Izhaja m nedelj in Issued daily days anš Holiday«. LETO-YSAB XX. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednliki to upravnlškl prostori: <■, 2057 8. Lawndale Ave. Offtee of- Publication: MIT Sooth Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4*04. ta« am W i. im. Chicago, lil., petek, 16. septembra (Sept. 16), 1927. Ples političarjev na antracitnem polju Je ie v zamahu Antracitno polj« torišče xa politizar je starih strank. — Za odobrenjc kandidature od strani rudarjev ae trgajo. < Shenandoah, Pa. — Antracit-no polje veliko obljublja politi-¿arjem v vsaki politični kampanji. Debeli političarji starih strank zapuste svoje pisarne in »e pridružijo onim, ki delajo obljube. Rudarji pa došive, da sodniki pridejo na seje in slede v prašne linijske dvorane in govore na njih shodih. Is ust se jim cede obljube in prošnje za njih podporo. Trudni delavci zapuste jame, okrasijo teltefonske i» brzojavne drogove in salunska okna z lepaki, na katerih blišče imena kandidatov starih strank. Zunaj so na straži ljudje, ki pazijo, kdaj pridejo kandldatje, da jim hitro odpro vrata, da nagovore zbrane rudarje: Za rudarje je v tej zmešnjavi zelo težko pro-najti, kdo je "delavski prijatelj". Govorniki se vrste drug za drugim in vsak pripoveduje o svoji ljubezni do delavcev. Ako v resnici delavec kandidira na delavskem programu za kakšno višje politično mesto, tedaj navadno doživi poraz. Tako se zgodi poštenemu kandidatu za delavsko stvar. Obljube, ki prihajajo iz ust kandidatov starih strank, preveč, vplivajo na poslušalce. Prihodnje leto je volilno leto. Političarji že pritiskajo na kljuke unijskih dvoran, in prihajajo vanje, da izstresajo svojo modrost jn obljube pred zgaranlmi rudarji. Ples političarjev je že pričel. Vprašanje je pa tukaj, ali so se rudarji iz preteklosti kaj naučili ? Ali bodo oddali svoje glasove onim, ki prihajajo pred nje z največjimi obljubami, ali bodo razmišljali o programu, ki ga zastopajo kandidatje in bodo izvolili iz svoje srede može, o katerih so prepričani, da bodo najbolje zastopali njih interese v kongresu in državni legisla-turi? Rudarji so letos na teh shodih veliko bolj resni, kot druga leta. ' Izreden antraoltnih radarjev Ta denar pojde v podporo stav-kujočim radarjem na polju sieHkega premoga. - Srranton, Pa.—Rudarji n» polju trdega premoč* bodo plačali >ol*t okoli svoto za* ključen 10 Jopooskom! Otroci so pregovorili očeta A-meri ¿a na sta vseeno dosegla lep rekord. Tokio, 16. sept. — Polet dveh ameriških letalcev okoli sveta je po štiri dotoeJgrednega ases- končan na malo več kot polovici menta v blagajno organizacije. Ta denar pojde v podporo stav-kujočim rudarjsm na polju mehkega premoga. Asesment se bo vplačal v dveh obrokih in sicer dva dolarja za mesec september in dva dolarja za mesec oktober. Nekatere stavkarlke družine so brez sredstev. Dolga stavka je izčrpala vse njih prihranke, ki so jih hranili za deževne dneve. Premogovniški podjetniki ne dajejo znamenj od sebe, da so pri volji končati stavko. Vreme tudi ni naklonjeno rudarjem. Tako lepega vrema v mesecu septembru še ni bilo leta in leta. V Chicagu že ni bilo tako vročega septembra od leta 1899. Od Skalnatega gorovja notri gori proti Kanadi čez centralne planjave se vse pritožuje zaradi Btrašne vročine. Včasi je ob tem času padla že slana. Vreme se lahko izpremeni v par dneh, tako du bodo ljudje poiskali suk nje, da se ubranijo mrzlim sunkom burje. ; Na vreme se pa ni zanesti. Hudarji se lahko zanesejo le nase in svoje tovariše na polju trdega premoga in druge zavedne delavce, ki razumejo, kaj poni« ni dolgotrajna stavka, če Kladni otroci prosijo očeta kru ha. oče ga pa nima, da bi ga jim 1*0 HOJ NIKI UDARILI NA UNUSKB RUDARJE. I nijnki nevarno J"hnNtown, Pa. — Pobojniki »n kompanijski stražniki so uda-ril< pri Nanty-Glovu po unijSkih rudarjih. V praski, ki je sledi-1*. je bil unfyskt rudar Charles «ačinko, oče sedmih otrok, ne-^rno obstreljen. Do praske je prišlo med stavkokazi in unijami rudarji. V prasko so pa l"»"gli pobojniki. '»»letaka ^'««hington, 16. sept. — V j« obletnica ameriške u-"t*ve. Na ta dan bo dokument •"" riAke ustave star 140 let Triintrideset velikih mest 1 bo proelavflo dan na r Wae načine. ' / pota. Brock in Schlee sta s« cončno udala brzojavnim proš njam iz Amerike in danes sta naznanila, da pojdeta iz Japonske domov s parni kom in z njima vred bo potovalo letalo 'jen [m[f¡rñC\W biroj, nlki in šoferji, železniške drni-1 dovolila $100,000. na grožnjo, kl jo je Izrekel sv< be »o izjavile. (Ja ne «prejema- Tri tvrjUce v ™lsdelphljl in , aixlnlk Benion Hough za di-o več blaga, kajfi n ih skladi- velika Indlnnapoli. Slik kompa-l ^ y vahodnMfn drtMV0 Sča so bila prenapolnjena z bla- nija so; prUilile svsje delavce da\Qm ^ |odiMu jf linjUel| (,a gom. Tovarne za slsdkor niso so vsak zase podpisali P°i'oano. bodo tujrwmilki delavci kl kr-mogle. več oddajati produkU. La se ne prldruiijo delavski stro- |ljo . ^^( deportlriin|, veliko tovaren je pa občutilo po- kovni organizaciji. V Indiana- - določbe ni v zakonu manjkanje sirovin, ki so ležale polisu je »5 odstotkov delavčevi M de ' rtaC|j0 prot| itavkarjem. v železniških vpzotih sli pa skla-1 pristopilo k uniji, preden »• >|p0|eir m.|KjsUvnega prihoda se te- , _ . . „ . j, j. -_________breme čal lx>uls F. Budenz, urednik; ds-L,, če Je lsvrli| .ločin, zaradi ka-.[lavskega UsU "l^bor Age, ki L a Je b|| kMnovan na eno je bil na čelu tega boja. Unija|jft0 al| ^ jtJČf » dlščih. Trgovine na debelo drobno so občutile vso resnost stavke. Vozniki, ki so delali pri neod visnih in neorganiziranih tvrd- priswpi o a uniji, Frvuc.. " -¿» Poleg neposUvnega prihoda in kompanlja pos uWa 'POC^ tujssemoc lahko ffeportira le I politega M**"*?**0 i® .J*0- daj, ako Je postal Javno bre kah, so se pridrutfll uniji, mesto I se bo bojsvala proti |K)godbi da bi stavkokazi 11. Ta akcija je« "politega kužka," ki Je bila izal povzročila, da je večina t v rdk l jena In Je zaradi tega neveljav akoj bila pripravljena podpisa- na. ti pogodbo. • Unija je v minolem letu pri- Joseph P. Ryan, predsednik dobila 8,000 novih članov, kar Newyorškega centralnega stro- pomeni, da je svoje članstvo po-kovnega In delavskega sveU in I množila sa 22 odstotkov. Dele- "Kaj se pa zgodi s tujezem-cem, ki je kršil sodnijsko prepoved sodnlks Houghs In je bil obsojen na več kot leto Ječe?" je vftrsšs* isstopnik Federslizl ranega tiska. 'Take zadeve Še nismo Imeli," Mednarodnega društva pristani Ščnlh delavcev, j« pomagal izravnavi stavke. Iskalne ganlzaclje pristaniščnlh delavcev so- Izjavile, <|* ne bodo nakladale in razkladale blaga s stavkokašklh vosi). Ko so pri , Js odgovoril Husband. "Ne vem, Katje na konvenciji so bili prs- kAk|nj| ^ nnpram nje- prijpričani, da v prihodnjih dva-jmu dok|fr M M prwHo|| tak or najst mesecih lahko Pr^df- «lučaj za preizkušnjo." lavce v neunijsklh sredUčih sa 8Uvktrjt morajo biti sposna- organizacljo. ; nl krivim hudodelstva In ns pre- Kampanja na jugu tudi obeta uspehe. Zadnjih pet Ist so pod pride vprašanje deportaclje na dnevni red. Imtgracijske oblasti ne bodo resno vpoštevale le pri|>oročilo za deportaeiJ6 od strani zveznega sodnika. Dasiravno je grošnJs sodnika Hougha nelegalna, vseeno bo vplivala v terorlsiranju tuje-zemskih delavcev, ki so zelo šte- • vilni v vzhodnem delu dršave Ohio. Ta rudarski dlstrikt sega do reke Ohio, kl ga deli od fev-dslne Zapadne Vlrglnlje. Italijani In Jugoslovani so številni v tem dletrlktu, ki je geografično in indastrjsko le podaljšek pltts-burškega distrlkta. Hough je dodal, da bo depor-tacljo priporočil za stavkarje, ki ne znajo govoriti angleškega Jezika. Husband Je komentiranje na Ui odklonil, češ, da nl vredno komentiranja. V prlhodnem kongresnem za-sedsnju se bo rešetalo zopet na-sljoniško vprašanje. Reakcija, ki Jo vodi kongresntk Albert Johnson, predsednik sbornlčne-ga naseljenlškega odseka, bo sar h tavala bolj stroge postave proti tujezemcem, naobratno se bodo pa liberalni elementi pripravili sa splošen boj proti terorističnim metodam napram tuje-zemesm, kakeršnlh se poslužujejo sodniki, podjetniki In ju-stlčnl department pod plaščem deportacljskega zakona. s 13000 nrMh M Jsp«s> «krni lOnpHNMh I Strašne posledice tajfuna. Riše-uničena. Atevüo žrtev íehlkl še nl znano. Cele doline pod vodo. va »olja v Mehiki staniščni delavci stavkali letal jetniki preselili v južne dršave 1920, so vosniki in šoferji zs- okoli pet odstotkov strojev ss kij učili, da ne 'bodo prevažali pletenje nogavic z namenom, da blaga, kl ga naktadajo Ut ras-ldobe delavce, ki bodo delali nakladajo z ladij stavkokazi. V pol zastonj. Organizator Alfred teku treh dneh so vozniki pribo- Hoffman Je poročal, da platni rili pet dolarjev tedenskegs narski delavci v južnih državah mezdnega povišanja. (Vozniki zaslužijo komaj okoli 40 odstot-delajo devet ur dnevno. kov od tega, kar zaslužijo v Phl Tvrdka "Merchant Truck- ladelphijl in Novoanglešk» dr men's Bureau" Je naznanila, ds žavah. bo znani stavkokaz James Wa- V severnih državah Je are ru- "^Er^HSrri^-^s^ krvi, ki so držsle ogromne za- š«l« takrat, kadar podjetnik Ur voje papirja za neki dnevnik inU« znamenja, da želi boja s , 15. sept. — Brzojsv-ns depešs is Tokijs se glssl, ds bila I se število človeških žrtev tajfu Ons na na otoku Klušlu uradno dom- uni- j njenih in 1000 poškodovanih. Samo v KJotu Je 270 mrtvih; v k? so bile naložene in privezane Jo, ampak ona priporoča unijake okrolju Nakamurs, kjer Je mor-na velik tevorni avto, so pričela produkta. S priporočanjem u-Lk, clk|on divjal najhujše, je o-kmalu slediti pogajanja za sprs- nijskih izdelkov bo nadaljevale krog 1000 mrtvih In v Nakajlnu vo. tudi letošnjo jesen ln zimo. 500. Gmotna škoda se ceni na 10 Stavkovne straže so bile zelo Clanl unije niso samo pleteni čuječe na vseh transportnih sre- narski delavci, ampak tudi oni m|||jonov dolarjev. Deset čevljev delsvel, ki so zaposljeni v plete-|v|»oka stena morske vode Js pre- k oračIIs obrežje In zalila celino ns milje daleč. Ogromen val Je dlščih. Matlžaa vaaM Miss Elder še misli Iti čez morje. I Levln preklical polet čez At-| lantlc, pojde pa v Indijo. lestvico za delo od kosa, da se izednačijo produkcijski stroški To nalogo prevzame predsednik a pomagali mu bodo razni od bori. Vrotlaa «Mla 28 j v Olrioaja New York. — Miss Ruth Elder, 23letna avijatlčsrka iz Detroita, Je v sredo priletele i t Wheelinga, W. Va., v New York s svojim monoplanom "American Girl," v katerem nsmcrsva ^leteti v Pari*. Polet je trajal i ure in pilotirala je ona sama. Mlas Elder naznanja, da se dvigne v zrak čez morje v "dveh ali treh dn<,h " . - , . i M Umdoo, 15. sept. — Chariesl mrlo v»le Ja|ion- Adimji v sadragl, ker njeni do-iilnljonl silijo v Llgin svet. Vellks trojica bo "paslla" aa Mir v K v ropi. ženeva, 15. sept,—Danes so volitve sa začasne sedeše v svetu Lige narodov. Kandidatov Je dvakrat toliko kot js sedešev. Angleške delegacija js v sadre« gl, ker kandidira! tudJ Kanada In' kot samostojna Manica Lige Ima tudi pravico. Ko Je bila Liga ustanovljsna, so predstavniki Anglije rekli, da Velika BrltanU ja ne potrebuje več kot en sedeš v svetu. Zdaj bodo postavljeni na laž, če pride še Kanada v svet. Kuba tudi kandidira. Vprašanje razorošenja Je stopilo v ozadje. Sklenjenega nl bilo nič. Danes govore privatno, ds bo neformslns ententa Anglije, Francije In Nemčije "skrtatls" za mir v Evropi. Ko-llko časa T POVKCANJK KAPITALA PRVK UNIJMKK BANKE. Predlog sa povečanje kapitala se predloži delničarjem. —_ < Waahlngten, D. C^-Ravna-teljstvo Mount Vernon Havings ^»srike, kl Jo lastuje Mednarodno društvo strojnikov in je prva dslavsks banka, ki je bila ustanovljene v Združenih državah, js predlsgslo, ds se glavnica po-viša na pol milijona dolarjev. O tem predlogu bodo glasovsll delničarji. Dalje Je priporočil 25-odstotno dividendo ns vplačane delnice IMnk.je prodanih sa $160,000. Izdshih Jih Je bilo za $200,000. Zadnje priporočilo najbrž povzroči, da bodo prodane tudi ostals delnice. rekord. Zreč ns črta v Indijo zna-še iz Ixindona 4*<>0 milj. Zupan IndtonnpoHaa pred sodišče«. Indianapotis, Ind,—Tukaj se je otvorlla s^Kina obravnava proti županu Johnu L. Duvsllu. 92 do 9«. ki Je obtoften, da Je v teku svoie volilne kampanje v Wu I92A prejel vsoto $10.1100, katere nl izkasal v svojem poročilu o Izdatkih kampanje koš zahteva zakon. Obtožen je torej korupcije In prejemanja podkupnine. , da vse, kar Je nad SO, je abnor main o v tem času leta. Val septembrske vročine d#l po vnem srednjem zepedu. Po «ki In hurikan ob Mehiki. Stražalcl ukradene Chicago, 16, sept. — Včeraj vseh centralnoznpednih dršavshljs prišla na po^isko postajo v Je toplomer kazal oficljelno od Težava pri IsMranjn porotnikov. Mount Vernrm, 111., sept — Many» štirje porotniki A bili is-brani izmed 56 v zadevi sodbe m rs. E. Sweetlnove, kl Je obdol-žena, da je zastrupila mola. Winnetkl Jean Seigier v kopalni obleki, ker Je neki policaj odae-eel njeno obleko, k I jo Je pustlls na obrežju medtem ko se je ko-I mis. Pollraj Je prvotno mislil, da Je dekle utonilo, ker Je nl bilo videti, In Je odnesel obleko, 31 je Mla last strežnice v nekem kvodu. Morali/n m gonjn v Evropi. Gdansko, 15. sepL—V Sam-terju na Poljskem Je te dni župnik odrekel poroko peru. ko Je . nevesta prišla v cerkev v kratkem krilu. Ukazal Je nevesti, da se mora preobleči v drugo obleko. Ker pa nl bik» obleke pri rokah, se je duhoven zadovoljil, če neveeta natakne—ml-nlstrantovo ersjeo čez svojo poročno krilo. To Je storila—Ia • svstje so imeli neanansko zabavo. - PROSVETA GLASILO H LOVEN 8KB NARODNI PODPORNI LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTB JEDNOTB Cene oglasov p9 dogovor«. Rokopisi «• o« mišjo. Ns regains: Z«dinJ«n« d ris rs (it ven chicafs) ffl.00 n« toto, |8.00 m pol lete; Chicago in acero $740 u« leto, f3.75 u pol teta, in M ino-semstvo 19.00. Nssist «• «M, kar laa «tik ■ "PROSVETA" HS7-M Sa. Lawaialt THE ENLIGHTENMENT" (JVfea ef tke Slaw— W«tl—I B—fh issMy. Owed by tke Sloeeae Nstioesl Benefit Society Advertiahm ratee ob Subscriptions United States (except • Chicago) aad Canada 10.00 per yoari Chicago |7.60. and foreign countries 90.00 per pear. ME MB BR of TAX FEDERATED 1M Drtum v oklepsnju a. pr. (Auguet 11-1W7) poleg vaáega iaieaa aa aaalera P»mL de ?«■ )e s tea dneeoai potekla aareéaiaa. Pomorit« |« prarelaeae. da ae van ae aetavi list. PROTIUNIJSKA PROPAGANDA PREMOGOVNIŠKIH PODJETNIKOV NA ANTRACITNEM POLJU. Superintendent! na delu za svoje gospodarje. Z antracitnega polja je došla vest o novi metodični propagandi podjetnikov proti rudarski organizaciji. Stara metoda je tako neučinkovita in obrabljena, da nimajo podjetniki najmanjšega upanja na uspeh. Prejšnja leta je delo vršil njim udinjani tisk. Pomagale so razne sile izven premogovne industrije, da se zanese nezaupanje do organizacije med rudarje. V začetku in pred leti je imela te vrste propaganda uspeh, a sčasoma so se jo rudarji tako privadili, kot so vajeni dela v premogovniku in smatrali so jo za vsakdanjo reč, ki ne škodi organizaciji, ampak boli le žepe podjetnikov, ki zastonj razmetavajo denar za te vrste propagando. Podjetniki spoznavii brez-uspešnost takega dela, so spremenili svojo taktiko. Zatekli so. se zja pomoč na sodišča, izposlovali so sodnijske prepovedi in podvzeli še marsikaj drugega, da uničijo rudarsko organizacijo. Vse njih poteze in vse njih spletke niso prinesle zaželjenega uspeha. Rudarska organizacija je rta polju trdega premoga postala faktor, ki se ne da uničiti in katerega moč so podjetniki vedno bolj občutili. • Zdaj je prišla nova metoda za razdor rudarske organizacije v življenje in prakso. Vesti pripovedujejo, da superintendenti izberejo za pomenek rudarje, ki redkokdaj' pfidejp na sejo lokalne rudarske organizacije, ne čitajo svojega strokovnega glasila in se sploh malo brigajo, kaj se v organizaciji godi. Ti pomenki se obdržavajo v premogovniku. Rudar djela v premogovniku. Mimo pride superintendent Posloji pri rudarju in se prične razgovarjati o vsakdanjih stvareh. Sčasoma zasuče spretno razgovor na delavne razmere v premogovnikih in na to na organizacijo, češ, da je organizacija dobra reč, a zaupniki so za nič. Take govorice najdejo pri rudarjih, ki se ne zanimajo za seje svoje lokalne organizacije in organizacijo vobče in ki niti ne vedo, zakaj je delavska strokovna ali industrijska organizacija potrebna, zelo poslušna ušesa. Nato se prične pomenek, ki ga je imel rudar s superintendentom širiti po premogovniku in med rudarji. Kdor sreča zaupnika, se ga skrbno ogne, mesto da bi šel k njemu in mu odprto povedal, kaj govore o njem njegovi tovariši, ki jih on zastopa kot zaupnik. Če bi se taki pomenki, ki jih obdržavajo superintendenti z rudarji, takoj povedali onemu, kateremu gredo mar, bi bilo obiskovanja takoj konec. Tako pa obrekovanje najde pot v širše rudarske kroge, ne da bi žrtev obrekovanja vedela, da jo obrekujejo. Kadar zaupnik izzve, kaj se govori o njem, je nezaupnost v organizaciji že tako omajana, da rudarji smatrajo vsakega za "kruka," ki se drzne reči, da je treba uvesti preiskavo in dognati, koliko je resnice na teh govoricah. Delavec, ki je odkritosrčen borec za organizacijo, bo nastopil na seji svoje organizacije in odprto povedal, kaj je sliAal govoriti o zaupnikih in organizaciji in bo neizprosno zahteval preiskavo. Tak delavec ne bo širil govoric, ki jih je slišal in o katerih nima dokazov, ali so resnične ali neresnične, ampak bo nastopil tam, kjer je mesto za tak nastop. Mesto za reševanje takih zadev je bila vedno in ostane vedno le seja strokovne ali industrijske organizacije. Organizacija bo podvzela korake, da se govorice preiščejo na njih resničnost Ako so reanid-ne, bo z zaupniki ali drugimi prizadetimi faktorji ravnala v smislu pravil; ako so neresnične, bo dala obrekovanim zaupnikom zadoUenje, z onimi, ki so obrezovali zaupnike, bo pa postopala tako, kot se ravna s takimi ljudmi ka-!*ipi"°v ln BVOi* Hteretu-torim «. «»t In polteni „vej,*, bliinjik« toliko ^ ^ n», kot anag prejšnjega let*. . .. Urokov«, la politi«. Kjerkoli oluni organizacije poatopajo v tem mtimIu »e ni treh« bati *a obstoj organizacije, kajti organizacija A.k" ',nlkl "'f'1 Kam. obrni lai in obrekovanje nekoliko niije. tako d. ju St^TT« £ lahko vsak član čita in # prepriča o nizkotnoati ljudi, ka- upirajo. Kapitalnem i terim ni noben* sredstvo preumarano, da dosežejo svoj "U1 ***v>tvo« ** •• bojuj« cilj in namen. . • ...«t —■ 8. N. P. J. in Utateljov "Prsavete". Aiti tiha tarMJft na ilapaji Španska inkviaidje. Mnogi delavci ao že čitali, kakšno razmere ao vladale v civilizaciji potnajatega stoletja pod ipanako inkvizicijo. Strašne ao bil^grozote, katere je moralo pre&peU ljudstvo za ¿asa španske inkvizicij« pod pokrov«, toljatvom in vrhovnim gospod stvOm skrivnostnega rimskega papeitva. Ljudi so ubijali kar na splošno in umore vršili največ ponoči, ker se menda niso ppali pri belem dnevu. V inkviziciji so igrali glavno vlogp frančiškani, škoii, duhovščina sploh in vai, ki govorijo ljudatvu v imenu Jezusa Kristusa. Ljudstvo samo ni moglo vedeti, odkod prihaja inkvizicija, duhovni so jo ukazovali in pridigali so, da je inkvizicija v imenu božjem ter da se mera vršiti za zaščito katoliške vere. Taka inkvizicija se je razširjala po vseh katpli šktti deželah. Frančiškani so bili povsod prvi in morili so vse, kateri so bili nasprotni katoliški veri. Sveti inkviziciji podoben val nestrpnosti se je pokazal po nekaterih državah po svetovni vojni. Po vseh kapitalističnih dria-v ah, tudi v Združenih državah ameriških, katere so proslule vsled sVoje demokracije, je zavel val nestrpnosti. Res je demokracija marsikje, toda ta je samo na ' papirju, v bistvu pa vlada silna nestrpnost, zatiranje zlasti delavskih voditeljev, ka-eri se v resnici borijo za svobodo in pravico delovnega ljudstva. Koliko delavskih vaditeljev v zgodovini človeštva je Že mora-umretl nasilne smrtf, ker se niso pokorili gospodarjem. Ko-iko borcev za blagor človeštva je moralo obmolkniti pod neznosnim pritiskom banditskih vladarjev in duhovščine. Gallleo Galilel je moral umolkniti jx> krutem mučenju, preklicati je moral reanico, katero je razlagal, da se zemlja suče okoli solnca. Ali vendar, ko je stopil grmade, je dejal značilne besede: "E pur se muove." Avstri-a aama je vprizarjala najkru-tejše muke za vse, ki so bili proti katoliški veri in v poznej-ih časih pa posebno proti bo-evnikom, ki so poživljali de-avstvo in kmete, naj ae organizirajo ln skupno zahtevajo več-I kos kruha. Znani so pokolji po raznih mestih Avstrije in Slovenci so si posebni zaporeni-1 umor bundra in Adamiča v Ljubljani. Komu ni znana vsaj pripovedk starih ljudi grozna tragedija voditelja slovenekih hrvatskih kmetov, Matije in se ne Takrat bo tudi red in mir, ho V grobu. Kdo je kriv Številnih zločinov v Ameriki in drugod? Kapitalizem je kriv, Icer ne pozna pravice za vse ljudi: na eni atrani dopušča veliko revščino, na drugi pa neizmerno razkošje. Delavci hodijo skoraj goli in boei in nimajo obleke vzlic temu, da je je preveč producirane. Delavci so lačni, ker ao preveč pridelal! hrane in živeža. Delavci morajo epati na prostem ali po kakih želesniških vozovih ter v policijskih zaporih, zato ker je preveč hiš praznih. Vse nesrečne posledice trpi delavec, ki je vse naredil; oni pa vživajo, ki se niso dotaknili poštenega Ko se delavci organizirajo, vodijo boj za pravico zahtevajo Več kruha» več počitka, več zraka, boljše stanovanje. Če u-mreš na cesti od lakote, ne bo nihče protestiral da ne smeš umreti na cesti, ker to ni greh. Ako se drzneš govoriti proti zločinu, ki ga kapitalizem hrani kot sveto Stvar, si storil greh in brezsrčna kronala z Gubca, katerega je goapoda v Zagrebu razbeljenim teletom. In fte danes v dvajsetem ■ sto-etju, ko bi morali imeti red in mir, imamo enak barbarizem, anarhijo, ki grozi delavstvu, da se akuša maščevati nad kaplta-izmom. Inkvizicijo imamo po vseh kapitalističnih državah. Mušsblini v Italiji je bil nekoč voditelj v socialistični stranki, danes je brutalen inkvizitor in aovrainik delavakih organizacij. Delavake organizacije uničujejo v Evropi ln Ameriki, boj se nadaljuje med dvema razredoma. med delom in kapitalom. Delavstvo ne mora boriti, da doseže avoje pravice in kapitalizem pa ae zoperatavlja, poslu-tuj« ae policije, vojaštva, bomb in električnega atola. Motni ao mogotci, dočim ima delavatvo komaj par malih delavakih ča- nje* splošni jam- močen To je bil pameten TzaT^t^i InoM** in je ne bo, dokler na bo uničen bi dvignil nfkolf sfcimi sefctajni/ ki vse ščitijo ka-pitilMw *' sveta inkvizicUa. napada, moraš umreti na vislicah, na grmadi ali na električnem stolu. Veliko žrtev je že padlo v Ameriki za delavski razred Drznili so si govoriti resnico in so vzbujali delavstvo k boju za pravico in svobodo. Heroji so padli pod mečem kapitalističnega sistema. Katoliška cerkev, ki ima deset božjih zapovedi, je odobravala legalne zločine. Krščansko nadelo pravi: Ljubi svojega bližnjega! Mogotčl se po tem ne ravnajo, oni se ljubijo medsebojno, uničujejo pa delavca, zato ker je suženj in mora garati ter je slabo oblečen. Zapoved velja torej samo za delavca, on se ne sme zoper-stavljati gospodarju. Ne ubijaj! je peta božja zapoved. Ali se katoliški kapitalisti držijo pete zaipovedi? Nikdar ne. Oni šele ubijajo na debelo, na vse nsčine in ker je oblast v njih rokah, lahko počenjajo z delavcem, kar se jim ljubi. Samo delavcu zapovedujejo: Ne smeš ubijati, dokler te mi ne pokličemo pod puško. Takrat smeš u-bijati, kadar ti mi ukazujemo. Takrat ti ,pa bomo dali še odlikovanja, če jih boš veliko pobil. Tako krščanski mogotci in duhovščina sama tolmačijo peto božjo zapoved. Ne kradi! določa sedma božja zapoved. Ukrasti ne smeš malih stvari, drugače greš v zapor! Le če znaš n** debelo krasti, na milijone, potem nimaš greha. Tedaj si pošten. Revež pa Itak ne more priti do milijonov. Kapitalizem, ki krade delavstvo za milijone, je vzoren, zagovarja ga kirtoUška vera in vsi inkvizltorski podporniki kapitalistične družbe. Vse to vemo, delavci, toda kdo si drzne govoriti proti taki drušbi, kot jo imamo? Le dra-ni si, Človek, pa te ubijejo. Ne moremo se spominjati vseh žrtev, ki so umrle na vialicah, na grmadi in na električnem ato-u. Oniso ae bojevali za nas, za našo bodočnost, za pravico in avobodo delavstva vsega sveta. Spominjamo ae še nekaterih, ki ao hoteli osvoboditi sužnje: zaslužili so smrt. Se Abrahama Lincolna. ki je hotel dati pravico vaem ljudem, so služabniki mogotcev spravili g sveta. Proti delavskim organizacijam so pa vprizorlli preganjanja, b*-tinali so voditelji ln jih metali v ječe. samo da bi ne mogli Škodovati tej lepi "¿loveftkl družbi/' Spominjamo se Toma Moo-neyja. ki je organiziral delavstvo v državi . Kaliforniji leta 1919. de danes ae nahaja v katakombah državne ječe. Storil je greh. ker ai je «drznil iskati večji koa kruha In več svobode. Danes je bolj potrebno, da se delavci organizirajo v strokovne in politične organizacije kot kdaj prej. Delavci ae ne smejo ustrašiti ne zapora, ne vislic in električnega stola ln topov. V boju do zmage mora delavstvo stopati naprej, da sč uničita barbarstvo in inkvHifcija, katero vpeljuje kapitalistična drža- Največji teror, i Klerikalni list piše o rdečem in belem terorja. Prvi je seveda boijleviški in drofci fantovski. Med tema dvema moma je pa vse v redu .Sama božja miloba veje pp zelenih tr*~ ticah zemeljskega paradiža, ki hujši. Rdeči "in beli tero,' meji v sredi med rdečim in belim ta samo do smrti, Črni tei terorjem . . . • Beli in rdeči teror sta v boju. Drug rodi drugJfca. Kjer Jé sila, tan je teror, fcryava ijeak- Delavstvo v Ameriki še ni do- «*\ima svoj teror in krvava volj organizirano, zato pa si je kapitalistična justica vilic vsemu drznila postaviti obsojenca na električni ditev; svoj lastni grob ali trpljenju. vaUko ao zapisali če-kuplj«, v katerega ae bo nekoč.aepiai ia ie veliko bodo pisali 0 kaj milj vzhodno ed Spring , fielda na lepem hriftku pod ko-!Sel*k> *>Her se sodavico, lepo rumeno, belo, ze- I leno, rdečo, ženske so pile nedolžno pivo, kar je bilo moških, nismo bili tako izbirčni, smo pili vse, samo prohibicije nismo Mili. Nihče jie ni omenil, smo pustili vseNpo pri miru, zapisano v tistih velikih bukvah. Potem se je pričela pojedina, več vrst mesenins, na ražnju pečen koštmn, meso prašičevo in avinjsko, stare kokoši, petelini in mladi piščanci, vse po-hano, več vrst lepo pečenih in dišečih potip; zato so preskrbele dobre slovenske ženice. In vse je bilo pod velikimi košatimi drevesi. Prišel je sam gospodar, mr. Logar, nam razkazoval pašnik in čudovito drevje. Najprvo smo ga vprsšali, kako se imenujeta veliki košati trnjevi drevesi, ki rodita nekake rožice. Odgovoril je, da rodi av. Janeza kruh in da dela senco drugo drevo nekaj korakov stran, vprašamo, kaj to rodi in odgovori, rodi prav znal sad, kakor borovnice in ne dozori pred mrazom. To so male, rdeče hruške, neviitne, ali drevo nudi senco. Četrto/drevo je jablana kakorš-na raatel v paradižu. Sedaj so skoro zrela. Sam mr. Adam je jedel taka. Mislil sem |i, da mora biti dobro to ssdje, ln sem vprašal, ako mi dovoli Strgati jabolko. "Kar trgajte r je privolil. Vgriz-nil sem in obenem kar odmajal z glavo. Gospodar je vpraševal, kaj majem z glavo, ali nobene nisem dejal, samo pomiloval sem ubogega mr. Adama, če je moral jesti tako kisla in grenka jabolka. Ni čudno, da je prišel ob pamet. Godba je zaigrala k plesu, ampak nI bilo preveč pripravno plesišče na travi z jamami in prahom. Samo dva rojaka ata poskočila ln se vrtela na veselje vaeh. Eden med njima bi bil akoraj srajco izgubil ali morda še kaj več. Pa aem vprašal rojaka, kaj onadva pleieta in se ml je aamuzal in dejal: "Tango T Drogi pa ao rekli, da tisto ni bil tango, ampak tudi oni so slino ploskali, ko je godba ponehala. Sita aplavza sta rojaka po plesu odšla na drugo stran pdmlka. Za smeh Je skrbel sam mister nismo razšli (Kogar ne »bodejo, t« ne stoka.) Mr. Mimogreduh, kutars petelinček, vedno slabše kikir ka. Kmalu bo samo še grulil. i • • • Rdečih muh je čez glavo, zdi so pa prišle še črne mušice, lazijo pognani potici v Sheboj ganu. • • • Mimogreduh je sveto jezei Kako ne bi bil? Ravno je bil zi "Rdeča diktatura!" ■ 'Črna diktatura!" je zabrei čala črna muha glad na. "Jožetova diktatura!" ■ "In naša Jožetova diktatura! "Rdeča cenzura!" "Črna cenzura — hujša kc boljše viška!" "Rdeči lopovi!" "Črni lopovi!" In tako dalje mu odbrenkujt G* jo črne muhe gladijatorske. Sveta jeza. šalim drevjem, na sv. Logarjevi farmi. Okoli ene popoldne je aaa bilo že zbranih veliko število moških, žensk, fantov, de-klet in otrok. Jedi, pijače in športo? še ni manjkalo, akratka vsega dovolj, vročina pa huda, da amo gaaili žejo. Otrod go pili prsd solnčnim zatonom, lir. Logar je obljubil, da bo za drugo leto drugače uredil plesišče, le tudi zato, kar bo državna cesta vodila mimo njegove hiše, namreč cesta št. 24. Dodelana bo to jesen. 2ivell piknikarji.—A. JAMES F ENIM ORE COOPEfl (15. septembra, 1789.) Izvzemši morda Marka Twai na -ni noben smeriški pisatel tako dobro znan v Evropi ko James Fenlmore Cooper, rodo vttni avtor zgodovinskih in in dijanakih povesti. Rodil se je v Burlingtonu New Jersey. Vstopii je v Yalsk( univerzo kot trlnsjstleten de« ček, ali izgnali so ga, češ da n maral študirati. Bil je prten mornar in vstopil v ameriški vojno mornarico, kjer je ojt* do 1. 1*11. Njegova prva povest Je bi "Vohun" (The Spy), P»ten The Pioneers". Obe ti povest sta se takoj vzljubili občinstvu, Sledile so kmalu povesti "The Pilot", "Lionel Lincoln" in njH govo mojstrsko delo "Zadnj Mohikanec", ki je bil preveden v vse jezike. Ta Slovita poved opisuje brezupno borbo Indijancev proti navalu belokoicev.^ Po mnogih letih bivanja vB« vropi je Cooper začel zopet f>H aatdjevatl. Izmed roman« v bavijo z življenjem t>0<*>-rjev, slovijo zlaati "The rte", 'The Red Rover". The Water WHch", 'The Pathfinder" ltd. Cooper je umrl I. 101-1 ^^ F. L. 1.8. NI M _ _ ¡^■^H On: Kako se U je mogl* r>r" petiti U na_____ Ona: Saj ni bila nesreč Stekel pea me je agrizni! On, No. ali ni to nesreča? ■ Ona: Seveda ni. Ugfrafl — je nalašč. Political pregled po Jugoslaviji g it; i V na ZADRUGI (Irvirno Preavetl.) »Zveza gospodarskih zadruK Jugoslavijo" v Ljubljani r. z. z o z. združuje vse delavske kon-rumne, denarne, produktivne, tokovne in stavbne zadruge Jugoslaviji. Zadružništvo sploh je v Jugoslaviji sicer zelo razvito, zlasti denarno. Zlasti j«, ideje ustanivteljev zadružništva Raiffeisna ip Schulze-De-libcha na Slovenskem našla zelo ugodna tla. Od 1. 1873, ko je bi-lg uzakonjena v bivši Avstriji Zadružna postava, ki je določala vse potreJ>OQ za ustanavljanje zadrug, za njih poslovanje in ne-hanje—-se je razvilo denarno zadružništvo prav bohotno; sprva na Štajerskem, ppzneje po Kranjskem in Primorskem. Na Hrvatskem je zlasti vlada bana Khuen Hederwaryja fdTsirala Iz v. državne vjerešijske zadruge. V Srbiji pa Je narod živel v "zadrugah" in visoko spošto* val vse, kar je videl na zadružnem polju. Denarne zadruge so se tudi tu razvile; pa o tem več, ko bo zato prilika. Delavsko zadružništvo pa je relativno mlado. Tudi se da o delavskem zadružništvu v Jugoslaviji govoriti le o onem v Sloveniji. Na Hrvatskem imajo delavci v Zagrebu dve zadrugi: knjigotržnico "Naša Snaga" in delavsko pekarno. V Sremu je nekaj posojilnic, med katerimi delujeta v Zemunu in v Sidu. V Vojvodini pa obstoji Konzumno društvo, ki ga godijo nemški delavci. V Srbiji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini pa ni nič. l^ažje je aeve govoriti kot delati. Mnogo poizkusov se je bilo že napravilo, ali—izjalovilo se jih je največ. V Zagrebu je obstojalo več let "Konzumno in posojilno društvo ftapred," ki se je do 1. 1919 povoljno razvijalo; imelo je »koro 40 podružnic. Dobili so ga pa v roke komunisti in—v par l^tih je moralo v kon-kurz. . . In dolgoletno delo je izgubljeno.— » Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo se je ustanovila na Slovenskem v Ljubljani po vojni (1. 1919), da združi vse delavske zadruge» da jih v smislu revizijskega zakona revidira in da jim. v vsakem in v vseh slučajih potrebe stoji na strani. V i: 1926 je bilo v Zvezi včlanjenih 36 zadrug, in sicer: 6 konzumnih z 19,500 člani;* 13 produktivnih s 400 člani; 7 denarnih z 2,500 člani; 7 .stanovanjskih in stavbnih z 820 člani; ~ 3 razne s 500 člani. Vse te zadruge so zbrale skupaj na deležih nad 4 milijone dinarjev, na hranilnih vlogah pa nad 12 milijonov dinarjev. Zveza stalno pregleduje poslovanje vseh včlanjenih zadrug; svetuje in pomaga, kjerkoli more in pomaga. I 17. julija t. 1. je imela svoj sedmi občni zbor. Na mesto— v Ameriki se nahajajočega predsednika zadr. Antona Kristana —je vodil občni zbor zadr. Mel-hior Cobal, ravnatelj Konzum-društva "Posavje" v Za-Korju. Na predlog več zadru-garjev se je poslal predsedniku zadr. A. Kristanu v Chicago te-lfgrufično zadrugarski pozdrav Po referatih tajnika, blagajnika in preglednikov računov je načelstvu izrekel absolutni j in se je v načelstvo soglasno izvolilo: za predsednika Antona Kristana, predsednika "Zadružne banke," za podpredsednika Melhiorja Cobala; v odbor: zadr. Franca Korena, vodjo 1. delavske pekarne. Sitno Jurčiča ravnatelja Konzumn/ga društva >n Valentina Vrhunca, ravnatelja ' Produkcije" v Ljubljani. V nadzorstvo so izvoljeni zadružniki: Filip Uratnik, tajnik delavske zbornice, v svojstvu predalnika Socialistične tiskovne zadruga; Ivan Jeretin. ravnatelj Konzumnega društva, Trbovlje; Kari Ceh, zaM. delavsko pekarno v Mariboru; Jurij Jeran, za delavski dom, Jesenice; Ivan (olnar, za mizarsko zadrugo v 1'jiibljani. V /adružni svet, ki naj vodi v ' zadružno gibanje je bilo izbranih še osem članov ta kon-zumne zadruge, sedem članov Produktivne zadruge, štirje čla- "6mi petri/' začetek panika L 1873 P B OJITE T K m za stavbne zadruge, pet članov z* denarne zadruge in pet članov za delavske domove. Po volitvah se je vršilo zelo poučno predavanje o zadružnem zavarovanju. Naše delavske zadruge so osnovale lansko leto "Splošno zavarovalno zadrugo," ki skrbi, da so zadruge zaščitene pred raznimi triki in da so prav zavarovane. Ravnatelj E. Podkrajšek je v lepem govoru razvil važnost "Splošne zavarovalni zadruge." Med slučajnostmi se je disku-tirala potreba povišanja delniške glavnice "Zadružne banket priporočilo se je upravnemu svetu, naj skrbi za povečanje lastne glavnice in da naj še letos poviša delniški kapital od 4 milijone na pet. Velika važnost lastne banke se je v petih letih, odkar imamo "Zadružno banko," prav jasno pokazala. Kakoc se je delavstvo prav lepo v mnogih slučajih organiziralo v Konzumnih prodajalnah, prav tako je nujno, da se tudi v denarnem oziru prav izvršuje geslo -"Svoji k svojim." Zadruge so ponosne na razvoj "Zadružne banke." Razumejo iz lastnega stališča, da ni njeno delo lahko, kajti je v tem oziru delavske množice že davno prehitelo in njeni denarni zavodi razpolagajo z mnogo sto milijoni delavskega denarja. Daljša diskuzija se je vršila o zadružnem glasilu "Konzument" in so posamezni govorniki priporočali, da je strokovni list še. bolj spopolniti, ker zadružnega pouka je zelo potreba. « Poročamo o tem občnem zboru zato, da bodo informirani naši rojaki, da se v stari domovini nahaja med delavstvom velika skupina, ki hoče s pozitivnim delom uresničiti ideale delavstva, ki so; osvoboditev delavskega ljudstva izpod jarma kapitalizma. V svrho zadružne propagande izide vsako leto obširen Zadružni koledar. — Izhaja posebna zadružna kojižica, ki je izdala doslej 15 zvezkov. Urejuje jo predsednik zveze. Iz državnega gospodarstva v Jugoslaviji. Prav zanimiva je statistika, ki jo od časa do časa objavljajo nekateri uradi. Najbolj zanimiva je pa objava dohodkov iz carin. Na razno blago, ki se uvaža iz drugih držav Jugoslavijo, je plačati poseben davek, ki se imenuje "carina" (eolnina). Ta davek spada med indirektne davke, ki jih ljudje plačujejo posredno, to se pravi, da jih plačujejo, pa še ne vedo, da jih oni plačajo. Samo javkajo in tarnajo, da je blago drar go; po navadi, pa se ne zavedajo, zakaj je to ali ono blago drago. — Od 1. aprila do 10. avgusta t. 1. so znašali dohodki na carini 541,329,085 din. V državnem proračunu so preračunani za to dobo ns 609,772,217 Od 1. avgusta do 10. avg. 1.1. pa go carinski uradi pobrali tega indirektnega davka: v Belgradu II,407,175 din., v Zagrebu 11 630,911, v Novehi Sadu 9,024 III, v Ljubljani 8,341,177 din. v Dubrovpiku 3,537,880, v Skop-Iju 3,385,791 in v Splitu 1,116,-007 din. — Lep* denarce prinese tedaj carina Jugoslaviji, vse to pa plačujejo prebivalci ^pr cenah blaga. ' . N- Strela ubila zakonsko dvojico V Blinjskem kotu na Hrvat skem je strela udarila v hišo se ljaka Štefana Topdžije. Štefan je s svojo ženo sedel pri ognji ŠČu ter se razgovarjal ž njo < dnevnem delu. Strela je šinila skoei dimnik — mol in žena sU ee mrtva zgrudila na tla. Na hiši strela ni napravila nobena škode. IZ PR1MORJA. Potres rukolfe ženijo? Jetika v Trotu. Od 1179 smrtnih slučajev v,prvem četrtletju letos v Trstu, jih je bilo vsled jetike na dihalnih organih 149. za pljučnimi boleznimi je umrlo 235 oseb. Jetika je doma v staran mestu. Konjskega mesa so viHI v Tr-ntu v letošnjem prvem četrtletju- v januarju 1.261.737 kg, v februarju 880,163 in v marcu 966,063 kg. (19 septembra 1873). Doba anyeriške zgodovine po Civilni vojni je bila polna divjih finančnih špekulacij. L. 1869 so bili kapitalisti kot Jay Gould. Cornelius Vanderbilt. RusSell Sage in Jay Cooke inte-resirani v financiranje novih železnic potom prodaje delnic,in obveznic. Kredit je bil kontroliran od skupine nekolikih oseb, dasi je vlada potom svojih zalog zlata bila v stanu preprečiti vsak resen poskus, da bi se denarna sredstva dežele koncentrirala v roke par ljudi, sta Gould in neki Fisk napravila drzen poskus kontrolirati zlati trg zlata. Ako bi bil velik del zlata v rokah male skupine, bi mogli ti umakniti iz prometa mnogo zlata in zahtevati toliko obresti za kredit in toliko ceno za zlato, kolikor bi se jih ljubi-, lo. Zlato je v našem finančnem sistemu potrebno kot podlaga (redita. Kadar je promet zla-neoviran, obrestne mere in cene rade ostanejo stalne. Ce znaten del zlata umakne iz prometa, cene gredo kvišku in ravno tako obrestne mere. Ko je predsednik Grfnt uvidel, da so ga hoteli izrabiti, je naložil finančnemu tajniku, naj ukrene potrebno, da se odpomo-re zlati krizi. Tajnik je nu to spustil na javni trg , vso zlato zalogo Združenih držav in b tem razrušil monopol ali "corner" zlata ter .začasno odpomogel fi-načni tesnobi. Ko pa je javnost izvedela o krizi, nastal je gospodarski nemir in zastoj finančnih poslov. Med tem pa je na tisoče in tisoče ljudi bilo vložilo svoj denar v veliko število železniških družb, nastalih št-rom vse dežele. Le malo izmed teh železnic je bilo dejanski zgrajenih, mnogo jih je bilo le na papirju in le prav malo jih je t>ilo v prometu. Dne 18. septembra 1873 je bančni zavod , ay Cooke and Company ban* k rotiral. Ta je bil eden izmed najzanesljivejših zavodov v deželi, ali ni znal predvideti posle die spekulacijske mrzlice, ki se je bila lotila vse deAele. Northern Pacific Railroad, za katero ;e Cooke financiral bonde, je tudi zbankrotirala. Prihodnji dan —- v petek 19. septembra 1873 — so cene začele padat na newyorški borzi in denar se ni mogel dobiti za nobeno ceno. Nastala je panika, radi česar se ta dan v gospodarski zgodovin' Združenih držav zove "Black Friday" (Črni petek). Novča-nice Združenih držav, ki niso tedaj imele za seboj zlate zaloge kot dandanes, so se smatrale takorekOČ brez vsake vrednosti Banke so združile svoje aktive da se rešijo poloma, In vlada Združenih držav je nakupila za 13 rhlljonov vrednosti bondov da tako spravi več zlata na trg iz svoje zaloge In nekoliko olaj ša krizo. Ali demoralizacija se je razširila in učinki krize so bili čim dalje bolj občutni Gradnja železnic jel malone pre stala in industrije, ki so izdelovale gradbeni materijak so pri šle v zastoj in nastala je velika nezaposlenost. V letu dni po Črnem petku je bilo čez 10,000 bankrotov. Gradnje na železnicah so se skrčile na petino prejšnje delavnosti. Tudi priseljevanje, ki je bit» že naraslo na 460,000 na leto, je v dveh. ali treh letih po 1873 padlo na polovico. . • Take panike so dandanes sko-raj nemogoče. Seveda lahko Imamo doli« gospodarske fiotla-njenostl, sli krize poc^bne oni 1. 1873 so takorekoč izključene, in to iz raznih razlogov. Prvič m» je ameriški business iz trpke izkušnje naučil, da se kredit ne sme rsbKl za divje spekuladje, drugič so se razvili načini kontrole nsd kreditom, tako da se denarna sredstva dešele ne morejo steči v nevarna podjetja in končno je bil ustanovljen federalni reezrvni slstim, ki deluje kot rsvnotežnica in drii denar In kredit v toku, shranj/ poloti J i vi ostanek zlata, da sluti kot j »odpora kredita. in drli kolikor mogoče obrestno mero na Utl višini*— F, L L». Angleški u tat ja'* pravi, da pride kmalu tak potre«, ki povzroči, da poči zemlja krog-inkrog. Krvni kov a iena ni sadovoljna. Marsikatera iena ni zadovoljna s poklicem svojega moža, vse rade tožijo, da maS premalo za-služi. Tem zakonskim malkon- Sir (,liar-|t njenem mnenju čet mero u fik. Ta potresni pas nikoli ne smlljen In je pomilostil vse na miruje. V zadnjih dvajsetih smrt obsojene zločince, tako da etih je bilo v tem pasu šest ve- krvnik ie dolgo ni imel prilike, ikih potresnih katastrof, ki so da bi kaj zaslužil. ^Naravno je, uničile Mesta San Francisco,Ida njegova rodbina ne more šl-dessino v Italiji, kraje v Ar^o- veti, Če je zavladalo tako usml-ni jI,, na Krimu In v TurkesUmu ljenje v driavl. ter Tokio in druga mesta na J a- Na drugi strani pa je krvni-ponskem. Potresni sunki na (inuj kova šena spoznala, da je možev Pacifika so na dnevnem redu. poklic vendarle kaj malo pri Nihče ne more povedati, kake kupijiv jn časten. Mol, ki po na-prirodne revolucije se tam gode L^to države ljudi obeša, se ji Je dan za dnevom, a posledice seLaeei buditi. Tako Je usmiljenje čutijo v vseh deželah, ki mejijo preVM|0 tudi icrvnlkovo ženo in na Tihi ocean, zlasti Japonca. jd ^ |8 hUe Vsi Bunki prihajajo od zapade1 piloti vzhodu In vselej gredo v s ter® pasu RAZNE VESTI I sadom Duncan se je ubila. Pariz. 15. sept. — Isadora Duncan, svetovno znana ameriška plesalka in bivša soproga ruskega pesnika Jesenina, je bila suoči ubita v avtomobilski nesreči v Niel, Pravkar je bila kupila nov avto in šofer jo je učil ositi, ko je med dirom njen dolg šal. ki ga je Imela na glavi, prišel v kolo in jo ixitegnil It av-!ta. Mod silnim i>adcem si je tlo-mila vrat In bila je mrtva na mestu. njeno ilvljonje, ki je bilo polno .'... , tragedij. Pred več leti sts |udl|0iarivm' njena dva majhna otroka Izgu-bila Življenje, ko je avto padel reko Selno v Parizu. Leta liKžl e Isadora šla v Moskvo In tam postalu "rdeča plesalka" tei* se )oročila s pesnikom Jeseninom, od katerega se je pa kmalu ločila, nakar je Jesenin izvršil samomor. Sa pred par dnevi je pri šla vest, da je spet zaročena. I-sadora Duncan je bila ena naj večjih plesalskih umetnic seda- kj^ Vprašanje j*, ali bodo ti raz Logično je Torej I ^f1 ** Illkon» ^ ^ 'tehtni. Zakaj bfeziR>sel» krvnik lahko še vedno najde kak «aalu sklepati, da enkrat pride tak su nek, ki naredi veliko razpoko v zemeljski skorji po omenjenem * tgražanje nad njego- vim poklicem. Je bil menda čas pred poroko. Meč domišljije. Veliko zavisi BOGATA LETINA KALIFORNIJSKEGA GROZDJA. padu. Sunki zadnjih let so ved no hujši. Kak bo rezultat te katastro-fe si Gregory ne ujm domneva- od tega. kako si človek nt»ko neti.' Vendar pa tolaži, da največ- varnost zamišlja in Mliko se jI ja evropska ln ameriška mosta umeje uspeti. Mnogi-bolniki bi —London, Berlin," Dunaj. Mo- ozdravili, če bi prepričali same-skva, New York In Chicago—le- ga sebe, da so zdravi. Kakšna je žljo precej daleč od usodnega moč avtosugestije, pričuje na pasu, torej ne bodo prizadeta. |slednji slučaj: Pred dnevi so v nekem new yorški šoli napravili iJzIus študenti. Med petdeset dijakov so rzdollli tableto, Nad ato milijonov gulon vina b61 katerih si» j« jsklo, da vse narejenega iz ie«a grozdja. HO h,ujejo neki strup, čigar, uči tisoč vagonov zu prevoznim» nek ju lažjega značaja in hitro T" H • 'mine. V resnici pa je bila večina tablet prirejena is mlečnega Chicago, 15. sapt. — Pridelek I sladkorja, le nekoliko Jih Je bilo grozdja v Kaliforniji je Isto*J strupenih. Po vnunjoati in bar-kot poročajo bankirji, zelo «o- vi so bile vse enake. Dijaki so ber ln bogat. Iz države bo iz- morali tablete pogoltniti i» ne vozenega riad 85 tisoč vagonov tančno opisati občutka zastrup-grozdja. Od teh 86 tisoč vugo- Ijenja, ki jim bodo prihajali rtov grozdjja se ga bo porabita\ Domišljija, da so povžlll siru 59,500 vagonov za vino. Tako L^ tablete, Je kot avtosugestl pravi poročilo bankirjev, želez- tolikanj vplivala na študente nlčarjev to prekupčevalcev term «o pogoltnili sladkomu tabla posestnikov velikih vinogradov, te, da so jell kar po vrsti tajit Vsa. ta všftka množina grozdja L bolečinah in se pripravljati k bo razvotena po Ameriki v te- bruhanju. Zdruvnlkl so se na ku dveh mesecev. Lanskega tihem Imenitno zabavali, videč leta je bilo veliko manj grozdja dg govore o najhujših znakih izvoženega te Kalifornije Proračuna!! so, da se bo nare baš oni, ki so ikjužIII docela ne dolžno sladkorno snov. Lo-ti so dilo Iz tega grozdja nad slo mili- po bruhanju večinoma prekosil Jonov galon vina In brandlja. one, ki so použill reanlfen strup Več kot osemkrat tolHco vina se Aele ko so Jim povedali resnico iztisne sedsj, kot se ga Je leta so "bolečine" na mah prenehale 1918, ko še nI bilo prohibiclje. Kmdla franc, to je ssmoP ^ majhnl jsnletelskl i>o grozdja za vino. Poleg tega P^Lyjji Ker Je imel dosti časa In je narastel Izvoz suhega grozd-L j# ,)n mi4|c<. |zkrokan, Je še ja iz Kal If orni Je j&a 60'i, Trgo- na b|||njl travnik, se tam vleg<* vina z grozdjem v Kaliforniji Je jn ZAf,pMi. Zbudil ga je ropot v zadnjih letih vidno rastla. Do vjukll jn komaj Je Imel toliko ča blčkl pri prodajanju In izdelovs- L^ fa Hkšiljajo svojim konzumentom na travniku. Seveda Je MU> tre ^ 'ba brž nekaj storiti. Skrbno za klene kupej, nsto alečs hlai < in Klpre okno, da Iztep« nadležn» mravlje. Spet Je biIŠ smola Mst, ki Jo Je jm(j, ^^ opravek v odlični prejel "Nogale». Herald." s« gla- ^ Ta ]m ^ n\ b«lo vse si, da so »v*«ne mehiške < Kondukter je začel trkati In za zadnje dni pooboslle 3H bandltovL^^ v-lof) fM drUfl. |iotnike kar na drevesih In telegrafskih drogi h v državi Nayarft. kjer| trebijo deželo roparskih tolp. I mesteca St. Ophortune v po deželi. SuU) pa pride zopet nekaj dobička v roke lokalnih prekupčevalcev, ki pa Je le mala j vsota v primeri z vsoto šp« ku-lantov z Irrozdjom. •iN benditov obešenih ¥ Mehiki. Lindbergh v Portland«. Portland. Ore., 16. s«pt Včeraj popoldn«- je prflatel sem v svojem monoplanu C. A. Lind j kupej »>ergh Iz Heattla. Wash, Zma brž planili ven. ko sla seriell galec Atlantika nahaja ns|mo>a bret hlač. Zdaj je kenduk Na vsaki postaji je bilo več |*»t nlkov. Končno Si bilo več ««i* /m za dy« dami in kondukter Je <«dločno zahteval, da gospod lm dekletom Iz steklenice, trdil odredbo. Clanl nove zbor nice ne bodo Izvoljeni od ljud stva—diktator smatra, da ljud stvo nI zrelo za volitve—temveč menovunl od vlade. Vsak sloj H.: Kako to? Ali nI zdravo r A.: Ne. Ker jI nič ne oatane. Pekel na svetu. Naše -trdno prepričanje Ja, da dobi reprezeutante. Imenovane pesniki In plsstslji ne bodo pri-so lahko tudi ženske. Odredba Ali v pekel. Kritiki In ceniorjl se glasi, da Člani zbornice bodo jim le na tem svetu dovolj ku-smeli govoriti sumo po 20 ifiinut rijo. k predlogi in 10 minut v odgovoru. Nobena debata o predlo-gl ne sme presagatl tri • ure,—| Voditelji prejšnjih režimov Iz-avl |mjo, da je kralj samegu se-»e diskvalificiral, ker je prekršil ustavo, ko Je podpisal to od-| rodbo. e Zato*. Zakaj sediš tam In si prasksš glavo f Ker sem edini, ki vem, tla me srbi. POJ A SN ILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJATELJEM RAZNIH NAXNAN1U Krvavi Isbruhl v llsll.IL Rim, 15. sept.—V torek zve-čer Je v, Ravennl Izbruhnila ullč- .... . .. , na bitka na revolverje meni dve- ** saaoraaaaoii naznanila In sa Kadar pošljete Vlaiu Proava- mit fašistoma in enim komuni-r"*** • i",pt1, i^AT1^^ JfJ?^ slom. <>lm fašista, Kttore Mury J» v H»*' in Ranzo Morici, sta bila teš- ««« o«»" ali kal navadno vsst. ko ranjena, komunist Leopolde Alta je prlobčeno kot navadim MassaralU Je i» obležal mrtev, vsat, se Izpusti Is aasnanila vaš , Isti vačer ]«• bil raztrgan že- Ofabne zalivale ln Imaaa po-a-lezniškl tir na progi Rim-Mllari. meznUtov. ter se UkajiMaanllo in eksprusni vlak, ki Je v«sr.ll v prtabčl brezplačno. Kadar pa MIlan, J« bil vržen Iz tira blizu|Holsta iaiaM jiriob^O šib tlita Bologne. storilci so najbrž raču- 1 ^ ' nali, da se bo Mussollnl peljal v , kjtr mu Je žena st»et P- ___ __ stl tukajšnjih kitajskih dljMkov I pri^t^i" kir „»h te vate. late člaae. Nadalje valja lata Ml sa rasne prireditvi, vsselies, shode, Itd. Vselej ja t raba povedati. aU hočetaJmatl plačan oglaa aU tudi v takam slučsju sa sa navadno vsat, naredi atvar bolj na kratko In aa pava le Vašnajšl dal. Ca pa aaraHte, da naj bo plačan egiaa. na člkaški univerzi. Himfimiia prične v oktobru. Chicago, 15. sept. — Orkester čikaške simfonije, ki Je imel ra dl financ in plač težkoče, prične svojo 57. sezono 14, okt tS. Akt v dvorani S. NJ». i., a- i^wMiai« is rr. «mu. Draft v» -iMlavw" S. I Z N. P. Vaa«liMi • iffra v oa4«l>0 dne S, »o-vMibra v HrvaSkam aa M. a*-atl In Commercial ul. v So. OPi>MltA U« arlradSa Vs St v a ai •tmmimm v lariks m«. »pmnUtt» dala« le _ Satk» aa aa^«: JOHN rt/TS, iai4 a. RmIm Ava. rn PKÖSTBTÄ PETEK, 16. 8EPTEMRUA Charta* Bradus* Svati ölte Mab Iz življenj« avetafcev. Prijetno delo je, podajati čl-tateljem črtice ix iivljenja Izvoljenih božjih mož. Tim prijet-' ne ji i p« je naštevati zanimive dogodke iz življenj« moža, katerega je Bog tako zelo ljubil. Jakob je bil ain Izakov, vnuk Abrahamov. Ti trije molja «o bili tako «veti in proati vsakega greha in njih življenje tako neo-madeževano, da «e je blbliške-. mu bogu zelo dopadlo, biti zvan bog Abrahama, Izaka in Jakoba. Res je, da «i je Abraham prilaščal sužnje, da mu ni bilo ravno mnogo mar za reanico in da je pri neki priložnosti prognal «vojo ženo in njenega otroka v milost In nemilost peščene puščave. Res je tudi, da je Izkk v gotovem obsegu sledil vzgledu svojega očeta in nelepemu njegovemu dela In da je manjkala Jakobu popolnoma moška čast, da je bil samopašen, umazan, ne-brstski goljuf, babji varljivac, zvit lump, ampak vseeno so morali biti dobri ljudje, kajti bog Jt bil bogom Abrahama, bogom Izak« in bogom Jakoba. Ime Jakob se prilega dobro njegovemu nositelju. Rabin K«li! pravi: "To ime obseguje, ako je pojmujemo po dobesednem pomenu, globoko zaničevanje, kajti koren besede pomenja "goljufati," "slepariti." Potem bi bil Jakob zelo nevaren slepar. V tem smislu pravi Ezav v svojem razgorčenju (Gen. 2, 7, 86.): To pravici se zave njegovo ime Jakob, kajti, že dvakrat me je oaleparil; vzel mi je prvorojen-stvo, sedaj pa ml je ugrabil moj blagoslov." Po bibliškem štetju se je ro-idil Jakob okoli L 1836 pred Kr., to je 2168 let po začetku in njegov oče Izak je bU tedaj 60 let star. Bibliško štetje je prime-rom« zelo nezanesljivo, posrfmo I pa na tem mestu.—Ampak mi ne iščemo v bibliji takšnih stva-rij, kajti sicer bi bili varani še | mnogo bolj. Iščemo, tam skrivnosti, čudeie, nesoglasja in ni-čemernosti, katerih je vsaka stran polna. Jakob se je rodil kot dvojček z Ezavom na posebno prošnjo Izaka do gospoda v pro-speh Rebeke, s katero je bil ože-njen že 19 let, katera pa mu doslej ni rodila. Neverni prirodo-slovci (in čudno je, čeprav razumljivo, da je skoraj vsaki naravoslovec brezverec) trdijo, da molitev ne pomora proti takšni bolezni ali taksnemu nepravilnemu stanju otrobja, ki ima neplodnost za nasledek. Da bi pa učeni naši fajmoitri priznali, da biblija ne poučuj« očenih predmetov, je nemožno in zato se mora vsakdo izmed nas sam prepričati, da Je vse, kar hoče podati biblija znanstvenega, ni-čemnost. Še predno se je Jabob rodil, je sklenil fospod, da doseže on in njegovi potomci oblast nad Ezavom in njegovimi potomci—"da bo starši služil mlajšemu (Gen. 28, 28). Bibli-ški bog je pravičen bog, ampak slabotnemu človeku ni lahko razumeti pravičnost v njegovem sklepu, ko je obsodil otroke star-šega Ezava, da služijo otrokom mlajšega Jakoba, še predno so se narodih. Jakob je prišel na svet držeč se pete Ezava, prvorojenega brata, kakor kakšen bojazljivec v boju iivljenja, ki se ne upa premagati zapreke, ki se mu stavi v pot, a je vendar pofcumen zadosti, slediti komu drugemu pogumnemu bojevniku in pobrati sadje njegovega dela. In Otroka sta raetU; Ezav je bil spreten lovec, mol poljan, Jakob pa priprost mož, ki se valja doma po kožah in blazinah. Nekega dne pa se vrne Ezav do smrti utrujen z lov« domu. Ker je bU gladen, je šel k Jakobu, edinemu svojemu bratu, dvojčku in mu rekel: "Daj mi jesti, prosim te, nekaj jesti, kajti zelo sem*lač$n." V podobnem slučaju bi vsakdo» ako se ga prosi, nemudoma ponudil drugemu najboljše kar ima, posebno ako je drugi Ustni in edini njegov brat, ki je sesal iz istih prsi pod istim krovom. Ampak Jakob ni bil mol; on ni bil brat, on je bil samo eden izmed božjih izvoljencev, ki je bil izvoljen od boga le pred svojim rojstvom. Kakor bi bil vedel, kaj je učil Jesti«: "Mi hoče li kdo slediti a sovraži svojega brata, ne more biti moj učenec." Ta nauk, propo-vsdovan davno za njim, je čutil v sebi božji izvoljenec, Jakob, Žid in se je po njem ravnal Je to eno izmed nezgod bogoslovja, m ne zločin, da je ljubezen do Bog» združena s sovraštvom napram človeku. Jakob je bil eden izmed ustanoviteljev židovakega plemena in že v tem predzgodo-vinakem času je bila njegova naklonjenost k sleparskim kupči- CVETKO COLAR. Kresna npč Da ne zamudi ljubesai, ki mu jo ponudi čaraa kresna noč, se j» podvizal in je naglo zaprl skrinjico in je stopil k durim. Hotel jih je odmekniti, ali ker se niso ganile, je zgrabil ca kljuko In jih stresel na vso moč. Le nekoliko so se zamajale, In med zbitimi deskami in sklepi je zaškripalo. Uprl se je s hrbtom ob nje, z vso telo svojega telesa se je naslonil, potitaU je med špranje svoje ostre nohte, ali samo na lahno so se zazibale in so ostale trmaste In trde kakor poprsj. Kuži so se oroslle oči, še bolj vroče so mu zagorele in začel je preklinjati bele hudiče, ki so mu to napravili. Potlej fe je iznova zaletel v duri, začel je po njih razbijati in je tiho ihte! In ječal v hu41 bolečini. "Mančica!" Gorko in prUrčno je vzdihnll to sladko i-me, ki je tako globoko seglo v njegovo dušo In ki je bilo najslajša In najlepša muzika za nje. gova ušesa. "Mančica!" , Tiho In bolestno je iznova zaječal, zgrabil je za podboje in jih izkušal izruvatl iz tal, vzdig«val jih je in «e uplr«! In od jeze in sramote je pretakal solze, da so se mu smejali voli. In prišle so skrivnostne ure, ki jih je dala kresna noč. Kakor da je zapihljal veter, tako je zašumelo «kozi okno In med jasliml. Kar je bilo živine v hlevu, je v«t«l«, bolj živahno «o zaaljale oči mladim telicam, oaaposajeno in zapeljivo «o zadrge tale breze in liske, rožaata ju. nic« Um pri oknu je celo poskočila in pokazala poln« bel« stegn«. Prvi je izpregovoril st«r vol z debelim In bobnočlm gl«som. Stal je v kotu zr«ven mlado zaljubljene košute, s debelimi očmi je pogled«! I*> svojih sosedah in je najprej globoko vzdihnll. Ril je temnordeče dlako, zavaljenega okornega teles« ter je izor«! že doatl njiv, izvozil mnogo lita in telko n«loženih voz sen« in ot«-ve s polj«. lir««tove hlode, visoke smreke je vozil is lena |x> grdih gozdnih potih In razrov«-nih jarkih. Zato je bil truden in spoštovan od aoaedov. Povedal je «vojemu mlajšemu bratu to le prerokov«nje: "Kaj se ti m«r«. ki si ml«d in boš pojedel še mnogo aladke trave in izpil veliko škafov vodet Hodil boš med njivami, ko bodo zorele rože, paael «e boš med dehtečim grmovjem, mene bo p« še letoa pičil modras med skalami In za plotom !>om poginil. Vem, d« me čaka amrt. ali kje je tiatl uaodni kraj. ml nI dano ve-deti. Ne hodil bllia pašo, temveč samo z gospodarjem na njive, ali mog«^e me prav t«kr«t vkolje ljuta kača. ko bom trgal nedolžne in lepo dehteče vijolice ali belo deteljo, ki raate med robovi, ftito aem ae ud«! v unodo in mirno ča-k«m svojega konca. A tebe čaka po dolgem in lepem življenju, ki g« bo* prebil med srn«mi in dim«ml, med zoreče pšenico, n« njivi polni bo-batih prosenih snopov, vesela in lep« smrt: Debel in rdeč mesar, ki se bo pripelje! ki mesta na lepem votu. ia ae mu bodo spoštljivo odkrivali, tiatl bo tebe kupil. In umrl boš hitre in lahke amrtl. Ne da bi vedel kedaj. se ti bo zmračilo pred očmi od nenadn«»g« udarca, za-grmel boš po tleh. In potlej te bodo po viaokih in lepih hišah rezale m Ude gospe. K srebrnimi noži t« bodo rezale na belih krožnikih In nosi- le v svoja rdeča sladka usta. A mehi jo j! Kače in črvi ms bodo flodali." Medtem sd si junice zaljubljeno šepetale na uho in ugibale o neznanih skrivnostih, kadar pride njihov Č*s. Vpraševale so starejše sestre, ki so se že oteliU, In so drgetaje poslušale o močnem in velikem biku, ki je doma tam v sosedni vasi. Poeebno roiaata junica pri ok-, nu je blU zelo radovedne, bistro se je ozirala po svojitf prijateljicah in mislila na izprehod, ki lil več daleč. —- ' Turčin je med tem razjarjen in besen hodil po hlevu in se zaletaval v vrata, ki so držale kakor pribita. Zdaj je bil tUti trenotek, da gre In razodene svojo ljubezen lepi pastirici, de se jI ovije okoli vratu in se razjoka na njenih prsih. Ali kako naj pride do njenih oči, ako ga ločijo zapahi neusmiljeni za večnost! ' Tekle so skrivnostne urr, zorela je pr*-prot, cveteli so zakladi, ali zaljubljeni kuža je zaman preklinjal trdo svojo usodo. Tekle so skrivnostne ure, goreli so kresovi, pela In rajala so lepa dekleta, in fantje so jih objemali in hodili z njimi med žiti in po tihih poljektti potih. Gotovo je bU tudi Matjašek z njimi in Mančico je vodH okoli pasu, govoril je in jo zapeljeval v sladki, lepi greh. Po tej misli so Tur-čimi zalivale soUe oči, ves je drfetal v strašni bolečini in ljubosumnosti. Grabil se je za čelo, vlekel kastorec in grizel cigaro, v jezi je vkUl celo mlado telico v napeta bedra, ki se mu je škodoželjno posmehoval«. In že se je izgubila rimska cesta, tudi danica je bledela, ko se za-elišijo pijani koraki pred hlevom, in zabobne in se razmaknejo duri, in hlapec stopi pred Turtina. Srepo je gledal in je bil razti*an in povaljan, opraakan po licih in iz ust mu je dišalo žganje. "Kod al hodil, herodež, Zakaj si me zaprl, praščar!" Poln togote in jeze, ker je brez moči in upanja, je planil kuža v hlapca, ki bi se bil kmalu pogreznll v zemljo od presenečenja in strahu. ,, "Se letos U bo hudič jemal, lahko bi se rešil, ali ne povem ti kako!" v S tem! besedami je zaljubljeni pes odvihral is hleva. 8el je po vrtu med jablanami, ki jih je ovijala bela meglica, rosa je bila razlita po travi in plavih zvončnicah, hladna sapa je dihala od jutra. Pod oknom županovih deklet, Tone in fipeje, ki sta bili obe debeli in radi imeli fante, je zagledal prialonjeno leatvl-co. Tiato Je pograbil in ker je bila težka, jo je z velikim trudom vlekel s seboj in Izbiral sence in se skrival med drevjem. Tiho In ne da bi g« kdo videl, je prišel pod okno svoje ljubice. Počasi in previdno je naslonil lestvico na beli ildc stopil je na prvi klin In se oprezno pomikal proti visokemu oknu. Potrkal je na lipo, boječe je potrkal, da je čisto nalahno zazvenel«. In pokazala ae je lepa gUv« mlade Kančke. Njene sinje oči so bi-le zaaanjsnc. zaspano je vzdihovala in mlačna nap« je dišal« s njenih usten, prijetna gorkota je vela od njenih prsi, ki so bile «amo napol zagrnjene s pisanim robeom. Vzpel se je kuža. nagnil ae je k njej in že je hotel (spregovoriti prijeten in priarčen pozdrav, hotel je razgrniti pred njo vee svoj* bolečine, rackritl jI ljubeče srce. ali takrat se je zazUtUa zarja na Izhodu. oralen in žareč ogenj Je zaplamenel nad lesovi, dan je zastrmel Is not, In pri kraju je bila skrivnostna kresna noč. Mesto zaljubljenega pozdrav* je salsjal kuža deklici v obraz. * (KONEC.) jam zelo razvita. In odgovoril je Ezavu: "Prodaj mi takoj danes svoje prvorojenstvo." Izgla-dovani brat se je branil zastonj in prvorojenstvo je bilo prodano za skledieo leče in košček kruha. Ako bi dandanes kdo tako m reko in nepošteno izrabljal nesrečo svojega bsata in ga ogoljufal za njegovo prvorojenstvo, bi se ga izogibali vsi dobri in pošteni ljudje kakor nebrateke-ga roparja in najnižje grdobe. Ampak pred okoli 4000 leti se veljale pri bogu čisto drugačne osnove nravnosti. V istini, je li bog nespremenljiv, morajo biti božji pojmi o časfci in poštenosti popolnoma drugačni in slabši, kakor so pojmi o takih stvareh pri največjih potepuhih. Bog je pohvalil in potrdi! Jakobovo dejanje, Kar je dokazal pozneje s priznanjem svoje naklonjenosti k Jakobu in s svojo skrbjo za poznejšo dobrobit svojega svetnika po božjem vzoru. IZ te povesti se učimo, da velja vsako dejanje, ki ga mora smatrati posvetni, pošteni človek kot hrm parijo, slepoveme-mu verniku za pobožno delo, ako se ga razumeva po duhovščini. V istini, treba je zelo mnogo vere, da se to razume. Tako ¡Zgleda na primer kot sleparija Jn hudodelstvo» pobirati od ubožnih o-trok v šoH ali cerkvi denar v misijonske namene za afrifke zamorce in potem prirediti s tem denarjem bogate pojedine za nekaj pltanih misijonarjev in pridigarjev. Kdor ima več vere in manj razuma, vidi v tem bogu dopadljivo pobožno delo in ne Zapazi,'za kakšne čUto dru gačne, posvetne namene se je ta denar nabiral. "Pctoožni" pridigarji in sszkladatelji sv. pisma pravijo, da Ezav ni cenil svojega prvorojenstva fn ne vidijo v tem Jakobovega hudodelstva in nečlovečnosti. »;- Ko je Izak ostarel in čutil, da se mu bliža smrt, je hotel Ezavu kot prvorojencu * kajti on ni vedel ničesar o prodaji — po tedanji šegijjodeliti svoj bUgo-slov. Zato je naročil svojemu sinu, da vzame svoj lok, mu ulovi neko zverino ter pripravi **nj jed, ki jo Je starček rad imel. Ko se je Ezav odMjU' je prikazal Jaeeb In nalfravil po nasvetu svoje matere Rebeke jed in jo podal,'Izdajajoč se za Ezava, očetu ter zahteval njegov blagoslov. Slepi starec je vprašal: "Kdo si, tnoj sinče?" Laž je Menda gnusoba pred gostom bogom. Gospod je ljubil Jakoba, ali Jakob se je Ugal slepemu, staremu svojemu očetu in rekel: "Jaz sem Ezav, tvoj prvorojenec." Izak je dvomil in vprašal, kako je mogel tako hitro zverino uloviti. Jakob pa, katerega je bog ljubil, je odgovoril kakor najnesramnejši bogoklet-než: "Gospod, bog moj, mi je pomagal, da sem hitro naletel na zverino." Izak je še vedno* dvomil In vpraševal dalje: "Si-li ti Ezav, moj sinko?" Bog je bogom resnice in je ljubil Jakoba in vendar je odgovoril Jakob: "Sem*." In Izak js dal Jakobu svoj blagoslov v trdni veri, da blagosUvlja Ezava in bog je dovolil, da se je ta gojlufija posrečila in je na vrh le eam blagoslovil Jakoba. (Konae jutrt.ll Dve darili za nove naročnike p«aji h Mi itiri cobistas asrseaiassa aik "Presvete* ia pety cele vsete apravattva, kraste samonapojno pisalno pero li " avtomatični svinčnik IN. P. j. Prlhodne prireditve kluba št. J. S. fe. Rlab št. 1, J. B. S. Ora mik a prad-•tava v nedeljo IS. aMobrn e dvorani C. S. p. 8. Partid sbar "Sava", Koneart tT «or. v dvonud 8. N. P« J. Rlab ŠL 1. J. a t. Dna ti. Sat. SUrattrora «»bara v dvorani 8. P. J. ■h* IL I. J. a X. Draasaka prod-•tara IS. jaa. IMS, y dvorani E g. P. R — Drugo prirtdbt k hib« »L 1 v L IStS: Dat S. april« drmmaka prodata Tt v dvorani C. R P. g. — V taeak 1. «aja prromtjako alaraott r droraal R. N. P. J. — Das SS. »». i* RAD BI VEDEL, kje se nahaja rojak John Klobučar, kateri stanuje nekje v Chicagu, »1. Za njegov naslov bi rad izvedel neki njegov prijatelj, ki mu ima poročati nekaj zelo važnega. Naj se nemudoma prijavi in pošlje svoj naslov na naslov: J. K., 2667 8. Lawn-dale Ave., Chicago, 111. (Adv.) j NA PRODAJ JE da se v redi verbščina se proda dvonadstropna dvakrat 4 in 4 sobna iz opeke sezidana hiša, streha s škrlevino krita, plin, elektrika, vse moderno. Oglasite se na: 2441 So. Albany Ave Chicago, Dl.—(Adv.) PRODA SE na lahke obroke nAva zidana 5-sobna hiša (bungalow). Cena $7600. OgUsite se na} 2180 North Menard Ave., Chicago, 111. Telefon: Brunswick 8482. (Adv.) W ZDRAVLJENJE CX^BOLANIH NOG Odprte rana, aljeaa, napeto lila ia ¡KAMPANJA!) za pridobivanje novih naročnikov dnevnika Proevet I ...t ™T* kr" ' Se vedno je čaa da začnete z agitacijo za raalirjenje na j ve jega «lov. dnevnika v Ameriki, Prosveta, ki je pUan v napret nem doka za izobrazbo in pedak naših rojakov. Sedaj ae vam nudi lepa prilika, dami za dolge zimake nabavite, lepih in podočnik knjig, katere dobite za nagrado zi ■ove naročnike. Za enega novega polletnega naročnika dobite knjigo "Jimni Hlggins" vredno I1UM). Za enega novega celoletnega narečnih dobite knjigo "Slovenako-angWka Slovnica,*9 zelo primerna kn ga za razširjenje znanja angleščine, vredna $2.00 ali kako drug knjigo iz zaloge "Književne matice." Za dve novi celoletni naro nini dobite veliko in kraano vezano knjigo "Ameriški Slovenci, v kateri bodete našli mnogo zanimivega In podočnega, ne samo razvoja nate 8. N. P. Jednote, temveč tudi o razvoju našega ni roda v Ameriki, in drugih agodorinako-vainih dogodkih. Vre< noet knjige je $6.00. Ako «e niste, začnite z agitacije takoj. Idite na delo in pH dobite listu kar mogoče več naročnikov, ker čimbolj bo list rai širjen, temvečji bodo uapehi na kulturnem In gospodarskem polj Slovencev v Ameriki Cena je: na leto $6.00, za pol leta $3.00; za Chicago in Cici ro za eno leto $7.50, za pol leta $3.76. Za Evropo: za eno let $9.00, za pol leta $4.50. Izpolnite in isrtiito to kapoa. se lahko sdravljo doma mad vašim delom. Pišite po brasplačno knjižico "Kako zdraviti bobe noge." Opišite val slučaj bolesni. A. C. Liepe Pharmacy, 1414 Green Bsy Av.. Milw^sliaa, Wis. NAROČNIKI^ POZOR! Znamenje (Auguet 31-27) pomeni, da tam je naročnina po-tekU te dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, kar ni bil pialan. Ako je vsi Ust plačan ta ga na prejmete, je mogoče vstavljen valed nkpačnega naslova» pišite nam dopisnico ta navedite etari ta nori naslov. . Naši zastopnik) so val društveni tajniki ta drugI zastopal-ki, pri katerih Uhlco plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $6.00 in sa pol leta pa $8.00, ČUni S. N. P. J. doplačajo $4.80 sa leto, za pol leta $2.40. Za mesto Chicago ta Cicero za leto $7.60, pol leta $3.75, sa člana $6^0. ' Za Evropo stane sa pol leta $4.50, za vee lete pa $9.00. Tednik stane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50e sa poštnino. MUdinskl List stane sa celo leto $1.20. Naročnino lahko tod! aaad pošljete na nastov: ÜPRAVNI8TVO "PROSVETAw 2667 a Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. # "' ii" "i . m wadalt Avta. Chicago, Illinois. PR08VETA. 2S57 ----- Ism Naalor N SS lov Int aaa»a»a»»aaaaaaaaaaa^»»a«a»aaaaaaaaaaaa«a#«»*a•••••••»•••aaaaaaa«aa»a«»( Naslov ea>aaaaaaaaaaetae»taaaaaaaaaaaae»ataaaaaaat—aaaaaaaaaaattaMtteaa ■taatftkki KNJIŽEVNA MATICA S.I.P.1, fin v zalogi sledofc knjigo:' AMKRlftKT SLOVENCI-—-Izvrstna krasna knjiga, obssga 682 atrani, trdo vezana, vredna svoja osne, stane. .$5.00 Slovensko Angleška Slovnica—zelo poučna ta lahko ra*. umljiva knjiga sa učenje angleščine, g dodatkom rasnih koristnih informacij, stane samo.....................^...42.00 Zakon Biogenealja—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga is katere samorete črpati mnogo naukov ka telesno ta duševno dobro....M...M..M.M..M.M.....MMMM$1^0 Pater MaUventur»—V Kabareta—aanimiva povest is življenja ameriških frančiškanov, ta došivljajl rojaka, Izvrstno spopolnjena s slikami^....«.....................„...$1.50 Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega deU življenja slovenskih deUvcev v An»sriki..$1.7l Jtaunle Hlggtna—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan ■ aiviaa' ............................................................................ $1.00 ZapUnik 8. redne konvencije S. N. P. J, 252 strani mehko vssans, stane samo....M..M......M.^M..«M.M*M.MMWMMM..M....50c "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih a prologom ta epilogom—mehko vezana, stane samo.................Jibe "Informator"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S. N. \ J.—selo priporočljiva sa člans gtsne samo..20c KNJIŽEVNA MATICA & N. P. I. 2887 So. L*wndala At«, Chiean HL Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijiko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne rak* p» lnfor*w«U« M i Tj S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. UwndaU Ar^ CH1CAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ČEL^O TUDI VSA USTMENAJPOJASNILA