177. Številka. f Hibllnl, i sredo 30. folija 1919. £11. leto. IshalB vsak dan svečer, lzvsesasl ne deli o In Ins arati: Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upr ništro nSlov. Naroda11 in „Narodna Tiskarna" Snallova ulica št 5, pritlično. — Telefon st 90. „81cv3ask! Narod1 velja v Ljubljani ln po polti i v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan polletno ....... 3 mesečno ...... 1 - ...... K 84 — m 42— „ 21— - V- V lnoaentatvo i celoletno . . . '. . . ,K 95— polletno.......n 50-— .....* 26— .....- 9-— 3 mesečno Novi naročniki naj poš'je;o v prvič naročnino vredno SV po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda« Knaflova ulica st 5, I. nadstropje. Telefon stav. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno frmnkovane. |sT Rokopisov no vražo. Posamezna Številka velia 40 vinarjev. Pismo iz Pariza. Pariz, 24. julija. Da smatrajo velike sile zastopnike malih sil na mirovni konferenci le za nepotreben balast, to še je takoj po prvih sejah pokazalo. Tu in tam so jih milostno zasliševali, odločba pa je bila vedno pridržana le velikim silam. Ob iz-ročevaniu mirovnih pogojev nemški delegaciji in prvega dela onih za Avstrijo, pa se je varoval vsaj videz neke sood-ločevalne pravice. Dva dni pred izročitvijo so bili namreč poklicani zastopniki maRh sil fn so bili obveščeni o vsebini mirovnih pogojev z navidezno pravico odobritve ali odklonitve. Seveda je bila ta pravica le iluzorna, kajti prvič se niso priobčili pogoji v celini, temveč le v posvem nezadostnem in samovoljnem izvlečku, in drugič je bik) nemogoče v dveh dneh izposlovati kako spremembo. Saj so bili ti pogoji vže tiskani in so obsegali 415 strani. Vendar pa je bilo pri taki proceduri v slučaju avstrijskih pogojev mogoče doseči, da so se vsled upora malih sil nekatera kontestirana poglavja še v zadnjem hipu pridržala in se potem spremenila. Znano je, da se je na ta način pretresala skrajno neugodna rešitev koroškega vprašanja. Ob izročitvi popolnjenih avstrijskih pogojev pa so velike sile »pustile pasti še zadnje obzire in so te pogoje izročile avstrijski delegaciji, ne da bi jih prej priobčili malim silam. Še v soboto dne 19. t m. zvečer, ko se je bila raznesla govorica, da se drugi dan izroče popolni eni pogoji Avstrijcem, je konferenčno tajništvo na vprašanje našega tajnika odgovorilo, da ta govorica" ne odgovarja resnici. Drugo jutro pa so vsi pariški časopisi ono vest potrdili. Našemu tajniku, kj je proti takemu postopanju protestiral in zahteval, naj se tudi nam da nekoliko izvodov teh pogojev, je tajništvo odgovorilo, da nima tiskanih izvodov in da se Avstrijcem izroči pisan izvod. Šele na ponovno intervencijo dali so mu en izvod v francoskem, angleškem in laškem jeziku, do-čim so jih bil! Avstrijcem izročili 200. Na ta način so velike sile prezentirale Avstrijcem tudi v našem imenu pogoje, ki jih nismo poznali in katerih seveda tudi nismo odobrili! In kake pogoje! Tako se n. pr. zahteva, da male sile se zavežejo sprejeti glede zaščite manjšin, glede tranzita in pospeševanja trgovine drugih držav vse določbe, kj jih bodo velike sile smatrale za potrebne. Torej podpis in bianco. Posebno težke so določbe o državljanstvu. Italijansko državljanstvo zado-bi le tisti, ki je na odstopljenem ozemlju rojen i n ima tam domovinsko pravico. Izključeni pa so tisti, ki so dobili do- movinsko pravico šele po 24. maju 1915 ali pa kot uradniki. Juridične osebe se bodo smatrale za italijanske le, če jih prizna laška administrativna ali sodna oblast. S tem so vse naše zadruge, delniške družbe in slično izročene na milost in nemilost laški samovolji. V naši državi pa pridobi državljanstvo vsakdo, ki se ie naselil pri nas pred 1. januvarjeni 1910. Ne zahteva se torej niti rojstva na našem ozemlju, niti domovinske pravice. Vse to in še mnogo sličnega se je določilo, ne da bi se dala naši delegaciji možnost, da se o tem izjavi. Tako se varujejo pravice malih narodov! Pilavla iz M za našo ratat Priobčuje 1. M. Kriška deklaracija in Slovenci. Kriška deklaracija obsega tudi jasno rešitev verskega vprašanja. Doslej je v Srbiji biia pravoslavna cerkev državna cerkev. Državna cerkev izključuje enakost drugih veroizpovedanj. S tem, da je krfska konferenca sprejela enakost pravosjavne cerkve z rimskokatoliško in muslimansko, je o^ia strmoglavila srbsko državno cerkev. Proces raz državi jenja cerkve, ki je trajal v Angliji in v Škotski stoletja, ie bil za Jugoslovane dovršen v par urah na Krm. Vošnjak je podal v širokem obrisu glavne oblike razmerja med cerkvijo in državo. Obračal se je proti določbam srbske ustave, ki kaznujejo pro-selitizeim izvajajoč, da je pojem pro-selitizma preširok in elastičen. Poudarjal je, da je slovenski duhovniški element rodoljuben in da se bo asimiliral novi jugoslovanski državi. Nekoliko nasprotja je nastalo, ko je šlo za vero vladarjevo. Kakor znano, predpisuje srbska ustava, da mora vladar biti pravoslavne vere. Zdelo se je, da vztrajata Pašič in Protič pri tej določbi tudi za bodoče. Pa tistL ki je v tej stvari stopil energično na stran Trumbiča in njegovih tovarišev, je bil oni, ki je bil pri tem najbolj prizadet, prestolonaslednik Aleksander sam. Še v nekem pogledu je krfska deklaracija velihanske važnosti za Slovence. Ona brani in ščiti Primorje pred Italijani. Ona pravi v točki 9., da po načelu svobodne narodne samoodločbe se ne sme noben del naroda odtrgati in zediniti s kako drugo državo brez dovoljenja naroda samega. Po krfski deklaraciji se zaveže Srbija, da brani zadnjo slovensko vas pred Italijani. Odslej ni nobene delne rešitve jugoslovanskega vprašanja, odslej je pa tudi izključeno vsako paktiranje z Avstro - Ogrsko in s Habsburžani. Krfska deklaracija pomenia popolni prelom s tradicijami preteklosti. Krfska deklaracija daje ime novi državi: Kraljestvo Srbov, Hrvatoy in Slovencev in vladarju: Kralj Srbov. Hr-vatovin Slovencev. Netočno je, ako dr. Potočnjak trdi, da je bil na njegov predlog določen izraz: Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V oficijelnih »Srbskih Novinah« od dne 26. julija 1917, kjer je objavljen avtentični tekst deklaracije, se glasi druga točka deklaracije: Država se bo imenovala: >■ K ral je vina Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Krfska deklaracija je z veliko spretnostjo re:.i!a vprašanje nove ustave. Eila je dolgotrajna diskuzija, kdo naj bo poklican da izda bodočo ustavo, ali naj posamezni deželni zbori nli delegacije, izvoljene od posameznih zborov, sklepalo o bodoči ustavi. Krfska konferenci se ic nostavila takoj na pravilno stališče, da mora preiti ustavodajna oblast na konstituanto. S tem ie enkrat za vselej izključeno, da bi se po.;avil kak separatizem, ki bi seveda našel silen odmev v kaki hrvatski kon-stituanti. S krfsko deklaracijo je pala misel posebne slovenske Jirvat-ke in s-b^c ko^stituante. temveč kons'itnan-ta mora biti pre.M-vnica vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ne smemo zamolčati, da je prav tekom kriških pogajanj izbruhnila nevarna politična kriza. V zraku so bili odmevi solunskega procesa, ki ie bil že dovršen. Šlo je za pomiloščenje glavnih krivcev. Samostalci so odločno zahtevali, da se na smrt obsojene polkovnike pomilosti. Ker se temu ni ugodilo, so samostalci izstopili iz vlade. Uspeh kratkih pogajanj je ogrožen, kajti ako bi ne deklaracijo pristala samo vlada, ne bi bil to nikak narodni program. Delegacija Jugoslovanskega odbora je sklepala, kaj je ukreniti in Trumbić je bil poslan k voditeljem strank, ki so izstopile iz koalicije.. V resnici so pristopile krfski deklaraciji vse obstoječe srbske stranke. Trumbić se ie hotel prepričati, da stoji za krfsko deklaracijo res ves Jugoslovanski odbor. Ni hotel podpisati brez jasnega pristanka odbora. Radite-ga se je javila vsa krfska deklaracija brzojavno v London in Pariz in šele ko je prišel povolje^ odgovor od vseh članov, je prišlo dne 20. julija 1917 do podpisa. Pomen deklaraciie leži v tem, da ona veže Srbiio na jugoslovanski program in da znsigura srbsko nomoč v borbi proti ital^a^skemu imnerijalizmu. Ona kaže pot državni politiki, ona izkleše novo državo kakor iz enega kosa mramorja. Tu je vse Dredvideno in sicer v dneh. ko so bile državne pisarne Antante in VVilson novrh trdno prepričani o ohranitvi Avstriie. na kakih osnovah se mora sezidati na razvaiinan Avstrije nova državna zgradba Jugo-slav;'e. To je bilo v dneh. ko ie Še mračna mora ležala nad Evrono in celim svetom in je bila zmaga Antante prav dvomliiva. Začrtan je program, ki je bil b"rr>o pozdravljen od emigracije, ki je dal narodu v domovini iasn; LISTEK, ribor. Ko se bližaš Mariboru z vlakom od juga, te pozdravljajo že iz daljave oni prijazni griči nad mestom, ki dajejo celemu Mariboru svoj poseben značaj-M;ilokatero mesto ima tako lepo prijazno lice in ko sem so v preteklih časih vozil mimo njega, mi je bilo vedno nekako težko pri srcu- Saj je bilo to nekdaj naše mesto in dr- Lovro Toman je lepo razložil pomen njegovega imena: }Iar-i-bor t- j- po naše nekako: Delo in boj- S temi besedami je označena nekako tudi naša sedanja naloga- Delo in boj bodeta nam osvojila, kar je bilo izgubljeno- Danes imamo svoj jugoslovanski Maribor in lahko rečemo, da je to mesto eno najvažnejših točk v naši Jugoslaviji. Ako pogledamo na njegovo lego, se nam zdi, da je to naš jugoslovanski — Verdun- Oni griči s severa krijejo mesto proti severnim vetrovom, zato raste po brdih ob južni strani žlahtno grozdje- Ti griči tvorijo naravno utrdbo proti severu in pričajo sami po sebi, da je Maribor kralj zelene Štajerske- Obdali so ga lepo v polkrogu in gledajo nanj z vseh strani s pravo ljubeznijo in zaupanjem- Ako pa bi bila njih obramba preslaba, vedo dobro, da imajo na jugu ogromno Pohorje, ki zvesto čuva nad Mariborom in kakor črn orel zamišljeno prislanja svoja krila, da prikrije mesto v slučaju nevarnosti- Tako se nam zdi strategično Maribor nepremagljiva točka, ki bi se ob nji razMla vsaka sovražna sila, kakor se je n- pr. razbila pred Verdunom-Da, tu je naš jugoslovanski Verdun-T'pajmo. da ga bomo znali braniti- Ako danes izstopiš v Mariboru, te pač obidejo vesele misli! Kako je bilo včasih? Zdelo se ti je, da si prišel na tuje, danes zopet stopaš po domačih tleh- Na kolodvoru je veselo vrvenje — povsod polno vojaštva, potnikov, uradnikov- Čutimo, da smo tu tik za mejo-Kontrola po vagonih je stroga- Predno odide vlak proti severu, pregledajo vojaki vozove in sedeže- Tihotapci (poseben poklic naše dobe) so zviti, a kontrola še bolj- Tako n* pr* zmaši tihotapec pod sedež II- razreda svoj tobak, milo, mast — in izgine- Misli si, ako bo mesto prazno, se no bo preiskovalo; toda naši vrli Goričani poznajo te vrste ljudi: preiščejo vse in najdejo vse in tihotapec je samo toliko na boljšem, da poleg blaga ne konfiscirajo — še njega. Tudi železničarji bo zadnji čas mnogo >tihotapili<- Ko smo se pripeljali na kolodvor, se je ravno zgodilo, da so zasledili več blaga — v lokomotivi- Pregledali so torej vso lokomotivo in celo premog — našli so tudi tam par zavitkov- Vsa ta vestnost seveda ne more popolnoma uničiti tihotapstva — priznati moramo samo, da. je kontrola stroga in da se vestno vrši, kar je seveda važno za nas- Odiderao proti mestu- V prvem hotelu vprašamo za prenočišče- Odgovor je seveda: nič. Ob enem pa lahko razumeš, da bi bilo, ko bi • - . Treba je to razumeti tako: V Zagrebu moraš dati vratarju najmanj 20 K. da ti sploh da kako sobo- Na ta način zaslužijo tam portirji po 600—800 K na dan- To ve tudi naš vratar, zato dene pomenljivo roko v žep- Ker ni v Zagrebu nikogar, ki bi napravil red po hotelih — hočejo taki ljudje tudi pri nas vpeljati to razvado. Mi pa gremo rajše naprej in rea najdemo, pozneje lepo sobo za 10 K- Za danes ima Maribor skoraj premalo hotelov, ker nastaja tu važno trgovsko središče — vendar stanovanjska mizerija ni tako velika, kakor v Ljubljani ali v Zagrebu- V obeh slov- hotelih >Union< in pri >Zamorcuc imamo dobre restavracije in obilo soh. >Union< je bil prej lErzherzog Johaniu, Zar navodila, kaka bodi bodoča država. Pa krfska deklaracija, kakor vsako človeško delo, je bila nepopolna v nekaterih ozirih. Tuintam je bilo besedilo preveč imperativno in je dajalo demagogom v roke nevarno orožje. Pa svoj veliki končni cilj je ona dosegla, kajti samo ta in nobenega drugega pomena nima ona: prevesti jugoslovansko nacijo iz kaosa državnega ustvarjanja prvih dni po polomu starega režima varno in gladko v novo stanje držav, zedjn&pja vseh jugoslovanskih dežel. Nikdar se ta proces ne bi bil izvršil tako brez hudih nasprotstev, da ni bil ustvarjen na Krfu oni kažipot, ki se imenuje krfska deklaracija. V primeri z rimskim paktom, sklenjenim v aprilu 1918 v Rimu med italijansko vlado in Trumhičem, je pomen krfske deklaracije neorimerno večji in jačjl Dočim rimski pakt ni imel nikakih pravih političnih posledic in ie ostal mrtvorojeno dete. je krfska deklaracija državotvoren akt, kakršnega ne more pokazati noben drug narod v teku svetovne vome. Bo! proti draginji ii. Lega naše države ob morju zahteva mornarico in naša skrb bodi, kakor hitro mogoče ustvariti si potrebne ladje. Naše ladjedelnice morajo intenzivno delati. Ako bi bili prepočasni, naročimo si gotovo število parobrodov v Ameriki, katera je v sja-nu dobaviti nam transportno ladijo, tipa 3000 ton tekom enega meseca. Naši ljudje ob morju, ki slovijo za mornarje prve vrste, pa na krov naših ladij, da koristijo naši domovini in ne služijo več tujemu kapitalu. Srce se nam mora krčiti v prsih, če mislimo na žalostne razmere, v Katerih se nahaja danes državno in civilno, sploh fiksno nastavljeno uradni-štvo, penzijonisti in drugi enaki sloji naše države. In zopet zbesnel bi človek od jeze. ako pogleda na verižnike, navijalce cen in na razne špekulante, ki brezsrčno in s pretiranim dobičkom odiemaio težko zasluženi denar in sebi polnijo žepe. V prejšnjih časih je uradnik poskrbel za primerno vzgojo otrok in morebiti še par kronic prište-dil, da je bilo kaj dote. Danes ni vzgoje, ni dote. ampak ie stradanje in so dolgovi edina zapuščina otrokom. Vsakemu bereš z obraza skrb. kaj bo jutri. Cene raznim živilom i. dr. blagu niso primerne, to ve vsak. in vendar se nič ne ukrene, da se izvrši premena. Na primer: pšenica je padla do danes na K 1.S0 za 1 kg; cena K 5.50 za 1 kg moke št. 0 je previsoka; zato je tudi kruh neprimerno visok v ceni. Dobi se v Mariboru koruzo a K 2.-*-nro 1 kg, voznina do Brezna velia K 160.— za vauon. Recimo torej, da stane 1 kg koruze okroglo K 2.20, v bližtiii Ribnici pa se koruzo prodaja po K 3.— za 1 kg! (A to naj ne velia samo za ta kraj: ogledajte se malo naokolo, povsod boste našli enake razmere.) Zato je tudi koruzna moka predraga. 17. junija t. L sem kupil v Rogaški Slatirri fine. sladke češnje a K 4.— za 1 kg; drugi dan sem bil v Ljubljani, kjer sem videl cene za češnje po K 14.— in K 16.— za 1 kg! Kupil sem si v gostilni guljaš s krompirjem in sem plačal K 6.— za guljaš in K 2.— za krompir. Drugi dan smo kupili za dom 1 kg teletine in 2 kg krompirja in napravili smo si guljaš s krompirjem. Veljala nas je priprava 25 K in dobili smo 8 enakih porcij, kot je bila porcija v gostilni in ki bi veljale v g K 64.—! Vino kupiš po 5—6 K liter, v gostilnah se ga toči oo K 12.—, K 14.— in K 16.— liter. Usnja ne rabi erar v taki meri, kot pod Avstrijo, vseeno ic danes dražje, nego je bilo takrat. Ljubljanski izvošček (z enim konjem) mi je pot s kolodvora na Poljane računat K 30.— in to je zaslužil v 10 minutah; koliko čez 100 K si mora zaslužiti na dan! Z enim parom vprežne il~ vine hoče posestnik zaslužiti oo 120 do 150 K in vendar pri kulantnem sestavku stroškov ne pridem nad 45 do 50 K. Poljski in vrtni pridelki so pa vsi v pretirano visokih cenah in nobenega opravičila ni vpoštevati, če sj pomisli, da je naš denar ves le v skrinjah na kmetih, — v bankah pa ga že primanjkuje! In takih primerov i j neštevilo! Prej priprost kolar, čevljar, revident, kurjač, mašinist pri železnici, danes premožen človek; istotako so prejšnji natakarji, natakarice in kuharice danes ponosni hotelirji in restav-raterke v lastnih hišah. Ko sem po časopisih čital o zadnjih izgredih v Italiji ne toliko uprizorjenih od boljševikov in socijalnih demokratov, kot od celega prebivalstva zbog velike dragic ie. oresenetila me je vladna dekretac'ia. da so se nakrat cene živilom znižale za 50%. Vse se je takoj umirilo, tudi prodajalci so se udali v usodo! Mislil sem si, da pride neizogiben ruin v trgovce, na se ni nič takega čitalo. Naposled sem priče! sestavljati zgornje primere in sem našel vzrok molka od strani trgovcev živil. Ta dekret hn nI tako v živo zadel, da' bi jim grozila propast. Ali niso tekom let izkoriščali situacijo, ko so se cene neprenehoma dvigale? Prej ceno kuni i eno blag. nostajalo od dne do dne dražie; koliko blaga se je poskrilo. l:i ie bilo morda čez leto po fantastičnih cenah prodano! In kakšna nesreča bi bila to, ako danes zalogo za 50*/« nižje v cenah prodam? — čez 10 do 14 dni kopira zooet po nizkih cenah hi kupčija bo .c* i ugodno svoj tir naprej! To dekretlran-je znižanja cen ic hnelo toroi ugoden usoeh. Ali ne bi bilo umestno to vsai r»ri nekaterih živilih ori nas poskusiti?! ITnora se ni treba bati: če na bi kje nastal, na? se ob stroških in nevarnosti podietia postavi nadzornikn. kat' -rega naloga bo proučit; podjetje In določiti istinite* stroške, da se bodi nod- morca pa so napravili iz >Mohra<, Seveda je gospod zamorec — ne da bi se pral — bel kakor je bil poprej- Maribor stoji danes v znamenju — barvanja- Barve so zdaj drage, to je res. toda po vseh ulicah te spremlja njih duh. Povsod se delajo novi napisi-Po večini so že gotovi — nekateri se čakajo- V napisih je tudi mnogo napak — pa Čas bo tudi te odstranil- Tako izgleda Maribor danes na zunaj že precej kot slovensko mesto- Po ulicah je zelo živo- V tem oziru ima Maribor več temperamenta nego naša Ljubljana-Pravijo, .da je Maribor >štajerski Me-ranc in res se ti zdi. da ima predvsem južni temperament, dočim dela Ljubljana utis alpskega mesta- To živahnost in veselost pospešuje danes kolportaža. Na vseh koncih in krajih slišiš naslove naših listov- Kje so časi, ko v Mariboru skoraj nisi mogel kupiti slov. časopisa-Ljubljana se ti zdi v primeri z Mariborom zaspano, počasno filistrsko mesto brez pravega življenja- Tu čutiš vse bolj kipeče življenje, hitrejši tempo in veselejše obraze- Zdi se ti, da si pod južnim solncem- Gostilne se zapirajo ob 10., kavarne ob 11- V > Veliki kavar-nic je vsak večer koncert in veselo življenje- Sicer dela Maribor vtis trgovskega mesta, kar je tudi v resnici po svojem značaju in ima v tem tudi veliko bodočnost- Maribor je dane mesto, l:\ se razvija in ima tudi vse predpogoje, da nastane iz njega veliko me=to ob Dra« vi- Poznajo se mu dobro tri glavne dobe: začetek mesta ob Dravi, kjer stojo še stare hiše, ki nas snominiajo >do-brih starih časov«, Glavni trg, Gosposka ulica in okolica, ki hranijo v sebi lepe tipe iz stavbne umetnosti 18- vekn Tz te dobe je tudi >dvorec<:, ki je po svojem slogu ena najlepših rokoko stavb in bi pač zaslužil lepšo usodo, nego jo ima sedaj- V tem oziru ima Maribor več zanimivosti nego Ljubljana; tretji del je moderno mesto, same lepo vile, ki segajo do mestnega parka ki mu najdeš malo enakih. Za mestnim parkom M dvigajo griči z lesovi, vrtovi in vinogradi — pot preko njih pa te vodi v priprosto prirodo na kmete- Maribor ima lepo okolico, na južnem bregu Drave pa so razprostira obširna ravan, kjer bo rastlo novo veliko mesto- Ako stopiš na Kalvarijo, vidiš pod seboj to veliko bodočnost — naš jugoslovanski Maribor- Vkljub težkim nemškim časom, ki so morili zadnja leta slovenski živclj v Mariboru, smo imeli vendar nekaj le- Stran 2. „&LO VENSKI NAROD** dne SO. julija 1919, 177 Itcv. laso za sigurno izpostavo cen. Če bi | nadzorstvo dognalo, da se podjetnik vseeno še hoče okoristiti s neprimer- | nimi cenajni, naj se ga takoj občutno kaznuje, da njemu in enakim podjetnikom izgine vsaka taka misel v na-daljno Izkoriščanje. Jasno in glasno naj vlada izreče, da je vsak verižnik in na\1jalec cen sovražnik države, katerega čaka najstrožja kazen in kateremu, Če se ga dobi, bo konfiscirano vse premično in nepremično premoženje v korist državi. Vojna je te vrste ljudi rodila, mir naj jih do zadnjega iztrebi in ubije! Veliko vrst je blaga, ki se ga brez vsake nevarnosti lahko za 50% v cenah zniža; pri nekaterih vrstah se bo morda manj popustilo. Predvsem pa je paziti na to, da bodo hoteli, restavranti, gostilne, kavarne L dr. t. znižaK cene za SO*/« in da se pri event. upiranju takoj vporabi radikalno postopanje. V času vojne je število obrti in trgovcev močno naraslo; razun tega pa se dobi trgovcev nebroj, ki brez vsakega »patenta« trgujejo in skušajo vsako tudi še tako nepošteno sredstvo porabiti, da izkoristijo današnjo gospodarsko mizerijo, da si delajo zaloge v svrho špekulacij, da vtihotao-ljajo blago in verižijo in tako vikšajo cene. Izginil je naš zdrav trgovec, malo jih najdeš; solidnosti, reelnosti. moške besede ni potreba več, povsod je najti strast v najkrajšem času priti do bogastva. Ta dovoljenja za izvrševanje obrti m proste trgovine, ki so bila izdana v Času vojne, je treba revidirati — in poslati Čevljarja nazaj h kopitu, mašinista nazaj na lokomotivo, oosti-ljona nazaj na poštno kareto itd. In iztrebili bomo in zopet bomo prišli do naših starih trgovcev, ki so bili v ti umazani luži zaliti. Ti trgovci se bodo zadovoljili z dobičkom 5 do 10 •/• in ako bomo imeli količkaj zalog v prosti trgovini, bomo tudi imeli trajno nagnenje k znižanju cen za vse dobavno blago. Koliko nesreče povzroča alkohol?! V Ljubljani in tudi po deželi je gosti-len preveč in če jin v Ljubljani polovico zatvorimo, storimo dobro delo. Pridobimo delavne moči za zdrava podjetja in prostih bo nekaj stanovanj, ki jih tako silno potrebujemo v ti stanovanjski bedi. Rekapitulirajmo: 1. Povzdiga produkcije na eni strani, na drugi strani največja štedljivost, event. strogo racij oniranje; 2. Izvoz mlevskih pridelkov in lesa, izvozna carina; le na ta načm ukrepimo našo valuto; 3. Intenzivna produkcija premoga vitalnega pomena za nas; intenzivno delo v železniških delavnicah, even-uelna nabava lokomotiv, vagonov ln mazilnih sredstev prve kvalitete najnujnejša potreba; 4. Znižanje cen do 50° o potom de-kretiranja; 5. Intenzivno sodno postopanje proti verižnikom; 6. Revizija izza vojnega časa izdanih dovoljenj za izvrševanje obrti in trgovine: skrčiti število gostiln v svrho dosege stanovanj: 7. Skupno delo, združenje vseh, ki hočejo delavno in pošteno Jugoslavijo, katero moramo rešiti tiranije nekolikih špekulantov. Torej le vkup uboga gmajna! Vsi na delo! Boj ne bo tako hitro končan in treba bo velike požrtvovalnosti. Ako hočemo zmagati v tem boju, moramo naskočiti! In ramo ob rami se bo bojeval klerikalec, liberalec, socijalni demokrat proti draginiski pošasti. Ustvarili si bomo strelne jarke, v katerih bomo ležali kameradi skupaj ves čas napornega dela in Čas bo prišel, ko bomo uvideli, da je med klerikalci in liberalci in med socijalnimi demokrati polno dobrih in poštenih j Hudi. Pričeli bomo drug drugega spo- štovat! in od spoštovanja do nrtjatett- stva ni daleč. Ko bo enkrat ta bol dokončan, prišel bo suoet boj med strankami, a to ne bo več boj s kolesa, to bo boj z uma svetlim mečem in tak boj Bok poživit 0 Mi ji! n. staji". Ne more se nam očitati, da bi glede Družbe ne bili skrajno prizanesljivi. Sedanje razmere pri vodstvu pa so take, da ne smemo več mofčati, tem manj, ker smo dobili že več poročil in sicer tudi |z krogov, ki stojijo izven naše stranke. Znano je, da ima Družba 9 odbornikov, ki jih volijo družbeniki, stanujoč! tisto leto ko so volitve, v Celovcu. V tem oziru se je ves aranžma prepustil *Kat. političnemu društvu za koroške Slovence« v Celovcu. Volitve niso veljavne, ako izvolj enega odbora ne potrdi celovški škof. Dosedaj v tem oziru menda ni bilo kakega konflikta in se je že pred volitvami domenjeni odbor z majhnim številom navzočih vohlcev tudi vedno volil in potrdil. Navadno je bilo v odboru tudi nekaj laikov, da se je s tem nekako dokumentiralo složno delovanje: tudi te laike je seveda določil odbor »Kat. pol. društva«. Večinoma so bile to iste osebe, ki so bile potem tudi v odboru Družbe. V zadnjih letih je bfl v odboru razven duhovnikov dr. Brejc, dr. Rožič in profesor Kotnik. Sicer pa so bili v odboru kanonik Vidovic, župnik Hutter, prelat Ehrlich, njegov brat dr. Ehrlrch (sedaj v Parizu), msgnor Podgorc in spiritual Zeichen. Laikov ni sedaj nobenega v Celovcu, izmed duhovnikov pa se prvi štirje ne morejo brigati za Družbo, deloma radi svoje starosti, deloma pa radi zaposlenosti in odsotnosti. Ostaneta torej samo msgnor Podgorc in spiritual Zeichen, ki je obenem tudi Družbin ravnatelj. Ta dva odločujeta danes o dobrobiti Družbe v vsakem oziru in sicer na način, da se slišijo splošne pritožbe. Politično prepričanje msgnora Podgorca je tako znano, da je odveč o tem kaj pisati. Vse to je znano tudi voditeljem SLS., ki imajo vendar v prvi vrsti dolžnost da se Družba sv. Mohorja, ki je končno last vsega slovenskega naroda, ne spravi na napačno pot, po kateri hodi od Nemcev javno pohvaljeni mon-signor Podgorc. Spiritual Zeichen je postal ravnatelj brez vsake tehnične ali druge prakse. Tudi on stopa po sledovih monsi-gnora Podgorca, kar se tiče političnega delovanja. Tudi v tem oziru so si vsi koroški Slovenci na jasnem. Temu primemo je pri Družbi gospodarstvo. Štedi se pri vinarjih in delavcu se štejejo minute, ako prihaja od kakega pota prepozno, dočim se zguba tisočakov ne vidi. Kako silno ie zanemarjen hotel »Trabesinger«, ki je Druž-bina last ve vsak. ki je bil le enkrat notri Kdor je le enkrat tu spal, je ta hotel preklinjal. Izgovor na vojno, ne velia, ker bi se bilo dalo s primernim nadzorstvom tudi pri najslabšem najemniku marsikaj preprečiti. Za malo najemnino bj se bilo dobilo tudi najemnika, ki bi bil riskira! tudi kako zboljšanje. Sedaj bo treba samo za snaženje in izmenjavo oprave Žrtvovati mnogo težkih tisočakov. Ravno tako ie v tiskarni. Marljivi vodja Kolenc nima nobene besede. Tiskarna ima najstarejši stroj, ki bi se bi! pred vojno lahko moderniziral. Ravnatelj Zeichen pa je mnenja, da zadostuje, če tiskarna izgotovi, Če tuđi s težkočo in za drag denar Družbine knjige. Zato pih spominov- Saj je od tu 1- 1868* zar čela mlada slovenska sila trkati ob zaspano Ljuhljano. Tu so se zbrali naši najboljši mladi možie. da prenove življenje v domovini- Tu je bila naša prva trdnjava, ko smo se umaknili iz Celovca- Celovec ie bil v tridesetih letih naše duševno središče- Prešeren in Slomšek sta bila tam in ves zarod se je vzgajal za nas- Ko je prišel Slomšek v Maribor, se je tu precej oživelo, toda glavno bojišče je tu nastalo šele po 1- 1868-, ko so ljubljanski prvaki za vozili-(Prim- Vošnjakove spomine)- Tu so Levstik. Jurčič, Tomšič začeli boj v >Slov- Naroduc- Tu so dali naši politiki program — jugoslovanski program-Od tu so šli na deželo — bil se je hud boj- Nemški pritisk je rastel, bojevniki so omagali — in umaknili smo se v Ljubljano, kjer smo zbirali svoje sile do časa* ko smo napravili novo ofenzivo . • • Spomini, spomini • • Naš novi Maribor ima svoje važne kulturne naloge Doslej smo imeli eno edino kulturno središče, — recimo eno edino večje slovensko mesto — Maribor bo drugo- Začetki se že kažejo- Pevski zbor je že nastopil — uspeh je bil velik — gledališko vprašanje je rešeno: naš Nučič je postal ravnatelj, mestno gledališče je v naših rokah — nekaj najboljših naših sil gre v Maribor* Treba bo poskrbeti rudi za druge stvari. V nedeljo je igrala S- K- Ilirija z nemškim športnim društvom >Rapid<- Uspeh je bil 5 : 1, torej časten za nas- Treba bo povzdigniti slovenski šport, kgr &£ bodo sicer. razgubljale naše sile — v nemških društvih- Mar-i-bor! Treba je s kulturnim delom pridobiti, kar smo priborili z bojem- Delo in boj! Po zimi bo treba razviti prosvetno delo, zorganizlratl mladino in poskrbeti za dobro duševno hrano. Ulični napisi se bodo izpremenili-Načrt je prav dober — par imen iz dobe taborov bi prav radi videli vmes- Seveda je treba vedeti, da se pravi Palacke-ga ulica, ne Palacky-ja, Zrinjskega trg, ne Zrinskijev itd- General Maister si je zaslužil svoje ime> Napad »Stra-žec je ogorčil ves Maribor* Odgovor >Mariborskega delavca« (kako dolgo ime za dnevnik) je bil prav na mesto Sploh je klerikalno časopisje mariborsko na najnižji stopinji med vsem nsr šim časopisjem. To Je žalostno- Je bolj klerikalno od papeža, surovo, nedostopno in nesramno tako, da se človek čudi, da je te v teh časih mogočo Računa samo na najnižje Instinkte svojih* Čitatelje v in se ne ostra na narodno stvar- Skriti črni kremplji lezejo na dan in izza državna trobojni os as Mm dalje bolj kažejo — obrazi iz dr* So-steršičevih časov* Upamo, da bo mladi Maribor zapazil to nevarnost ta da bo imel dovolj sile, da bo sprejel boj, is bo treba- V resnici pa ravno v Mariboru sedaj takega boja na potrebujemo, dela je dovolj za vsa in to dalo bodi dalo sa — naš lepi jugoslovanski Mati* bor — za njego veliko bodočnost — na našo verdunsko trdnjava ob Dravi- s* pa štedl prt delavskih plačah, češ, saj tudi v nemških tiskarnah plača nI mnogo boljša. Delavci — v celoti Jih le menda okoli deset — so sahtevaH sedaj mezdo po jugoslovanskem tarifu. Ravnatelj Zeichen Je to odklonil, čet, da je v nemški tiskarniški zveri in da bi to Družbo preveč stalo. Stavci gredo torej v LJubljano in kmalu bo ustavljeno vse delo. Ako bi pa bila Družba dovolila poboti-šek, bi si s tem pridobili simpatije stavcev in spravila v veliko zagato nemške tiskarje. Toda takih Interesov pač rav-nateb* Zeichen nima. Slovenskih političnih interesov pač ne pozna, daje pa zaščito svojemu bratu učitelju Zeichnu, znanemu nemčurskemu agitatorju, ki le pred Slovenci pobegnil iz Ouštajna — k ravnatelju »Družbe sv. Mohorja«. In tako dalje vse v gotovi smeri — navzdol. Odbor »Družbe sv. Mohorja« je bil enkrat zbirališče naših najpridnejših delavcev na kulturnem in političnem polju v Celovcu. Pričela se je era propada pod vodstvom dioskurov - Zeichna-Podgorca. Ali ni nikogar, ki bi tukaj v zadnjem trenotku še napravil red!? Ali bo treba še natančnejših podrobnosti za javnost da se zdramijo tisti, katerih briga bi naj bila Mohorjeva družba?! Politične vesti. — Naše čete zapuste Celovec. Na ukaz najvišjega zavezniškega sveta i z -praznijo te dni naše čete Celovec in se umaknejo na določeno demarkacijsko črto. General Krsta S m i 1 j a n i č se vrne s svojim štabom v par dneh v Ljubljano. Demarkacijska črta teče tik mimo Celovca. — Nasorotstvo med Pašičem m Trum bi čem. Kurir, ki se je ravnokar vrnil iz Pariza, je prinesel zaupno poročilo o razmerah, ki vladajo v naši delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Zatrjuje se, da se je v zadnjem času zelo poostrilo razmerje med Pašičem in Trumbićem, ter da sp nastale dalekosežne j še diference v nazorih glede zunanje politike naše države. Tudi glede notranje - političnih vprašanj se načrti teh dveh Terop8« piše redno o ujedinjenju Crne gore s našim kraljestvom in daje zelo pogosto mesta člankom o sedanjem režimu v Črni gori, ki mu jih pošiljajo neprijatelji našega narodnega ujedinjenja, zlasti pristaši bivšega kralja Nikole- Tako vest je objavil pariški >Temps€ dne 18- julija, v kateri javlja, da je v črni gori nastala revolucija proti našim oblastim- V Orni gori da bo ubili nekaj naših predstavnikov in da se govori, da črno gorski narod ne bo miroval, dotlej, dokler srbska vojska ne odide is Orne gore- Z ozirom na te izmišljotine je poverjenik vlade kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Črni gori g- Ivan Pavičevift bil prisiljen, da je predsedniku kraljevske vlade v Beogradu Stojanu ProtiČu odposlal nastopno brzojavko: Cetinje, 28. julija- V pariškem listu »Le Tempsc od 18- julija t. 1- je priobčenih v notici »Vstaje ▼ črni gori« kolikor fraz, toliko neresnic- Ni res, da v Črni gori obstaja sploh kakšna narodna vstaja-NeresniČno Je, da so Črnogorid ubili več predstavnikov srbskih oblasti, ker lzsa osvobojenja črne gore izpod avstrijskega ln nemškega režima pa do danes niti en uradnik iz Srbije ni bil ubit na ozemlju črne gore. Ni res, da j« srbska vlada razglasila obsedno stanje v Podgorici. Ni ree, da je narod v črni gori zahteval, da se naše čete umaknejo s onega ozemlja- Res pa je: Da jt takrat, ko sem jaz prišel tja kot predstavnik vlada, začetkom meaacs> agrii* štev-T 177. .SLOVENSKI NAROD", dne 30. julija 1919. Stran 3. 1., nekaj banditov še izza dobe okupacije Crne gore, skrivajoč se po planinah in gorah, včasih prihajalo v doline in napadalo pribivalstvo, nekateri tudi vojaške transporte in tudi manjše posadke- Resnica je, da je večje število oboroženih banditov, po poročilih policijskih in vojaških oblasti iz Kotora, bilo vjetih in da je en del bil ulovljen 20- t- m. med italijanskimi četami pri poslopju vojne komande pri Kotorju« Resnica je, da so se pred šestimi dnevi pojavile na istem ozemlju nekatere čete oboroženih banditov. oblečene v italijanske obleke in preskrbljene z italijanskim orožjem in z municijo; da so ti banditi po dosedanjih poročilih vladnih organov najeti in oboroženi po Italijanih, da so bili prepeljani v Črno goro na italijanskih ladjah in iskrcani na črnogorskem ozemlju v Barskem okrožju med italijanskimi četami, ki se tam nahajajo, in so bili rudi tam preskrbljeni z orožjem in municijo, odkoder so bili ponoči poslani na planino in brda v notranjost dežele in da so se pojavili nekoliko dni pozneje, kakor je bila objavljena navedna notica v >Tempsu<. Po izpovedi vjetih banditov so bili najeti v Italiji in prepeljani semkaj z namenom, da s terorjem pridobijo tukaj pristaše za bivšega kralja Nikito« — Resnica je, da niti en bandit, niti njihovi gospodarji, ki so jih najeli in poslali semkaj, ni nažel niti ene prilike tukaj, niti nobenih pristašev- Nasprotno, narod in v prvi vrsti narodna omladina, ki s zaveda svojega prava in svoje narodne bodočnosti, se je vzdignil sam in po svoji inicijativi energično nastopil proti tem banditom po planinah, kjer koli se pojavljajo z geslom: Za Jugoslavijo, toda proti italijanskim najemnikom. — Prosim Vas gospod predsednik, da tedencijozno objavljene neresnice v >Temsu< demontirate v evropskem časopisu- Čast mi je prositi, da ta dementi objavite tudi v domačih listih, ako smatrate to za potrebno- — Podpis: Poverjenik vlade kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za Crno goro Ivan Pavičič- Neotfrelena domovina. Kako bi Lahi radi nase notranjske fante strahovali- Pred kratkim so se zbrali domači fantje občine Jablanice, sodnijski okraj Ilirska Bistrica v skednju gostilničarja >Novaka< v Dol-Zemonu- Eden izmed fantov je igral na harmoniko, kar je tudi nekaj vaških deklet v skedenj privabilo, tako da se je polagoma razvila nedolžna plesna zabava- Kar naenkrat se prikaže v skednju kakih 50 laskih oboroženih vojakov, na čelu jim podčastniki, kateri slednjiso grozeč fantom z orožjem, zahtevali, ali jih od sedaj naprej pustijo veselice se udeležiti, ali pa naj veselico takoj zapustijo- Da je bilo to za naše zemonske fante poniževalno, se samo obsebi razume, in ko se ti niso hoteli pokoriti, prišlo je do izpraznitve skednja- namreč fantje so se kratkoma-lo odločili in spravili Lahe iz skednja-Drugi dan so priropotali laški karabi-nerji s 4 tovornimi avtomobili, da bi zemonske nepokorne fantiče v blaženo Italijo odpeljali — ali fantje so jo že pravočasno v Jugoslavijo odkurili. Število slovenskih učencev v Trsta začetkom šolskega leta 1918/19. Na občinskih ljudskih šolah v Trstu je bilo vpisanih 5216 otrok, na zasebnih šolah Ciril-Metodove družbe 2524 otrok- Na pripravnici za srednje šole 210- Na nemških ljudskih in meščanskih šolah 1190 otrok- Nekaj jih je bilo na laških šolah- Skupno preko 10-000« Na srednjih šolah 691 dijakov. Na strokovnih šolah par sto- Na občinskih šolah se je poučevalo le par mesecev. Šole družbe sv* C- in M- so zaprte, istotako srednje šole- To so številke, ki glasno pričajo o jakosti slovenskega življa v Trstu- In ta živelj se ne sme potujčiti! Slovanski svet. VOLILNA REFORMA V ČEHO-SLOVAŠKI REPITiLTKI« Narodni shromaždeni (parlament) je pretekli teden razpravljal o zakonskem načrtu novega volilnega reda za volitve v čeho-slovaški parlament. Po tem načrtu so češkoslovaške pokrajine za sedaj razdeljene v 13 volilnih okrajev. I. volilni okraj tvori Praga, ki ima voliti v parlament 43 poslancev, II. volilni okraj tvori Mlada Boleslava z 19 poslanci, 3. volilni okraj Ceska Lipa z 12 poslanci, 4. volilni okraj Slano s 14 poslanci, 5. volilni okraj Karlovi Vari s 14 poslanci, 6. volilni okraj Plzenj s 16 poslanci, 7, okraj Češke Budjejovice z 18 poslanci, 8. okraj Kraljičin Gradec z 20 poslanci. 9. volilni okraj Jihlava z 12 poslanci, 10. volilni okraj Brno s 16 poslanci, 11. volilni okraj Olomuc s 16 poslanci, 12. volimi okraj Opava z 19 poslanci in 19. volilni okraj Ogrsko Gradišče s 17 poslanci. Nadaljni volilni okraji bodo določeni po posebnih zakonih. Nove volitve v parlament se imajo vršiti meseca decembra t 1. Nov parlament se sestane 15. dan po izvršenih volitvah. Narodno predstavitelistvo se voli na pet let Volilno pravico ima vsak državljan čeho-slovaške republike, ki k Upolnjl 21. leto in prisegel zvestobo čeho-slovaški republiki. Za poslanca je lahko izvoljen vsak državljan, kj je izpolnil 30. leto in ima vsaj tri leta domovinsko pravico v eni izmed občin čeho-slovaške države. Za volitve velja volilna dolžnost in proporcionalni sistem. Po tem zakonskem načrtu bi Stel čeho-slovaški parlament 236 poslancev. Narodni shromaždeni je ta zakonski načrt že spreje-lo v prvem, drugem in tretjem čitanju. Mirovno konferenco. AVSTRIJA NE PODPISE? LDU Berlin, 29. julija. (DKU) »Achtuhr - Abendblatt« javlja iz Bas-la: »Secolo« poroča iz Rima: Po dospelih vesteh ie izključeno, da bo Avstrija podpisala mirovno pogodbo. — Spričo poostrenega položaja je ministrski predsednik odredil, da se odgodi odpustitev osem najmlajših letnikov. PROTI MADŽARSKIM BOLJŠEVIKOM. LDU Lvon, 29. julija. (Brezžično.) »Homme Libre« trdi v članku, kjer govori o ofenzivi madžarskih boljševikov proti Romunom, da poveljuje ogrskim četam nemški general. Nadalje izvaja med drugim: Najbolj učinkovito sredstvo proti boljševizmu bi bilo, ako bi se konferenca kolikor mogoče požurila pri sklepanju miru z Nemško Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo. Ta dobrohotni nasvet naj upoštevajo predvsem oni izmed zaveznikov, ki s preveliko trdo-vratnostjo in nepopustljivost i o ovirajo razrešitev perečih vprašanj in tako zavlačujejo končnoveljavno ureditev raz-mer v osrednji ter vzhodni Evropi. Iz flvstriie, Madlarske, Nemčiie, Turške. BOLJŠE VIŠKA BOLGARIJA? LDU Berolin. 29. julija. (DKU) »Achtuhr - Abendblatt« poroča iz Bukarešte: Romunski tiskovni urad javlja iz Sofije: Boleariia je pred hudimi nemiri. Zadnje dni so bile y vseh mestih krvave demonstracije, pri katerih so zahtevali proglasitev sovjetske republike v Bolgariji. PROTI BOLJŠEVIKOM-LDU. London, 28. julija. (CTU.) Reuter poroča iz Pariza, da so izvedene vse priprave za francosko - srbski napad na krilo armade Bele Kuna. Napad se bo izvršil, ako se Bela Kun ne bo uklonil pogojem aliirancev. Da smo na jasnem. »Slovenec« se zadnje dni direktno in indirektno zaletava v voditelje »Zveze jugoslovanskih železničarjev* in trdi, da so ti speljali društvo popolnoma pod JDS. Da ne bode nesporazumljenj, konstatiram sledeče: Od januarja t. 1. vzlic ponovnim prošnjam »Slovenec« ni hotel prinašati ne društvenih, ne kakih drugih notic ZJŽ. Da je društvo potem izvajalo konsekvence. je pač samo ob sebi razumljivo, mislim, tudi za uredništvo »Slovenca« — to naj si nikar ne misli, da bode osrednji odbor ZJŽ. prosil za milost. Ostala sta potem vLjubliani samo dva narodna dnevnika, ki sta najprej slovenska, potem šele strankarska. Ce pa uredništvo »Slovenca« ima le najmanjši dokaz, da je društvo v kateremkoli nastopu dokumentiralo kako politično strankarstvo, — prosim, kar na dan. Opozarjam pa že danes, da so v osrednjem odboru tovariši raznih političnih prepričani, med temi vsem zelo drag tovariš in član, ki je kot ljubljanski meščan in državljan zastopnik SLS. v ljubljanskem mestnem zastopu. Ta bode kot dober in posten železničar - tovariš tudi uredništvu »Slovenca« povedal resnico, ako se ga vpraša. Na Zvezinem shodu se je huiskalo proti socijaldemokratom in predsedniku deželne vlade. Da, hujskalo se ie in se Še hujskpa — a to od par socijaldemokratskih politikov — neželezn »carjev — na železniških shodih mesece in mesece. Tudi to je gotovo znano tako uredništvu »Slovenca« kot predsedniku deželne vlade. Da se ugotovi resnica, predlagam tukaj komisijo, ki naj jj na-čelujeta oba urednika »Slovenca« in »Napreja«. Ta komisija naj pregleda želez, glasila ZJŽ. in splošne želez, organizacije. Ne bo težko dognati, kdo je je hujskal, blatil, robantil. grozil in hotel spraviti slovenske železničarje tako daleč, da bi se ti med seboj pričeli pretepa vati. Ako pa je vodstvo narodno-stanovskega društva nastopilo proti političnim mahinacijam par strankarskih, prepotentnih hujskače v, kj so hoteli z terorizmom vprizoriti politično stavko na Slovenskih železnicah. — če je to hujskanje, potem pač gospodi pri »Slovencu« ni pomoči. Ena zagotovilo pa naj s: ta gospoda zapiše za ušesa: če bi rihodnjič kak strankar njihove ali kake druge stranke hotel vprizoriti slično politično stavko na železnicah, bodo' voditelji Zveze tudi proti temu nastopili z isto odločnostjo. Voditelji ZJŽ so »hujskali« proti predsedniku deželne vlade. Da, napadel sem g. predsednika in v polni meri vzdržujem svoje trditve. Gospod predsednik kot šef državne oblasti pri nas ima dovolj moči in sredstev, da se zadevi natančno preišče — me tudi lahko , da zapreti. O priliki sprejema dne 21. t m. predpoldne je g. predsednik med drugim tudi rekel, oz. ml očital, da vodstvo Zveze ni za varnost svojih članov nič ukrenilo, da ni dalo nobenih navodil policiji, v katerih ulicah v Ljubljani de-lavoljni železničarji stanujejo, da bi te ulice bile dovoljno zastražile itd. Na to nisem hotel g. predsedniku odgovoriti, ker bi sicer bilo prišlo do škandala. Izjavljam pa danes, ako gospodje pri »Slovencu« in g. predsednik deželne vlade, ki so baje edini s svojim modrim nastopom obvarovali slovenski narod grozeče mu nevarnosti, upeljejo no-vum, da nosijo tablice z napisom »mi smo obvarovali slovensko domovino«, bom takoj sklical izredni očbni zbor s samo eno točko, da sprejme naslednji predlog: »V slučaju zopetne politične stavke, ki se je ZJZ pod nikakim} pogojem ne sme in ne more udeležiti, mora vsak železničar »Zvezar« nositi tablico: »Jaz sem zvezar - stavkokaz - sodrug, liberalec, klerikalec (ali kakor že hočete) opluj. pretepi, ubij me, ker me državna oblast noče ščititi*. Izjavljam, da odstopim, ako izredni občni zbor odkloni ta predlog voditeljev, ki so »spefjali« društvo na strankarska pota. Gospod predsednik deželne vlade kakor tudi oni socijaldemokratski voditelji, ki so proklamirali stavko, morajo poznati onih osem točk, ki so diktirane v Parizu radi prometa železniških vlakov za Avstrijo in čehnslovaško. Ce je bil njih nastop pravilen, naj dožene uradna preiskava — brez strankarstva: zaslišijo pa naj se tudi sledeči gospodje: ravnatelj drž. železnice Golob; od južne železnice centralni nadzornik Vrečko, višja nadzornika inž. Sega in Pregelj, postajenačelnik gl. kolodvora nadzornik Ludovik. Zaslišijo naj se tudi razni gospodje, ki niso bili kompetentni, zaslišijo naj se funkcijonarji policije, ki dne 20. t. m. zvečer od 8 ure naprej niso videli prav nobenih gruč in pa vojaki in njih poveljniki, ki so te gruče razgna-li. Ko bo preiskava končana in se objavi rezultat bomo govorili dalje. Povdar-jam pa ponovno, da se ZJZ ni in se tudi ne bo dala speljati na led. Slovenski železničarji so bili teptani dolga, dolga leta, med vojsko in po prevratu so storili svojo dolžnost napram domovini in narodu in ne bojo pod nikakim pogojem dopustili, da bi bili orodje raznih stran-kariev. pa naj se ti potem imenujejo Kopači. Golouhi, Vencajzi ali kako drugače. Tudi ne bodo dopustili, da bi se med seboj tepli oz. branili sami pred napadi raznih hujskačev. Za tako plačilo in priznanje nph dela se prav lepo zahvaljujejo, zahtevajo in bodo tudi dosegli, da se njih državljan, pravice od državnih oblasti] varujejo; če pa predstavitelji teh državnih obTastrj niso tega zmožni — potem je pač edina posledica prve zahteve, da se taki nezmožni krmilarji odstranijo. Iv. Deržič, rev. j. žel. in predsednik ZJ2 Dopisi. Razmere v kopališču Dolenjske Toplico zaslužijo, da se jih v časopisu javno ožigosa- Kopališče je last kneza Auersperga in sedaj pod državno upravo- Uprava je zanikrna do skrajnosti, red in snaga pa pod vsako kritiko-Ravnatelja se težko kje dobi, in da se za sploh nič ne briga, kot kvečjemu še za honorarje in takse, to čivkajo že vsi vrabci po strehah- Koliko je na tem resnice ne vem. vem pa, da bi morala stvar pod skrbnim vodstvom čisto drugače prospevati- Tu menda vlada mnenje, da so crosti le molzne krave in nič drucrega- Blagajničarka je gospodična od 17—18 let, ona oddaja sobe v gradu-Kaj spada v njen delokrog sploh nikdo ne ve. najmanj pa menda sama- — Seveda imajo pa tu uslužbenci mesto običajne vljudnosti še popolnoma vojne nazore in mislijo da se bo ljudi se tako odpravljalo kot so jih ošabni prodajalci v ča^u največjega pomanjkanja, ko je moral človek za par jajc reči vsaki ko-košarici sedemkrat >klanjam se. go-spac in še dobro plačati- Za hišno v drugem nadstropju (staro poslopje) je kmotiSko dekle, ki še nikdar ni videlo dostojne sobe- Ima sicer dobro voljo, a meso je slabo in ne razume sitnosti gostov- Za vse kopeli je na razpolago en moški in ena ženska za postrebbo, da to ne zadostuje, mora uvideti vsak otrok, posebno še pri takih kopalnih cenah, ko gost vendar lahko zahteva primerno postrežbo« Kopališče znabiti res odgovarja vsem zahtevam kočevskih hribovcev, človek pa. ki je že videl kako kopališče, je sploh brez besed, videč to brezbrižnost in malomarnost ter nesnago« Če poberejo v oblačilnicah preproge s tal, mora gost 14 dni hoditi po golih tleh. predno se te posuše, kajti drugih ni« Basen je ves >špehnnt<. voda navadno vsa mastna; drug'*" ribnjo ba-sene vsak dan ali pa vsaj park rat na teden, tu pa menda le začetkom in koncem sezije, ker ni ne vodstva, ne slu-žabništva« V nekaterih sobah je stenic, da kar mrgoli in nikdo ne more zato, da so- Seveda pred sezijo jih ni bilo mogoče odpraviti- Elektrika je sicer napeljana, stroji so tu. tudi strojnik bi se dobil, ampak potrebnega olja ni —, no . de bi imel zaseben podjetnik stvar ▼ rokah, ki bi mu bilo kaj zanjo, bi luč že davno gorela* Najlepši znak malomarnosti pa je, da niti naj primitivne j ša solnčna kopelj iz par desk in hlodov ter rešilna naprava ne obstoja« Zdraviliško takso ee tudi menda plača za vse tiste udobnosti, ki jih človek nima-Vsakdo ve, kaj se more in sme v teh časih zahtevati; da luksurioznosti in posebnega komforta v teh starokopit-nih poslopjih kar črez noč nikdo ne pričakuje je jasno- Zahteva pa lahko vsakdo red in snago in zopet snago in red, 0 čemer pa tu nimajo pojma- Uprava in osobje pa tudi ne sme misliti, da so gostje radi njih tu, temveč nasprotno« Nezadovoljstvo je tu tako vsesplošno, da še nisem govoril niti z jednim gostom, ki ne bi zabavljal, kar pa gotovo ni v interesu kopališča- In ti gostje, ki letos odhajajo, gotovo ne bodo kopališča nikomur priporočali- Taka državna uprava bo izguba, tu je potreba temeljite remedure* lata j Labii i« Dravograda. Kako velik učinek imajo v sedanjem času na Koroškem ljudski shodi, je pokazal ljudski shod, ki ga je sklical koroški begunec, gosp. župnik Ga-bron za nedeljo, dne 27. julija dopoldne v Labudu.popoldne v Dravogradu. 1 tukaj i tam je koroški rojak, gosp. dr. Rudolf Ravnik, mnogobrojnemu občinstvu razjasnjeval Slovencem in tudi Nemcem v njih jeziku ugodnosti, ki jih bodo zajemali v Jugoslaviji na socijai-nem in gospodarskem polju. Prvikrat so slišali Nemci golo resnico, ko jim je govornik risal obupni položaj, ki iih čaka, ako bi bili v Nemško, Avstrijo potisnjeni. Dokazi so tako udarili, da se je v imenu Nemcev zahvalil posestnik Schwarz govorniku za DX>j^sniia in zaključil svoj govor z zagotovilom, »da nikdo Nemcev ne želi nazaj v Nemško Avstrijo, v kateri se jim je slabo godilo«. V njih imenu nas ie tudi pozdravil član gerentstva Nemcev g. Miter-egger ki je hvalil mir in red od časa, ko so naši vojala zasedli Labudsko dolino. Na shod je tudi prihitel oddelek pevskega zbora »Glasbene Matice« v Mariboru pod vodstvom gosp. svetnika Deva. Toliko in tako lepega petja še ni odmevalo po naši dolini, v cerkvi, kjer so pevci peli pri sv. masi, pa trgu v Dravogradu pred zbranim vojaštvom in v Meži. Koder so se oglasili, jih je ljudstvo obstopilo in za njim hitelo in se sosebno naslajalo nad leoimi koroškimi popevkami Gosp. major Vaupo-tič in gg. častniki 26. pešpolka, oba ge-renta, gosp. Gvido Kaiser v Dravogradu in gosp. Osrajnik v Labudu in posebno gostoljubni gosp. župnik Ga-bron so vse poskrbeli in učinili, da je zborovanje kar najlepše uspelo. Vsem prisrčna zahvala .Usoda Koroške se odločuje. Na delo govorniki, na plan pevska društva! Delo ogromno nas čaka in to delo se ima v najkrajšem času smotreno organizirati in vršiti od doline do doline, od planine do ravnine. Lep vzgled so nam dali gospodje Gabron in dr. Ravnik ter vrli pevci iz Maribora.____ Sokolstvo. Telovadba šolskega naraščaja ljubljanskega Sokola prične se zopet v petek 1- avgusta točno ob 5« popoldne v telovadnici v Narodnem domu. — Fantje! Bodoči bratje! pridite polnostevilno. — 31« avgusta se vrši javna telovadba. — Zdravo! — Vaditelj« Sokol v Šoštanju slavi letos svojo lOletnico in priredi 7« septembra javno telovadbo z veliko ljudsko slavnostjo« Prosimo vsa bratska in narodna društva sploh, da uvažujejo to naznanilo pri določitvi lastnih prireditev- Svet je bil >in ostane naš boj za svobodo naroda in čistost narodne misli, zato pričakujemo ponosen polet Sokolov v nas kraj in soudeležbo vseh narodnih društev, da krepko podnetimo sveti, večni ogenj domovinske ljubezni! Na zdar! Sokol v Braslovčah- Po dolgem zavlačevanju se je našemu Sokolu vendarle posrečilo ustanoviti tudi ženski oddelek« Razume se, da je težavno s so-kolicami na deželi, kjer še zelo prevladujejo razni napol srednjeveški predsodki- Vsa čast odločnim sestram in zlasti sestram iz Polzele, katerih ne straši tudi dolga pot do Braslovč. Lepa hvala gre pa tudi g« Pauerju, ki je dal brezplačno prostor za telovadbo. Sestre, le odločno na delo za sokolske ideje, saj smo v svobodni državi, ki bo uresničevanje teh idej samo podpirala I — Zdravo! Sokolska slavnost v Kočevju, ki se vrši dne 17« avgusta t« 1- obeta biti ako se sme po pripravah sklepati, ena najlepših letošnjih prireditev« Iz Ljubljane bo vozil poseben vlak, ki bo sprejemal goste na vseh postajah naše lepe Dolenjske- Opozarjamo na to slavnost že danes slavno občinstvo in vsa bratska društva* Opozarjamo pa na to slavnost tudi naše Kočevarje, da si napravijo do tega časa povsod slovenske napise, da nas ne bodo izzivali več s svojimi nemškimi napisi, za katere v Jugoslaviji ni niti potrebe niti prostora« Zlet Mariborske Sokolske župe v Ptuj. Po petletnem odmoru, po zadnjem * zupnem zletu v Rušah na Vidov dan leta 1914 oživelo je zopet v Sokolskih" društvih Mariborske župe smotreno sokolsko delo- Da pregledamo svoje vrste, vrši se v nedeljo 7. septembra t-1- v Ptuju župni zlet- Vse predpriprave je prevzel Ptujski Sokol« Delo je porazdeljeno na posamezne osebe; po«* sluje že tehnični, reklamni, sprejemni, prehranjevalni in veselični odsek« Podravski Sokoli se snidejo z bratskimi društvi na zgodovinskih ptujskih tlel}« Prepričani smo, da bo prireditev nad vse impozantna- Sosedni Varaždinci so že obljubili svoje sodelovanje. Isto pričakujemo tudi od vseh srbskih in hrvatskih sokolskih društev« Pokazati hočemo, da dviga tudi Sokol ob severni meji mogočna svoja krila- Slovenska Sokolska Zveza. Prosimo vse brate in sestre, ki si so kedaj izposodili pri Zvezi kakšne knjige ali druge stvari, da jih tekom 14 dni vrnejo. Ljubljanska Sokolska Župa. V Radomljah pri Domžalah se snuje sokolsko društvo. Dan 3. avgusta t. L so se zbrali Radomeljčani, da si osnujejo društvo, da vstopijo v veliko družino sokolsko. Tu dan bo posvečen veliki ideji Tvrševi. Ljubljanska Sokolska Župa, ki bo najmlajšega brata vzela v svoje okrilje, poleti prihodnjo nedeljo v Radomlje, kjer bodo nekatera društva pokazala takoj smer za delovanje s tem, da prirede javno telovadbo. Bratje telovadci! Pokažimo, da razumemo tak pojav primerno oceniti. Poletimo polnostevilno v Radomlje. Prijatelji Sokolstva! Pripravite se, da se nam pridružite ter pomagate povečati sijaj prireditve radomeljskega Sokola! — Na svidenje! — Zdravo! — Predsedstvo »Ljub. Sok. Župe«. Za javnu vježbu Sokola u Karlovcu, koja će biti u nedelju, dne 3. avgusta o. g. pripreme su u punom toku, pa se za taj prvi veliki istup karlovačkog Sokola pokazuje živu zanimanifi i izvan Karlovca. Danas je već sigurno, da će na toj javnoj vježbi sudjelovati i Sokoliće i Sokoli iz Zagreba (oba Sokola), Novog mesta. Metlike, Črnomlja. Ogulina i Dugarese, tako te će to biti lijepa manifestacija ujedinjenoga Sokolstva. — Poslije javne vježbe, čiji će raspored biti obilan a i s tehničke strane zanimljiv — karlovačke Sokoliće izvodit će i proste vježbe za slet u Pragu 1920 — bit će velika pučka zabava. — U Karlovcu se očekuje, da će toga dana sa Sokoloma stići i znatan broj njihovih oriiaiejja naročito iz Zagreba i iz bliže okolice Karlovca. — Svi se vježbači upozoruju, da će u nedjelju 3. augusta u 10 sat! dopodne biti pokus za proste vježbe. Sama vježba počet će u 15Vi sati sata popodne, 1 to u bašti dievojačke škole. — Starešinstvo Sokola u Karlovcu. Dnevne vesti. Zahvala. Srbska mladina se je z iskreno hvaležnostjo poslovila od nas in se vrnila polna novih pobud domov. Zdaj je najina dolžnost, da se toplo zahvaliva kot Častni pokroviteljici odbora za sprejem »Kluba Beogradskih Maturanata«, predvsem vsem čč. "damam, ki so nama ves čas, kar je trajal obisk bratske mladeži, tako požrtvovalno pomagale pri težavnem delu prehra-nitve, kakor tudi pri obeh iskrenolepih sprejemih v dvorani Uniona. Cč. dame naj bodo uverjene, da so v resnici nadaljevale slavno delo Kosovske — de-vojke. — V Ljubljani, dne 30. julija 1917. — Mara dr. Brejčeva; Fra-nja dr. Tavčarjeva. Malenkost« V vojaškem kaz- aktu K 2839/17 čitamo tole uradno opazko: >Rezervni pešec Fran Jurkovič, 17« pehotnega polka je bil od prekega sodišča pri poveljstvu soške armade dne 9- junija 1917. št- 2766/17 radi begunstva po § 183 v. k« z. obsojen na smrt z ustre-ljenjem in je bila sodba 11- junija 1917 izvršena« Bojna pošta 339, dne 16« junija 1917- Dr- Bvtzek, nadpor- avd.c Peščica smodnika pa človeško življenje, to je panu Bvtzeku vseeno« Za to uživa sedaj nagrado v nemškem Gradcu. Preselitev Družbe Sv« Mohorja Iz Celovca. Vodstvo Družbe Sv- Mohorja v Celovcu je dalo demontirati v svoji tiskarni vse stroje in jih odpeljati v Sinčovas, Pliberk in Prevalje. Govori se, da se družba preseli v Maribor al: Ljubljano. Listi, ki izhajajo v tiskarni Družbe Sv« Mohorja, se bodo odslej tiskali najbrže v Ljubljani« Nove draglnjske dok I ade za učitelje ljudskih in meščanskih šol. Po naredbi ministrskega sveta z dne 28. junija 1919 se odmerijo in nakažejo kakor hitro dospejo poročila šolskih vodstev, oziroma vpokojencev in učiteljskih vdov o stanju družine posameznih učiteljev. Dra-ginjske doklade bi se po podatkih o rodbinskem stanju, ki jih ima sedaj na razpolago deželno knjigovodstvo, ne mogle odmeriti, ker so draginjske doklade po omenjeni naredbi ministrskega sveta določene po drugačni podlagi, nego je uveljavljena po naredbi poverje-ništva za uk in bogočastje in za finance z dne 13. decembra 1918, št. 225 Url. Zato bo višji šolski svet pozval šolska vodstva in vpokoience ter vdove učiteljev, da nemudoma predlože poročila s potrebnimi podatki. Šolska vodstva ln učitelji se opozarjajo na poziv, ki jgdi SLUViiNSrU NAKOD% dne 30, julija 191». 177 štev. v prihodnjih dneh -v nikih. Doklade uradnikom. Včeraj smo poročali, da ni hotel finančni minister Ninčič kljub sklepu celokupnega ministrstva dati ukaz posam.nim poverjeni-štvom, naj izplačajo uradnikom doklade. Kčkor smo doznali, je gosp. dr. NinČič takoj ko je izbruhnila sedanja ministrska kriza, ukazal finančnim poverjenikom, naj izplačajo doklade. Zato, da bi v zadnjem trenotku enega izmed svoi;1i obilih grehov prikril, je slovenskih dnev- j man 548 K 20 v- Zbirka uradnice gdč- Rozman 108 K. Zbirka uradnice gdc-Šibenik 70 K. Podružnica Maribor 5813 kron- (Predstojnik gosp. Planinšek)-Okrajne poslovalnice: Krško (predstojnik g. Magdič Fr-) 1639 K- Radovljica (predst- g- Lavrinc F.) 3047 K. Kamnik (predst* g- Kostanjevee J) 094 kron- Litya (predst- g- Neffat M.) 462 kron. Skupaj 15-381 K 20 v- Od zgoraj navedene po incijativi g- urad- vodjo Zvonka Zolgar nabrane svote se je od- gosp. Ninčič takrr.t. ko ie demisiioniral, j dalo posredovalnici za begunce v Ljub-takoj dal ukaz. naj se izplačajo dokia- ljani 10-079 K 20 v. Ostanek 5302 K pa {le. Vidi se, da bi b lo iako dobro, da bi ; bo poverjeništvo za socijalno skrb po- kakor nekak damokiciev meč vedno visela kriza nad Ninčičevo glavo, da bi vsaj nekai napravil. Upamo pa. da sedaj izgine Ninčič za vedno iz mini- J strstva. Ponižno vprašanje na poštno 5n br-zcfavno ravnateljstvo v Ljubljani. V sredi meseca februarja t. !. bilo jc razpisanih večje število n?d^ostarskih, po-štarskfh in odpravnikih mes*, od kate- rabilo za brezplačno perilo najrevnejšim beguncem- — Poverjeništvo za socijalno skrb- »Mestna zastavljalnica ljubljanska« naznanja p- n- občinstvu, da se vrši dne 7- av^u?.a t- 1. redna mesečna draž-I ba v mesecu decembru 1918 zastavljenih dragocenosti in efektov, (blaga, perila, strojev, koles itd) od 3. do 6- ure popoldne v uradnih prostorih. Prečna rib se Jih je mrn^o že tudi oddalo. Ne- • *. o v> i , . , , x, . , j uhca štev- 2- rosehno se se opozaria, katera, zlasti nac'r-oltarska mesta, pa le ! j____.______v.A__™ ne morejo dobiti svojih gospodarjev. To je vendar nekaj čudnega, da bi se v pol- letu še ne -o moglo Izvaliti pri ravr.a- , stranke pred dražbo. Umrl je dne 26. t. m. gosp. Ferdo s Burger. CevHarski mojster, v visoki da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za telistvu tistih moči. Pa ne, da bi se držale gotov'h gospodov še vedno tiste zoprne muhe iz stare Avstrije, katere . . , li . , , . . . .. . , j starosti 89. let. Poleg svoie lepe starost posedajo po mlaki ^rotekene m brez- j-... r______-JS_________ značajne ^r^iznienost19 VseiiJilMka komisija ima svojo 17. ( redno sejo dne 31. juliia ob 17. uri v deželnem dvorcu. Črnomaljske razmere- Po novem letu se je ra:ma<=lo no vsej Belokrajni, tudi v Črnomlju bolj se viško gibanje. Nikdo bi rad ne poslušal nobenih uka- i zov, vsak bi rad užival dvojno prostost, j namreč tako, da ne sme njemu nikdo ni- | česar storiti, in pa še tako, da on lahko stori komur hoče. karkoli se mu z ljubi-Pa tudi silno pijančevanje in razgrajanje ponoči se je razpaslo v veliki meri-Dne 11- maja je pilo nad 30 fantov v •neki gostilni in niso hoteli po policijski uri gostilne zapustiti- Prišla je orož-niška patrulja in šiloma iznraznila gostilniški lokal- Zunaj so kričali fantje ponovno: >Auf. prokleti žandarji< in so se zbirali grozeče v večjih gručah in razsajali- Prišlo je pet orožnikov, pa so jih fantje sprejeli z zasmehovanjem in krohotom. Najbolj se je odlikoval tijučavnicarski pomočnik Mirtič Alojzij, ki je vpil nad orožniki: >Toliko žandar jo v moramo f titrati v Črnomlju; taki fantje bi bili prav dobri za ko Tosko frontoKoliko vas pa je?« Sele ko so i la. Izmed obrtnikov imajo otvorjene hoteli uporabiti orožniki orožie, so ga ' SVOJ'e lokale edjno brivci- Gostilne in vklenili in zaprli. Vsled izreka črnomaljske sodnije bo en teden za zidovi I premišljal, kaki fantje bi bili dobri za j koroško fronto- Promocija- Na dunajskem vgeuči- ] lišen je bila promovirana za drja filo kavarne so odprte od 7.—9. in od 18. do 21. ure. Kdor ne prinese sabo karte za živila, ne dobi nobene jedi. Mesnih jedi ni nikjer dobiti. Jedilni list opoldne in zvečer izkazuje ista jedila juho, 50-čivje in močnato jed. V kavarnah se do- zorijo gdč- Melita Pivec, hčerka ju- j biva samo čaj, proti oddaji krušne kar-goslovanskega mornariškega častnika 1 te tudi košček kruha. Pomanjkanje žj- Euperta Pivca, doma iz Zrkovc pri Mariboru. Visokošolci v Brnu smo osnovali > Jugoslovansko akademsko menzo «• Da bi nam bilo v jeseni mogoče dovesti živež iz domovine, se obračamo na jugoslovansko javnost, da nas podpira-Denarne prispevke sprejema iz naklo-njnosti upravništvo »Slov- Naroda«-Kdor želi nabiralne pole ali kaka pojasnila, naj se obrne na tehnika Fran-čeka Premelča v Zupelevcih pri Brežicah. Odbor- Pijančevanje brez konca in kraja, Na Dolenjskem, posebno v Krškem okraju, se popiva, pleše, prepeva in raja v nekaterih gostilnah kar cele noči in dneve- Te nočne zabave se vrše posebno v takih občinah, katerim nače-Ijujejo kot župani bivši najudanejši Su-šteršijanci- Pri teh orgijah se zbirajo vsakovrstni delomržni elementi in vla-čuge najnižje vrste- Zgodilo se je, da je prišla žena svojega moža iskat v tako beznlco. a so jo ven vrgli in mož je naprej rajal s sebi sorodnimi bratci in sestricami do belega dne- Zadnji čas bi že bil, da napravi okrajno glavarstvo z energično roko konec tem narodu in morali škodljivim pojavom- Če niso župani zmožni napraviti red v svojih občinah, naj se jih odstavi ter imenuje gerente- Kočo na Kokrskem Sedlu otvori v soboto 2- avgusta t- 1- Slovensko planinsko društvo. Oskrbovana bode z jedili in pijačo- vil je naravnost strašno, ker kmetje S sploh ne donašaio živil v mesto. Vsa živila se morajo nasilnim potom rekvirirati. Rekvirirana živila so v prvi vr-j sti določena za rdeča gardo, v drugi j vrsti pridejo v poštev proTetarcj in še ; le v zadnjf vrsti, ako kaj preostane, do-; be ostanke drugi državljani - buržuaji. * Mesa sploh ni dobiti, ali Pa samo pod roko za naravnost nezaslisne cene. Ki-! logram konfskega mesa stane 120 do 1 150 K, mast 140 do 180 K, jajca komad ! 4 K in več. Hiše so boljševik! »komuni« } ziraH«, to se pravi odvzeli so iih eno-| stavno lastnikom. Hišni posestnik mora za svoje stanovanje pravtako plačevati najemnino, kakor vsaka druga stranka. Gospodar hiše ie hišnik, hišo pa opravlja hišni svet. Ob 8. uri se vrata zapro, ob 10. uri ne sme nihče več na ulico, ob 11. se morajo ugasniti vse luči. Kakor smo že povdarinli, vlada v mestu I veliko poman!kanje in glad, vendar pa j je mogoče za denar še vse dobiti, toda samo za bankovce avstro-ogrske ban-! ke, katerim pravijo »moder denar«, v ! nasprotju z »belim denarjem« to so 25 j in 200 K bankovci, ki jih je izdala boljše-! viška vlada In ki so na eni strani beli, I ker je ta stran brez vsakegat tiska. Dasi vlada na vse načine pritiska, da bi se ta »beli denar« sprejemal v plačilo, vendar doslej še tega ni mogla doseči. Rdeča garda in delavci imajo sicer nabasano polne žepe takih belih bankovcev, ne morejo pa si zanje ničesar kupiti. Vsak delavec dobi za vsako uro 8 K 50 Pisma v Švico. Navadna pisma v [ vin- Plače, torej za 8 ur dela 68 K. po-Švico je frankirati s 50 vinarji, sicer J temtakem na mesec, ker se računa 30 mora prejemnik plačati kazen 20 cen- ; delavnih dni, skupaj 2040 K. Ker pa so timov. j skoraj vsi obrati ustavili delo, ni delav- Podružnica pariške knjigarne v Cem treba delati, pač pa dobivajo vkljub J?*Fidu**.Vi?lika fr~a"co.ska, knjigarna i temu VSo svojo plačo. Kdor pa svobod-Nachette & Komp. v Parizu je otvorila j n0 ^ tudi vnsfteno vstopi v rdečo gar-za Jugoslavijo svo]o podružnico v Beo- A^ eiA~*~ i i x~ gradu. Kneza Mihajlova ulica br. 19. , d* d/>biva svojo delavsko plačo dalje, Razpisana trafika. Razpisana je v \ p* ^ehr.^° in stanovanje Mariboru, Marijina ulica št. 12. Ponud- { mesečno 25fX\ *r toreJ im* v celem me-be do 20. avgusta ob 10. dopoldne na j sečnih dohodkov 4540 K in poleg tega finančno okrajno ravnateljstvo. j še prosto stanovanje. 2elezniški čuvaj Zaključni izkaz zbirke za koroške j ima poleg svoje plače, vojne in draginj- begunce z dne 10- maja 1919. Osrednji zavarovalni oddelek Ljubljana: Zbirka nradništva 720 K- Zbirka uradnika g. •Adlerja 2204 K. Zbirka uradnika g. He&ča 76 K- Zbirka uradnice gdč- Cot- ske doklade za priboljšek še mesečno 600 KJ3ob*ševiška vlada kraljuje v hotelu »Hungaria«. Dohod do palače zapirajo straže, ki izvršujejo svoj posel z največjo ggaBMJfe Oo&ori » & %s* hudski poverjeniki naravnost bajeslovno krasno življenje. Službeni lokali bolj-ševiške vlade so nameščeni v bivšem kraljevem dvorcu v Budi. Kakor hotel Hungariia, tako stražijo tudi dvorec rdeče garde. V zaunjem Času zavladali v Pešti takozvani »Ljeninovi dečki«, ki so se nastanili v palači groia Batthv-anya. Ti skrajni boljševiki so bili bogato preskrbljeni z orožjem in razstrelji-vi. Bili so dan in noč na nogah ter plenili in ropali. Bili so prava Šiba božja vsega prebivalstva Nihče si ni upal proti njim nastopiti, ker so imeli na razpolago velike množine ekrasita ter grozili, da poženo vse mesto v zrak, ako bi se jih kdo upal napasti. Prebivalstvo je bilo prisiljeno, da se je jelo ž njimi pogajati. Proti veliki odkupnini, so se umaknili iz palače in kasneje se je bolj-ševiška vlada toliko ojunačila, da jih je poslala na fronto. Prebivalstvo je vse obupano in si zeli samo jedno, da bi čim najpreje Pešto zavzeli ali Romuni i Jugoslovani ali Čehi , sploh kdorkoli'samo da bi bilo rešeno boljševiške-ga neV:la.« Kulture. Piisojene nagrade. Pevsko društvo >Ljubljanski Zvone je meseca maja razpisalo nagrado za najboljše izvirne moške zbore* Iz glasbenikov strokovnjakov sestavljena jury je društvu vpoelane skladbe pregledala in prisodila nagrado 500 K zboru »Solnce v zenitu«, nerado 300 K pa zboru »Kam si šl««- Skladatelj obeh je g- Janko Ravnik, bivši kapelnik Narodnega gledališča v Ljubljani- Ostale skladbe ne odgovarjajo pogojem razpisa in so v kraikem vrnejo gg* skladateljem- — Odbor _>Liubljanskeira Zvonac- Razstavljen umotvor^ Na5 domači umeinik, akademični kipar in profesor na državni obrtni šoli v Ljubljani je izvršil pravkar krasen reljif >Marije pomagaj z Jezuščkom- V ploščo iz ka-r-irskosra marmorja je vdobljen polu-krog in v tem polukrogu zazre gledalec čudovito lepo izraženo obličje božje Porodnice z detetom v naročju, sedečo v oblakih- Kakor znano se odlikujejo vsa Repi če va dela po lepi koncepciji, ki vpliva prijetno tudi na gledalca-lajika. To nninovejše delo je v četrtek, T>erek in soboto, vselej od 9- do 11- ure dopoldne v kiparskem ateljeju naše državne obrtne šole brezplačno na ogled-Jusroslovrnski Almanah za leto 1920- izide v Podgorici v Črni gori-Obsegal bo naučne, beletristične in politične spise v obsegu 20 tiskanih pol v veliki osmerki: tiskal se bo v cirilici in lntinici v 20 0C0 primerkih ter bo opremljen s kakimi 100 slikami- Tema in nje obseg sta dana pisateljem na svobodno voljo; poseben oddelek bo posvečen Golgoti in Vstajenju našega naroda. Cena bo Almanahu 4 dinarje-Pisma in rokopise je pošiljati na naslov: Uredništvo in Administracija >Jugoslovenskega Almanaha* v Podgorici (Črna gora)- Rokopise je posliti do 15- avgusta; gotov bo'pa Almanah koncem oktobra t- 1- Urednika in izdajatelja Almanaha sta Mićun M- Paviče-vič in CJlila N- Pejanovič- »Prosvjeta« prosvjetno i kulturno društvo Srba u B. i H. osnovalo je još 1910. godine »Centralnu Biblioteku« u Sarajevu. To je i danas jedina javna, biblioteka u Sarajevu, koja je pristupačna besplatno ovakome bez razlike plemenskog imena. Premda ie za vrijeme rata, dok je cijelo imanje Pro-svietino sa bibliotekom bilo konfisko-vano .mnogo knjiga razneseno, danas biblioteka broju 11.800 svezaka raznih diela. Kako su knjige večinoma .skupliane Doklonima, vrlo je slabo zastupljena književnost slovenačkog dijela našeg troimenog naroda. Da bi Biblioteka mogla što usješnije vršiti svoj zadatak, obratila se je na sva kulturna društva, redakcije, pisce 1 izdavače da nas poklonima svoiih iz-dania pomognu slovenačkom kniigom. Mislimo da ie najbolji put narodnom ujedinjenju noznavanie književnosti I kulturnih tekovina svih triju plemena. Mi Vas kao prijatelja narodnog jedinstva milimo da nam poklonite po mogućnosti sva dosada izašla godišta »Ljubljanskog Zvona«, nasledna izdanja, kao i buduća. Nadomo se da ćete nam izaći u susret, i time nas znatno pomoći u našem radu na podizanju obvarovanosti i prosvjete u ovim kraievima. Omejitev carinskih določb. Finančno ministrstvo, generalna direkcija carine v Beogradu je odredilo z okrožnico 26. junija 1919. št- 3846 to-le: Odrejena prepoved trgovanja z neprijateljskim! državami se torej ne sme tolmačiti v tem smislu, češ. da bi se ne smeli uvažati iz teh držav potrebni deli strojev, potrebno orodje, pomožni materijal za proizvajanje ter potrebne surovine, v kolikor bi jih ne bilo v državi, marveč se morajo vpostevati v prvi vrsti prejšnje razmere, in položaj v katerih so ee nahajala industrijska podjetja v gotovih naših ozemljih dokler je obstojala bivša avstro-ogreka monarhija, v katere so spadale- Vsled tega sem na temelju člena 273 carin-skga zakona sicer pustil se nadalje ▼ xajjax* odredi* glede aa^jUve fegojfr ne m neprijateljslciml driavacnl, vendar pa določil, da se dopusti u vos: sa dele strojev, za ves pomožni materijal sa produkcijo, ter za potrebne surovine, v kolikor jih v državi ni dobiti, če jih uvažajo industrijoi sami za potrebo lastnih podjetij, ne glede na to, odkod so se uvozili in po katerem potu so prišli- Da se to pravilno izvrši, je treba, da si vsak industrijec, ki potrebuje uvoz kakršnegakoli izmed naštetih predmetov, preskrbi potrdilo svoje industrijske zbornice, v katerem mora biti označeno, s katero panogo produkcije se bavi* Razven tega je za vsak posamezen primer uvoza predmeta doprinesti potrdilo industrijske zbornice, da so našteti uvozni predmeti sa obrat te industrije potrebni; ako ni mogoče, da se to s splošnim potrdilom enkrat za vselej potrdi- Pri uvozu potrebnih surovin za proizvajanje kakor tudi potrebnega pomožnega materijala za to svrho, je treba predložiti uvozni carinami potrdilo ministrstva trgovine in industrije kot dokaz, da se dotični predmeti v našem kraljestvu ne morejo nabaviti- Sicer ni potrebno za uvoz nikako drugo odobrenje ali dovoljenje* Uvoz poljedelskih in rokodelskih priprav in orodja, bodisi da 4ih uvažajo posamezniki, ki se pečajo s poljedelstvom in rokodelstvom, bodisi, da jih uvažajo njihove zadruge in druge organizacije, je ravnotako dopusten brez ozira na države, iz katerih ti predmeti prihajajo. Na ta način smejo industrij-ci, kmetovalci in rokodelci uvažati predmete za svojo potrebo iz vsake države in tudi po potih, ki bi bili zatvorjeni za trgovino samo. Če jih sami uvažajo- Ustanovitev poravnavao komisije za tekoče dobavne pogodbe za vojaštvo. (Vergleichskommisiofi fur lau-fende Militarlieferungsvertrage). Likvi-dujoče vojno ministrstvo je dne 28. aprila t. 1. pod št. 222L/Oe. razglasilo: Na podlagi soglasnega sklepa mednarodne likvidačne komisije z dne 11. junija 1919 se je ustanovil namesto prej obstoječe poravnavne komisije za tekoče dobavne pogodbe za vojsko drug urad kot poravnavna komisija za tekoče dobavne pogodbe za vojaštvo. Za vodjo pisarne te poravnavne komisije je bil imenovan ministrski svetnik dr. Hlavač (nemško - avstrijskega državnega urada za finance), za namestnika pa dvorni svetnik profesor dr. Last. Nova poravnavna komisija je že pričela s poslovanjem v svojih uradnih prostorih Dunaj Ii„ Praterstrasse S/II. nadstr. Državni telefon št. 45.088, 45.195, 43.198. Poravnavna komisiia za tekoče dobavne pogodbe za vojaštvo, vojsko, vojno mornarico in obe domobranstvi, ie komisija, ki je ustanovljena iz skupnih mandatorjev na ozemlju bivše avstro - ogrske monarhije nastalih narodnostnih držav, sestoj eča iz 8 članov in njih namestnikov, ki je poklicana razrešiti dne 1. novembra 1918 še ne porK)morrra Izpolnjene dobavne pogodbe za vojaštvo s poravnavami, ki nai bodo sprejemljive za obe pogodbeni stranki. Posamezne poravnavne slučaje priglašaio ali stranke ali pristojni resortni oddelki likvidujočega vojnega ministrstva mornariška sekcija, domobranskega ministrstva ali honvedskega ministrstva) pri birofu poravnavne komisije, da jih obravnava in izravna. Naloga biroja pa je, da posamezne slučaje pripravi za poravnavno obravnavo komi s?ie in da stopi v stik s posameznimi narodnostnimi vladami zaradi izkoriščanja storno - materijalij. Poravnavna komisija sklepa v senatnih sejah z veČino glasov, potem ko je obravnavala s strankami Nove orljave terjatev fmajo stranke priglasit! načeloma pri biroju poravnavne komtefie. Biro komisije posluje kot oddelek likviduiočega vojnega ministrstva fn ie podrejen neposredno voditelju likviduiočega vojnega ministrstva, KVsport le*»a- Po presleolcn slcoral netib let je začela nasa domača lesna industrija zopet eksnortlrati. Izvanredno razmere, v katerih* živimo, so zafite vale. smotrMiega dela in napora vsefi sil, da so se premagale vse težave, k! so ovim le našim lesnim izdelkom pot v svet- Kdor pozna važnost gozdne in dustrije za naSe narodno gospodarstvo, mora z vesoljen pozdraviti, da je naša, danes vsestransko organizirana lesna industrija naSla svojim produktom pot preko najhujših ovir na zunanji trg. Dolžnost vseli merodajnifi faktorjev je, da naš lesni eksport s vsemi močmi podpirajo- Da se je rešilo posebno težavno transportno • tehnično in prometno vprašanje, gre v prvi vrsti za-sluea našim železniškim upravam, državni in južni, in pa dobri volji tukajšnje italijanske delegacije- Nujno potrebno je. da nas oskrbi naša uprava v najkrajšem časa s primernim Številom odprtih vagonov, da se more vršiti nemoten promet, ker današnje Število prevoznih sredstev nikakor ne odgovarja našim potrebam* PoUedetaka orodja. Na seji glavne zveze poljedelskih zadrug Je bilo sklenjeno, da se nabavijo Is državnih sredstev za 400.000 funtov šterilngov pri konsumni zadrugi v Manchestru najpotrebnejši predmeti za poljedelstvo. Razdelitev žetve, V ministrstvu za prehrano se Živahno dela za ure4-ditev letošnje žetve. Načrt o fe| razdelitvi bo predlo*« t odobrenje, jnlnl-grslcetna svet* Trgovske zveze s Romunsko. Dosežen je popolen sporazum glede trgovskih zvez z Romunijo ln stopi takoj v veljavo. Ta sporazum bo v veljavi do sklepa definitivne pogodbe z Romunijo. Kakor znano, obstoje tozadevni dogovori že tudi z Grško. Velesejml v Pragi. »Narodni Listv« se bavijo z vprašanjem velesejma po Hpskem vzorcu, ld bi bil za našo industrijo m trgovino neizmernega pomena. Izražajo se proti nemški zahtevi, da bi bil ta sejem v Libercu, in opozarjajo, da je v interesu češkega naroda, da bodo velesejmi v Pragi, ki je kot velemesto in prirodna centrala izključno za to primerno. — LDU. Komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani razpolaga še s sledečimi avtomobili nahajajočimi se: 1.) 3-tonski Nesselsdorfer A XI 459 v Lescah pri pivovarni, cena 6700 K. 2.) 3tonski Marta A X 272 v Lescah pri kolodvoru, cena 8700 K, 3.) 2tonski Spa A XVIII 179 v Tržiču pri pošti, cena 10.000 K, 4.) IV«tonski Fiat v Kamniku v smodišnici, cena 10.000 K. 5.) 2tonski Bussing A VII 833 v Domžalah pri Krtini cena 7300 K, 6.) 3tonski Nesselsdorfer B IV F8_v Trebnjem na dvorišču gostilne Pavlin, cena 15.500 K, 7. 2tonski Fross & Bils-sing na Vrhniki, dvorišče g. Lenarčiča, cena 2000 K, 8.) 3tonski Nesselsdorfer na Vrhniki v pivovarni, cena 9000 K, 9.) 3tonski Bttssing - Danubius A XI 492 v Kamniku, v smodišnici cena 5000 K, 10.) 3tonski Fross & Bils-sing v Gorenji vasi pri Skorji Loki, cena 3000 K, 11.) 2tonski Fross & Buss. A VII 835 v Šk. Loki pred mestno klavnico, cena 7000 K, 12.) 3ton_skl Nesselsdorfer B IV 49 v Borovnici, cena 2500 K, 13.)' 3tonski Praga A XII 770 v Sovodniah pri Žirih. cena 2000 K, 14.) 2tonski Waf A IV med Lukavlco m Trojanami, cena 1300 K. Interesen rje se opozarjajo na pogoje razglašene v listih 10. maja t L, ki se glase: 1.) Komisija za stvarno dernobilizacno si pridržuje pravico dodeliti tudi nižjim ponudnikom, ako je isti ozira vreden. 2.) Kupec sme avtomobil prodati šele po preteku 2 let brez dovolienja dež. vlade, v kar se pismeno obveTe 3,) V slučaju potrebe, ga moia staviti voj. oblastim v teku 48 na razpolago prorl postavni odškodnini. Pismene ponudbe je poslati do 15. avgusta t. I, na avtomobilni referat v Ljubilani. hotel Ilirija. V ponudbi je navesU ponudbeno cena v kakšne svrhe se ea bo rabilo In natančen naslov ponudnika. Društvene vesti in prireditve. Politično hi gospodarsko društvo za Sentpeterski in kolodvorski okraj vabi vse Člane k Izrednemu občnemu zboru, ki se vrši v četrtek, dne SI- julija ob pol 8- zvečer v gostilni g- Bon-čarja na Sv. Petra cesti št- 41- Pričakuje se polnoštevilna udeležba. Slovensko farmacevtsko društvo vabi svoje člane, da se udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek, dne 31- t. m- ob 20- uri v restavraciji »pri Rožic v I-nadstropju. Prostovoljno gasilno društvo v Zgornjem Kašlju priredi v nedeljo, dne 3- avgusta t, 1- veliko vrtno veselico pri g- Antoniji Hlebž, po domače pri Ton inu- čisti dobiček je namenjen za popravo gasilnega orodja in nabavo novih cvi- Začetek ob 15. uri- Vstopnina prosta* Za jed in pijačo bo dobro poskrbljeno- Udeleženci bodo lahko radi zadovoljni, kar se tiče sabave- Društvo se tedaj priporoča za mnogobro-jen obisk- Polzela v Savinjski dolini- Preteklo nedeljo vršil se je ustanovni občni zbor tukajšnje Ciril in Metodove podružnice, katera je med časom vojske ukinila svoje delovanje- Ob tej priliki sklenilo se je, prirediti dne 17- avgu-t. 1* veliko ljudsko veselico na griču starega grada- Opozarjamo vsa narodna sosedna društva, da se blagovolijo ozirati na to prireditev in po možnosti k obilni udeležbi pri pomaga ti. Natančnejši spored se bode po časopisih in letakih pravočasno objavil- Football - tekma »Ilirija«, Ljubljana : »Rapid«. Maribor 5:1 (2 : 0>-Športni klub >Ilirija« je v nedeljo 22. t- m- tekmoval v Mariboru s S- V- >Ra-pldc, najmočnejšim mariborskim klubom, ob živahnem zanimanju posebno slovenske javnosti- Dobra forma, v kateri je nastopila >Ilirija< takoj v prvi tekmi vkljub petletnemu premoru, obeta, da bo njeno I- moštvo po resnem treninga v kratkem času doseglo predvojno jakost. Mariborski >Rapid< ima dobro sestavljeno, disciplinirano, falr moStvo, ki pa v skupni igri in tehniki precej »aostaja za moštvom »Ilirije«-Celo igro, posebno pa po odmoru, ko je predla začetna nesigurnost, je bila »Ilirija« v premoči- Na desni strani moštva je bila pogosto prilika, videti vzorno kombinacijo- Gole so dosegli v 15» in 32- minuti prve polovice Pretnar H- in Bregar, v 20-, 28- in 36 minuti drngs polovice Držaj, Betetto, Bregar* Obramba J« svojo nalogo rešila zadovoljivo, tudi golman Pelan je nadel parkrat priložnost, pokazati svoje izredno znanje- Razmerje kotov 9 :2 ea »Ilirijo«. Izid tekme je mnogoštevilna publika pozdravljala s navdušenjem* Na razvoj slovenskega športa v Maribora bo vplival ta nastop »IlirM?« breS dvocna kar ■jJMBMJMii t rr. sTev. »SLOVENSKI NAROD*- dne33 JuTija 1919. Stran 5« Najnovejša poročila. (Naša izvirna poročila.) MINISTRSKI PREDSEDNIK STOJAN PROTIĆ V ZAGREBU* Zagreb, 29. julija- Danes zvečer je prispel v Zagreb ministrski predsednik Stojan Protić- V njegovem spremstvu se nahajajo: dr. Lazarević, sekretar ministrstva zunanjih del. dr- Laza Markovi c\ univerzitetni profesor in g- Di-nić, šef oddelka ministrskega predsedstva- Kakor se čuje, namerava ostati ministrski predsednik tri dni v Zagrebu- O MARIBORSKIH DOGODKIH- Pariz, 28- julija. Francoski listi priobčujejo o mariborskih dogodkih tole tendencijozno vest iz Basla: V noči od ponedeljka na torek je prišlo do spopada med slovenskimi in srbskimi vojaki v Mariboru- Pri spopadu je bilo več oseb ubitih- Vzrok konflikta je nezadovoljnost, ki vlada med Slovenci zaradi srbskega tiranstva, nepotrpežlji-vost slovenskega vojaštva radi odgo-ditve demobilizacije in končno velil^ razburjenost radi Številnih aretacij onih slovenskih vojakov, ki so se udeležili shoda, ki so ga priredili socijal-no-demokratski agitatorji iz Ljubljane. Zdi se, da red in mir v Mariboru Še vedno ni vzpostavljen- (Zanimivo je, da se v tej tendicijozni vesti pravi, da so se slovenski vojaki uprli zato, ker jih je bilo mnogo aretiranih radi udeležbe pri soeijalno-demokratskem shodu-Kolikor vemo, ni bilo v Mariboru nobenega javnega socijalno-demokratskega zborovanja. Ali so se morda vršili tajni sestanki? Ako so se vršili takšni tajni sestanki, potem so pač lahko v zvezi z mariborskimi dogodki-)' Maribor. SO- julija- Ostali obtoženci, ki so bili zapleteni v zadnje dogodke in ki niso bili sojeni po prekem sodu, pridejo pred redno sodišče- Preki sod deluje še nadalje- IZGNANI HUJSKAČI. Maribor, 30. julija. Radi Sčuvanja proti državni oblasti so bili odpuščeni Iz službe v kraljestvu SHS tile vslužbenci v delavnicah južne železnice v Mariboru: uradnika Jellinek in Hartinger, ključavničarja Petelinscheg in Jamerneg, strugar Satzinger in vratar Heln. Ker po večini niso naši državljani, so dobili ukaz, da se takoj izsele v Nemško Avstrijo. Vsi imenovani so znani kot zagrizeni Nemci in hujskači. MADŽARSKI BOLJŠEVIK! NA REKI. London, 28. julija. »Daily Tele-graph« javlja iz Milana, da ie medza-vezniška preiskovalna komisija na Reki dognala, da so pri zadnjih, proti Francozom naperjenih izgredih na Reki, igrali veliko vlogo emisarji fcpljše-viške vlade v Pešti. VRNITEV ČEŠKIH LEGIONARJEV IZ SIBIRIJE. Praga, 29. julija. Včeraj so se vrnili iz Sibirije češko - slovaški legio-narji, ki so tvorili prapor generala Kornilova, v domovino. Na Masary-kovem kolodvoru so bili z najvvčjim sijajem sprejeti od vladnih organot in tisočelave množice. Prapor generala Kornilova je bila elitna četa čeho-slovaških legij v Rusiii. PROTEKTORAT AMERIKE NAD PALESTINO. Pariz, 28. julija. Zavezniška komisija v Jeruzalemu je izdala proklamacijo v kateri poziva prebivalstvo, naj se izjavi, katero izmed velesil bi si želela, da prevzame protektorat nad Palestino. Prebivalstvo se je soglasno izjavilo, da želi. da prevzame protektorat Amerika, v slučaju pa, da bi Združene Države ta mandat odklonile, naj prevzame protektorat Angleška. DELEGATI MESTA LVOVA V PARIZU. Pariz, 28. julija. V Pariz sta prispela Jan Domski in dr. Henrik Loeven- herz. delegati mesta Lvova, da se udeležita razprav mirovne konference, ti- čočih se galiških vprašanj. Vesti LDU. BODOČNOST ITALIJE. LDU. St Gemalfl. 29. julija. (D. KU.)» Mattnc prinaša intervju s Niftt- jem, ki se je polen zaupanja izrazil b položaju Italije in bodočem razmerju obeh romanskih narodov med teboJ. Prepričan je, da bo Italija v malo letih s svojimi 30 milijoni prebivalcev najvažnejša kontinentalna sila, ako se pomisli, da je Avstrija razkosana, Nemčija poražena in Rusija okrnjena. Italija, ki ima sedaj v svoji pojesti vso Adižo, bo za obrambo te nepremagljive meje rabila samo malo vojske. Izšla je iz voine z najboljšimi izgledi za bodočnost in z bogatim številom delazmožnih mož. Državni dolgovi znašajo 24 milijard. Od teh je 15 milijard izpred vojnega časa. DOBRUDŽA St Germani, 29. fulla. (Dun. KU.) >Temps« poroča, da se mirovna konferenca nagiba k temu. da vprašanje Do-brudže rešita Romunija in Bolgarija potom direktnega pogajanja. ČEŠKA TRGOVINA V JADRANU. LDU. Berolln. 29. julija. (Dun. KU.) >Abend« poroča iz Chjasso: »Corriere della Sera« javrja iz Pariza: Med čeho-slovaškim ministrom za zunanje stvari Benešom in Tittonijem so se pričela pogajanja radi sklepa pogodbe, da se olajša čehoslovaški promet v jadranskih pristaniščih, posebno v Trstu in v Benetkah. Razne stvari * Ogromne p« hitre trmosseesnflke ladje. Ameriški listi poročajo, da začno velika podjetja graditi ogromne trans-oceanske ladje, ki bodo mogle tekom 4 dni prepluti ocean. Te ladje bodo po svoji trdni zgradbi tudi varne pred morebitnimi napadi s strani podmorskih čolnov- * Ljudsko štetje v Nemčiji bo dne 8. listopada- Štetje se izvrši v glavnem radi tega, da dobe državne oblasti podlago za jednako razdeljevanje živil- • Krona Sv. Štefana na prodaj. Madjarska boljšcviika vlada je pozvala iz Monakovega v Pešto znanega trgovca s starinami E. B. in mu ponudila na prodaj razne dragocenosti, med njimi tudi krona Sy. Štefana. Ta krona jc baje stara tisoč let, a umetniška znamenitost to ni Zato je trgovec odklonil njen nakup in priporočal, naj bi se krono prodalo na javni dražbi. Boljševiki so izjavili, da se prav radi odločijo za javno dražbo samo, ako se jim zasigu-ra, da bodo za sveto ogrsko krono dobili približno stotisoč frankov v francoski ali švicarski valuti. • Ogromen deficit laških državnih železnic- Po nekem poročilu laškega železniškega ministra dosega letošnji deficit državnih železnic kljub jako povišanim tarifom 500 milijonov lir- • Profesor Lonis Leger Častni doktor vseučilišča v Pragi- Filozofska fakulteta praškega češkega vseučilišča je imenovala znanega prijatelja Slovanov profesorja Louisa Legerja za doktorja honoris causa. Doktorski diplom mu je bil prod kratkim izročen v Parizu- Poizvedbe. Izgubila 6e je denarnica z zneskom 90 do 100 kron na cesti od Marijinega trga do Rimske ceste. Pošteni najditelj naj jo odda v trgovini Ernestine Ješe na Rimski cesti proti primerni nagradi ali pa našemu upravništvn- Ameriška pošfljatev. Ako je kdo med svojo pošiljatvijo iz Amerike dobil kakšen zavitek ali pismo, glaseče se na ime Elizabeta Zontar, škofja Loka (ali Trata pri Škof ji Loki), se prosi, da naznani to na naslov: Elizabeta 2ontar, Škofja Loka 119. Ona je namreč dobila pošiljatev iz Jolieta, a se ji zdi, da so posamezni zavitki morda zamenjani. Kdor bi kaj vedel o gdč. J usti Tert-jak iz Sv- Križa pri Trstu, ki je služila v Zagrebu, se naproša, da sporoči to meni pismeno ali osebno- A- Rencelj, železničar v vagonu zad za glavnim kolodvorom v Ljubljani- Prošnja- Kdo iz med tistih, ko sag prišli iz ruskega vjstnistva, bi vedel! kaj o Francetu Lnšina- Služboval Je pri 27. pešpolku, zadnjič je pisal is Oistopolja Kazanaka gubernija 30» aprila 1- 1915. Ako bi bilo komu kaj znanega o njem, prosim sporočiti protf povrnitvi stroškov, na naslov: Frančiška Lnšina, Borovnica št- 100, Kranj, sko- Poziv- Zglasi se naj Frančiška Bovcon. begunka, Iskaloka 10, pri >Po*h sred ovalnemu uradu za begunce SHS v Ljubljanic, kjer dobi svojo plačilne polo begunske podpore, katero je izgubila 29. julija t- 1- v uradnih prostorih1 gori navedenega urada- Izdajatelj in odgovorni eredaflu> Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. * 6FSSH0BLSM ZRCALA stara, fttep«t nebroJena kupim po nalTliJl dnevni ceaL Julij Rlein, LJubljana Drnfla fn nekaj posteljnine in drugih rfUlId It reči. Ulica na Grad it. 6. 7440 Kočija na pol bila in iBj oboje dobro ohranjeno se proda. Več pove vratar .Hotela Slon-. 7452 Wbnriin (landauer) l na pol krita RdllJE kočiji, in 1 lovski brek brez strehe se prodajo v vili .ZORA', Bled. Vet gospođo! se sprejme na dobro hranA ' -: se 'zve Z anška ulica št 1, 111 UllU. L nad str. leve 7435 17f!fl H tls*emu> ^ćor ml preskrbi IlUU H stanovanje 3—6 sob v Ljubljani. Ponudbe pod Jk K7446" na upr. Slovenskega Naroda. 7446 Dooro bolna šivilja Šš5"VŠŠš pri kaki večji Šivilji v Ljubljani. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7428 Tundri I Zopet se dobijo trakovi za liLjUil!! mnbe. strop za miši in podga-in pralai prašek .Konteot" Med. drogeriji B. Šinkovec, Krinj. 7432 lia snažno i lepo staoovanje u& bini se sprejmejo tri edino le boijse osebe. Naslov pove upr. Slovenskega Naroda. 7441 P.flfta ha zelo dobro ohranjena sofa; i Uli U Vt ogleda se od 2.-3 pop. na Poljanski cesti št 20, pritličje, desno. 7450 Prodam m motornih koles, tovorni avto 3 tone s prikiopnim vozom znamke Franc Plorjiačlč, Šelenborgova stica 6. 7447 BaraKe vMllFT&JT* ogrodje brez opaža, se nikdar postavljene, ima naprodaj g. Fr. Martinec, neti. tes, mojster, Ljnbljana, Prnle 8. 7443 Zamenja se enonadstropna trgofsaa Y\lm v sredini Vrhnike za hišo ali po-litSu sestvo v Ljubljani oz. ljubljanski okolici. Event. se hi§a tudi proda. — Naslov pove uprav. Slov. Nar. 7425 Kavami šli pikoio .Kavarno slon". se spreime. Pismene ponudbe na 7451 Ia ep za m »r^r niče, Galicija (Koroško). ipne- 7055 Ropi se iml Ljubljano. Ponudbe na tovarno v Zg. Gameljnih nad 7419 ba- Spalna oprava, ročnega sloga, se radi selitve proda. Stari trg 22 i. 7394 Ua'flfira za P°seDno fino mehanično idjcillfl stroko z dobro šolsko izobrazbo i5če tvrdka The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10. 7349 finrnnfnil skoraj nov, s ploščami, se UldBlUlulI, proda po nizki ceni. Ogleda se pri Petro Pavlina, Kmetiška olici it. 230. Sp. Šiška. 7414 fioisfoMk m mm oMUo staro katera bi bila ob enem pripravljena opravljati vsa hišna deia. Vstop s 5. avgustom 1019. Plača po dogovoru. Naslov pove u:rav. Slov. Naroda. 7410 Prodam večje posestio gjzuk0.& ali je zamenjam za večjo gostilno ali trgovsko hišo na dobrem prometnem kraju v večjem mestu Slovenije ali HrvaŠke. Več v Mariboru, Grajska ul. It 20, L nadstr.____ 7427 Mili lili ■> "— 11.—15. lef. Dam lahko poljubno množino Živil (ev. prašiča) in drva. Najljubše mi je pri pristašu J. D. S. Joi. Lapijne, nadneitelj in posestnik, Cerkje pri Kranja._7434 i... nnAAP+un z njivami, travniki, goz-LEpU PDScSllU dovi ob kolodvoru in s hišo na glavnem trgu, ugodno za lesotrštvo, trgovino, vsakršno obr, tudi z možno uporabo vodne moči na motor hiši, ceno proda ali zamenja: A. Preveč, Velenje 9. pri Celja 7444 Ihaihni krasno okusno briljantno rlDOBin vratno verižico (coMer). Cena K 1200*—. Na ogled je tudi izvrsten gramofon na;boi še znamke .angel" s 30 ploščami, večinoma plesni komadi, poleg par oper. Cena 600 kron. Rimska cesta 12/111, desno, zadnja vrati. Poljubna ura. 7448 Josip Lorber, tovarnar, naznanja v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok in sorodnikov pretresujočo vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga oziroma mati, stara mati, sestra in tašča, gospa Katarina lorber roi. danes, dne 28 julija t L ob »/< 9 uri zvečer po dolgi m mučni bolezni v 74- letu svoje starost j, previđana s svetimi zakramenti za umirajoče, mimo v Gospodu zaspala Pogreb nepozabljene rajnice, ki je svtfe življenje posvetila edino le svoji rodbini, se vrH V sredo, dne 30. L m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti na pokopaliKe sv. Kaocijana. Sv. maša zadušnica se bo brala dna 31. t m. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi. Blag jI spomin! V ialcn, dne S8. julija 1919. Klini ffl nov ali star še dobrohranien 11U||| le telefonski aoarat. Ponudbe z navedbo cene pod .M, K. 7422 aa aarav. Slov. Naroda. 7422 Z 200.600 do 300.000 krmami želim pristopiti kot družabnik k tvor-nišfcemu, industrijskemu ali trgovskemu podjetju. Ponudbe pod »Drazasaik/ 7395" na upr. Slov. Naroda. 7395 Vzamem Mil gostilno t najem najsibo v Ljubljani ali na deželi. Cenj. ponudbe pod .R. M. 7322* na upravništvo Slovenskega Naroda. 7322 f nfgr izučen avtomonter, trezen ia za-vUlbl nesljiv, zmožen vseh popravil, z večletnimi spričevali še iz mirnega ča=a, želi službe. Ponudbe pod .šofer/ 7365" na uprav. Slov. Nar. 7365 HnharTa ,š^c s,n*be za samostalno go-tlUilOllUI spodinjstvo na deželi. Ponudbe po>d .Marija 7369" na upravništvo Slovenskega Naroda. 7369 Večjo mnotino transportnih vriev kopi Mlekarna v R-dohovi vasi P-Št. Vid, Dolaslsko. 7343 iti wmm~m*£?šs se razume na živino in poljska dela. Nastop 15 avgusta, ter plača po dogovoru. Dopisi pod .Gorenjski7380" ni nprav. Slov. Narodi. 7389 »po nizki ceni 112 m razne-, ga manufakturnega Prekupčevalci izključeni' uprav. .Slav. Naroda". blaga Naslov v 7382 Rdefe maline ^fSS^&m- ska in komisijska del. družba Ljubljana, Dunajska cesta 33. Prosi se natančne pismene ponudbe. 7151 Kupujem smreKov let Sfft^bS si okrogel.ali rezan. Cene za les naložen v vaeon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, LJubljana. 2048 im maline s« onudbe na Destilacija esenc in izdelovanje sokov Potnik Srečko, Ljnbljini, Slomškova uU štev. 27. 7251 ilnn rizling in ^rno dalmatinsko od IlllU. 55 litrov naprej ter sadjevec In kislo vodo se razpošilja po najnižji ceni od podjetja Silva vrelec. Ovit as j. Kupijo se stari zamašku 7260 Urtliaf /trtnaf^ Pnri hrvatski mlin na lllljOI IfliBllJ čigre d. d. u Karlovcu traži vrti j ara potpuno vještog voćarstvu a osobito povrćarstvu sa nastupom za odmah. Stan 1 svjetlo u naravi, plača prema pogodbi Ponude slati na upravu gornjeg mlina. 7347 Lem žanroma pmtn "**5r 44 oralo? (johov) na desnem bregu Drave tik kolodvora« st zamenja sa enako tU tudi manjše posestvo v ljubljanski okolici, kamniškem ali kranjskem okraju eventualno tudi ta Wio ali vilo v Ljubljani. Ponudbe aa ttibii predal 1» Ljasljaaa. 7372 Srjttoi Brođanin irtihi potrebna su dva poddirektora, oa kojih jedan mora biti naročito spreman za saobraćajnu službu. Koji lak, da te oviz položaju prime neka podnesu tvoje prljave dokumenta i svoje oslove društvu najdalje do kraja avgusta ove godine. 7399 lift n dobra kMa za restavracijo zmožna gospodinjstva. Istotam še išče sobarica za tujske sobe, z dobrimi izpričevali, spreime se tudi dekla srednje starosti. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 7389 Krnitnriftinta ki mora biti absolven-UUluMlllIJU, tinja trgovskega tečaja, vešča strojepisja, stenografije in knjigovodstva iSČe Josip Rajšter, tovarnar kanditov in slaščic v Šoštanju. Reflektira samo na samostojno moč. Ponudbe naj se opremijo z izpričevali o dosedanjem službovanju in šolski izobrazbi ter zahtevki plače. Nastop takoj. 7384 Besna ženitna ponudba. Gospa s podpisom «Jugosiovanka», ki ie pisala meni pod šifro .Kornjić 7047" na upravništvo »Slov. Naroda*, se naproša, da se na istem mestu blagovoli pismeno izjaviti natančneje, in z bolj razločnim naslovom radi sporazuma do 10. avgusta 1919. 7354 Korespodentkinja Traži se korespodentkinja. potpuno vješta hrvatskom ili slovenskom te njemačkom jezika, strojepisu te hrvatskoj i njemačkoj stenografiji. Plaća prema pogodbi. Ponude slati na Prvi hrvatski mlin na čigre dioničarsko društvo. • 7348 Sluga mlajši se sprejme takoj v Kino Ideal. 7392 Prvovrstna vozna kolesa plašče in cevi priporoča tvrdka VOK specialna trgovina i I vainlh strojev in koles. Lfrnljana, Sodna ulica it 7. 7334 Žična mreža, počinjena, raznih debelosti, te ceno •roda. Sreootajik. Kolod»orsaa niici SI. r 7405 Tapetnik ln dekorater M. Zor Bleiweima mta aelei mL rti« se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. 6835 Prosi blagohotnih naročal. Knjigovodja Prvi hrvatski mlin na čigre d. d. u Karlovcu trazi knjigovodju, perfektnog bila n cista, potpuno vještog u svim konto-amlm radnjama, sa potpunim poznavanjem hrvatskog ili slovenskog te njemačkog jezika uz nastop službe po mogućnosti za odmah. Plača prema pogodbi. Ponude slati na upravu gornjeg mlina 7346 Frapee ie, neoženjen lahko s hrano in stanovanjem, oženjem pa s stanovanjem. Poizve te Jeranova otlca II. ■lata ■ itttu IP (tatu), ki je v noči od 22. na 23. julija v mojem vrtu iz vrtne hilice odstranil nove dvonitnične zavese, ako mi jih v cejpti na Icakrkoltten način osebno ali po drugi osebi nazaj dostavi, ker aa njega nimajo touaane vrednosti. 7407 Av» ToimIK. Kapi se; 7028 1 lokosjobila 15—25 HP,— 1 WertheW merica, — salurijakovi sol ali cvet do 20 kg, — magnezija, — Olavberjeva sol po 10 kg. bukovo oglje na vagone. Proda so: 2 pisalne stroja, — zobotrebci, bol« to cenej«,—novi angkSU Footbaal cavljt Ponudbe sprejema: Kitčijsta tasrelevattica .KRKATOI" UaHlsaa, Jarticet trg a. Poslovna ore sa stranke: 10—19, L Franjo Bajt Angela Bajt roj. Langerholz poročena Dobrava-Medvode, 28. julija 1919. Zobni atelle Franjo Radovan v Sp. Šiški zaprt do 25. avgusta. Ant. Mitereger enenr staTboal ln poltUtronl ptoskar Ia Mar. ^O Spodnja Slika, Knosova ailca it. 121 Vsa dela izvršujem le s pravim, predvojnim blagom. Cene zmerne Ha kasnite sovrainsas blaaa, podpirajte aanaa aV Isdotka, kl so veliko koljsl Ia cenejši I Xakteva|te nrfstao Hf** bmitlA ki ^e racJi sestavin najboljša ^oskOTO tfnll Kl6n1U| in zajamčena. — Istotam se dobe dgaretae stniiia ti »aiirfti C4«* razoleđalce. linatl ml Haate 73S8 soalaiaa atilo i. t d. Zaloga samo na debelo: Oroslav Certallč, Ljubljana, Resi jeva c.20. v najboljšem stanu sr se kapi. -asa Cenjene ponudbe z opisom in ceno na PODVTNEC ALEKS, tovarna usnja, Radeče pri Zidanem mostu. 739^ Zaloga poHlitva tat tapot ERNST ZELENKA Seipoika aBea Si B«|v««|« UMra. 077 Stran 6. .SLOVENSKI NAROD" dne 30. julija 1919. 177. Mer. Stanje vlog ie znašalo koncem meseca Junija lata K 28^000.000- Podružnica v Ljubljani Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. Vsakovrstne bančne transakcije. Seska industrijalna banka Glavnica £ 80,000.000-—, Stritarjeva ulica št 9. Vsakovrstne bančne transakcije. 3rl-u«tW%9E£*r- ^T^r " -v^v: ofrorliav sedlarske obrti Bruno Belantig naznanja slavnemu občinstvu ter se vljudno priporoča. Izvrševal bode v najmodernejši obliki vsa v to stroko spadajoča dela kukor tudi avtomo-bilna ter začasno točno in po najnižji ceni prevzamem le f5)! dela na dorru, dokler ne vredim svoje delavnice. Sp. Šiš*