929. štev. V Ljubljani, sobota dne 18. lullia 1914. Leto III. Posamezna številka „Bneva“ stane 6 vin. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljali na dom celoletno 20 K, inesečno 1 70 K. Za zunanje naročnike stane »Dan celoletno 22 K, četrtletno 5’50 K, mesečno 190 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. Last in tisk „Učiteljsfee Tiskarne". - Telefon Številka 118. Neodvisen političen dnevnik. Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin. Uredništvo in upravnico: Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Telefon Itevilfca 118. • » Trst, 16. julija. Dvema možema se je pridružil tretji. Imena Prochazka in Kania sta pri nas dobro poznani. Zalibog le, da ne zaradi velikih uspehov. Podobni in sorodni pa sta si kakor tretje ime, ki je te dni vstalo v gloriji. Baron Giesl je avstroogrski poslanik v Belgradu. On je tisti, ki je povzročil zadnja razburjenja, zaradi katerih so slaboinformirani krogi nanovo vzkipeli, prijeli za sabljin ročaj in gledali čez mejo. Zgodilo se je to po prvem pomirjenju zaradi sarajevskega atentata, ob smrti ruskega poslanika Hartwiga. Zdaj, ko je dogodka konec in se rezultati polagoma odkrivajo, raste z njimi tudi ime barona Giesla. Mož sicer ni izvršil nobene diplomatične akcije,, ki bi mu bila v čast. Toda včasih rastejo imena tudi z blamažami. Dokazal nam ]e to slučaj Kania, ki je bil zaradi povzročene neumnosti poslan za poslanika v prekomorske dežele. Največjo netočnost je mož zakrivil s tem. da Je označil zadnje dni položaj v Belgradu za skrajno nevaren. Radi njegovih besed je avstrijska kolonija v Belgradu, boječa se resnih posledic, zbežala v Zemun. In, da ]e baron Giesl o položaju ml* flil resno, nam potrjuje tudi odpoto-vanje njegove lastne družine Iz bel-grajskega mesta. Sedanji avstroogrski poslanik v Belgradu je polagal tehtnost na časopise, ki niso. In ne govorko niti v Imenu vlade, niti v Imenu naroda. Dnevniki, iz katerih le baron Gtesl »proučeval« položaj, so bili orodje v rokah špekulantov. In kot orodje v rokah orodja špekulantov se Je Izkazal tudi baron Giesl. V Belgradu molče. Alarmantne vesti z Dunaja Belgrajčanov niso razburile. Mirno so čitali dunajske liste, hujskače, ki so delali na borzi zmešnjavo le vsled špekulatlvnostl. Dunajska borza se je v par dneli lepo Izkazala in kdo Ima dobiček. Slučaj barona Giesla nas je potrdil, da imamo v tujih poslaništvih slabe in nezmožne ljudi, s katerimi izgubljamo samo ugled. Kajti srbska vlada molči, in posledice tega molčanja bodo prav kmalu občutili vsi oni, ki so slabim Informacijam ver- jeli. Posledica ponarejenih dokumentov In njim primerne slave Je bil proces Frledlung; niemu je sledil slučaj Prochazka In ni dvoma, da stojimo danes ob novem mejniku, na katerem bo napisano Gieslovo dlplo-matlčno Ime. Gorica, 17. julija. V sredo si je policijski komisar, ki Je bil včasih tudi Jurist, dr. Casa-piccolo, dovolil čin, ki pomenja veliko žalitev goriških Slovencev. Omenjeni gospod je začel ta dan brez vednosti svojega šefa, goriške-ga glavarja, hišne preiskave pri vseh narodnih slovenskih društvih. Preiskava se je lzyršila pri »Čitalnici«, pri »Sokolu«, pri »čitalnici na Blančah«, pri »Brainem in podpornem društvu«, pri akademičnem počitniškem društvu »Adrija«, pri »Narodni Prosveti«. — Uspeh preiskave: Dolg nos. Se v četrtek ni goriški glavar o izvršenih preis.kavah ničesar vedel, dasiravno je on šef uradnika Casapiccole. Glavar je zvedel za ta nezakoniti čin šele, ko so prišli k njemu protestirat gospodje dr. Franko, dr. Gradnik, dr. Podgornik in dr. Voš-njak. Kam pa pridemo, če si bo že vsak mali uradnik dovoljeval proti-postavne ukrepe. In hišne preiskave v Gorici so protipostavne. Zakonska določila kazenskopravdnega reda pravijo, da se sme hišna preiskava Izvršiti le tedaj, če je utemeljen sum, da se nahajajo v prostorih predmeti, ki bi mogli imeti za gotovo, določeno preiskavo kakšen pomen. Preiskava se sme Izvršiti šele po zaslišanju oseb, pri katerih se preiskuje. Brez zaslišanja se sme izvršiti preiskava le pri osebah, ki so na slabem glasu, ali pa če je dana nevarnost odlašanja. Toda vse to le na povelje, oziroma odredbe od strani sodnijskih oblasti. Policijski organ sme izvršiti preiskavo sam od sebe le pri areta- cijah, ali pa pri zasačenju pri zločinu, oziroma le pri osebah, ki jih javno mnenje označuje za sumljive. V tem slučaju pa mora policijski organ tekom 24 ur objaviti prizadetemu razloge preiskave. Iz teh določil je jasno, da je policijski uradnik delal nepostavno in kruto razžalil goriške Slovence. Obenem je delal tudi brez vednosti svojega šefa. Ali doleti tega uradnika zaslužena kazen ali ne? Ali bo dana gori-škim Slovencem satisfakcija za žaljenje ali ne? Slišimo, da bodo predsedniki narodnih društev, pri katerih se je vršila preiskava, nastopili proti Casa-piccoii sodnijsko pot, da na takšen način dosežejo zadoščenje. Koroško. Vsenemško ščuvanje v Beljaku. Dne 13. t. m. se je tu doigral zopet en prizor vsenemške komedije več. Ta dan so zborovali Vsenemci v hotelu Meran in — čujte in strmite — protestirali proti Slovencem prijazni vladi in — južni železnici. Težko postane človeku, varovati k temu svojo resnost, tem bolj, če pomislimo, da so tile Vsenemci z gromkim glasom naglašali — svoj avstrijski patriotizem, koj za tem pa pred c. kr. okr. glavarstvom zapeli razkritih glav — »Die Wacht am Rheln«. Hvala lepa za take »patriote». Skrajna vsenemška predrznost Je tudi, če ti-le pruski patrioti trde o Koroški — da je docela nemška kronovina. Saj vendar celo statistika zadnjega ljudskega štetja izkazuje 90.000 Slovencev. Nič ne pomaga: Vsenemškl beljaški patrioti naj še toliko vpijejo In z vsemi štirimi cepetajo — nas koroških Slovencev ne bodo več utajiti mogli; za to so prepozno vstali. Deputacijo pošljejo zopet k centralni vladi na Dunaju naši preljubi slovenski uskoki, danes ponosni koroški Nemci. Ti renegati bodo šli zatajevat nas koroške Slovence. Prizor za bogove?! Ampak kaj bomo storili mi? Dobro bo, če tudi mi pokažemo javno pred svetom, da smo Slovenci tudi na Koroškem doma. Pripraviti moramo tudi'svojo deputacijo in iti na Dunaj. Če pred centralno vlado nič ne dosežemo, pa poidemo pred sivolasega cesarja, da pokažemo, kako grdo se lažejo tisti Vsenemci, ki so pred 50 ieti še bili Slovenci! Hudi so naši nemški sosedi na vlado, ker je zadnjič njim prepovedala iti na tabor v Št. Jakobu v Rožu. No, pa je vlada že vedela, kal so tam nemški izzivači hoteli. Saj so javno govorili, da bo vsak od njih imel s seboj orožje in da bodo na Slovence streljali kot na pse. In take ljudi bi naj pustila vlada na tako zborovanje? To bi bilo pa res lepo! Nemški uradniki Izdali uradno tajnost. Ker so sčasoma prišle železniške uprave vendar do spoznanja, da so groši in krone slovenskih popotnikov istovredne z nemškimi in ima torej Slovenec pravico slovenski zahtevati svoi vozni listek, so ukrenile, da se mora na slovensko zahtevo ustreči. Nemški uradniki pa so t šanje. Hotel sem vas samo opozoriti, da kršite dogovor. Zdaj pa naskočite, ako ne veste boljšega.« Stari Pardajan je nato mirno zaprl svoje okno, dočim je zaklical oficir še enkrat: »V imenu kralja!: Ko ni bilo odgovora, je mahnil oficir z roko, in oven, ki so ga bili napravili, je začel svoje delo. Ob petem udarcu so se vrata udrla. »Pozor!« je zaklical oficir, na-dejaje se izpada. Arkebuzlrji so namerili svoje ce- vi na vrata in se pripravili, da ustre-le. Toda nihče se ni pokazal; morali so se odločiti, da vdero v hišo. Zapazili so, da so stopnice zamašene z raznovrstnimi barikadami. »Zgoraj jih bo treba oblegati,« Je zagodrnjal oficir, ki mu je presedal ta posel. Preden so si otvorili pot po stopnicah, je trajalo dve uri. Ko je bilo to delo storjeno, se je napotila četa oprezno kvišku; sledil ji je jezdec, ki je bil sicer razjahal, a je skrival obraz še vedno v širokem plašču. V oficirjevo skrito zadovoljstvo so dobili zgoraj vsa vrata odprta. »Pozor,« je dejal glas jezdeca s plaščem, »to je past.-« Z vso opreznostjo so preiskali $obe drugo za drugo; našli niso ničesar. Zaman so pretaknili vse prvo nadstropje; obleganci so se bili umaknili očividno pod streho. Po dolgem obotavljanju in ope-tovanih pozivih so jim sledili tudi tja, našli pa so seno, nič drugega. Jezdec s plaščem je zarjul od gneva; in zapazivši vrata, ki so držala v sosednjo hišo, je brcnil vanje, da so se sesula. »Tod so pobegnili!« je kriknil. »Oh, satani! Ušli so mi!« S temi besedami je spustil jezdec svoj plašč in začudeni vojaki so spoznali žlahtnega maršala Danvil-skega. »Kaj zapoveste, svetlost?« je vprašal oficir. »Preiščite tudi to hišo!« je škrt-nll Danvil. Prebrskali so jo od vrha do tal, a našli niso žive duše. Maršal Danvilski je bil bled kakor zid. V besnem gnevu je zajahal konja in zdirjal proti Luvru. Tam je velel poprositi kralja, naj mu dovoli razgovor. Med tem pa so bili dospeli begunci v Monmoransiški dvorec. Nastanili so ženski v novem zavetju; nato se je vršilo posvetovanje. »Tukaj,« Je dejal maršal Parda-janoma, »sta varna. Nihče menda ne sluti, da sta našla zavetje v mojem dvorcu.« Vitez je zmajal z glavo. »Verjemite mi, svetlost,« je dejal, »boljše je, če bežite. Ako bi bili sami, vam ne bi svetoval tega...« »Prav imate, gospod vitez,« je dejal maršal. »Moj namen je tudi, ne izpostavljati nevarnosti moje hčerke in njene matere, še nocoj odrinem z njima na Monmoransiški grad. Zanašam se na vaju, da nas spremita. Če smo enkrat v Monmoransiju, si vaju ne bo upal iskati niliče, niti kralj. Kdor bi hotel zavzeti grad, bi moral priti s celo armado.« Domenili so se torej, da zapuste Pariz še tisti večer, kakor hitro se znoči. Tisti dan je imel oče Pardajan pomemben razgovor z maršalom, Vitez se je bil umaknil v sobo, ki mu je bila prepuščena v dvorcu. Lujza je bila pri svoji materi. Stari Pardajan je ostal sam z maršalom; videč da je Lujza odšla, se je lotil junaške vprašanja, ki mu je tolikanj težilo srce. »Prelestno dete je vaša hčerka! je izpregovoril. »To morate biti sreč« ni, da ste Ju našli, svetlost!« »Da, gospod. Srečen sem tako, da ne morem povedati!« »Da bi le našla ženina, ki bi je bil vreden!« je vzkliknil stari lisjak. »Toda dvomim, da bi živel na svetu mož, ki bi se smel približati tako dovršeni krasotici!« »Pa vendar živi človek,« je dejal maršal preprosto. Stari lisjak se je zdrznil.., »Uh!« je pomislil, »pa ne, da bi imel vitez prav?« A maršal je povzel: »Poznam moža... Čudnega moža, ki se mi zdi dovršeni zgled hrabrosti in plemenitosti. Po vsem, kar sem slišal o njem in kakor sem ga spoznal osebno, ga morem prispodobi ti kvečjemu še starodavnim pala-dinom v časih dobrega cesarja Karla Velikega. Temu možu, gospod de Pardajan, sem namenil svojo hčer. Ne mogel bi najti vrednejšega varuha tako dragocenemu zakladu...« (Dalie.l Danes v soboto zvefer ob WT pol 6. uri na igrišču pod Tivoli »klasifikacijska tekma“i SSSTSSJSSaE »ILIRIJA 1“ proti »ILIRIJA r«W | tV Remšniku pri Železni Kaplji je odrezal stroj za oblanje mizarskemu pomočniku Fr. Vajčkitu levo roko. Štajersko. Na naslov slav. c. kr. poštnega ravnateljstva v Gradcu! Zadnje dni se nam zopet dogaja, da se pri nas po Štajerskem »Dan« prepozno dostavlja. Dočlm bi moral biti po mestih in trgih ter občinah, ki so neposredno ob železniški progi, že dopoldne ali pa vsaj v opoldanskih urah, se ga dostavlja šele pozno popoldne ali pa tudi šele zvečer. Ker damo c. kr. pošti tisoče letnega izkupička samo na znamkah, zahtevamo, da slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu pouči nestrpne nemške uradnike, da v bodoče po glavnih postajah Celje. Maribor, Ptuj itd. gledajo na svoje službene dolžnosti In ne svoje nacionalno-šovlnistične nagibe! »Slovenski Gospodar« niti enkrat ne more zatajiti svojega »katoliškega prepričanja«. V svoji številki od dne 16. t. m. udriha proti Srbiji tako, da se mora vsakemu poštenemu človeku gnjusiti. Očividno si je to »katoliško« glasilo nadelo nalogo, po možnosti s psovanjem Srbstva izprati sramotno blamažo, ki jo je slovenski klerikalizem doživel s svojo gonjo in svojim shodom v Ljubljani. Vojsko bi klerikalci radi imeli — pa je ne bo. Zato pa »Slovenski Gospodar« pridno prinaša članke iz »Tagespošte«, šuftenblata itd. v slovenskem prevodu. Sramota za slovenske klerikalce je kaj takega. — »Štajerc II.« Dobro so ga dali! Neki potujoči slovenski družbi se je v brzovlaku Maribor-Trst pridružil špicelj. Delli je cigarete-specialitete in — konjaK. Ko je mislil, da je ljudi že dovolj opijanil, je pričel ljudi navajati v nevarne pogovore. Eden pa je še pravočasno sprevidel, kam pes taco moli. Poklicali so sprevodnika in — naznanili konfidenta. Si bo zapomnil. Na Zidanemmostu je špicelj — pra-.vijo, da je iz Ljubljane — lovil slovenske dijake, ki rnu pa niso šli na tim. Par ur so ž njim pili. ko so si pa na njegov račun žejo pohladili, so mu fige pokazali in šli, prej so pa Se ljudi na njega opozorili. Prav je tako! Bukovje. Posestnik Fran Rogina je peljal 9. t. m. voz sena domu. Ker je bil spredaj pri konjih, ni videl, da je hotela sedemletna Marija Repnik na voz. Dekletu se je spodrsnilo, padlo je pod kolesa in na dobljenih poškodbah 10. t. m. umrlo. Celje. 10. t. m. je pogorelo posestniku Ivanu Ferku prav vse posestvo, ki je je dal pred leti na 7000 K zavarovati. Ker ima Ferk 11.800 K dolga, so ga zaradi upravičenega suma prijeli in zaprli. Požig je priznal. V Radgoni so priredili tamošnji tržani in druge korporacije namest-jiiškemu tajniku H. grofu Sttlrgkhu povodom njegovega 251etnega službovanja v trgu — »Festessen«. 25 let je torej moral čakati, da se je »fest« najedel . . . Danes pa nekaj druzega: špio-naža. Kraljevi hrvaški živinozdrav-nik Srečko Juhn iz Varaždina se je [14. t. m. peljal od Čakovca do Pragerskega ter se razgovarjal z dvema vojakoma. Na Pragerskem ga Je pustil eden vojakov aretirati, češ — špijon je. Bomo videli, kako stvar Izide. Še enkrat Kežman. Da ne bo nesporazumljenja, konštatiramo, da je purš Sandukčič dejal, da 29. Junija, ko je videl zastave in Kežmana, ni vedel še nič o atentatu. Sedaj pa pomislite: Njegov gospod, stotnik Rant, tri dni ni bil doma. PurŠ Je imel časa v obilici. Dvomimo — da ie tri dni spal. Po Mariboru so ob 6. uri že prav vsi vedeli — vojaki in civilisti — o atentatu, čudno, da samo Sandukčič ne! . . . Celje. (Stisnilo ga je.) Posestnik Izak je pomagal posestniku Verniku drevesa sekat in sicer v gozdu pri St. Petru. Ko so spustili neko deblo v dolino, ga je zadelo in šlo preko njega. Izak je 12. t. m. umrl. Bistrica pri Rušah. (Dobro so se jmeli.) Pred dnevi so vlomili doslej neznani zlikovci v hišo mariborskega lekarnarja Drula in odnesli za 1100 K vrednosti. Posodo so polili s petrolejem. Polastili so se vina in piva, ki ga Je bilo v kleti precejšnja množina. V kuhinji so si kuhali čaj, vmes pa smotke in cigarete kadili. Središče. (Moko sta kradla.) 181etni Šafarič in 19letnl Šulek sta bila do 1. t m. zaposlena na Odr- skem pri mlinarju Leszarju. Ko sta službo pustila, sta tudi 300 kg moke s seboj vzela in prodala. Izkupiček sta zaveseljačila. Dne 12. t. m. pa so ju orožniki prijeli in zaprli. »Mariborska Sokolska Zupa« in »Mariborski Sokol« zahvaljujeta se vsem, ki so pripomogli, da je slavnost razvitja prapora M. S. v Rušah dne 28. junija t. I. tako lepo uspela. Zlasti gre zahvala br. hrvatskemu sokolstvu iz Varaždina, zastopstvu S. S. Z. in ljubljanskih Sokolov, Celjskemu Sokolu in drugim bratskim društvom iz celjske in mariborske sokolske župe, kumicl veleč, gospe dr. Rosinovi in vsem drugim sodelujočim damam, slavnemu županstvu v Rušah in zasebnikom iz Ruš, pevskemu zboru »Slovenske čitalnice v Mariboru«, darovalcem žrebljev za prapor M. S., ter sploh vsem drugim različnim podpornikom. Na zdar! — Predsedstvo »Mariborske Sokolske Zupe.« — Mariborski Sokol. TrbovlJe; Veliko zanimanje in velikanske predpriprave nam jamčijo. da bode nedeljska C. M. slavnost kar najsijajnejše uspela. Pri veselici sodelujejo skoro vsa trboveljska narodna društva. Vinarska zadruga v Celju nam je poslala najboljšo kapljico. Pivo, vino v sodčkih, vsakovrstna jedila in druge sladkosti za želodec in srce nam bodo dajale naše neumorno delavne narodne dame. Drugih zanimivosti ne smemo izdati. Sosedje od blizu in daleč so nam že obljubili, da pridejo s svojimi prijatelji. Prijavljenih je tudi nekaj »špi-celjnov«, kateri bodo ovadili vsakega, kdor se ne bode veselice udeležil. Pozor, Trboveljci in sosedje! Boljše Je. udeležiti se veselice, kakor pa zagovarjati se pred krvavo »rihto«. Goriško. V znamenju denuncijaclj! V prostorih, kjer imajo razna slovenska goriška društva svoje sedaže. so se vršile te dni policijske preiskave, seveda popolnoma nepotrebne in zato negativne. Vse to se je vršilo vsled nesramnih denuncijacil od strani laških klerikalcev. Toliko za danes! Uradne ure na c. kr, sodišču v Gorici so odslej pa do vštevšega 25. avgusta dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 2. do 5. Tržič. V tržiški ladjedelnici so zopet odi stili 84 delavcev. Gorica. (Zasačeni tatovi.) V noči od srede na četrtek so nameravali neznani tatovi vlomiti v vilo Mariele v ulici Ippollto Nievo. Bilo je nekaj čez polnoč, ko se jih je zasledilo baš pri začetem delu. Oddalo se je tudi par 9trelov, a blizu ni bilo nobene žive policijske duše. Policaje so šli Iskat celo na korzo in drugam, a nikjer ni bilo mogoče ob tej uri najti koga. Tatovi so seveda lepo ušli v temi, ki vlada po celi ulici, kakor kje v kaki zakotni vasi. Res lepe razmere vladajo v Gorici! Gradiška. (Ogenj.) Na Špesoto-vein dvorišču se je vnel velik kup dračja in ogenj Je preiti blizu stoječi shrambi za seno. K sreči pa so ogenj kmalu pogasili. Tržič. Aretirali so brezposelno natakarico Valerijo Miani v družbi dveh moških, o katerih trdi Miani, da sta jo hotela posiliti, česar pa ne more dokazati. Krivi so seveda vsi trije. Bratovsk^ ljubezen. Brata Anton in Franc Šanson, oba ribiča, sta se nekaj sporekla, nakar sta se stepla. Anton je grozil bratu celo z revolverjem in je tudi strelal za bratom. Končno ga je policaj pomiril in odvedel s seboj v hladne zapore. Gorica. (Konec šolskega leta ) Na vseh goriških mestnih in ljudskih šolah se je končalo letošnjo šolsko leto v sredo. Laškim klerikalcem bo treba dobro posvetiti v njihovo hinavsko gnezdo in privleči marsikaj na dan, ki bo pokazalo te nesramne ljudi v pravi luči. Njihovo početje je vse obsodbe vredno, ker ti ljudje iz sa-, mega političnega sovraštva denunci-rajo zveste goriške Slovence, seveda brez vsake podlage. S temi ljudmi ni dobro občevati! Dnevno. Prosto po »Slovencu«. »Slovenec« piše: »Če pa Je že moral grof Tisza dati duška svojim ogrskim čuvstvom in na vsak način izliti svoj gnjev nad sovraženimi pravaši, naj bi se bil vsaj tako izrazil, da ne bi naravnost žalil. Žalitve pa niso in ne bodo nikdar parlamentarne,« Obrnimo to in recimo.: »Če oa le it moral gospod Šušteršič dati duška. svojim klerikalnim čuvstvom in na vsak način izliti svoj gnev nad sovraženimi Srbi, naj bi se bil vsaj tako izrazil, da ne bi naravnost žalil. Žalitve pa niso in ne bodo nikdar parlamentarne.« Tako se je »Slovenec« zopet enkrat udaril po katoliških zobeh. Le ne prehitro! »Slovencu« je zelo neljubo, da se ga je spomnilo na klerikalno spletkarjenje proti sedanjemu prestolonasledniku in da bi vse to prav hitro zavrni, se poskuša norčevati, češ, glej za kako močne nas imajo, ko nam pripisujejo celo moč, da odstavljamo cesarje! Ne, ljubi »Slovenec«, čisto nič niste močni klerikalci, navadni podrepniki visoke aristokracije ste, ki jo vodi grof Sylva-Tarouca in nič več. Kot »Stimmvieh« bi bili naši klerikalni poslanci dobri, ko bi v pariamentu prišlo do one akcije, o kateri je pisal tudi »Slovenec«, ako se še spominja na to. In tudi ta visoka aristokracija ni imela namena odstavljati cesarja, temveč samo spremeniti pre-stolonasledstvo na ta način, da bi se prestolonasledstvo odvzelo nadvojvodi Karlu Francu Jožefu, ki ima na to pravico in preneslo na princa Hoh-enberga, ki na to ni imel pravice. Saj je še vprašanje, ako bi se to posrečilo, četudi bi naši klerikalci gotovo glasovali za tak predlog, ampak dejstvo je, da se je za tem šlo, saj je sam »Slovenec« o tem poročal. Torej, nikar naj se ne repenčijo klerikalci s svojo mogočnostjo, ker so samo navadni podrepniki nemških knezov, grofov in baronov, katerim bi služili samo kot »Stimmvieh« — proti pitnerni nagradi, seveda, ker zastonj klerikalci ničesar ne storijo. Nič lažjega ni, kakor postati danes .na Slovenskem veleizdajalec. Zagovarjaj mir in treznost, kakor to hoče sam naš sivolasi monarh in »Slovenec« te gotovo proglasi za veleizdajalca; pojdi v Celovec in zahtevaj na kolodvoru vozni listek v slovenskem jeziku in »Šuftenblat« — te gotovo proglasi za veleizdajalca, in sicer za prav nevarnega veleizdajalca; bodi malo vesel in zakliči malo bolj glasno »živijo« — pa pride gotovo oko postave in te proglasi za veleizdajalca; napiši ali izreci, da so dr. Šušteršič* dr. Lampe, dr. Pegan in drugi klerikalni voditelji slabi Slovenci, pa boš pri tej priči proglašen za veleizdajalca, še prej pa postaneš veleizdajalec, ako napišeš ali izrečeš, da baron Schwarz ni pravičen uradnik, da nima rad Slovencev, ako slučajno niso ti Šusteršičevi backi td. Skratka: bodi zaveden Slovenec, pa te proglasijo za veleizdajalca soglasno: klerikalci, Nemci in vlada. Ampak ječ ne bo dovolj, da bi zaprli vse zavedne Slovence, vpijejo naj pa le kolikor hočejo! Zakaj Srbija molči? »Riečki No- vi List« piše: »V dunajskih krogih izziva veliko začudenje ena reč: trdovratni molk Srbije. Zastonj izzivajo in napadajo službeno Srbijo — ona molči. Tudi pri tej priliki se vidi, da je to stara taktika Srbije. Tako je bilo v času znamenitih »Fried-jungovih razkriti}.« V Belgradu so vedeli, da so podatki, ki jih je dalo befgrajsko avstro-ogrsko poslaništvo zgodovinarju Friedjungu, neresnični. Ampak v Belgradu so molčali in čakali, da pride sama stvar v popolni nagoti na dan. Enako je srbska vlada molčala tudi, ko so se za časa balkanske vojne razširjale laži o konzulu Prochazki. Belgrad je molčal, ker je vedel, da je avstro-ogrski vladi dobro znana prava resnica in da je kampanjo vodilo dunajsko klerikalno militaristično časopisje. Znano je tudi, kako se je vse to končalo — Prochazka, kakor tudi Kania, ki je kot načelnik tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu razširjal one neresnične vesti, sta bila prestavljena v Ameriko. — Zdi se, da se ta igra sedaj ponovi.« .Jedro vstašev v Šijaku v Albaniji tvorijo mohamedanski Hrvati iz Bosne. Ti so se namreč po okupaciji izselili (takozvani muhadžiri) in sicer iz mostarske okolice. V šijaku so si ustanovili kolonijo. Ohranili so svoj hrvatski jezik. So najradikalnejši element med albanskimi prebivalci ter se odlikujejo po veliki bojevitosti, in hrabrosti. Pač hrvatska kri. Tako piše »Slovenec«. Bog ve, če so tl Hrvati kaj v sorodu s frankovci! Kako ie v Bosni in Hercegovini. Da bomo lažje presojali dogodke, podajamo sledeče podatke. Po štetju leta 1910. je bilo v Bosni in Hercegovini 1,898.044 preb. (ob času okupacije jih je bilo 1. 1879. 1,158.164. Torej jih je zdaj 739.880 ve«. Od teh je 825.418 (torej skoraj polovica) pravoslavnih Srbov. — 434.061 katoliških Hrvatov in 612.137 muslimanov (Slovanov; mohamedanske vere). Koliko pa Je uradnikov? Vseh uradnikov je 13.266. Med temi je: 1419 Nemcev, 380 Mažarov, 1460 Čehov, 595 Poljakov, 390 Slovencev, 284 Malorusov, 53 Slovakov, 41 Ru-munov; Srbo-Hrvatov je 8634, med temi: 3242 Srbov, 3911 Hrvatov in 1481 muslimanov. (Kakor se vidi, je torej več Hrvatov nego Srbov, »Slovenec« pa je pisal, da imajo Srbi vsa boljša mesta.) V Bosni in Hercegovini po tem takem še dolgo ne bo, kakor bi moralo biti! Nemška dostojnost. Drugi narodi — namreč razven Nemcev — so vsaj tako dostojni, da ne sramote svojih sodeželanov v raznih »vodnikih« In kažipotih. Da padejo v političnih Ustih bolj neizbrane besede, je razumljivo, ker tu se vodi boj. Toda zagrizeni koroški Nemci ne poznajo toliko manire. Oni sramote Slovence v šolskih knjigah in sploh, kjer morejo. Tako se nahaja v Kažipotu »Illustrierter FUhrer durch Kla-genfurt und Umgebung«, ki ga }e Izdalo društvo za promet tujcev, žaljenje Slovencev na str. 7., 13., 31., in 73. Na 31. strani je od 11—34 vrste polno žaljivih mest, kjer »nemška kultura« kaže svojo oliko. NI ga naroda na svetu, ki bi poznal tako malo dostojnosti In ti ljudje, naj bi nas učili kulture. Pri tem je še treba vedeti, da je celovška okolica slovenska, da prebivajo okoli in okoli mesta Slovenci in kjer so Nemci, so to le naseljenci ali renegati — ker je bila prejšnje čase vsa okolica slovenska in so ravno ob lepih koroških jezerih prebivali sami Slovenci. In potomci teh Slovencev si sedaj upajo sramotiti naš rod in pačiti našo zgodovino, za to, da bi prikrili — svojo sramoto. Tujci, ki tak kažipot dobe v roke, vsaj vedo, kakšna je nemška kultura na Koroškem. Nemška miroljubnost! Izzivanje. Blegen oder Brechen — to je sedaj načelo koroških Nemcev, ki na shodih poživljajo, da bodo z opozicijo dosegli svoje zahteve pri Slovencem prijazni vladi. To švabstvo se proglaša za miroljubne proti Slovencem, ki bivajo na Koroškem. Dan na dan pa sklicujejo protestne shodet, na katerih potem ščujejo proti Wlndl-scherjem. V Celovcu trgajo slovenske napise, iz mesta hočejo vreči vse Slovence. Ali je to miroljubnost? Če }e njihova miroljubnost tako velika, zakaj potem hrumijo proti pravični zahtevi Slovencev, da dobijo na celovškem kolodvoru vozne listke v materinem Jeziku. Vpijejo, da se zato potegujejo edino le kranjski hecerji in ne koroški Slovenci. Ali se za nemške zahteve potegujejo koroški Nemci? Pogledajo in pometejo naj vse privandrance izmed svoje srede, potem bomo videli, koliko je res Nemcev Iz Koroške. Upijejo, da so miroljubni s slovenskimi kmeti in da so isti zadovoljni z nemščino. To je nesramnost, gola laž. Slovenci so že pokazali,, in še bodo, da niso zadovoljni z germanizacijo. Govore tl domišljavi Svabl, da nihče razen par »hecerjev« ne zahteva listka v slovenskem jeziku. Kako neki? Ubogega slovenskega kmeta nahruli blagajničarka z kulturnimi izrazi Nemcev, mesto da bi mu dala na njegovo slovensko zahtevo vozni listek. V takih razmerah si kmetič raje Izposodi vso svojo okorno nemlčlno, da čimpreje pride na vlak. Koroški Nemci in vam prijazni Slovenci (nemškutarji), ali je to v vaših očeh miroljubnost? Kaj neki bi bilo, če bi zahtevali Slovenci, da se Izdajajo vozni listki samo v slovenskem Jeziku? AH je mogoče Ljubjana vsled tega ogrožena, če dobivajo Nemci v svojem jeziku vozne listke? Po mnenju celovških Švabov pač. Zato bi bilo umestno, da vsa slovenska mesta skličejo protestne shode in z izrazito besedo povedo Nemcem to, kar jim gre. če bodo Nemci kljub temu le še ščuvali hi napadali Slovence, potem se moramo tudi ml oprijeti gesla »Blegen oder brechen« (upogniti ali zlomiti). Z dežele. Dne 13. julija t. 1. bil sem s svojo družino na Bledu. Pripetila pa se mi je dogodba, katero moram slovenskemu svetu v svarilo obelodaniti. V gostilni pri »Lovcu« hotel sem spreči konja in vprašal v domačem jeziku, kje je kak hlapec, na kar me nahruli neko babšče po nemško: »Was wollen sle!« Jaz na to: »hlapca«. Ona: »Versteh’ nicht slovenisch.« Jaz na to, saj še nemško ne znate, na to ml odgovori v lepi slovenščini: »Več pa že, ko slovensko.« Poznalo se je tej ženski, da s silo nemško govori. Odšel sem in se peljal proti slovenski gostilni k »Pe-tranu«. Ko pridem tja, mi zopet iz ust natakarice zadoni: »Was ist an-genehm?« Ko sem ji na to odgovoril siovaosko. io z tezo odkuri m vnitei »Dieser Windische bildet sich ein, ich soli mit ihm windisch spre-chen.« Posvarim lastnike teh gostiln, posebno lastnika pri Petranu, gospoda Miho črneta, ki je na glasu kot narodnjak, da nas ne bo na naši zemlji vsaka pritepena nemška ba-bura žalila. Poroči se danes na Dovjem na Gorenjskem gosp. Avgust Wacshe, c. kr. učitelj v Trstu g g.čno Ilko Burger, učiteljico, tudi v Trstu. Poroči ju župnik Aljaž. Obilo sreče! Jugoslovanskim dijakom, ki nameravajo potovati o počitnicah po svoji domovini, se priporoča »Dijaški počitnišld almanah«, ki vsebuje naslove prijateljev djjaštva po vsem slovanskem Jugu monarhije, ki so pripravljeni dajati potujočemu dija-štvu brezplačno prenočišče. — Kdor želi »Almanah«, naj se obrne na naslov: Matija Ambrožič,. medicinec, Dobrova pri Ljubljani. Denar (K I.50) za »Almanah« naj se pošlje naprej. Sprejme se tudi v znamkah. Mlada tatinska družba. Dvanajstletni kajžarjev sin France Strgar iz Rudnika se je zmenil z dvema svojima tovarišema v starosti od desetih do dvanajstih let, da izvršijo skupno kako tatvino, naj bo že, kar hoče. Dne 4. t. m. so šli ti trije nadebudni fantički na delo. Med drugo In tretjo uro popoludne se je spla-zli Strgar v odsotnosti domačih ljudi v hišo posestnika Janeza Flikana iz Rudnika in je ukradel 58 K 76 v. Med tem, ko Je Strgar kradel, sta čakala zunaj njegova tovariša in pazila, da ne bi kdo zalotil mladega tatu. Z ukradenim denarjem so šli vsi trije tatiči v neko gostilno, kjer so v kratkem času Izpili dvanajst steklenic piva in deset pokalic. Tudi kadili so na vse pretege. Nadebudna mladina je šla nato v neko drugo gostilno, kjer je zopet pila. Nato je Strgar povabil svoja dva tovariša, naj gresta z njim v Ljubljano in je dal vsakemu eno krono. Poleg tega jima je kupil klobas, sladkorja In peciva. Drugi dan nato je mladina napravila izlet na Laverco, kjer je imela pod nekim kozolcem celo pojedino. Na tej pojedini so bile tudi tri odrasle osebe, kar je precej čudno in zanimivo. S čedno mlado družbo bo imelo opravka sodišče. Nasilen delavec. Ko Je šel te dnt dvanajstletni posestnikov sin Miška Smole iz Razdrtega pri šmariji domov, mu je prišel na državni cesti nasproti neki navidez pijan delavec, ki je dečka brez vzroka vrgel na tla in ga začel suvati z nogo. Ko je fant vstal in hotel zbežati, ga Je delavec zgrabil za lase in tolkel z njegovo glavo ob drevo. Deček je dobil več poškodb. Doma b’ ostav, pa bi v bi zdravi Dne 15. t. m. ponoči Je šel klical svojega dekleta neki dvajsetletni fant iz Preske pri Medvodah. Namesto dekleta pa sta se prikazala dva fanta, ki sta ga nagnala s poleni Ko je zaljubljenec zbežal, sta ga fan* ta dohitela in ga za slovo še enkrai prav pošteno premikastila. Fant j« dobil več poškodb. Državna razredna loterija. Pri srečkanju državne razredne loterije Je zadela 90.000 K št. 53.372, 45.000 K št. 2336, 30.000 K št. 18.655. 10.000 K št. 33.959. 8000 K št. 130, po 5000 K št. 13.885, 46.828, 153.318. Ljubljana. — Sokolski obhod v nedeljo 19. t. in. Z ozirom na besedilo oblastvenega dovoljenja za prireditev Sokola I. prihodnjo nedeljo prosi podpisani odbor, da ona društva, ki se korporativno udeleže popoldanske pri* reditve, urede svoj odhod in prihod sledeče: Sokol Moste: odhod izpred telovadnice nekaj minut pred tri četrt na 2. uro, koraka skozi Mar* trnovo cesto—Sv. Petra cesto do krt* žišča Sv. Petra cesta in Resljeve co« ste; Sokol Stepanja vasif odhod izpred telovadnic® ob pol 1 ure, koraka po Poljanskem pred* mest ju čez Jubilejni most na označeno križišče šentpeterske in Resljeve ceste. Sokol I. odhaja iz Trg« Tabor (dvorišče Accetove hiše točno ob 2. uri skozi Radeckega cesto na omenjeno križišče, čas za prihod treba posameznim oddelkom tako uravnati, da se na križišču priklopi društvo na društvo brez zbiranj a in sicer spredaj Stepanja vas, nato Moste, potem Sokol I. Skupno se koraka do Frančiškanske cerkve: tu se priklopijo oddelki iz Šentpeter-skega predmestja zadaj na Sokola II. — Sokol II. odhaja nekaj minut pred 2. uro od telovadnice na Cojzo- vi cesti, koraka po Vegovi ulici na Kongresni taac oo Wolfovi ulici na V iro fied@II© soboto 18. koncert vojaške godbe. KSUV Opomin v mitra proti kupčiji z deketll !! LAHKOMISELNOSTI! Mlmična drama v 3 dejanjih iz modernega evropskega suSenjakega življenja. 99 r, KWSS3mmilWZ&*iS7:rrV3&, Marijin trg. Torej je glavno priklo-pišče Marijin trg. ne magistrat.Gca-kor prvotno mišljeno. Sokol Sent Vid naj uredi svof odhod tako, da je ob tri četrti na 2. uro pri Sokolu I. na trgu Tabor, kjer se zbirajo tudi eventualni drugi gostje v kroju. Odbor Sokola I. Vstopnice in sedeži so v predprodaji pri gdč. J. Dolenčevi (trafika v Prešernovi ulici), preskrbite se pravočasno. — Cvetke se zbirajo pri gdč. Dolenčevi, ga. Bajželjevi (Kolizej). ga. Bizjak (Poljane). — Živi dobitki se zbirajo pri br. Zupančič (Martinova cesta); vsa pojasnila daje, naročila sprejema br. Gorup (tvrdka Gričar & Mejač). Za slučaj slabega vremena opozarjamo sl. občinstvo na tozadevni odborov sklep: prireditev se vrši v polnem obsegu tudi za dvomljivega vremena. Edino trajno deževje brez upa na vedro vreme bi prisilil odbor, da odpove in preloži prireditev, kar pa bo pravočasno po lepakih naznanjeno slav. občinstvu. — Damski sestanek na telovadišču danes zvečer ob 7. uri. — Razim opreme veseličnega prostora so vse priprave končane. Treba Sokolu 1. samo še ugodnega vremena. — Sedeži za javno telovadbo »Sokola!.« so nutnerirani, na kar sl. občinstvo posebno opozarjamo. S tem je dana možnost vsakomur, da si zasigura svoj sedež že sedaj v predprodaji. — Še par besed o vzgojitelju Jegliču. Piše se nam: Zelo primerno je bilo, da ste okrtačili »vzgojitelja« Jegliča. Nad njegovim početjem se je zgražala cela okolica. Stražnik ga je pozval na stražnico (pravi se, da sta šla vsak na eni strani ceste). Pomislite, to je vzgojitelj. Ko bi kak napreden učitelj imel zaradi vzgoje oz. pretepanja svojih otrok opravka s policijo. To bi kričal »Slovenec«. In celo vodja naše mestne šole! Pa še nekaj. Pravijo, da se je Jeglič ravnokar vrnil iz Gradca, kjer se je udeležil na drž. stroške »kurza za vzgojo slaboumnih otrok. Tam so mu torej predavali — on pa je komaj prišel domov in je po živinsko pretepal svojega otroka. Ali so kurzi vGradcu za take ljudi! Mi pa plačamo! Saj še navaden delavec kaj takega ne stori. To'-ej vodja, vzgojitelj Jeglič ie po dovršenem kurzu za vzgojo otrok tako pretepal lastnega otroka, da je imel opravka s policijo. To je vzor! —Najemnik Kolezije nam sporoča, da so ostale cene v kopališču iste, kakor lansko leto in so te cene tudi javno nabite. Cene je odobril grcmij in jih torej sedanji najemnik ni prav nič povišal. — Glede skupnega kopanja se nam poroča: V vseh mestih, v vseh kopališčih, ob morju in drugod se ljudje kopljejo skupaj. Nikjer se nad tem nihče ne zgraža. Tudi v Ljubljani se je hotelo to vpeljati. Najemnik Kolezije ni imel nič proti temu. Toda policija je posegla vmes. Nabralo pa se je v enem dnevu 240 podpisov — in prošnja je šla na magistrat, tipati je, da bo ugodno rešena. Pojdite na savski brod v Zagreb, ali v Barkovlje v Trstu, ali na Bled. Povsod se kopljejo vsi, ki se sploh — kopljejo. Drugih tja ni treba. Čas je, da že enkrat vrže Ljubljana od sebe ' stare abderitske planke! — Napredek Ljubljane. Piše se nam: V 20. stoletju smo že tako daleč prišli, da pristojen Ljubljančan zaradi tujca, nemškega državljana, torej pristnega Nemca, v Ljubljani delati ne sme. Kam naj se torej obrne? Ako gre na Koroško, sliši vsak dan »Windischer Trottel«, na Štajerskem je na dnevnem redu »Win-discher Hund«, ako se v Trst obrne, hna vedno na krožniku »porko šča-vo«. Tako nm ne kaže druzega, kakor doma v Ljubljani si primernega dela poiskati. Ako si delo najde, je v par tednih brez vsega vzroka, nd obrekovanje kakega Nemca, ki Slovencev ne mara — zopet odpuščen Tako je! Zagrizen Nemec, mladenič 21 let, sme tukaj v Ljubljani paše-vati kakor se njemu zdi. in domačin mora zaradi te mladoletne griže zopet po svetu za delom. Tako se godi pri Alpski stavbni družbi, pri reguliranju Ljubljanice. Pri tej tvrdki imajo mladoletnega mlečnlka za delovodja. nekega KottoIinskyja. doma iz nemškega Breslaua. Gospod nadinženir omenjene tvrdke, ki ima svojo centralo v Hanovru, ni nič boljši. On se sploh za nobeno stvar ne bri°a. Tisti mlečnik lahko z ljudmi poii.c..., kakor sam hoče. Njegov odgovor je. Meni ni ni£ mari. Vprašati moram: Komu naj gre potem mari? Seveda dva Nemca lahko nas mečeta od dela. Prav lepe razmere v slovenski Ljubljani. .(Op, ured. Ali ni svoj čas mesto sklenilo, da imajo tvrdke pri regulaciji jemati pred vsem domače delavce?) — Iz vrst občinstva. Tu v Rožni dolini imamo berača, pred katerim nimajo sosedje nikoli miru. Občinstvo naj pazi, koga podpira. Ženska je močna, da je za vsako delo, in ne dela druzega, kakor da ljudi opravlja. Kruha ima toliko, da kokoši z njim pita. Če ni drugače, se tudi z ljudmi pretepa. So torej vsake vrste berači na svetu. — Iz vrst trg. uslužbencev smo prejeli opomin na gg. šefe, da je prišel čas počitnic in da naj dajo vsakemu postavno določeni dopust, da si odpočijejo. To si s svojim delom gotovo zaslužijo. — Zadruga mesarjev in preka-jevalcev v Ljubljani naznanja, da se bodo vršile preizkušnje za pomagal-ce v mesarski obrti v petek dne 24. julija 1.1. pri zadružni preiskuševalni komisiji v mestni klavnici v Ljubljani. Začetek preizkušenj ob 8. uri zjutraj. Oni vajenci in pomočniki, ki se hočejo podvreči tej preizkušnji, naj se prijavijo do četrtka dne 23. julija t. L pri načelstvu mesarske zadruge v Ljubljani (Poljanska cesta št. 21), kjer je tudi položiti preizkusno takso. Vsak prosilec ima predložiti svoje učno izpričevalo, eventualno tudi izpričevalo o obiskovanju kake obrtne nadaljevalne šole. Kdor je že delal kot pomočnik, naj predloži tudi svoja delavska izpričevala. S privolitvijo zadruge morejo na svojo prošnjo delati preizkušnjo za pomagalca v smislu § 104 b obrtnega reda tudi oni vajenci, ki so se izučili v kakem tovarniškem obratu ali pri gospodarju, kateri ne pripada kot član nobeni zadrugi. Te, kakor vsi zunanji vajenci sploh morajo oskrbeti na svojem učnem iz-pričevalu tudi potrdilo pristojnega c. kr. okrajnega glavarstva. — Opozarjamo na Sokolski zlet v Brnu, ki se krasno vidi v Kino-Metropol. — Sokolski zlet, ki se je vršil 28. !n 29. junija v Brnu, spada med največje sokolske prireditve. Na vročih Brnskih tleh so Čehi pokazali vso svojo sokolsko silo in čudovito disciplino, čez 4000 Sokolov je nastopilo pri prostih vajah in vseh udeležencev je bilo okrog 140.000. Ko je bila slavnost v najlepšem teku, je kakor strela iz jasnega prišla vest o smrti prestolonaslednika, vsled česar se je zlet prekinil. Kino Metropol v areni Nar. doma bo predvajal ta velikanski zlet v soboto, nedeljo in pondeljek. Občinstvu se nudi užitek prve vrste. Kdor še ni imel sreče prisostvovati takemu zletu, ima sedaj priliko, da vidi na lastne oči najlepše prizore s sokolskega zleta. Dolžina filma je 600 metrov. — Klasifikacijske tekme. Opozarjamo vnovič na današnjo klasifikacijsko tekmo prvega moštva in rezprve »Ilirije«. Tekma sev rši ob pol 7. uri zvečer in sicer ob vsakem vremenu. Vstopnina: sedeži 1 K, stojišča 40 In 20 v. Jutri v nedeljo ob pol 6. uri pa tekmuje prvo moštvo »Ilirije« proti komb. moštvu »Olimpije« in »Slovana«. Prebitek tekme Je določen za športno spopolnitev naših moči pod vodstvom posebnega trenerja. Zato naj bi jih posetil vsakdo, komur je ležeče na tem, da pridemo Slovenci tudi na športnem polj udo ugleda In veljave, ne oziraje se na to da smemo pričakovati oba. dni, sodeč po zadnjih tekmah, prav dobrega športa in napete ter zanimive igre. — Nevaren tat prijet. Šestnajstletni dninar Mihelič iz Ljubljane se je potikal v začetku junija po mestu in po okolici brez vsakega posla in je živel večinoma le od tatvine. Dne 5. t. m. med dvanajsto int retjo uro popoldne je zlezel skozi okno v zaklenjeno stanovanje posestnice Marije Gnezda v Krakovski ulici in je odnesel posrebreno uro budilko, srebrno verižico ifi, železniški zapisnik. Ukradene stvari je nesel takoj nato neki sprevodnikovi ženi v Bohoriče- vi ulici in jih je hotel prodati za 3 K Ko pa Je mož omenjene žene zapazil v zapisniku nekaj znamenj neznanega mu železničarja, je vprašal pro-n iv!ca’ k.^e dobil, ta zapisnik. Mi- «ii S.f nl dolgo Pomišljal in je odgovoril da je ta zapisnik iz zapuščine njegovega očeta, ki pa je pred kratkim umrl v bolnišnici. Ko mu je sprevodnik zažugal s stražnikom, je zahteval Mihelič za vse eno krono in ker te ni dobil, je pustil vse ukradene stvari in je pobegnil z besedami: »Jaz sam bom šel po stražnika! Dne 8. t. m. popoldne se je splazil Mihel-lič skozi okno v stanovanje nekega bančnega uradnika v Trnovskem pristanu. Ukradel je svetlorumeno flanelasto pogrinjalo, črn možki dež- nik, pištolo s patronami in škatljico iz aluminija. Vse to je ponudil v nakup nekemu starinarju. V času od 6. do 10. t. m. je ukradel Mihelič nekemu pomožnemu uradniku par možicih čevljev in par ženskih šol, nov. Dne 11. t. m. je ukradel neki hišnici v Dalmatinovi ulici celo moško obleko. Dne 8. t. m. se je splazil Mihelič skozi okno v stanovanje nekega sprevodnika električne železnice v Gledališki ulici in je izmaknil zlato verižico, srebrno tula-uro, srebrno žensko uro, srebrno športno verižico, zlato zapestnico in dva zlata prstana. Nekaj omenjenih predmetov so še našli pri Miheliču. On je prav nevaren in prebrisan tat, ki je na sumu, da je izvršil poleg navedenih še več drugih tatvin. Prenočeval je pod milim nebom in v zadnjem času v neki »šupi« v Mestnem logu, kjer ga je dne 14. t. m. zasledil neki poljski čuvaj. Miheliča so izročili deželnemu sodišču. — »Policijski agent«. Ko je stal pretekli torek zvečer pred neko uto v Lattermanovem drevoredu neki mizarski pomočnik, je stopil nenadoma k njemu mlad fant, ki ga je sumljivo opazoval. Vzel je iz žepa zapisnik, napravil več opomb in se je oddaljil. Čez nekaj časa pa se je zopet povrnil nazaj in je iznova začel opazovati mizarja. Na vprašanje poslednjega, kaj vendar hoče. je fant odgovoril, da je policijski agent in da mu bo že pokazdl, če se ne bo dostojno obnašal. Ker se je zdel fantin mizarju precej sumljiv, je poklical nekega stražnika, ki je »policijskega agenta« aretiral. Fant je pekovski vajenec. — Radi nevarne grožnje je dne 15. t. m. aretirala policija v Gosposki ulici nekega starejšega krojaškega pomočnika. Mož je tudi razsajal. — Aretacija tatu. Neki stražnik je aretiral na Dolenjski cesti kletnega brezposelnega kleparskega pomočnika Franceta Kramarja iz Iške vasi, ki je ukradel svoji teti, delavki v tobačni tovarni, stanujoči v Hra-deckega vasi sto kron, ki jih je nato zapravil v veseli družbi. Kramarja je policija izročila deželnemu sodišču. — V mestni klavnici se je od 5. julija do 12. julija 1914 zaklalo: 66 volov, 6 bikov, 9 krav (med temi 3 bivolice) 143 prašičev. 161 telet, 35 koštrunov, 10 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 390 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 32 telet. Opom-nia 7 goved z malimi zobmi. — Našla se je v Tlvolju knjiga Ch. H. Rinck: Praktische Orgel-schule. Dobi se v našem uredništvu. — Na današnji inserat domače tvrdke Anglo-Novak zaloga čevljev, Šelenburgova ulica se p. t. čitatelji opozarjajo. — Filmsko svarilo pred nevarnostjo kupčije z dekleti, velezanimi-va drama v 3 dejanjih, ki se imenuje »Lahkomiselnost«, predvaja se danes v kinematografu »Ideal«. Dejanje je zanimivo in podučnp. — Pretresljiv je trenotek ko hočeta dva moža na njih begu po strehah prekoračiti ulico na železni žici in padeta v globočino. — Izven sporeda se predvaja velezatiimiva slika; »Zadnja leta iz življenja nj. c. visokosti nadvojvode Fran Ferdinanda«. Trst. Vesti, da je prišlo v četrtek v Gorici do hišnih preiskav v sloven-skh društvih, so tržaško javnost razburile. Povdarjamo, da je »Dan«' že neštetokrat pisal o samovoljnem postopanju dr. Casapiccole. Tržaški Slovenci to postopanje obsojajo in izjavljajo solidarnost z vsemi, ki zahtevajo, da se tega samodržnika z naše zemlje odstrani. Narodno - socialna mladinska organizacija ima v nedeljo ob 10. uri zjutraj v N. D. O zelo važen sestanek. Dne 2. avgusta se vrši IV. šentjakobski semenj. DVOJEN SAMOMOR. Trst, 17. julija. Sinoči so prepeljali v mrtvašnico nabrežinskega pokopališča trupli dveh samomorilcev, kateri so našli ljudje v bližini Nabrežine. Trupli je izsledila neka žena, Caharija po imenu, ki je že zjutraj hodila po gozdu in se popoldne vrnila iz radovednosti v bližino kraja, na katerem je zjutraj videla moškega in žensko. Caharija je videla tudi popoldan oba človeka brezgibna, kar jo je napotilo, da je pristopila bližje in se takoj zavedla, da smrdi po fe-nikalni kislini. Ko je pristopila bližje, je opazila steklenico in dva kozarca, ki sta ležala ob truplih mrtvecev v travi Zena je takoj hitela po orožnike v Nabrežino. O dogodku je bila obveščena sodnija v Komnu, ki se je takoj podala na določeno mesto in sestavila zapisnik. Pri mrtvi ženi so našli molitvenik in papir s par besedami, s katerimi naproša, da ljudje ne zapustijo njenega otroka, kakor so zapustili njo. Nabrežinski okrajni zdravnik, ki je dospel na mesto potem, ko je bil o dogodku obveščen, je konstati-ral, da sta se mladi mož in žena zastrupila s fenikalno kislino. Obraza in posamezni udje mrtvecev so bili obglodani od različnih živali, da je bilo težko identificirati samomorilca, ki sta se — po izpovedi zdravnikov — nahajala v gozdu najbrže že več dni. Imena samomorilcev do ure, ko poročilo odpošiljamo, niso znana. Sporočimo jih svojim čitateljem pozneje. Samomor. Včeraj se Je zastrupil 181etni A. Vivant z octovo kislino. Vzrok samomora ni znan. Vivanta so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. ŠVABA KRADE. Trst, 17. julija. Na Opčine se je te dni priklatil neki 261etni Švaba V. Hullman, ki se je prisesal na nekega petičnega človeka. Slednji je imel pri sebi 1600 K. Švaba je petičnega povabil na sprehod. V gozd. Toda v gozdu ni šlo, in zato ga je Švaba vozil iz gostilne v gostilno in ga skušal okrasti. Pa tudi tu ni šlo. Občinstvo, ki je spoznalo Hullmanove denarne želje, je dalo Švaba aretirati. Švaba Je policiji prav dobro znan. Avtomobil povozil delavca. Pod tem naslovom smo včeraj svojim čitateljem obširno poročali o veliki nesreči, ki se je pripetila v Trstu. Pojavljajo pa se vesti, da se je hotel težak Mervič usmrtiti radi neke bolezni na nogah. Te vesti sprejemamo z rezervo in prepuščamo natančnejšo preiskavo v to določenim oblast-nijam. Šofer »Adrijinega« avtomobila se imenuje A. Mazza, ki Je bil natančno zaslišan. Pokojni Mervič je stanoval v ul. Rlvo, št. 2. Oni O. Collamare, o katerem smo poročali, da je priletel z motociklom v zid, In se pri tem zelo težko poškodoval, je v četrtek popoldan umrl. Dlkra za »Istrsko prvenstvo« za leto 1914, katero priredi trž. kol. dr. »Balkan« y nedeljo dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne točno, in pri vsakem vremenu, na progi Trst-Vrdelca— Bazovica — Herpelje — Kozina — Podgrad in obratno km 70. Za dirko vlada veliko zanimanje v športnih krogih radi tega, ker poleg dobro-znanega in večkratnega zmagovalca g. Z. Siškovica se udeležijo dirke tudi drugi boljši slovenski dirkači, kakor n. pr. gg. Ogrin in Rebolj iz Ljubljane in nekateri iz Gorice in drugih krajev. Dirkači so naprošeni, da pridejo ob 1. uri ppp. na start na Vrdelci pri društveni gostilni. Prihod zmagovalca bo približno ob 4. uri 15 min. Cilj bo pred društveno gostilno. Samomor na iuinl žel. v Rožni dolini pri Ljubljani. čilo Včeraj smo prejeli sledeče poro- Včeraj ob 6.20 zvečer je brzo-vlak št. 1. pri zatvornicah v Rožni dolini povozil nekega uslužbenca južne železnice in ga grozno razmesaril. Po nesreči se je dognalo, da je ponesrečenec 1. 1863. rojeni Franc Habicht, nadsprevodnik južne železnice, hišni posestnik, stanujoč Tabor štev. 5. v Ljubljani. Kako se je zgodila nesreča? Ljudje so videli nesrečneža, da se je pol ure, predno je dospel brzo-vlak, sprehajal gorindol. Nato je šel pred zatvornice. Tam je tudi slučajno stal stražnik, in tako sta nič hudega sluteč oba čakala br-zovlaka, kateri je vozil na levem tiru proge Ljubljana - Trst. Brzovlak pri-drdra, nesrečnež vrže hitro dežnik in kapo proč, ter se vrže v pričo •stražnika pod brzovlak. V dežniku je bila tudi ura in denar. Grozen prizor. Truplo je brzovlak od mesta, kjer se je to zgodilo, odnesel 30 korakov daleč s seboj. Kolesa so mu šla ravno čez prsa in noge. Videti je bilo drobovje, pluča, srce, vse v groznem stanju razmesarjeno. O nesreči je bila obveščena policijska komisija. Po zapisniku Je bil takoj ponesrečenec spravljen v mrt- vašnico na Viču. Kaj je bilo vzrok samora, ni znano. Govori se, da se je nesrečnežu ^mešalo. Sodi se na slabe finančne razmere. Imel je osem otrok. ZOPET DAN LAZNIKOV. Dunaj, 17. julija. Današnji dan je bil zopet plodonosen. Švabi In Ma-žarl so lagali, da se je kadilo. Izmislili so sl, da Srbija mobilizira, tudi število pod orožje vpoklicanih rezervistov so navajali, kakor mesečniki Vse te alarmantne vesti so brez podlage In srbski kor. urad jih je takoj postavil na laž. RESNICA IN LAŽ O SARAJEVSKI PREISKAVI. Drina),, 17. julija. Zatrjuje se, da bo sarajevska preiskava končana koncem prihodnjega tedna. Rezultat bo takoj predložen Brechtoldu, ki se odpelje z materljalom k cesarja. (Listi so danes zopet lagali, posebno klerikalni, da je preiskava že dognala in dognala ter dognala... Dosedanja preiskava je Ie eno dognala: da klerikalci laželo.) POSLANIK GIESL. Dunaj, 17. julija. Prihodnje dni bo prišel avstro-ogrskl poslanik v Belgradu, baron Giesl na Dunaj k Berchtoldu na konferenco In po nova navodila. SRBI PRED TISZO IN STURGKHOM. Budimpešta, 17. julija. Odposla* nlki srbske narodne stranke bosanskega sabora so prišli danes v Budimpešto In konferlral! z grofom Tlszom glede ukrepov, ki se pripravljajo za Bosno in Hercegovino. Zahvalili so se mu tudi za zadnji govor v parlamentu. Sedaj se podajo na Dunaj In bodo konferirall z grofom Stiirgkhom. PROTI SLOVANSKIM PRIREDIT. VAM. Dunaj, 17. Julija. Napovedano češko zborovanje v 18. okraju proti kateremu je dunajski mob ščuval že celi teden je policijsko ravnateljstvo prepovedalo. GALIŠKI DEŽELNI ZBOR. Lvov, 17. julija. Gališke volitve se bodo vršile od 7. oktobra do 6. novembra. MEHIKANSKE IN AMERIKANSKE ZADEVE. Pariz, 17. julija. Tu se delajo priprave za prihod bivšega mehl-kanskega prezidenta Huerte, ki se bo stalno naselil. Washington, 17. julija. Novi me-hlkanski prezident Carbajal je Združenim državam naznanil, da bo odstopil na korist Caranze, vstaškega generala. ALBANSKE ZADEVE. Drač, 17. julija. V mestu nl nobene spremembe. Odločitev bo padla prihodnje ure. Vesti, da prodirajo EpircI, so povzročile veliko razburjenje. Vsi upi so šli po vodi, celo ru-munskl kralj je odrekel svojo pomoč. Rim, 17. Julija. Zadnje vesti Iz Valone dokazujejo, da bo padlo mesto v najkrajšem času v roke vsta-šev in Epircev. Italijani so storili vse potrebno za varnost italijanske kolonije. PO SKLEPU LISTA. Veselica »Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda« v Trbovljah se vrši v nedeljo pod vsakim pogojem. V slučaju slabega vremena ho veselica v dvorani Forta. Mali oglasi. Beseda 8 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Svetujemo Vam, da kupite modne srajce bele in barvaste, turi-stovske, mehke ovratnike, kravate itd. pri Engelbert Skušek v Ljubljani Dunajska cesta 7, ker je zares najcenejši. __________________________ Gospodična, vešča slovenske ia nemške korespondence z zelo lepo in išče službe za popoldne. Odgovor na hitro pisavo ter znanjem strojepisja »Usoda«, poštno ležečo. 708—1 Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ——————— tvrdke R. MJKLAUC ■■■-■........................ Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena iiltea. : Poseten od.d.el®!k: prvem aaetd ©txcyv#»fl, v ?. Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 1..... I... *, i ■ ■ - . ■■ ■-1~'' ZA- NOTRANJE • IN-KIRIJRGIČNE • BOLEZNI. • PORODNIŠNICA. LxJUBLtJL^H\-komenbkega-ulica-4 .^zDFmsiKiFRriARKJ-DR-FR. DERGANC Opremljena mesečna soba s posebnim vhodom se odda za mesec avgust. Poizve se pri g. Goršetu, ^ovi svet, Mar. Terez, cesta. Mlajša dekle z lepim obnašanjem, se išče na počitnice izven Ljubljane k dvema že odrastlima otrokoma kot spremljevalka, proti dobri .oskrbi. Naslov se izve v »Anončtii tkspediciii,« Hočevar, Ljubljana. 715—1 Dobro moško kolo se ceno proda. Naslov v »Anoneni ekspediciji« v Ljubljani. 720—2 Dva Singer šivalna stroja za čevljarje skoro nova se ceno prodajta. Izve se na Bledu štev. 19. Sopar. ___________________________717—1 Pekarija se odda s 1. oktobrom v najem. Poizve se pri Ivanu Mavcu v Ljubljani, Rečna ulica št. 3. 711-3 Papir prve vrste za mast kilogram 52 vin., druge vrste za meso ^ilogram 40 vin. pošilja se samo na povzetje od 25 kg višje po železnici od Ljubljane. Za tovarno Dornik J. Poženel, Ljubljana, Cojzova cesta I. 719—1 Kovačija v prometnem kraju se sprejme v najem. Ponudbe je pošiljati pod »Kovačija" poštno lež. Kamnik. Dobro službo kot sluga, dobi ne čez 20 let star mladenič, kateri naj bi bil pr mizar |n imel nekaj svojega orodja. Hrana In stanovanje v hiši. Nastop takoj. Naslov v „Anončni ekspediciji* Jos. Hočevar, Ljubljana. K. LINHART urar Ljubljana, Marije Ter. c. 7. Zaloga vseh Trst žepnih ur, zlasti „0mega“, uikljaste in srebrne, dalje ur na nihalo, stenske ure ln budilke. Specialist za popravilu. Slovenci! Spominjajte se nase prekonstne Ciril in Metodove šolske družbe! Mednarodno spedieijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. TJstanovij eno 1B7©. Telefon žrtev*. ©0.1 Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. Železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — ReeKSpedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . * . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. .' * . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na Ju2no železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. --------------- i n . . .,—1 Zaradi pozne sezUe. Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko zniianih cenah. HINKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg Stev. 21. > Na izbiro poSftja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago. Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprckosljlva v otroških oblekcah :: in rojstni opravi :: Potnik specerijske stroke, vojaščine prost, vpeljan po Kranjskem in vseh sosednih deželah, želi primerno mesto. Nastop takoj, event. s 1. avgustom. Cenjene ponudbe pod »Potnik 500 poštno ležeče Ljubljana. najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kroq — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado „Nefil“ po 2 ta 4 K — toaletne potrebščine — ftsulje, brade in drage potrebS«toe za iritfektranje, vse po zeio zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli , brlvcc in tesnlčar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, | (vogal Mestnega In Starega trga). Jzdetnje «a lasntCjvraka dela solidno in okus-ho. K8pfijc> zmc&Htt to* rezane ženske lase. PE. P. ZAJEC, !Ljfjft>]|ana,&tox"I tif Največja tovarniška zaloga najsolidnejših gramofonov in plošč. Plošče Columbia, Favorite, Odeon. Premier avstr, družb« -Angel in „Zonophon“ itd. itd. Gramofoni že od. JSZ 25. naprej. Plošče „ „ „ 1*30 Oenailsl teiezplačno. Vsa popravila se izvrfiujejo točno in solidno. Pozor stavbeniki I Pozor občinstvo! Izgotovljene štedilnike solidno domače delo, prodaja po Jako nizkih eenah Rudolf Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10. priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, — stopniščne In balkonske ograje, , , j: rastlinjake, 1. t. d., ter vsa popravila, si r. k. m i Ljiiia, mm Puške, samokresi, avtomaftiine pištole, lovske priprave, popravila. ooaaaaaaaaaaa TOB^ŠČ jjSJ&fLUT**« onnoennoannan Priprave za ribištvo! Umetalni ogenjI C. kr. prodaja smodnika! Pilite po novi ceniki Nogavice in druge pletenice, dalje ovratnike in v to strofeo spadajoče blago dobite najceneje v sstiLiea! a. & E. Skahei*6 Mestni trg; štev. 1®. ‘VelUra. izbira! ©olicliia, ^postressbal Dobro in poceni KAVO priporoča M. SPREITZER, skladišče Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši Telefon St. 245. y LjllMjaili. Velika zaloga kave v Ljubljani in v Trstu. Surova kava: Telefon St. 245. ■ St. 1. Santos......................K2- „ 2. Rio naravna................ 216 „ 3. „ zefena.................. 2-20 • 4. . SiavB*«*:'. J . . , 2-30 „ 5. Minas . . , 2-40 „ 6. Santos Superlor .... 2 60 „ 7. „ Primes ..... 270 „ 8. „ Perl naravna . . , 3-— „ 9. „ „ zetih . . . , 3-10 . 10. Lave............................, 2 80 . 11. Prima naravni...............3 — » 12. Salvador naravni .... 3-20 St.. 13. „ H. . 15. » 16-. 17. . 18. . 19-» 20. . 21. . 22. , 23. . 24. Salvador zeleni . . • ze>o fina . „ najfinejša . Guateniala . . . . Portorika fina . . . . najfin. Piraldi Ceylon.................. Ceylon, zelo fina . . Cevlon najfin. . . Cuba, zelo močna . K 3 — 3-10 3-20 3-— 310 3-20 3-30 3-60 3-30 3-50 3-80 3-60 ?° H®®*' 0(* ^8 naprej, ter po železnici v vrečah od 25 kg do 60 kg Iranko Vaša postaja. Zamotenje se ne računa. Čudovito znižane cene! ■ H m ■ Pristni panama poprej K 101—, 15*-, sedaj K 5‘— Girardi slamniki b b 3-_J 4-__ J j._ lister obleke v modnih barvah ” ” 20—’ 24—| ” 8 — bele in sive sako za friserje samo ’ ” ” Spletne plašče za dame „ „ 20—, 24-—, „ " 6-— Modne obleke za gospode. Najnovejše v damski konfekciji. Kimono plašči, bluze, eponge kustumi in etamni obleke po znatno reduciranih cenah! Zaloga se mora po možnosti do konca avgusta razprodati, ker rabimo prostor za jesensko in zimsko konfekcijo, katero dobimo v ogromni t izbiri. S Ogleite si 18 izložbenih oken. »Angleško skladišče oblek g 0. Ulit Ljubljana, Mestni lig iv. 5-6. Telefon stev. 132. ■HHHHHHflHHMHHgiHgMKinHGgg H 8 ■ 12 dni od 18. do 30. julija modeme ameilkanske oblike: Bolita kvaliteta. Clievteau usnje. lfavadne tene K14 50. mo sedajmo la kvaliteta, thevreaa črni iD rojavi la „ Lack z mod. uložkom (Meinsatzl i Spangami. gumbi ali jermenčkom, la ,. Pumps oblike: rujave [alt, Lack is Sevro navale n K 150, 18 50.161 K121151 i sivi Čevlji i Spango K 5 50. Nizki In visoki, rujavi In trni la k*, od K 12*80 napr. lit rovili* ■<> kvaliteta sivi in Jeli (m usnjat podplat) II) ulljl. damski K 7*50, za gosp. K 8*50. Čevlji za dom- za gospode in dame, par K 1*50. »SULAVIJA« v sfT»^©-4ja'*il'