel: "Nikdar v i„"zdravja za WtereYn dojenč-godov m Uegi mesta Se ni ke ^riktog* naroda je pa Coo-bilo toliko ljudi brez dela in za- „d določU neklj čei milijon služka in siromašne družine so ¿ltrjev, U ljud8ko Isobrazbo-vvellki stiski. Razmere v mestu nič u locUlno ^moč delav-so neznosne in treba je t^oj^ev—nič se vsaj malo storiti nekaj, da _____ omili beda trpečih ljudi za božične praznike." - Odsek je vzel prošnjo na zna- I Predsednik svari kongrea, da ne sme preveč znižati dohodninskega davka, ako hoče, da osta- za 225 milijonov, tedaj ostane v zvezni blagajni okoli 258 milijonov dolarjev prebitka. ZakladnUki tajnik Mellon je ' Odsek je vzel prošnjo na zna- ne budffet balanciran, to je da nje, ni pa dovolil običajnega be-!dohodki pijejo stroške. Ce račenja na cestah, ker postoji i------^...b. sklep, da več kot trije "tag day-ji" v letu ne smejo biti. MLAD TAT USTRELJEN. --istočasno poročal "kongresu, da je Chicago., — Policijska četa je'gvetovna vojna stala Združene streljala na tri mlade fante, ko driave do ¿^nes okroglo 85 mili-jih je zasačila pri tatvini avto-! jftrd doUrjev. Tu so vžteta tudi , ___,mobila, ki je bil Vast Louis Men- yojna posojila evro u» JC ouuv potrošenih delsona. Fantje so hoteli pobeg- ,000. da je bil Smith nom ^ 1 ' - 'aledila m ubila 17-letnega Frank Ludtka s 8211 W. Harrison uli- Stavkokasl podžigajo ta ščuvajo Ipittaburgh, Pa. — PopofiS ma v soglasju s taktiko premogovnih kompanij je delo Pttts-burgh Terminal Coel kompanij« v organiziranju fli**l»f* napada atavkoksssv n* stavkarje in njih družine ? Ootsrdalu. Tu »o aretirali B*n 8mlfha, konstab-lerja, ki so ga iafolill rudarji, ker je vatrfcjel pri tam, da f« preiščejo atsvkokssl in razobo-rože, ako H najde pri njih o-rožje. Zrak v Coverdalu je težak, poln nasilje, IU visi > njem kot nevidns m<*a. In to rudarsko mestece j« oddaljeno od Pitts-burgha saitio pet t^ilj. Zveso tvori cestna letenlcs. mestece se ps nahsjk visoka vrh griča. Nekateri coverdaUki sUvko-kasi prebivajo v irejih sUvko-kaških in ^rih želetAUklh vozovih v tehoi ^smpanijskih strojnic. „ Napad sUvk vržen ponott. Sta družine so is legli je bilo neprlčak^ kletvine, ob frčati kamenje aednik AmeriAke deUvake federacije dokazal na aadIMu. da Ml ogromna večina uslužbencev pravo unijo. « Kdo podpira stavkokaitvo uničuje delavske unijo? ■ji 'MaotoHai oo xpaia mž Imperializmom ftmoriko KoauatetMal m*o4 cUItm * iMlldJI A oodnl)«ko prapovod proti iUMi«Joéla ortMUlro-nlm Moterolenn dwuunk. Now York. N. Y. - N» »to- (Now York, N. Y. - Tvrdk» tin« «otornikov. iprovodnlkov E. J. WIlklM 4 Oo., pri kateri In drugih ualutbencov Inter- »o lidolovolel denarnic organl»l-borough Rapid Tron»lt kompa- ranl v organUacIjl "Intorno-nUa prlhoja y organizacijo tiomd Fortrthook Workor. Unl-c«.tnoM«nUklh ualutb.nc.v on, progloalll v tovorni aUvko. /Umalgomatod Xun. of Stroot Jo l.poalovaloutaano «dnljako * EUctrlc Hwy Kmployaa, dwl- propovod p»tl tojJ«^««"'-, ravno jo Jomoo. ««Mkonbuah. fUvka traja ». «d«n todnov. ualuinl odv.tnlk vollko korpo-Wno.^nljUo proj^v.d Jo racijo, lilgral poUM «a aodnU- Md aodnlk Mrtchol May. To ako propovod. propov«! propov«luJ. plkotlra- Kotadou dno H. doembra «J* I» nagovarjanj, atavkoka-WHIUm Gr^n, prM^dnlk A-Uv od .tr.Al jUvkarJ«. da naj morUko dalavak. (adorocU*. tn|- Sgg^. Ksjšss. KTTt tSL c«"n<^I "Ntw Loador", do go vajwl aa Z2*> x> »koraj val «lani unUa. ¿ca aafLTS. csrs biinlau. Tsm Jesen je aeveda sst^ ker ne dobi vet poaojila. Oficljosnl listi v Rimu napadajo poalanlco. jS bil is-ji ta nj* SÄS iS i» rrcau aamj^e ^ CST^BTu V^l "Nenavaden degod*J# tod- stavkarjev. Vmas jSJ^ bHo sli-|nizajo, preloženo na one prepoVedi je U, da js pod- ftati strele. Kaklnih4ri sto stav-decembra. ' - - Kim, 8. dec. — Polooficijtlno fažlstovako časopisja js danee constatiraio na podlagi Coolidge. ve poslsnice, ds js Amerika sv čela uganjati, zelo obasžno im-perljallstlčno politiko. Dejstvo, da predsednik Coolldgs predla^e deset novih kritark in zahUvS povečanje amsrilka bojna mw> narics, js dokaz, da js Amsrikn odprla novo tekmo v pomorskem oboroževanju. I« Kakor da Muaaolini ne bi Ml rad na prvem msstu v tej tekmi, če bi Italija imela denevl) Uprta, I. dec. - FHnooskiko. nsntsr v «plolnsm glsds Coolidge ve poslanloe je, ds je Asietl-ka spremenita sta«»«s in neme-•to rasoroAsvanjs js zadela politiko oboroževanja. To mate sslo smešno luč na ameriško rasoro-111 veno. is. miroljubno kampanjo. in in izvoljen. K tej vsoti so ipevali odborniki alj interesi »rporacije za javne ix)trebžči-« 1203,000. Nekateri teh' u-idnikov celo prebivajo Zunaj Iriave Illinois. Dalje je bi)o na- •edeno, da so se morale tfe kor-i ----_ • ¿M tum fttl poraciie za lavne notrebičine! ublteffa dečka' 80 " , uf .«S« komisijo, da so 2, ^ £ je odšls «delo. fcbrene pristojbine, ki so jih " fn ™ JjeJbjla isiljena de. s ce. Njegova tovariža sta ušle. Mendelson je sporočil o tatvini avtomobila, ko je bil Ludtka že ubit. / Ko so prišli policaji ns dom vojna posojila evropskim vla dam. Mellon tudi poroča, da "bus-lness je bil v tem letu zelo dober." Ameriške banke so investirale dve milijardi dolarjev več kot v prejšnjem letu. Business je bil torej dober zs bsn-kirjel peščeni viharji v cali-forniji. ns grl» v hiše ps klioalo naj pride- leti, Uko je bila prisiljena delati ponoči. Črtita je sobe v ve-'v 'r;useamK.le .^Jikih poslopjih v glavnem delu _ Emisije je. pa bil «mith.^^^^ način skrbela za svoje otroke. inile konzumentom za služ-Predsednik te ilinojske dr- Brisova resolucija se jîSrta-^ kot famozna Willlsova Napravil je na mlMjone ikode v južnem delu držsve. \am AngeUa, Cal. 8. dec. — Okraji Los Angeles, San Bernardina, Riverside in Orange so *ot famozna Willisova —L —-—-— , . «eščenem kompromisna resolucUs v zade-Njegov amendment je bil pora- Mli hudo pw»w j ^ k vi Newberryja, ki jo je sprejel *«! z 65 glasovi proti 32. Pet ¡viharju, ki js mm ^ eenat, da je izdajanje tako veli-—■>«"",»/>*> «<» i» nridružilo 2< kokazev je ču in metale stavkarjev,' stavkarje ne jo is Hlž. Stavkarske družlii^rsstrese- ne. po tj^, ¿S^S^ stsvkokas^ je trajalo skozi iti-rlurs. Ura je odbila tri sjutraj, a miru As ni bito. • Ženam in dvema stavkarjema js poarečUo. priti na cesto. Tam so naleteli na dva državna policaja, katerim 'so rssložlll po-ložsj. In kaj sta rekla varuha miru in rade iensm ln stavkarjema? Ake sd državljani, se lah ko sami branijo. Ml dva sva tu kaj, da ščUivs kompsnljsko tast-nino. V Psniisylvsnljl je dovoljeno državljanom imeti orožje doma. % V nedeljo svster so stlvkoks-zl zopet podivjsll. Kakžnlh 20 jih je bilo oboroženih • puškami, samokresi Hi piki. Pričali so stre-ljatl na tri piketo. P»Hfl »tsv Odvetnik unljs osstnoželeznl ikih uslužbencev bo predložil sodišče, da ss Interborough Rapid Transit kompanij* poslužuje treh sredstev sa preprečenjs organiziranja svojih uslužbsncsv. Ts sredstva ao: Pogodba "poli- ja in lodnljska prepoved kazal bo pred sodnikom, ds js prvo v nssprotju z jsvniml Interesi, drugo ponarsjsvelno, tretje pe krivično ln nevsrno.| Koagroa aa| praûéa « vsote denarja ob času voli« J«v nevarnost za vlado, da so Me primarne volitve v Illinoisu «orumpirane zaradi denarja od interesov korporacij za javne irtrcbččin? ■ žen z 65 glasov —^^ k Pesek je ljatl na tri plkets. Drugi suv- demokratov se je pridrui^J^ ^ ^ tkrov ^ ^ prihiteli plketom na po- republikancem, trinajst repub- zasul ikancev je pa glasovalo z 37 de-mokrati, da se Smithu ne dovoli sedež. Z njimi je glssovsl tudi senator Shipstesd, iz Minne-pripada k delavski citronskih nasadov, ôkoda se moê atreUMe js tira;l^odvsu ceni ns več milijonov dolsrjev. r|. Stavkarjt niso bili nsprtprsv isote. Ts k..,----; - x Glede Vara je pa Norria pre- farmarski stranki. Pri končnem N PiHmo, { ' - —1 M Pinchot {x>slsl ŠTIRJE M0ÔKI ZGUBIL! 2IV. UENJE V 8NB2NEM ^ VIHARJU. jetnik pri tvojem prizadevanju, ds postane tfepoved trajna, pozval komuniste kot prtfte proti uniji, ne d« M jih imsnovsl pe Imenu. "Hü, Wlfeins pokssuje v Resolucija —--------—»---- - —• greanlka fs New Yorka. Washington, D. C. — Demokratski kongresnlk Black Iz •vo- Vtmn Kvef MiprHpHH lakavo e konflikt«. lunlsil ln v jo dstaves zk Isdslovsnjs usnja-tih Islslkov, ds nsj ns plsčsjo ssesmentov uniji ter v splošnem mečejo bl#t6 v odbornike ln uprsvo unljs. / ! "Seveda tar. Wllklns ne oms-njs fskts, ds so okrožnico rsz-dsljsvsli kpmunlstl, rsvnotsko ne omenjs rskts, ds nimajo komunisti ndbsnsgs kredite med Izdelovale* "'denarnic, odkar so napadli unijo, upravo In ravnatelja, da razsipavata denar. "Unije je ob tistem času objavila svoje Izjavo, v kateri js is. p- Pol nanjl minister Selewskl je vfle-rsj priznal pred svatom Ugs ne- čas. _______pa js, ds so Lltvlnel kil- vi tsgs stenjs, dočim js Htvin-Mkl premljer Vsldemsrss odgo. vorll, ds Js vss krivde na stri-nI Poljske. Vsldemsrss je tudi dejsl, ds Litvs ss ns bo nlkde* odpovedsls Vllnl, ki so jo uf^e-bili Poljski. Ds se dožene, kdo je bolj kriv, Je svet Lige neredov včeraj nalolil holandakamu zunanjemu ministru Ven Brošk-landu, da zadevo prelMs. PRVI NAVAL PRAV» ZIM». Cslgsry. Alberta, 8. dec. — ga Js governor1 glasovanju so glssovi stali M senatu in v ka- proti 29, ko se je vršHo glasova- j JT^ ^ xruWle svoja živ r™ Jy izjavil, da je on pre-¡nje o Deneenovem predlogu, da , netnem viharju, ki raz-f fen. da je bila izvolitev Vara se zadeva o Mehlžki poslanik Manuel C. u- litvs. Pri zsdnjem glssovsnju sajs I po imenih Je pa bil Smith V^^ji y ___________________________ David Reed iz Penn- !žen s M glssovi proti 28. \V ? ^ d6Ček John HuCA. p^^. To pokasujS, ds Je poje je bil razočaran zara- d* se Smithu ne dovoli prise- je ^ a tvojega doma v moč za rodSTJe potrebna od vseh «prejema, ki ga je žeta Nor-j^ «o glasovali: !iolo in je najbrž podlegel mra- »tpanl. R^ja iokoIiiaHa n.arM U**A ^„biikancl: BltUie, ~ Cappar, C^ustn«, CurtU. •rlvanijt Mehlžkl poslanik Hanus C. m inm malo bati od «r jjimm N. D.# jo bilo 12 ped Tellez Je medtem ponovno taja- sa all njeçvih komunlstičnm y ^^ y ^^ vil. da so "dokumenti," ki so zaveznikov. __|M Pa živi V New Toitu. JJa-hlngtom D. C, — Senat je F^odnji dan z odločilno večino Smithu sedež v senatu. ^ , MCtfr dovoln smKbu, da 7* *°voritl v svoji lastni' P« P*> ko je Izredni ^ Ko je ^f» končana. za- li: m - bila Smithovs —-je senat akle-[a pride kasneje na dnevni ■ Varovs zadeva Deneen Je «mithu dovoli Brookhart, ¿¿¿Ji UFolUtu, McMmW, Mo SÄTUU. Nr. •» ....... Dm.kr.tJ.: - AÄurrt. D.*"«» Ä tU ^jsr^z, Dill Edward«. Fern». ' S« frtoM. H.rHl, lUySn. K9nArick' ZSZu\uo.Hj.. Robhi»on UAr- XL» es. iw.n«m. ThomM. M^ln d*U"k« «trank» 'T se Smithu dovoli pristïs so glasovali: Gr***> »i», W p, g^ i. SSus fcSSn.«Hort- Sro—H. ; i-e- 4 Hk»p.i « blaznež ubil dva umo- bolna. Dogodek se je odigral nI bolnMtald za držav ____dramatični Cincinnati, O. - Dramatična ki nima pere v sgodovlnt Chicago. — Violet Klkins, letalna dijakinja v Geneva Community srednji toll, es je v sre- 19,100 VOLTOV NI UBI1X) CLOVBKA. petnajst minut ne-ksVsstsn. Mont, »2. v Landerju, Wyo., in v Bdmontonu, alu (Kenade) ie pod ničlo. _____ Alfsn* Argentina —■ Juan M or Mio Ja tall upoalj.n pri T^ZZÎ mTZoZm dowu.'iMikl radlotvrdkl v Mon«. Oran tÄSAtdlir IUI. bil na d^u. J. prU.1 SÄ ÏShI rÜTv ùinlh KrM« '» — jS dus upiwrj««»» _____ ___rx.ui^. ^ nAtmlimli v ÛMMVI n mi je i rrwlucljo v^lijl tbornld "»J*4"1^ wn 'njl tapad v «rado »vaiar. ko i» S kongri.no " o "razkrivanju m.hlâk. Mro- novodjam. v mM. V«>m bHl4rd , tntfm t„ po- rt" vHoaratovlh «awplalh, S» J* «»«•^nM, •JWtÎ fnal t.mp.raturo v ChUw » wludjaw. gla.l, da ko«*«. »-V •• <*>»*> ^¿L^ÄlStW»» urah 4« .toplnj nar«W J • „I pr.prl- n. In napatn., da komunl.tlinl ^ tr.h po- ».H. kl » objavili n.pad pn- J"JI««»■potno« WI4.JO obrAovaln. Ww l» ¡»ri; £ 7 WrtK J. .najo. da ao naod«ovornl kau, U par .toplaj " "ÙnIJa Itd.lovalcav d.narn.c n.d n^-V^^- b^ m Ima malo bot. ml mr. Wilkin-!'» P» »^Vn^,'It V« obravnavo proti G«)r«u «.ma. mi, odvetniku In blv*MHU «ko-k«md mlliJonankMnu butUfar . Molla.. Ht — V tukajl-,---------- n i i drtavolumobolnlcl J. bolnik )u. kl - «W>»arJa radi eWSWrk • Midro «bil .v.J. dru». Un* ï^'run bolnika. Mrtva rt. c. J. mor Jena Ufiska ponudita $10,- Mlad Vtamltac prijel* Jew, da uSje njenega —* m? »«? r? «rjjr "" —- ^ ¿w nJ«ove«a mméto A. U. krlknll. In padla MWWIwm m Žrtve bombne se js Ottewa, III., ». Ïk.--Zdrav- •tveno sUnJe lole Bradford, ioiske učiteljice, kl Js blls zsd-nji teden požkodovana po eks-ploziji bom lis, katero je potekali v lois ko peč njen ljubimec H kam K«*d. se je poslabèSta. Zdravniki sicer že vedno upajo» da jI ohranijo življenje, vendar j« njeno etanjs rssnejže kot P1^® . a. .a JI Krvavi b(Ndi v M-«A J^^^l^g __Dunal t dt. - Stavilo mr- J^U. bo prlrtl pr.d r-a^Jo-bSa jgg^jga SÄ Dekleta ao odpeljali v Osnevs, nJega je Švignilo 18,MO volUrv bolalco, kj^ s. nahaja v Mtlč- staktttos «e. nem stanju. »eJ^ nïinuilM prižel zopet k se- nem si.n,«- ^ ^ ^ ^^ umetno dlhsnje. Njegove opeAenlne niso težke. Chicsgo. - v četrtek Jutro je eksplodirala bomba v Amertaan hotelu, 80 S. Halated st. Misli! po «>bi porotniki so ničUa »topnlce. ' I Wenzels na 8728 8. »W^J^ ^sÏÏelcl ^ sUnovata v hotelu Pozornost pstaje Je nbndUe uH * eTlodnlk je eljs je ^ptanlla II ^ r^l^JftZ, Ä - nisi hlp^. Obrav- ' In UUfonake žUv! sodniks pn-ivs, ds-u mm* lestvs irel ns okno venja, da je I tal v »obo. ao^dr^egn stano- boemel pot#m lahko spta- stvo" na severni strani mesta.; 40 oseb. Izgrede so ipritortU ________ Eksplozija je razbita vrata V rumunski V nnedtavico ' druaem nadstropju hotela ln u- ki ao nspadll Žide, Madžar, (n v^iiseiee,drese» k( j Izgredi v mestu so so užta. Poli- trajali v torek vsa dan In poano _ _ li.tii nilh Imen' v noč. Vojaâke četa so naredile Kinov Obrav- In Utafoniki žtevllke. Skoda, ki mir. Podivjani žtudsntj. m> ras-, uu prnrX )• napravita eksplozij., se ra-, dejali mnogo prodajale ln pri- dfM ns drugMan 'čuna aa ^ 1 .. . A - i- . * J . 100.000 novih v Angliji. Londorf. 8. dec. — V žtlrih dneh je bilo tukej Prodan» 100,000 novih Fordovih avtse^jj M lov, ki «o prinesli več ko« milijonov dolarjev. •pIPiBil**^^ 1 — PROSVETA GLASILO HOfWill llABOPItB POPTOOTI iriSOTI liinmiA «Lüf MLl WABOOtfl FÜWOMU JÉIWt» Naročnina: Hl lata; MMtro ISaS. Zed iiij«-u« države (bran Cbicagn) na IB Cf.ru $7¿0 na 1st* 68-71 an lita, In an iae- "PE08VBTA" Ann THE ENLIGHTENMENT" Orean ff tka Ovna* k* Um Svkfarlptiee: United Stales («wept Chicago) aal fear: Chicago S7JS. and foreign countries IMS Q«r year. MEMBER «I TAP FEDERATED PRESS" IIS Detain v okltfeju n. pr, Icete« (Nor. 30-19S7) polef vaiefn injena na naslovu f DELAVSKI DEPARTMENT V AMERIŠKIH LATINSKIH DEŽELAH. Prvi korak je podvzet v Mehiki, da delavei dobe samostojen delavski department Podvzele ae ga delavske organizacije. Splošno ae sodi, da v postavodaji ne bo nasprotovanja. Temu departmentu bodo podrejene vse delavske zadeve, tudi organiziranje delavcev v silo zavednih ljudi, ki se zavedajo svojih pravic in dolžnosti. Po poročilu Panameriške delavske federacije je to cačet-no gibanje v latinski Ameriki. To gibanje se razširi na vse latinske dežele. Vest je ena najvažnejših, kar jih je zadnje čase zagledalo beli dan o delavskem gibanju po širnem svetu. Organiziranje delavstva v zavedno silo, ki pozna avoje pravice in dolžnosti. V teh besedah je važnost tega poročila. Ce ae delavci organizirajo in ne poznajo svojih pravic, ali je kaj taka delavska organizacija vredna? Kaj se mora delavec najprvo zavedati, da postane njegova organizacija močna in vplivna? Predvsem se mora zavedati, da je človek, da ima tiste pravice do življenja, kot jih imajo kapitalisti, kralji, ceearji, kronani in nekronani vladarji, sploh ljudje, ki žive o feadovih njegovega duševnega in fizičnega dela Vedeti mora, da se današnja človeška družba deli v dva razreda: v lastujočega in nelaatujočega. To pomeni v ljudi, ki laatujejo vsa produktivna sredstva in naravne zaklade, in one, ki morajo prodati avojo delavno silo — duševno ali fizično prvim, ako hočejo živeti. Ako se delavec zaveda teh resnic, tedaj „pride tudi spoznanje, da ima kot človek tudi dolžnosti, do človeške družbe, to je do drugih ljudi, ki žive na planetu, ki mu pravimo zemlja. To pomeni, da mora delati za razvoj vse človeške družbe. Nemogoče je delavstvo ene dežele osvoboditi mezdne aužnosti, druge pa vkovati še v hujšo mezdno aužnoet. Temu spoznanju 6e pridruži zavest, da se ne morejo v gospodarstvu človeške družbe izvršiti ve-like izpremembe, kar čez noč, ampak da je treba za take izpremembe izvršiti veliko napornega dela, ki prinaša trpljenje, zahteva zatajevanje samega sebe in žrtve. Ta zavest pa zopet učinkuje v delavcu, da prihaja do spoznanja, da se mora veliko učiti, ker mu šola ni dala potrebne podlage za laglje razumevanje vsega, kar nudi življenje. V nežni mladosti je moral oditi na delo v kapitalistična podjetja, da je pomagal prehraniti samega sebe in družino, mesto da bi hodil v šolo. Svoj proeti-čaa mora porabiti poleg razvedrila tudi za izobrazbo samega sebe, da lahko odbija laži demagogov in reakcijonarjev, ki so se učili in vežbali, da ga ohranijo v kapitalistični mezdni sužnosti. Delavstvo šteje le takrat nekaj, kadar Zagovorniki kapitalističnega gospodarskega sistema opazijo, da imajo opraviti z inteligentnim delavcem, kateremu niso kos. • Kapitalistični razred je pa pripravljen na koncesije delavstvu le takrat, kadar spozna, da je spoznanje med delavstvom tako naraslo in izobrazba poatala tako splošna, da se reakcija ne more več vzdržati. Reakcija popusti le,toliko, v kolikor je prisiljena popustiti vsled zavesti, ki je prodrla med delavce. Na pr.ž I jsks nami, postanejo dfiavljmi, kot da.ostanejp nekaki, inosemci izven zakona. Mr. gall zatrjuje, da se bo le nadalje potrudil v f StdtljiM kttgrMij1"" Z__i Kaj pripor*^ ^^ ^^SSTTpi^Äl čim ee konirea snide, bo Al- ia _ _ glasovi, Is katerih je sklepati, kakini problemi priseljevanja in naturalisiraaja utegnejo priti pred kongres v pretreoovanje Tajnik Mr. Daviš, generalni pri« seljeniški komisar Mr. Hiill in načelnik priaeljenjlkega in na-turalizacijake reprezentativne zbornice, Mr. Johnson, so tekom minolega tedna podali izjave v tem pogledu. Pii porodila dolarskega tajnika. Dne 18. novembra je tajnik Davia objavil, kakšne spremembe priseljeniških zakonov utegne priporočati kongresu tekom prihodnjega zasedanja. Delavski tajnik pozove kongres, naj pretraea nujnost, da se ženasa in mladoletnim otrokom onih inozemcev, ki so bi-i poročeni ob svojem prihodu v Združene driave in ki so bili pri-puščeni pred 1. julijem 1024. On opozarja na dejstvo, da — kakor se ceni — število inozemcev, ki potrebujejo tako odpomoč, ni ve-iko in da na vsak način, karkoli naj se ukrene v njihovo korist, gre le za začasno olajšavo priseljevanja. Tudi če kongres ne stori ničesar za te ljudi, po- udarja delovni tajnik, oni bodo Vilkoma državljanstvu. bert Johnson, načelnik priseljeniškega in naturalizacij skega odseka poslanske zbornice, zopet predložil zakonski načrt o de-portacijah, ki ga je nitja zbornica sprejela 7. junija 1026, ali ni bil sprejet od senata. Tako je zagotovil Mr. Johnson v nedavnem govoru v Washingtonu. Izmed drugih zskonedsjnih ukrenitev, ki jih Johnson baj ' zagovarja, je zattanje sedanjih kvgt na polovico. fllišen načrt je Johnson že predložil ob koncu I zasedanja. Misli se, da bo tudi poskušal omejiti priseljevanje iz Mehike. ; V Kaliforniji je imel vet govorov, v katerih je poudarjal nevarnost stalnega prihajanja mehlkan-skih delavcev "nižje vrste". Tudi' se poročf, da bo Johnson prednesel Kongresu diskusijo o nekem vpralanju, o katerim se je javnost nedavno ba-vfla, namreč, da-li član fašistične stranke, ki je položil falistič-no prisego, je kvalificiran za ameriško državljanstvo in, ako je So državljan, dali se ne bi moralo smatrati, da ae je tak vsled falietitae prisege odrekel ame- (Izvirno.) Te dni so se pričela v Beogradu trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo. Vsi politični in gospodarski krogi v domovini pripisujejo tem pogajanjem veliko važnost, kajti akoro gotovo je> da bo nova trgovinska pogodba med obema državama nudila posebno Jugoslaviji znatne koristi; Trgovski* stiki med Avstrijo in Jugoslavijo do sedaj niso bili "Jpovssm potoljai, kajti še ved- • nA vendarle nekdaj prišli/ kajti brezdvomno oče ali mož, ki je tukaj, postane čim prej mogoče ameriški državljan, da dobi pravico do prihoda izven kvote oziroma prednosti v kvoti za svojo družino. Tajnik obžaluje, da so inozemci prisiljeni postati držav-jani iz tega razloga. 2elja po državljanstvu bi morala priti iz srca in zanimanja za to deželo, ne pa Iz želje, da se s tem pridobi kak privilegij pod enim posebnim zakonom. Izmed drugih priporočil navajamo sledeče.: Pravica do prihoda izven kvote naj se razširi na, a) vse neporočene otroke ameri-Ikega državljana pod 21. letom (sedanji zakon omejuje to pravico na 18. let), b) na soproga ameriške državljanke (ta vžlva sedaj le prednost v kvoti) in c) na one inozemce, ki so se rodili v Združenih državah, pa so zgubili amerilko državljanstvo iz enega ali drugega razloga. (Tajnik nadalje priporoča, da oni priseljenci, ki so se vnaprej pogodili za delo v Združenih državah (contract labor), vživajo prednost v kvoti, ako je Secretary of Labor dovoUl njihov prihod. Kar se tiče izurjenih poljedelcev, ki vživajo prednost v kvoti, naj velja za nje isto postopanje, ki je sedaj v veljavi glede sorodnikov amerilkih dr lavljanov, namreč naj odgovorna stranka violi prolnjo na delavski department. Tajnik tudi priporoča poostritev sedanjih deportacijskih odredb, kazen in deportacljo za ljudi, ki poakuta-jo priti zopet po deportacljl in globo proti parobrodnim družbam, ki prinalajo poskrite potnike (stowaways) v Združene države, ako bi natančno pregledajo ladje lahko odkrilo prisotnost istih. ' -. Priporočila generalnega priae-Mealškeaa kombaria. V piemu na "United State* Daily" od 16. novembra je generalni prišel jenilki komisar poudaril potrebo, da ae nekaj otori za tukaj nastanjene ino-semee. ki so prilll nezakonito, pred no so kvotni zakoni atopili v veljavo/ V tem piamu on odgovarja kongreamanu McGre- Vr. Johnson baje zagovarja tudi spremembo nsturslizacij-skih zakonov. Oh bi, na primer, že)el bivanje desetih let, mesto sedanjih petih 'let,, predpo ino-zemec sme zaprositi za naturalizacijo. — F. L. I. S. Kaj sam povado itavllka? Kako Sblo je radiotehnika po svetu le razvita in kako drugod cenijo to panogo, nam bodo najlepše pokazala številke, dasi-ravnofje tozadevna statistika zelo nepopolna in-se dejanski stan težko da točno ugotoviti! ker se razmere* z vsakim mesecem spreminjajo. Neprestano se dvi gajo nove" postaje, afere izboljšujejo fP povečafkjo, Itevilo abonentov pa z neverjetno naglico raatief. Po neki statistiki je na celem svetu 1112 telefonskih radio oddajnih postaj in so razdeljene takole: Zedinjene drŽave ......................738 K v ropa .....................888 Ostala Severna Amerika......... 86 Juina Amerika .................. 38 Arija ....."f"""".........M................. 16 j-ai»^o naeslssls akih li|iVm p(s|PsJ« konj Jwuftlavllâ ta Avstriio aa^veni ■■ m^wmmwyw (plenice, rži, koruze, fižola, ječmena, ovsa in TL. goslotanski gospodarski krogi namen zaščititi izvoz agrarnih ga produktov, se jim to ni posreči- ^J^^Hl lo, kajli predvidevali niso — in to je bila usodna napaka — da bo Avstrija, kakor hitro se bo Čutila dovolj me£na In kakor hitro se bo islečila ,od težke gospodarske krize v kamero je lla največ rodi stagnacije Mr industrije, zavarovala tudi ot» no sa.se dobili nekateri krogi, ki so gospodarsko zbližan je zlasti potom trgovskih sves, odločno odklanjali in posvečali vso svojo pažnjo na žalost, prod vsem na južnejše kraje Jugoela- Jugoslavija, ki ni na tako velik moratoo »odpira vije, t. j. pred, vsem na Srbijo. Vzrok tej milejše izraženo — nelojalnosti tali bal v teadenč-nosti onih šovinističnih arbijan-skih krogov, katerim je še sko- Med in mleku. Kulič je povedal visoki niči, da se po deželi etedita inmlefeor «Najbolj se cedi J in farmarjem, ¡¡I kel. Zakaj? Zato, ker „, J jejo dohodninskega davka kaj ne plačujejo? Zato, kerl majo nobenih dohodkov | you see vraga? e je kmetijske produkte. In res. Ko je Avstrija uredila vse svoje gospodarske od noša je in sklenila s sosednjimi državami trgovinske pogodbe, je dejansko tudi pričela ščititi svojo kmetijsko produkcijo. S tem je pokazala, da je zmožna živeti svoje lastno gospodarski življenje. uspeli gospodarske politike v svoje sosedinje Avstrije nikdar ni mislila, pa ae je pri tem precej zmotila. In svojo zmoto j plačala s pasivno trgovinsko bi- ko imajo jugoslovanski kfOffi vsa ta dejstva pred svojimi oč- mi, ko se jugoslovanska država Tnšea kvartet, tužna mu ma res zaveda važnosti trgovinske pogodbe z sklenitve Avstrijo, pa smejo jugoslovanski narodi lovičeva pratika s fistlom upanjem in nado pričakovati, da bo trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo povsem drugače izpadla, kot je izpadla pred dvemi leti. Z gotovostjo pa morejo tudi računati vsi krogi Jugoslovanske države, da bodo rezultata te trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo tudi za nas povoljnl in zadovoljivi. S. Avstralija Afrika •HlUMlIMl 28 9 ..66 ..81 .29 ÓMO«**** ..............................28 •i aa .........................................¿O bi bilo dan«, v Ameriki «edamnajat milijonov Arakovno iT" h * j* ^ otočjem.. •••••HM|m„ Evropske postaje pa so po državah takole razdeljene. Največ Jih im^ Rusija Švedsko Nemčija frrancija AntUja »penija .................,18 vse druge driave po manj, n. pr. Italija 4, Avstrija t itd. Seveda so večina od teh postaj le male, tako sxane vmesne postaje z energijo do 1 KW, ki so le lokalnega pomena. V gornih številkah so seveda všteto le oficielne postaje, koUko pa je saaebnih. Statistika prejeranih aparatov je takale: * / • ,. Zodinjone države Amerike An*HJa Nemčija (Berlin) Avstrija • ................... .... (Dunaj sam) ŠvedakaH Ceika . Ogrska ..... Danska .... J«So»laviJa (Slovenija) Smrt hčerke gl. odbornika. Gross, Kana. — Dne 6. dec. ob 10. uri zvečer je preminula Mary Sular, hčerka Antona Su-larja, gl. odbornika SNPJ, v bol nišnici v Girardu, Kans., v 15 letu starosti. Bolehala je samo štiri dni na pljučnici. Mary je bila dijakinja zadnje leto v Anna High School. Bila je Članica društva "Sunflower" št. 609 SNPJ v Armi, Kans. Družini naše gldboko sožalje! —Poročevalec. ........ .................. . ................... 16,000.000 t,T80.000 1,714.000 6004100 810.000 .000 .too 276j 100. 70.000 11.600 >200 Sf Tu so šteti seveda samo taki, Ako »ur ril na nesrečni položaj tukaj na in politično organiziranih delavcev, bi ne imeli rudarske stanjenih inozemcev. ki so ae ki imajo avojs .aparate prijav-ntavke, ravnotako bi izredna državna policija v državi P"1*" v inozemstvo na obiak, ali U«ne. Koliko pa je faktično Ite- Colorado se ne drznila streljati na stavkujoče rudarje. " " ^ T nf niti pri- ^ ' morejo doksssti, da no začetko-! blilno ceniti, ker je Itevilo ta- l Titi delavstvo, da pozni svoje dolžnoati in pravice ina prilli v Združene Države za-;kih tihoUpcev odvisno od atro-in to delavstvo organizirati v delavskih organizacijah, je konitim potom. \*»ti državne kontrole itd. Da najučinkovitejše delo za oavoboditev delavstva iz mezdne! siiinnati Ta .«L.i s__, ,, piamu, da je od dlje čaaa toliki» °dstoUk neprijavljenih apara- KUtnosti. To je vzrok, zakaj demagogi in reakcijonarji v BVoJlh l#tnlh ko|lkor tov: navedemo aamo en primer: obmetavajo z najgršim blatom učitelje delavstva. Dema- v javnih predavanjih priporočal v ** Utviji. diia'vi ob Balti- ro vedno uspelo, da so v avojo [janco z Avstrijo. — Danes pa, službo vzeli celo državen aparat. Jasno je pri tem, da je moralo trpeti vsled tega narodno gospodarstvo, slasti pa trgo* vina onih pokrajin, ki so v industrijskem odru fc najbolj odvisni od Avstrije, in pa od onih delov Jugoslavije, ki so avstrijski republiki le najbližji. Prizadeti so bili zopet najbolj Slovenci, na katerih gmotno stanje ni nikdar hotel pomisliti vladajoči srbski meščanski razred v Beogradu. Z novo trgovinsko pogodbo jugoslovanske države in avstrijske republike pa se bo položaj y tem oziru izpvemenil znatno na bolje, kajti Slovenci ne bodo več tako zapostavljeni, kot bi bilo na prvi pogled misliti, ali pričakovati. Jugoslovanska delegacija, ki se pogaja z avstrijskimi delegati, ima sedaj pred očmi, kaj da ji je treba storiti v interesu jugoslovanskih narodov in že precej-sigurno je, da se bo jugoslovanski delegaciji povsem posrečilo uspešno izvesti svoje namene in s tem tudi zasigurati čim svobodnejšo trgovino med obema sosedoma i. jt med Jugoslavijo in Avstrijo. Posebno slovenski gospodarski krogi pričakujejo, da bo naša delegacija v Beogradu znala uspešno vsro-vsti tudi interese slovenskega naroda, kar se dosedaj na Žalost ni mnogokrat zgodilo. Ako naj ima nova trgovinska pogodba naše države in Avstrije rea namen dvigniti gospodarsko življenje in zlasti trgovsko življenje med avstrijskimi Nemci in jugoslovanskimi narodi in obenem tudi čim#bolj pospešiti trgovino in dvigniti konsum; tedaj je gotovo, da bo ftova trgovinska pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo pomenila velik korak naprej v razvoju xmlade jugoslovanske države. In ako bo jugoslovanska delegacija, ki vodi pogajanja z Avstrijci pokazala svoje zmožnosti tako, da bo zadovoljen tudi slovenski narod, tako, da bodo zadovoljni tudi Avstrijci, bo to le večji korak naprej. Če so jugoslovanski de-legatje leta 1926. v pogajanjih z Avstrijo šli tako daleč, da so s koncesijami, ki ao jih dali Av-str.ijcem, ne da bi bile to nujno potrebno, škodovali sebi, bodo gotovo to sedaj popravili in akle-nili boljšo in vsornejšo poRodbo z Avstrijo, ki pa ne bo koristila samo avstrijski republiki, temveč tudi nam Jugoelovsnom in pa tudi Slovencem, katerih ae nova trgovinska pogodba le najbolj tiče. Jugoslovansko gospodarstvo je pač že dovolj trpelo, ker so njegovi zsstopniki, oziroms predstavniki pri skleptnju trgovinske pogodbe z Avstrijo leta 1926. šli v dajanju kWeaij ja-ko predaleč, kajti takoj so - Bistrovidni Majk. | Ji?ikJ„Cwru* **0daku3 veliko dljeodlawndal8kega| rita" kot je Zerič Pezdirič k| temu ve več o naših Law^| nifc. Zato je previdno, dal omenja to "Konfuzijo 'Konfuzija" je, če se zgraža nad framazonsko fl dočim 2erič Pezdirič isto| Deveto čudo. Pfeavo deveto čudo jefl ki ima toliko denarja, lahko kupi in podkupi ves sv« le mu toliko ostaja, da lahke da nove ¿ote. ■ a, krasna in divifl okrožnica," je zapiskala Bar ROgi in reakcijonarji vedo prav .dobro, da xnvednih in mi- »prejem postave, ki bi dovolila ikwB - P® natančni bilanca le aktivna, i <¡irmU i» Kovačič ae nahaja se- slečih delavcev, ki znajo sami eoditi logično o vseh poia- ^ «"* »*- Jj^j' ** h okrog *»4l .. XI____mm^zL_____n . *rr galiairati bivanje inotemenv d«. 10XW0 aparatov v prometu, pri- javi jenih je pa bilo le lieO: in gotovo nieo le vaeh odkrili. Tako ee csai faktično Itevilo vaeh aparato% v Evropi prijavlja nih je drea 7 la pol milijona — na 17 do 22 mil Jonov vih vJ'ov^m »iviJenM »• morejo pr.m„ti,i x groinja- T^SZ' t mi, lepimi in gladkimi beeedami ali obrekovanjem učiU-ijunija 1WI), ako nI jam. *« Ijev delavstva, da zapuste vrata razredno zavednega de- ¿okaza da *> namenoma prekr! lavatva in njim slede. »kon ob svojem prihodu. Zato je ta pojav v latinski Ameriki važen. Pokazale alabe posledice: Jugoslovanska trgovska bilanca z Avstrijo ae je od tega leta znatno alabéala. Leta 1924. je bila IZ PRM0RJI Hudo neurje aa Bovškem je pretekli mesec napravilo veliko Ikodo. Kraji v nižihi so bili po-nlavljeni. Silen vihar je trgal strehe s hiš. Posebno hudo je bilo v Cezsoči. Soča je dosegla most, ki veže vas z Bovcem, in se razlila o bližnjih vrtovih in travnikih. Nad Kalom se je Soča vsled nanelenega kamenja in drevja zajezila visoko in ni nalla odtoka. Višje gori proti Soči je voda odnesla cesto. Cesta Bovec-Kobarid je razrulena na več krajih. Mnogo mostov je poškodovanih. Soča je na na j bolj širokem mestu narastia za cele 4 metre. Tako velika je bila samo leta 1920. Mejo Anton 2erjal, ao prekoračlU 18Ietni Lu j ina, 191etni Albin 201etni Albin Pipan, 191etni Grmek in 231etni Golja, vsi iz Gabrovice pri Komnu. Ko-menski orožhiki so jih naznanili sodni oblaati. Oklofutana In aretirana sta bila Peter Vuga ip Fortunat Kulot v neki gostilni v Gorici, kjer sts se nekaj prerekala z dvema vojakoma 9. alpinskega polka. Vojaka sta zdivjala in oklofutala Vugo ih Kulota 'ter ju odgnala v vojalnico. Obtožena sta razžaljenja armade in čaka ju ostrs obsodba. Faiistič-no glasilo hvali Junalka alpinca in vrisks od veselja, da sta dobila zaušnice dva nevarna sub-verzivna Človeka iz slovenske Vrtojbe. Trde kraška tla je hotel razstreliti z mino pri kopanju novega vinograda 211etni Emil Kovačevič iz Tomaievice pri Komnu. Mina je prehitro eksplo- "LepŠe, divnejše in krasne okrožnice le ni bilo/' je ■ zapel frančiškanski trkmpihel "Lepa, lepa, lepa," je basj Lojzetov plakat. "Ne samo lepa, tudi zakoil je kot zakon sam," se je gM telečji bas židovskega letaka] ga krpuca "najbolj študiraj Slovenec v Ameriki. Noberi teh * pevcev se pa upa priobčiti okrožnice in po zati svetu, kako je lepa, pra na in zakonita! e Lopoveka sodba. Lopovi sodijo o poštenih deh lopovsko, ker smatrajo \ druge ljudi za lopove. ■ O Tin ton tin ton Nekaj za "Barikade": V br niči sem pogledal "Ameriki skega LaŽnjivca" in Čital, da prvi predsednik spet umrl. 1 kaj zelo napredujemo in dob se nam godi.—VVoodstreetčan. e Zreli za kukurnico. Ljudje, ki si domišljujejoH jih mora« ves svet ubogati in do pike ravnati po njih, so zr za norišnico, ne pa za vodit kake orgai^sacije. e Ha, ha, ha, ha! Frančiškanski murčki (ta n siv so si sami sugestirali) | padli že tako nizko, da ne ve< več, v kateri špranji so dom Njihov list — ki že dslj čz ponatiakuje Iz brezverskih etov Je čez noč postal neof cijelno glasilo nsrodnih svob dom i sleče v! e Hotelski manifest Denar naj ostane tukaj! 'gavge" z njim, ki bi poslal nar v staro kontro! Denar ostane v Chicagu! Denar naj zapije v hotelu! — Progresif blok, Glenooe, O. o Slamlco, elamico! Za slamnato bilko »Hovj ljudje, ki gagajo 4 . . knjige dočim 1926 nonno On je boljle. mnenja, da je vendarle da litocemd, živeči med je bila leta 1926. in leta v *°riiki bolnici. Uvo oko ** za 47 milijonov od- J* «aubljeno. ' ^■ite milijonov dinarjev Nova vsNka vojašnica padla( ^aktivnost jugoalovanake JI. Nepričakovano Z trradbo trgovine z Avatrijo. KoncesUe. Jih je takrat dala Jugoslovan-«ka delegacija Avatriji so bile Izročene aamo Ato. da ai je Jugo- _ _____________ slavija za s igu rala izvos kmetij- nem terenu na "Zemlji" ■ v Mri-eo prenehali vojalnice ob Idrijd. Vse pričetno delo je odetimnje-no. Sedaj se fuje. da se zgradi ■2Ü* vojalnica aa trd- "Goriška Matica", knjigi zadruga, nam je poslala čih pet knjig, ki so izšle v Go rici: Koledar za prestopno M 1928. Poleg koledsrske v*W"J so kratke povesti, pesmi, iivUJ njepisi, članki, kotiček zs mai» in slike. 2upaa Žagar, spisal Slavec. Povest iz vojnih na Primorskem. Veaec domačih pravljic. I** aa knjižica, 96 strsni Zgodovina domačih ¿i**" " pitemUi rastlia. Spisa! Gsbrij« Majcen. Zelo dobra. H1^ knjižica, ki Iteje 115 strani ^ Zdravje ta kolesen v de®* klAL Spisal dr. Just Bsisr ^ gi zvezek. Takisto dobrs žica. 126 strani. Vas knjige so mehko Cene niso nsveden* AftUrajle aa T**"** !K, 9. Dl Vesti iz Jugoslavije jan PROSVETA t -r* r >!DU ke univerze. Nekaj imivih podatkov. B(l*virno.) Jugoslaviji obstojajo prav Ev trije narodi in siper slo- ^ hrvatski in -rbskina-(Vsak izmed teh narodov rgzlično in popolnoma svojo Xl svoje šege in »vade, vero in sploh, vsak izmed ^slovanskih narodov ima Plastnega, nekaj svojega, naje izrazit «arod^osten ■ srb, ki so «k** jezi- ne razločuje prevA od Hr- La popolnoma lastno kul-je pravoslavne vere, je en v gotov^ driavnem ■ki mu poginoma daje ki se zelo razlikuje od ki gá iiña Hrvat ali pa ier Slovenec. ^ grbu se pozna iv, ki je med inteligeiico po-| n še z francosko primesjo. bistveno loči od Hrvata, ■bil stpletja in stoletja pod irskim vplivom, ali P» S* še bolj od Slovenca, ki ima lasten jezik, svojo lastno aturo in ki je bil tisoč let [vplivom srednje evropskega „lanizma. Teh narodnostnih razlik jugo-lanskih narodov so se v Beo-, gradu dobro zavedali predstavil srbskega, hrvatskega In slo-pskega naroda,, kajti, ko so jejemali zakonski načrt o ju-islovanskih visokih šolah, se i popolnoma uveljavil v tem iru narodnosten princip. Srbi u imajo svojo univerzo, Hr-iti imejte svojo, a Slovenci Lejte svojo v Ljubljani. Slovenski národ je s tem do-Iprvič v svojem življenju tno slovensko visoko šolo v nbljani. Prvič se je dogodilo Izjrodovini slovenskega naroda, je dobil sv&jo univerzo, kjer morejo izobraževati in izpolnjevati slovenski mladeniči v evenskem jeziku in jim ni tre-■ hoditi študirat n» tuje. ¡Razvoj jugoslovanskih Ufli-Erz ni bil negativen. Držav^ Hr ni preveč podpirala te kultne institucije naroda, po ka-■ih se lahko meri nivo vsake-Inaroda; a za to se tudi niso loglt' razviti v ono smer, kot |se lahko, ako bi imele dovolj miste v. Ali pokazale pa so Hoslovanske visoke iole, da so Btrebne za kulturen dvig jugo-ftvanskih narodov! Najbolj je uspevala arbaka liverza v Beogradu. Kajti do-fvala je največ podpore od dr-■ve, s katero je mogla kriti Ne izdatke in si nabavljati v ■ojih kabinetih in institutih trebna sredstva. ~~Hrvataka liverza v Zagrebu pa je že bila »postavljena. Se bolj zapostavljena pa je bila »love »iverza v Ljubljani, kateri tje kozi zadnja leta venomer grozil |°íin in se je tudi vedno prikovalo, da ne bo na naši uni-jer/i zdaj pa 7xlaj ukinik kaka »kulteta, ali celo, da se bo ljub-IMnka univerza sploh odpravi- 21 profesorjev in 755 slušateljev, bogoslovna ima 14 profesorjev in 1822 slušateljev, poljo-privredna ima 13 profesorjev in 177 slušateljev in višja pedagoška šola ima 10 profesorjev in 243 slušateljev. Zafretiska univerza pa ima 8 fakultet in sicer je na filozofski fakulteti 24 profesorjev in 871 slušateljev, na pravniški 14 profesorjev in 963 slušateljev, na medicinski 20 profesorjev, 634 slušateljev, na bogoslovni 12 profesorjev in 49 slušateljev, na tehniškj 24 profesorjev in 453 slušateljev, na gospodarski 13 prof. in 209 si., na veterinarski 10 prof. 138 si. in na višji pedagoški 7 prof. in 257 slušateljev^— Poleg tega je še pravniška fakulteta v Subotici s 11 prof. in 311 slušatelji in filozofska v Skopi ju z 13 prof., in 122 Slušatelji. Vsega skupaj je na jugoslovanskih univerzah 256 rednih profesorjev^ 77 izrednih profesorjev ter ¿6 docentov in 11,121 slušateljev. Lepo in zanimivo število. 1 pol 11 Porotne obravnave. Josip Mi-hič, ki je pred enim Jetonv umoril 821etnega Matijo Kobetiča Jelševniku pri Črnomlju ip ga oropal za večjo vsoto denarja ter mu zažgal zidanico, je bil 22. nov. pred. poroto v Novem mestu spoznan blaznim in oddan v norišnico. — Josip Kunat, lGletni dninar v Gregorcih na Bizeljskem, je bil 22. nov. pred poroto v Celju spoznan krivim uboja Antona • Domitroviča in obsojen na sedem mesecev ječe. — Jožef Tovornik, samski čevljarski pomočnik iz Št. Janža nad Storami, je bil obsojen v Celju na dve in pol leta težke ječe, ker je v pretepu ubil Andreja Planka v gostilni Martina Gobca v St. Janžu. — Anton Mlaker iz Bodrišnje vasi pri St. trajne in solidne celote. To koalicijo so pač skovali voditelji strank, ne pa volilci. Ce pa že ni verjetno, da bi te koalicije moglo nastati kaj historično pomembnega, kakor prorokujeta Radič in Pribičevič, je pa vsaj v Sloveniji, kjer pravih radičevcev pravzaprav nikdar ni bilo, mogoče, da bi SDS in SKS pri volitvah nastopali ?kupno, kar bi imelo to dobro posledico, da bi imeli pri prihodnjih volitvah v Sloveniji eno skrinjico manj. Smrtna nesreča v kamnolomu. V kamnolomu podjetnika Haucha v Trbovljah se je smrtno ponesrečil strelni' mojster Deželak. Strelni mojster Deželak je bil stalno nameščen v kamnolomu Haucha, ki je znan kot dobavitelj grtimoza za okrajne ceste. Podjetje je v zadnjem času dobilo več naroČil, ki jim je bilo treba ugoditi. Strelni mojster Deželak je imel mnogo dela. Ko je te dni vrtal v veliko skalo, se je ta predčasno zrušila in ga zasula. Pomoč je bila ta koj na mestu, vendar se je iz težkih telesnih poškodb sklepalo, da ponesrečenec ne bo ostal pri življenju. Odnesli so ga domov, kjer je poškodbam podlegel kljub vestni zdravniški pomoči. Kdo bo *el pred oltar? V Za- gorici, majhnem naselju pri Li tiji, stanujeta sestvu 58-letni in njegov 20-letni sin Jože. J. Suehy: Lj.bljasavU»«9 Začnimo pri "Figovcu". Tam, kjer stoji, aedaj le - ta ponos jubljane, vidim v duhu velikanski telesni stolp, nekak Ijub-janski "Eiffel". Tu bo ctonter aviatike, odnosno garaža za aeroplane, hidroavione in zepe-ine. Zakaj po 72. letilf bo imel vsak Ljubljančan svoje kolo. Ko bo priletel tak tračni avto od kodersikjer, bodo delovali lifti navzdol in navzgor. Brez najmanjšega naporaT prerekanja glede takse, fiksiranja s strani stražaratva, iblajtarjev itd. bo takratni avtatlk dospel na ljubljanska tla. Do takrat bodo le izumrli konji ali pa bodo vsaj potisnjeni ■Ifedje ali v vrvenju in avtomatičnem vozarenju ne bo več mesta za konje in tnake životi-Valedje Ljubljane. V tem električnem ne. Pomislite, da bodo takoj pri izstopu iz Eiffela na razpolago 100 HP avti, ki bodo naložili pasažirje ter I njimi oddrdrall v hotele. Apropos, hotele. "Union" recimo, bo takrat izgledal kakor danes Flgovčeva gostilna, nič manjši, nič večji za takratne razmere. Mislite si potem lahko, da bo tudi palača Ljubljan ske kreditne banke ali ona Trbo- Raba, bo to v tem večjem obae-| gu veljalo za leto 1999, ker takrat z oslrom na hipermoderni-ziranje itak ne bo več erotike in pohujšanja. Prof. Voronov, odnosno ta-čaani njegov epigon v Ljubljani, bo imel zlate čase; vse se bo pomlajevalo na način skoraj,^ k Ali Ii tw, ü Ji rían-roma vsé zloéliot* mitiJmMT vajoče v precej sllčnih naselbinah. najdemo, da ao prisa* Ijenci še na boljšem kot 4* morodcl. Le oglejmo si na primer državo New York 1. 1990. najdemo, da so priseljenci t Mnogo se danes govori in pi-o "inočemcih in sktflnih" in I na svojem P£|veljgkednitbe le fte nekak'me-vdovec Jože P.|mento moH, Zadostuje, ako po- i vem, da bo nsft patriurhHln precej velikem posestvu manjka Grad JedvA je M eno aH dve ženske roke, ki bi vodila goapo- vtviien ,jublJan dinjske posle. Zato si je začel I kimi vdovec Jože izbirati nevesto in Nft ^ fU, ponowl «in ni hotel izročiti posestva svoja- Upi^» v čegar senci bi sta-mu sinu, ki si je istotako želel rodtvno ozidovje gradu, ki je mehke zakonske postelje in po- danea nmš ^^ razpadlo, da n 8e«tva • • • , IM zidano za vse žive dni. Hote Med obema Jožetonuije prišlo LIniuperabel» BVftovna atrak /aradi "nasledstvenega" vpraša-Ljj^ looo.sob z »«verjetnim nja že večkrat do nesoglasij, in komfortom * brezhrupnim po- 1.1 krat bolj pogoatoma obsojeni v ječo kot tukaj rojeni be-lokožci. Ako omejujemo pri- ,____LUL»i-i i— - .—• . , . l t imero na samo mesto New York verjamejo, ds ao tuje-L prlravntmo Mfvik) obaodb v Tnf ir^ur di HS ^ ^ najdemo le M ^L i^lu. ^^^.J^ odHto toliko priseljencev kolikor IBP 1 kalnosti V.ZdruierUh domorodcev v razmerju k od- ^"•wlJ * ?LSi:PldIl mn?*' . Ujer0dcl T^ raslemu moškemu prebivslstvu nosno brhka deklica. » PomUo- ^mejo,; «Ui pa ne vedo, kaj I VMk{ ixmM| obeh ikupln. Iita vanjem bodo takrat zrli nazaj \b{ odgovorili, ko jim kdo tO O^L^ Je v Minnewti, l^er raz "i l ii Hi ■ ^^"L^^ merje kasni v državne zapore Jm JuiiitS\ii^rt v^it&r* 100u (,omorod^ 7om* Kdo bo Aa lazil po hribih, ^no* konferenco SO- ^kS^o v«p«Uače in ^ je sociolog minnesotsks t^^Vpoltevamo dl!luikr « ir^ Vlr**™ ,rVt0rH»t prebivalstvo istega spola, sU- rnačlti, ker Jimjtoti» nft kriminalogije. iB biva)(MAi ^^ ^ «tanka ob tem pestrem življenju Mi ^ ^ J§ wed prlae- kHmlnaln0it m«d tujerodci zna- na gorah in Alpah. Cucki j««-ljtnfi izredno mnogo zločin-u le w ^ one mid ^^ •Ula poulična «ivad bo «^• stva? - «e vpraša prof. Suther. rodci> v ,owi tiij9rodcl ^ jena s ver j i , ker b. dru-Und Po proučevanju iuj spložni odgovor na vpm-goapodance, opremljeni s WfHi-| kvo^§»» »ložlnstva. Ho njago-0 kriminalnosti tujerod-atunim e^nim aparatom. i#m jf kriminalnost L^ J# u, Ato vpoštevamo od- Glavni koMvoijie bo naha- w dve tretji»» L tot na števila, »o odeto izmed al današnji "Zvezdi , kjer « ^ j^t ona med tukaj roje- Vith oMb, obsojenih v sapor, ao bo koncentriral ves svetovni «j-m ^pi^j. tujerodci, v razmerju k celolet- ezniški promet in bo imel ta. ^^ Sutherland po- mu preWvaUtvu. je torej dva- kratnl Krapežev na«f-nik.iT udarja, se ljudje, ki, hočejo p- krat toliko tujerodeev obsojenih zlate čaae. £ njteimd^ tudikaitU k<>mno glofilwtva mad L „v* kolikor domorodcev. Ali naša Ljubljana. Takrat -t !Mprlseljsncl, poslužujejo trojih j t0 ^ v Kvtm ^ Mt0| kar m ttt i metod. Prva "metoda je pri- tujerodci v glavnem mladi od- ra v ruvanj s . absolutnih števil, rMji ljudje moškega spola, stanu pa razmernih. Sodnik Kava- nuj^| v m#oe moškega apo-Te dni je minilo 7ft let, kar je|0 «ločinstvu v vrsti člankov; tr-|)ft| ||vcee v mestih, i odraslimi so padali očitki v obeh strani, gonom za ztdovijem starega kakor poje ona narodna o "Bo- L,.^ mrtanjenlh Alper- In su šlinu in Vrjsnku"! "Ti si pre- |prtdisetmotorJev in dinamov ttar— "ti ai premlad, transverzalnim vzpenjačaml in se oženit" . .. vozili na žicah do vsčh sosednjih Iskrica spora, ki je tlela med in od^jenih vrhov. Vse "Made obema, p* je izbruhnila v neva- hn YougoslaVla". Čudo SI. sto- Vidu, star 57 let, je bil 21. nov.-ren pretep, ko sta prišla, oba jetja in eil^ yseh globetrotter- v Celju obsojen na pet let-ječe ker je zastrupil triletnega nezakonskega otroka Antonije Suc, kateremu je bil on oče. — Franc Proeenik, samski hlapec iz Malin pri Suhorju, in Jožef Kova-čič, samski delavec iz Mihovca pri Stopičih, sta bila 21. nov. pred pordto v Novem mestu obsojena prvi na dve leti in drugi na poldrugo leto ječe, ker sta v zadnjem septembru v Jugorju napadla in oropala Amerikanca Jakoba Miklavčiča za 4470 Din. Zlslta valuta. Umrli mlinsr Kukovec Aloizij je leta 1911 bil nekoč dobre volje in je v tej raz-položenosti za god svoje hčerke vložil v mestno hranilnico 200 srebrnih ali celo zlatih kron. Dekle je doraatlo in je pred 14 odobrovoljens iz Smsrtna. |jeV> Sin je doma povedal očetu, da Kar bo taltrtit si$>h ie tova-si je izbral' nevesto. Zeniti se ren v ljubljanski okolici, bodo hoče, naj mu izroči posestvo, vse obratovale i stroji, avtoma-aam pa naj raje uživa počitek, tlčnimi seveda. K«r na bo več de-A oče pokonci! Ikvcev, tudi ne bo socialistov in In začel je sinu dopovedovati, komunistov yoč In taRb si bo dr da mu posestva ne izroči, poro- žava prihranila preoej izdatkov ke pa mu ne dovoli, aam pa tudi sa pendreke in žandarje. Ufiim ne misli še na smrt, ker se v namreč, da bodo do takrat vsi najkrajšem času oženi. In svoje prebivalci Ljubljane in nje bllž-izjave je podprl s tehtnimi do- je in daljše okolice zgrij In prav-kazi- s ¿pestjo po sinovi glavi! catl kapitalisti. Komunizma ne inip mlaiši pa tedaj v Jožo bo več treba, kvečjemu v toli surejšeg. VrSSl «s j. ob tla, ko v kolikor n. bodo vsi multi nakleknil nanj in mu začel raz- miljonarjl. Ugati svo^ mnenje o zamoUni Zračni rertrvoar ra LJubljan IZt dvorila na je menda le čane ostane I v tej dobi Rožnik SUM^ W -k «^r volUi hI'? w .liinlh dok«xov, kakor J. vrrt n« bo delo, ker bi se javil po-¡T0fi- slasti pa med Slovenci in Irvati \c|ik odpor proti vsaki nacionalnih visokih šol. ■frnimiva i» bo našim čiUte-^ predvsem statistika pro-ministrstva v Beo-" ki |K)ve, koliko je sl6ša-¡Jj' '«lijakov) In profesorjev iuk«»slovanskih univerzah. I^iobijanska univerza ima 5 lkul,'t in «icer filozofsko, J"av'n;M), medicinsko, bogo-I' n tehnično. Na filozof- E> 'HliBi borakem gledališču. U?>rava gledališča v Mariboru je stala na to, da imajo vaako soboto znižsno vstopnino I jena sličnlh v sodnih arhivih beleženo. dnevi vzdignilo iz hrwiln.ee ves ^.pr, p«ju«™. znesek z obrestmi vrad. Kaj m.- Jože it^MJ« I^ ^ vftM> ne ^ slito, koifto Jadobila? Patij^H; zdravnlku ^^ n ? r^nišklh iz- da je Jože *t težko ¿škodovan; prehodih niti najmanje ž«,lrala. Z niem ie opaziti več močnih LjubiJanfcmom Ukrat tudi ne p^dp uTb in v^jih oteklin. Ote- bo traba v^ ^ W kUne na glavi ga celo ovirajo, da do Sulaka, ali bo bolje preko niti oči odpreti. Ljubez-Karlovca ali preko Postojne. deaet dinarjev v papirju. Dodsti je morsla še 5 dinarjev, da si je mogla kupiti en par nogavic. Koliko parov nogavic se je dobilo leta 1911 za 200 kron? Delavske predstave v M*r\. brigalo, 1 Kjer stoji danes Barje, bo v letu Nar' ¡X in kam " priletelo po 1999 po Kr, ljubljanska velelu-k'lk;} ka. Jadransko morje bo po veli lote mlajši se Je zagovarjal kansklh podzemskih predorih ifnro^kl da se je le branil. Izpod Plaz nad Cerkvenloo, pa E?iT^rllktn ni gre vkup, ve. tja .do Kočija in naprej v lerje^„r,>adalec razmr^varjen, naravni -strugi napelJ«K> do Zl brez vsakega sle- ljubljanske kotline. Ne bo nam EP"~ Hsariaai«ii ---»«is*; srsrs. - vta pri delavci ,-v rejši odstopiti od bodo stala moderno ureje- »čili da pojde na morska kopaUšča - Ijubljan-[ri>iii(t'v 'pržon*. skl Lldo. Atrakcija, napram t /ož" starejšemu kateri Je beneški Lldo zgolj sen-med Um Joai siarej«*»» | __ ^ J.T a« B.Uki bo "ohčeti", bodo na ji najbrže Uko odiocm, m Jote rplajši za prepust v pržon I B<< wrjev ivni I (ledaliKu. „ KlwtBko-demokralHkH ko«»- dte. lUdliev» »tr»nk» in Samo-,toja» demokratak. »trank« »ta m idruiili pod imenom kmet.ko-demokr.Uk. koalicija- V r£ lucijl, ki jej. U kMl«h«I la, M dopoveduj«, da «te OM atranki do^li popoln» mJ" ' in da m hoieta-boriti a ^ k racijo. parlamenUriiem in ena- . ■ kopravnoat. VerjetnopaK* ^¿Um ta «a M mlM Je U koalicija «amo tak ¿n»a po^ ak .........""'I ■»*»'.....'■»«•ni i I-----— ' PBOSVETA, 8987 So. Lewadale Ave^ Chicago, IUaela. • _ , .. PrOoieno dobite naročnino $.-------------„ za katero pošljite Proeveto: J Ime ...............................................................................................••••• $■■ .......* Govori slovensko 1189-1181 Pirot Neti Bank BMg. Woodward Avenue and Cadillac Square, DETROIT, MICH. «Wta SLOTENd-Javrstna kraana knjiga, obseg« g 682 strani, trdo vezana, vrodM svojo oone, stane.J6.00 % ^veaoka-Angleška PfrmlfB golo poučna ia lahko rss- f umljiva knj|ga ga očenjo anglelčine,s dodatkom fJJ^ > koristnih informacij, stana gafBft ikan Biogenezije—tolmači naravne gakone in splošni , rasvoj, knjiga is katere samoivte črpati mnogo nsoknt f aa telesno in dolomo dobwr................... —§ U«bja mZS^i^S^Sm, iTIoSlJjaji rojaka, h; J ▼rstno spopobjena g «nv—fjT , , , —, ijedald—resnična povest la prava finstraolja doslej staj g tega deUlivljenja slovenskih delavcev v Admrfld.JI >1* J mmle Hlgglas-krasna povesi kl ja ja aplsal sloviti %