PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
"• Q' > O u
0	>
~. r-j
1
73
O
u.

T

5
559
je)
23
f
5
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 69 (12.701)
Trst, nedelja, 22. marca 198
Za novo kmetijsko politiko
EDIBUKAVEC
Kot vsako leto se bomo tudi danes tržaški kmetje zbrali na letnem občnem zboru naše stanovske organizacije Kmečke zveze, da spregovorimo o položaju našega kmetijstva v okviru krajevnih, deželnih, državnih in evropskih razmer, da napravimo obračun dela, ki ga je naša orgniza-cija opravila v korist razvoja našega kmetijstva, naših članov in zadrug, kar je v korist nam samim, pa tudi celotni družbi.
Naše letošnje zasedanje poteka v pomembnem trenutku življenja naše narodnostne skupnosti in družbe, v kateri živimo, v času pomembnega političnega in družbenega preverjanja na krajevni in vsedržavni ravni, kjer prihaja vedno bolj do izraza upadanja faktorjev splošne rasti, kar utrjuje prepričanje, da se tudi cilj naše enakopravnosti, ki smo jo pričakovali, oddaljuje.
Produktivna struktura se spreminja, toda ne daje primernih možnosti za uravnovešen družbeni in gospodarski razvoj ter za zaposlitev posebno mladih. Primeri neenakopravnosti prihajajo ponovno v ospredje, in ker niso samo gospodarskega izvora, so toliko bolj problematični in nesprejemljivi. V tem kontekstu je še posebno značilen položaj naše narodnostne skupnosti, ki se vsak dan bori za svoj obstoj in za svojo uveljavitev na vseh področjih življenja.
Kmetje se seveda pridružujemo zahtevam vse slovenske skupnosti, da bi parlament čim prej razpravljal o globalni zaščiti Slovencev v Italiji in izglasoval tak zakon, ki bi ustrezal našim potrebam in postavil našo skupnost v vsej deželi za subjekt lastnega razvoja. Zavedamo se namreč, da je od zaščite naše skupnosti odvisna tudi usoda našega gospodarstva in torej našega kmetijstva še posebej.
Kriza kmetijstva v Italiji je kriza globokih sprememb in preosnov tako v družbi kot v kmetijstvu samem. Te preosnove imajo svoje razloge v omejevalni politiki EGS, v naraščanju proizvodnih stroškov, v padanju števila zaposlenih v kmetijstvu, v krčenju kmetijskih površin, kot tudi v tehnoloških inovacijah, ki silijo kmetijstvo v vedno večjo industrializacijo. Rezultat vsega tega pa je, da vlada danes v kmetijstvu velika negotovost, ki ima svoje vzroke tudi v razmerju med dohodki v kmetijstvu in ostalih sektorjih, kar odkriva veliko zaostalost prvih za drugimi.
Geslo, ki smo ga izbrali za današnji občni zbor, »Predlogi za enoten načrt posegov za tržaško kmetijstvo«, potrjuje duh in obveze, s katerimi smo sklenili naš zadnji občni zbor. Danes to ponavljamo ob prisotnosti številnih predstavnikov ob-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
■w-
Zaskrbljujoče ugotovitve odgovornih za protiteroristični b	|
Umor generala letalstva Giorgicuja odraža enotno logiko evroterorizma
Rim stopil v stik s Parizom in Bonnom - Jutri pogrebna svečanost za padlim generalom
Predsednik Cossiga izraža sožalje pokojnikovi ženi (AP)
RIM Ob zaprepadenosti vseh italijanskih političnih in družbenih sil, ki so se včeraj pred mrtvaškim odrom generala Licia Giorgierija v palači generalštaba italijanskega letalstva poklonili njegovemu spominu, pa med preiskovalci in odgovornimi za varnost in protiteroristični boj prevladuje zaskrbljenost. Nihče skoraj nima več dvomov, da umor generala Licia Giorgierija potrjuje enotno akcijsko logiko evroterorizma.
Tega mnenja je tudi italijanski notranji minister'Scalfaro, ki je včeraj na Viminalu predsedoval seji vsedržavnega odbora za mir in javno varnost. Petkov atentat je namreč na las podoben umorom v Franciji in Zvezni republiki Nemčiji, saj so bile žrtve visoki funkcionarji odgovorni za vprašanja oborožitve. Scalfaro je tudi navedel, da obstajajo dokazi o povezavah med zahod-nonemškimi teroristi iz vrst Rote Armee Frakti-on, francosko Action Directe in italijanskimi rdečimi brigadami.
Nič čudnega torej, da je Italija takoj navezala stike s Francijo in ZRN. Med drugim je eden od štirih voditeljev Action Directe, ki so jih februarja aretirali v Franciji, navedel, da bo prihodnja teroristična ofenziva prizadela Italijo. Vodja za-hodnonemškega protiterorističnega urada BKA (Bundeskriminalamt) Heinrich Boge pa je včeraj sporočil, da se je četverica v Franciji aretiranih teroristov dalj časa zadrževala v ZRN, kjer je skoraj gotovo navezala stike z Rote Armee Frak-tion. Rdeči brigadisti pa so stike z Action Directe
navezali že leta 1984, o tem obstajajo zanesljivi dokazi. Seveda je prišlo po tem stiku do razkola v rdečih brigadah. Z evroteroristično strategijo naj bi obdržala stike večinska frakcija prve pozicije (Partito comunista combattente). Ker pa je odgovornost za sedanji umor prevzela manjšinska frakcija druge pozicije (Unione dei comunisti combattenti) obstaja upravičen sum, da sta obe frakciji sklenili neke vrste premirje, če se nista celo združili, kot to trdijo nekateri izvedenci. Vsekakor pa je treba pri tem pripomniti, da je julija 1986 Rote Armee Fraktion pozvala sorodni francoski in italijanski teroristični organizaciji Action Directe in rdeče brigade na »skupen boj« in sestavila enotno platformo za »protiimperialis-tični in protikapitalistični boj«. V Bonnu ne izključujejo možnosti, da sta k tej platformi pristopili tudi baskovska ETA in irska IRA, kljub temu da so cilji te'h dveh separatističnih organizacij NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slovenci in izziv novega časa
NA 4. STRANI
Nastopili zbori iz Saleža, Gabrij, Nove Gorice in Ajdovščine ter z Vogrskega
S pomladjo tudi začetek zborovske revije Primorska poje na Škofijah
DRAGO GAŠPERLIN
ŠKOFIJE — »Prisrčen pozdrav vsem, ki doživljamo lepo zapeto pesem kot izpolnitev osebnega in skupnega kulturnega bogastva. To bogastvo izvira iz dragocene slovenske in še posebej primorske pevske tradicije, ki ji prav Primorska poje že 18 let utira kakovostno rast. Glasba ne pozna pregrad in zato nas pesem od nekdaj združuje v radostih in tegobah, stiskah in zmagah.« Tako je dejala predsednica Kulturnega društva Škofije Vera Vezovnik, ko je sinoči v dvorani Zadružnega doma pozdravila nastopajoče
Jubilejni koncert TPPZ v Boljuncu
NA 7. STRANI
na prvem letošnjem koncertu v okviru priljubljene zborovske revije.
Kako res je, kar je rekla, je potrdilo občinstvo: bilo ga je toliko, da je velika dvorana postala naenkrat pretesna, bilo je tiho in zbrano, kot je moč le, če ti slovenska ali bratskih narodov pesem seže do srca, za to pa navdušeno hrupno, ko je nagrajevalo izvajalce s hvaležnim ploskanjem. Recimo takrat, ko je mešani zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine nadaljevalec tradicije znamenitega Simonitijevega Partizanskega zbora pod vodstvom Klavdija Koloinija s svojim spletom naravnost prevzel publiko in dokazal, da so takšni zbori danes še kako potrebni... Ob skrbnem povezovanju Ines Bavčar so po vrsti nastopili: novo nastali ženski zbor Rdeča zvezda iz Saleža nad Trstom (dirigentka Marta Volk-Werk), moški zbor Lijak z Vogrskega na Vipavskem (dir. Marij Pavlica), moški zbor Skala iz Gabrij pri Gorici (Anton Klančič), mešani zbor Društva računovodskih in finančnih delavcev iz Nove Gorice (Marjan Ciglič) in Ajdovci. Vsak je dobil spominsko priznanje.
Ženski zbor Rdeča zvezda iz Saleža je uvedel revijo Primorska poje
Enotnost socialistov iz FJK na deželnem kongresu v Trstu
TRST - Socialisti iz Furlanije-Julijske krajine osvajajo v celoti teze in smotre osrednjega vodstva stranke za vsedržavni kongres PSI, ki bo od 31. marca do 5. aprila v Riminiju, ki jih dopolnjujejo s svojim dokumentom o programih in ciljih socialističnega delovanja na deželni ravni v zadnjem letu zakonodajne dobe in kot volilno platformo pred deželnimi volitvami prihodnjega leta. S temi mislimi bi lahko označili potek včerajšnjega začetnega dne šestega deželnega kongresa PSI, ki se bo končal danes v konferenčni dvorani tržaškega velesejma.
Na kongresu sodeluje 133 delegatov iz vseh štirih pokrajin naše dežele, in sicer 77 iz Vidma, 29 iz Pordenona, 14 iz Trsta in 13 iz Gorice, 81 članov vodilnih organov stranke, deželnih svetovalcev ali parlamentarcev, uvodnega dela skupščine pa se je udeležilo številno zastopstvo vseh političnih strank, ki so prisotne v deželnem svetu (razen nepovabljene MSI), Slovenske kulturno-gospodarske zveze (predsednik Race in Kapic), Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Unije Italijanov za Istro in Reko ter socialistične stranke iz avstrijske Koroške.
Pred poročilom deželnega podtajnika Bulfoneja o delovanju PSI od zadnjega kongresa v Vidmu leta 1984 in obrazložitvijo deželnega dopolnilnega dokumenta, ki ga je opravil odbornik Carbone, so kongres pozdravili pokrajinski tajnik Seghene, tržaški župan Staffieri in predsednik deželne vlade Biasutti.
NADALJEVANJE NA 7. STRANI
Košarka: za obstanek v A-2 ligi
• v	• i i • v •
Goricam boljši Hudi neredi
BOLOGNA — V dodatni tekmi za obstanek v A-2 ligi je goriški Segaf-redo povsem zasluženo premagal tržaški Stefanel. Žal pa je ta izredno pomembni športni dogodek, ki je odločal o celotnem prvenstvu tako ene kot druge ekipe, šel nekoliko v ozadje zaradi hudih neredov, do katerih je prišlo med prenapeteži, za katere res ne moremo rabiti besede navijači. Ko je do kraja tekme manjkalo 22 sekund, so namreč tržaški gledalci začeli metati na igrišče razne predmete, tako da sta sodnika tekmo prekinila, igralci Segafreda pa so se zatekli v slačilnico.Zmago bo košarkarska zveza prav gotovo prisodila Goričanom, ki se bodo tako rešili izpada.
Do hudih neredov pa je prišlo že pred tekmo, in sicer kar na štirih okrepčevališčih na avtocesti. Poleg tega so z avtobusov metali razne predmete, kar je povzročalo težave v prometu. Pred, med in po srečanju pa je policija odpeljala na kvesturo več Tržačanov ter jih iz varnostnih razlogov zadržala. Kljub vsemu so nekateri poškodovali nekaj parkiranih avtomobilov in zažgali vozilo za odnašanje smeti kot tudi smeti same. Po nepotrjenih vesteh naj bi med pretepi pri Mestrah nekoga celo ranili z nožem, a tudi v športni palači naj bi nekoga ranili. Torej žalosten konec letošnjega prvenstva, ki s športom res nima nič skupnega.
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Veliko slavje na Jahorini
Križaju kristalni globus v slalomu
□ □ □
Uspeh združene še st er k e
Agorest napredoval v žensko C-2 ligo
□ □ □
Standrežci uresničili cilj
Val Kmečka banka ostal v C-l ligi
Energetsko vprašanje v ospredju pogovorov
Andreotti včeraj na pogovorih s petimi vladnimi strankami
Po težavnem vzponu na najvišji vrh Jugoslavije
Z vrha Triglava krenila na pot štafeta mladosti
Pogajanja v znamenju referendumov
SANDOR TENCE
Giulio Andreotti torej ne namerava vreči puške v koruzo in vztraja pri poskusu za sestavo nove vlade, čeprav ima zelo malo možnosti, da bo izpolnil mandat, ki mu ga je pred štirinajstimi dnevi poveril predsednik republike. Stranke dosedanje vladne večine vztrajajo vsaka na svojih stališčih, tako da trenutno ni videti izhoda iz te krize, ki bo v teh razmerah, če ne pride do bistvenih novosti, skoraj gotovo pripeljala do razpusta parlamenta in do predčasnih političnih volitev. Socialisti so mnenja, da se morajo napovedani ljudski referendumi o jedrski energiji ter o vprašanjih sodstva redno odvijati, demokristjani in republikanci pa so povsem nasprotnega mnenja, medtem ko so se socialdemokrati in liberalci odločili za neke vrste posredovanje med temi stališči. Časa na razpolago za sporazum je zelo malo, tako da bo referendume mogoče preprečiti le z razpustom parlamenta, kar pa bi v teh razmerah predstavljalo dvomljivo in ustavno politično rešitev.
Vprašanje referendumov je doslej skoraj popolnoma monopoliziralo to vladno krizo ter zasenčilo ali postavilo v ozadje vse druge probleme, ki bi sodili v normalna pogajanja med političnimi silami. S tem nočemo postaviti v dvom velikega demokratičnega pomena referendumov, hočemo pa opozoriti, da se tudi za tem vprašanjem skriva širša politična bitka med Craxijem in demokristjani, ki bo odločala, kdo bo pravzaprav vodil vlado po volitvah. Resnični problemi, s katerimi se sooča država, pa ostajajo v predalih ali pa se o njih govori in razpravlja, le ko to komu koristi. Bo torej že res, da se je v Italiji doslej vedno prej odločalo, kdo bo predsednik vlade in šele nato, kakšen bo vladni program.
Od tukaj tudi upravičeno nezanimanje velikega dela javnega mnenja do te vladne krize in tudi do političnih dogajanj, ki jih sledi in lahko razume in razbere vedno ožji krog ljudi, saj je iz poteka dogodkov in iz izrazoslovja, ki ga rabijo ministri in strankarski voditelji, težko priti do zaključka, kdo pije in kdo plača. To se dogaja tudi sedaj, tako da obstaja konkretna nevarnost, da bomo v kratkem šli na volišča, brez jasno vedeti in razumeti, zakaj smo pravzaprav tam in zakaj je pravzaprav prišlo do razpusta parlamenta.
RIM — Po včerajšnjem sestanku s predstavniki petih strank poprejšnje vladne koalicije se je Giulio Andreotti, mandatar nove vlade, včeraj srečal s časnikarji, ki so želeli izvedeti, če je njegovo delo prešlo v sklepno fazo, ali pa ga čakajo nova pogajanja. Andreotti jim je odgovoril, da pred koncem ni nobena stvar dodelana. Včerajšnja poglavitna tema je bila energija: ne samo jedrska, ampak celotna problematika, pri kateri je Italija v zamudi. Prav okoli tega vprašanja je potrebna jasnost, najprej s strankami večine, potem pa tudi z ostalimi. Na srečo smo v preteklosti energetski program zastavili zelo na široko, je izjavil Andreotti. V ostalem je tudi prav, da je tako, je dodal, kajti takšen program ne zadeva samo volivce večinskih strank. Po mandatarjevih besedah je dokument vzbudil zanimanje in bo v ponedeljek ali v torek o njem potrebno nekaj odločiti.
»Ta dokument bi morali diskretno obravnavati, vendar se to ni zgodilo. Kot vem, že imate njegovo besedilo,« je rekel Andreotti časnikarjem.
V njem so vsa potrebna jamstva za vse naprave in za njihovo lokacijo v krajih, kjer ne bodo škodovale ljudem. V nekaj letih naj bi zagotovil energetsko osamosvojitev, da ne bo več potrebno kupovati elektrike zunaj in da jo bodo potrošniki prejemali v skladu s potrebami. Pri tem je potrebno zavarovati okolje, ker nihče noče nevarnosti za zdravje, če to ni potrebno.
Andreotti je nadalje mnenja, da je potrebno preprečiti zaostritve med vladnimi strankami, čeprav je razumljivo, da se zadnje leto zakonodajne dobe vsaka stranka zaradi volilnih potreb hoče ločevati od druge.
Zaradi medsebojnega obmetavanja z nelojalnostjo in nesposobnostjo med KD in PSI naj bi Andreotti včeraj nameraval vrniti mandat, piše današnja Unita in dodaja, da se to lahko zgodi v ponedeljek ali torek.
BOHINJSKA BISTRICA — Mladostna zagnanost je prav včeraj, ob pričetku nošenja mladinske štafete, zabeležila nekaj pomembnih dosežkov: mladi so opravili zimski vzpon na Tri-glav v skrajno težkih razmerah, od koder je štafeta mladosti krenila na pot po Jugoslaviji; Bojan Križaj je postal svetovni prvak, osvojil kristalni globus,- na sklepnem tekmovanju za svetovni pokal v Sarajevu pa je Jeseničan Grega Benedik (prvič!) osvojil prvo mesto. Večjega, in bolj ustvarjalnega praznika si slovenska, in z njo vsa jugoslovanska mladina ni mogla želeti.
Pri vzponu na Triglav, ki je te dni dobil še en meter novega snega, so poleg prvih desetih nosilcev štafete sodelovali tudi gorenjski gorski reševalci, med njimi tudi himalajci, ki so uspeli iz zasneženega Aljaževega stolpa izkopati štempiljko in pritisniti pečat na besedilo spomenice. Vsa naveza je bila skrbno varovana. Čeprav je bilo zimskih vzponov na Triglav doslej več, včerajšnji ni bil ravno med
lažjimi: za deseterico, ki ga je opravila, je bil to izjemen dosežek in tvegana naloga. Štafetno palico so nato prenesli do Kredarice, od tam pa v Bohinjsko Bistrico, kjer je bila krajša slovesnost.
Mlade je pozdravil Miha Potočnik, ki je rekel, da ni Triglav samo najvišji vrh Jugoslavije, ampak da ima tudi globok simboličen pomen v zgodovini slovenskega naroda.. V kratkem sporedu so poudarili, da neodločnih ljudi bodočnost nikoli ne čaka in da štafetna palica ne razdvaja, ampak združuje mlade v Jugoslaviji. Na prireditvi je sPreg°voril tudi predstavnik zvezne mladinske organizacije Ace Kočevski. Prireditev so sklenili s petjem Prešernove Zdravljice. Med prisotnimi je bilo tudi veliko mjadih, ki so nosili značko z napisom: Štafeta — ne hvala!
V Mariboru pa je včeraj stekla kurirčkova pošta, ki slavi letos svojo 25-letnico in se bo zaključila v Ljubljani. Z njo živi spomin na slavno slovensko partizansko tradicijo.
Po devetih dneh predstav zaključitev tretjega srečanja gledališč Alpe Jadran
• Umor generala Giorgierija
GORICA, NOVA GORICA — »Gledališka govorica, ki se uresničuje na tem festivalu, naj bo postaja k cilju, h kateremu vsi stremimo: preraščanju meja in jezikovnih pregrad.« S temi besedami je sinoči v gledališču Verdi goriški župan Antonio Scarano zaključil tretje Šrečanje gledališč Alpe Jadran.
Srečanje, ki je v devetih dneh potekalo v obeh obsoških mestih, je posredovalo gledališko izražanje štirijezič-nega prostora (slovenskega, italijanskega, nemškega in hrvaškega).
Skratka, tudi letos je gledališki festival opravil svojo nalogo, opravičil plemenito poslanstvo in si utrdil ugled mednarodne razsežnosti, kot 'je v odmev goriškemu kolegi spregovoril novogoriški župan Danilo Bašin. Ugotovil je tudi, da je take zamisli moč izpeljati edinole, če se v prostoru, ki je stičišče slovanske, romanske in germanske kulture, bolje spoznamo. Nova Gorica in Gorica, je zaključil Bašin,
sta konkreten primer zbliževanja in udejanjenja plemenitih hotenj.
S to zaključno slovesnostjo in predstavo videmske gledališke skupine La Compagnia italiana se je festival tudi končal. V devetih dneh trajanja smo videli kar petnajst uprizoritev, ki so v zavesti gledalcev odkrile oziroma potrdile različna iskateljska razpoloženja na področju gledališča. Ta zavest je seveda oplemenitena z novimi izrazi in hotenjem, saj je gledališče tisti del ustvarjalne in poustvarjalne umetnosti, ki govori o sodobnosti, razkriva sodobne dileme in odgovarja na vsakršna vprašanja. In še nekaj je treba poudariti: najbrž je srečanje take vrste prireditev, ki ima v Evropi svoje posebno mesto in specifiko m se bo kot tako uveljavilo v širšem prostoru. Po-oj za to pa je brez dvoma iskanje akovosti, takega vsebinskega sporočila, kakršnega zametke smo zasledili na letošnjem tretjem Srečanju gledališč Alpe Jadran.
MARIJ ČUK
NADALJEVANJE § 1. STRANI
različni od ciljev evroteroristov. V Franciji pa že odkrito navajajo, da bi lahko tako umor francoskega generala Andrauda kot zahodnonemškega diplomata Gerolda von Braunmuhla izvedli tuji teroristi ob logistični pomoči domačih. S tem naj bi do skrajnosti obtežili delo preiskovalcev in se zavarovali pred morebitnimi skesanci.
Samo po sebi umevno preiskovalci ne smejo izključiti te možnosti tudi pri umoru generala Giorgierija. Dosedanja preiskava je odkrila le motor, ki sta ga atentatorja rabila za svojo krvavo zasedo. Motor je predčasno za gotovino kupil nekdo, ki pa ni dal svojih osebnih podatkov. Preiskovalci ga [ skušajo sedaj izslediti, a imajo malo
upanja. Prav tako so bile brezuspešne preiskave v vrstah domnevnih simpatizerjev oboroženega boja. Terorista sta izginila, kot da bi se v zemljo vdrla. Po izkušnjah s skesanci so teroristi bržkone spremenili svojo akcijsko strategijo, da atentate pripravljajo in izvajajo maloštevilne skupine.
Kot rečeno so se včeraj poklonili spominu pred krsto generala Giorgierija najvišji predstavniki države, oboroženih sil, družbenega življenja in navadni državljani. Vsi najodločneje obsojajo podli atentat in izražajo solidarnost oboroženim silam.
Pogrebna svečanost bo jutri v Rimu, posmrtne ostanke generala Giorgierija pa bodo po vsem sodeč pokopali v rodnem Trstu.(voc)
• Za novo kmetijsko politiko
NADALJEVANJE S 1. STRANI
lasti, političnih in družbenih sil ter podčrtujemo, da brez razvitega sodobnega in močnega kmetijstva ne more biti uspešnega in uravnovešenega razvoja celotne družbe. Ta problem se nam danes bolj kot kdajkoli kaže v vsej svoji resnosti, ko govorimo o novih možnostih gospodarskega razvoja, ki jih za tržaško pokrajino odpirajo novi ukrepi, kot so »Paket za Trst«, predlagani državni zakon za razvoj obmejnih področij,.ter še posebej, ko govorimo o razvoju Centra za znanstvene in tehnološke raziskave in o novi lokaciji za namestitev sinhrotrona pri Bazovici.
S tem v zvezi moramo žal z velikim realizmom oceniti, da prevladuje do problemov kmetijstva in naše narodnostne skupnosti na splošno
prezirajoč, omalovažujoč, če že nočemo reči negativen odnos oblastvenih krogov.
Področje in kmetijske površine postajajo le predmet negativnih posegov javnih uprav, kot so razlastitve, gradbene špekulacije, urbanistične vinkulacije, ne da bi bilo kmetijstvo in naša skupnost pri tem deležna pozitivnih posegov, ki naj bi jima zagotavljali enakopravno vlogo v krajevni stvarnosti.
Zato gre tudi naša odločna podpora kmetom in prizadeti skupnosti iz Bazovice, ki se upravičeno bori, da bi se sinhrotron zgradil znotraj področja Centra za znanstvene raziska-
ve in ne na njihovi najbolj rodovitni in najlepši zemlji. Mi se ne upiramo napredku, kot bi hoteli nekateri merodajni krogi dokazati. V nasprotju z izkušnjami iz drugih dežel v Italiji smo mi dokazali veliko, morda preveliko potrpežljivost in razumevanje za potrebe splošnega razvoja, če samo pomislimo, da smo mu žrtvovali več kot 2000 hektarov najboljše zemlje, in da se kljub temu trudimo, večkrat zaman, da bi v njem odigrali enakopravno vlogo.
Zato nam danes ne more nihče ničesar očitati, ko zahtevamo, da nam splošni družbeni in gospodarski razvoj ne sme povzročati nepotrebne družbene, gospodarske in etnične
škode in da nam mora zajamčiti obstoj in vsestranski razvoj na vseh področjih našega udejstvovanja.
Pri tem je treba najti pozitivne rešitve za tehtne probleme, kot so zaščita kmetijskih površin in njih usposabljanje za sodobne in kvalitetne proizvode, priznanje celotnemu agrarnemu področju tržaške pokrajine statusa gorskega področja, izgradnja vseh za kmetijstvo potrebnih infrastruktur, urbanistične omejitve, naravni parki in zaščitena področja za razvoj agriturižma ipd.
Naše sile so zato usmerjene k spodbujanju nove kmetijske politike v državi, deželi ter na krajevni ravni, ker smo prepričani, da uravnovešen družbeni, gospodarski in teritorialni razvoj zahteva sodoben razvoj kmetijstva.
EDIBUKAVEC
Na podobi današnjega sveta je več madežev, največja pa predstavljata dolgovi, ki bremenijo slabo razvite dežele ter revščina, v kateri živi nad 900 milijonov ljudi. Dolgovi in revščina so cokla ne samo za prizadete države, marveč tudi za svetovni razvoj, ki bi moral biti v znamenju mnogo večjega ravnovesja. Namesto enakopravnejšega napredka čedalje bolj poglablja jez med Severom in Jugom.
V	zvezi s problemom dolgov in revščine - med njima je kajpak niz stičnih točk - je posebno pomembno, da sta zmeraj bolj predmet mednarodne obravnave na raznih nivojih ter da so te obravnave vsakokrat utemeljeno ostrejše. Težišče razprav seveda ne more biti kot na tem, da gre za dobesedno tragična pojava ter da bi se moral za njuno odpravo prizadevati ves svet. Samo nerazviti problema ne bodo rešili.
Značilno pa je tudi, da je v zadnjem času, točneje rečeno v zadnjih dneh, vrsta sestankov in akcij, ki imajo na programu ti dve žalostni temi; zdi se, kot da gre za predhodno dogovorjena srečanja, ki naj bi pripeljala vsaj v to, da bi se začele razmere spreminjati: da bi bilo madežev na zemeljski obli le manj.
V	Bogoti je bil pred dnevi ministrski sestanek predstavnikov Mehike, Brazilije, Argentine, Urugvaja in Kolumbije. Obravnavali so predlog za sklicanje mednarodne »konference o revščini« (nič ne kaže, da bi to bil samo takorekoč delovni naslov), ki naj bi bila oktobra prav tako v Kolumbiji, vodil pa naj bi jo generalni sekretar Združenih narodov, De Cuel-lar, seveda kot predstavnik svetovne
Revščina in dolgovi: dve cokli na razvojni poti nerazvitih držav
spet pogovarja o dolgovih, kenijski dolg ne presega
organizacije. Predlog zanj kajpak ima simbolično vez.
V	Daki, glavnem mestu Bangladeša, na azijski celini, pa še traja ministrski sestanek tako imenovane skupine 77, ki v Združenih narodih predstavlja neuvrščene ter njihove napore za gospodarsko enakopravnost. Letos bo v Bangladešu tudi zasedanje UNCTAD, ustanove Združenih narodov za trgovino in razvoj. Zdajšnja razprava v Daki pa seveda zadeva, poleg problema trgovine, neizbežno še zlasti lakoto.
V	Latinski Ameriki živi tretjina ljudi v takorekoč »čisti« revščini; nad 70 odstotkov prebivalcev v mestih je pod mejo revščine. Lakota je resnično bolj problem Afrike in Azije, neposredno pa že grozi tudi Latinski Ameriki, v kateri pa je značilno še to, da so se socialne razlike še zaostrile. Na drugi celini, v Aziji, pa je največ lačnih in nedohranjenih prav v Bangladešu, bržčas več kot štiri petine prebivalcev, ki jih je skupaj okrog sto milijonov, gnetejo pa se na površini okrog 120 tisoč kvadratnih kilometrov. To je nemara najbolj siromašna dežela na svetu, pravijo pa ji »svetišče revščine«.
Tako v Daki kot v Bogoti izstopa zahteva, da mora svet vedeti za to tragedijo ter takorekoč »v svojo čast«, kot je rekel nedavno De Cuellar, »po-
magati in sodelovati, da se ta madež opere«. Zmeraj bolj povezan s to grozljivo podobo pa je problem mednarodnih dolgov, ki dolžnicam preprosto ne dajo več živeti. Načeli so ga tudi na pripravljalnem sestanku za zasedanje tako imenovanega Interakcijskega sveta (sestavljajo ga nekdanji sloviti državniki), ki je bil te dni v Rimu. Zasedanje Interakcijske institucije pa bo aprila v Kuala Lampurju.
O dolgovih so si bili enotni, da vračanje ne sme siromašiti gospodarstev posameznih držav ter »ogrožati človekovo dostojanstvo«. Pri nadaljnji razpravi pa so žal že nastopile težave: medtem ko je bila večina pošteno mnenja, naj bi problem dolgov reševali takorekoč multilateralno (skozi mednarodne organizacije, najbolj bi ustrezalo, če bi to šlo prek Združenih narodov) je delegacija Združenih držav spet trdovratno zastopala stališče o bilateralnih pogovorih. Odveč je pojasniti zakaj.
Dolgovi so bili na dnevnem redu še na dveh političnih prizoriščih. Nekatere zahodnoevropske dežele je obiskal brazilski finančni minister, Funa-ro, ki je iskal nove kredite, seveda pod boljšimi pogoji od tistih, ki so pripeljali Brazilijo do tega, da se je pred enim mesecem preprosto odločila, da začasno ne bo več poravnavala dolgov. Sklep, kot je napisal »Was-hington post«, je le »stresel« ameriške
finančnike, ki se na brazilske predstavnike ne obračajo več z običajno ošabnostjo. Funaro je vedel v Evropi povedati, da bodo imele ameriške banke zavoljo brazilskega sklepa mesečno tudi do pol milijarde dolarjev dobička manj kot navadno.
V Združenih državah pa je na obisku kenijski predsednik Arap Moi, ki se z ameriškimi predstavniki domala
neizbežno sp
pa čeprav kenijski dolg ne presega štirih milijard dolarjev. Imel pa je že priložnost pojasniti, da vračanje predstavlja blizu 40 odstotkov kenijskega letnega proračuna ter da so odplačilne obveznosti lani presegle nivo novih kreditov. Moi je že pred časom v Nairobiju izrekel znano ugotovitev, da »se je celo revna Afrika spremenila v izvoznika kapitala v razviti svet«, saj mora vračati več kot dobi. Zdi se, da so ameriški predstavniki tudi na pogovorih s kenijskim državnikom nadomestili grožnje z lepo besedo.
Revščina in dolgovi: dve drami ene tragedije, ki jo predstavlja vse večja zaostalost Juga. Problem seveda ne more biti samo njegov.
MIRO KOCJAN

ŠOLSKI ZAVOD
enenkel
Ul. Battisti 22 — Tel.: 761989
URNIK TAJNIŠTVA: 9.00-12.00 IN
•	VVORD PROCESSING (VVORDSTAR) računalniško sestavljanje komercialnih in administrativnih tekstov
•	intenzivni tečaji iz strojepisja
PRIČETEK TEČAJEV
1. APRILA
17.00-20.00 — SOBOTA ZAPRTO
Ker noče priti v spor z mednarodnimi finančnimi krogi
Argentina kritizira Brazilijo zaradi načina vračanja dolgov
BUENOS AIRES — Argentina se oddaljuje od Brazilije in je zaskrbljena zaradi njenega položaja in njenih stališč, ki jih zavzema zdaj, ko se ji do takšne mere povečujejo gospodarske težave, da je morala prekiniti plačevanje obresti na mednarodne dolgove. Argentina je zaskrbljena predvsem zato, ker se boji, da bodo mednarodni denarni sklad in mednarodni finančni krogi, od katerih je odvisno dajanje kreditov, prišli do spoznanja, da je gospodarska politika Brazilije in njenega predsednika Saraneyja propadla in da bi zaradi tega lahko propadla tudi gospodarska politika Argentine.
Vlada v Buenosu Airesu se je gospodarskih težav lani lotila z isto šok te-
rapijo kot Brazilija, da bi zaustavila naraščajočo inflacijo in spodbudila gospodarsko rast. Kot Brazilija je tudi Argentina izdala novo denarno enoto, da bi si ustvarila boljši immage.
Argentinske skrbi so objavili v tisku, o njih je v dolgem intervjuju govoril Roberto Frankel, najvažnejši gospodarski svetovalec vlade. Obzirno, vendar brez dlak ha jeziku, je kritiziral Brazilijo in se ogradil od nje. Tudi druga sredstva obveščanja hodijo za njim, vsa pa kritizirajo sosedo in sporočajo, da v Braziliji ni bila napačna gospodarska politika, ampak je bil napačen način, kako so jo izvajali.
V intervjuju za La Nacion je Frankel na primer poudaril, da sta obe dr-
žavi zamrznili cene, vendar so jo brazilski politiki uporabili kot demagoški ukrep. Ukrep v Braziliji je povzročil dvig kupne moči osebnih dohodkov in pravi boom potrošnje; s tem so politiki dosegli med množicami demagoški cilj, je zapisal Frankel. »Tako je načrt, ki bi moral zaustaviti inflacijo in doseči povratek k ortodoksnemu gospodarstvu, postal demagoški in podoben tolikim drugim v Južni Ameriki.
Obe državi, ki sta imeli enako štartno osnovo, sta se začeli ločevati prav po odnosu do finančnikov: Argentina ne protestira, kot Brazilija, ampak se pogaja o reprogramiranju dolgov.
Neuspehi libijske vojske v boju s čadskimi enotami
PARIZ — Čadske vladne sile so v zadnjih dneh zadale težke udarce libijskim invazijskim silam. Po trditvah čadskega generalštaba so pri Bir Kori, južno od Uadi Duma, ubile 786 libijskih vojakov, 121 pa so jih zajeli. Prvi komunikeji so navajali precej nižje številke, a medtem je prišlo do neuspešne libijske protiofenzive, v kateri je Tripoli izgubil 402 vojaka. Vkopani čadski vojaki so s sodobnim francoskim orožjem dobesedno kosili libijske napadalce.
Tripoli skuša seveda omiliti ta neuspeh s trditvami, da so pri Uadi al Namusu pripadniki začasne čadske vlade (GUNT) porazili Habrejeve enote, ki naj bi utrpele hude izgube. Po mnenju političnih opazovalcev pa je GUNT v razsulu, da v bistvu obstaja le na papirju, saj se spopadov udeležujejo le libijski vojaki.
Macao pod LR Kitajsko v decembru leta 1999
PEKING — Jutri bodo v Pekingu podpisali kitajsko-por-tugalski sporazum, ki določa prehod Macaa pod kitajsko suverenost v decembru leta 1999. Predvčerajšnjim so namreč odpravili še zadnje težave glede vprašanja dvojnega državljanstva za 80 tisoč Kitajcev, ki živijo v tej portugalski enklavi. Podpredsednik kitajske vlade Zhou Nan in opolnomočeni veleposlanik portugalske vlade Rui Medina Barbosa sta sklenila, da bodo lahko po letu 1999 obdržali portugalsko državljanstvo vsi prebivalci Macaa, ki so se rodili pred letom 1969, portugalski potni list pa ne bo imel pravne vrednosti na ozemlju LR Kitajske.
Sporazum v bistvu končuje petstoletno portugalsko prisotnost v Aziji. Macao je bil portugalska kolonija od leta 1.557 do leta 1.975, ko ga je Lizbona proglasila za kitajsko ozemlje pod portugalsko upravo.
kot na dan praženja SKODELICA KAVE 500 UR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Okusno opremiti stanovanjc /c’ enostavno, kadar kupuješ pri
Kristali Sirca
V Gvatemali strožji predpisi za posinovljenje
CIUDAD DE GUATEMALA - Gvatemalske oblasti so sklenile blokirati vse postopke za posinovljenje gvatemalskih otrok v tujini. Gre za posledice vesti, ki so začele krožiti tam nekje v začetku marca, češ da so nekatere zločinske tolpe prodajale otroke v tujino, kjer so jim potem jemali organe, ki so jih presajevali v otroke premožnih ameriških družin. Vest je, kot je bilo pričakovati, povzročila val ogorčenja in gvatemalske oblasti so bile prisiljene nekaj ukreniti.
Kljub temu pa v Ciudad Guatemali oblasti ne verjamejo, da je šlo za obširen pojav, čeprav ne izključujejo dejstva, da je nekaj takih primerov le bilo. Trenutno je še v teku stroga preiskava, da bi odkrili krivce nemoralne trgovine.
Dnevnik Prensa libre je v svoji reportaži o otrokih, ki so jih premožni Američani kupili, da bi iz njih presadili organe v svoje defektne otroke, zapisal, da je bila cena otroka, ki so ga hoteli »normalno« posinoviti, tam nekje med 2 in 3 tisoči dolarjev, medtem ko je za otroke za druge namene cena znašala 20 do 30 tisoč dolarjev.
Ekološka katastrofa na Kitajskem
PEKING — Na Kitajskem je januarja baje prišlo do ekološke katastrofe zelo širokih obsežnosti, ko so odplake neke kemične industrije zastrupile podtalnico. Govorijo o dvajset tisoč zastrupljenih, vendar točnih podatkov o smrtnih žrtvah ni. Vest je objavilo glasilo kitajskih »zelenih«, ki trdi, da je tb bila ena najhujših ekoloških nesreč v zadnjih desetih letih na Kitajskem. Zaskrbljenje velja še zlasti za kakih 100 zastrupljenih otrok.
Da je vest resnična, potrjuje dejstvo, da je visok kitajski funkcionar, na obisku v Los Angelesu, na vprašanje novinarjev odgovoril, da je stanje povsem pod nadzorstvom in da se bo v kratkem času normaliziralo.
Seveda je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da omenjena kemična industrija svoje odplake še vedno prazni v reko, tako da se bo zastrupitev sklejkoprej ponovila.
■ MOSKVA — Prvič v sovjetski zgodovini je partijsko glasilo Pravda obvestilo bralce o disciplinskem ukrepu proti komandantu inženirsko-pionir-ske akademije v Kaliningradu generalu Viktorju Zigajlu. Ta naj bi izkoriščal svoje gojence za dela v javni upravi, z dobljenim denarjem in z vprašljivimi metodami je posodabljal akademijo. V žep si ni vtaknil niti kopejke, kar ga je rešilo pred aretacijo, a ne pred degradacijo in izgonom iz armade. Žigajlo je med drugim s pojedinami utišal svoje nadrejene, ki so ga v zahvalo še odlikovali.

7. NATEČAJ
ENEU-SOLA
•ivivttS
H tI ^ I «J|	___________
“tvoj PREDLOG za
PRIDOBIVANJEENERGUE
ob SKRBI ZA VARSTVO OKOU^
bodo pogojevale jutrišnje življenje; zato ENEL vabi vse dijake višjih in nižjih srednjih šol ter učence IV. in V. razredov osnovnih šol k sodelovanju na 7. natečaju ENEL - ŠOLA pod naslovom:
KAKOVOST ENERGIJE - KAKOVOST ŽIVLJENJA
lili
TVOJ PREDLOG ZA ,	PRIDOBIVANJE ENERGIJE
OB SKRBI ZA VARSTVO OKOLJA
Elaborate je treba predložiti najkasneje do 14. aprila 1987. Komisija strokovnjakov bo na uradni slovesnosti, ki
bo v Rimu do 31. maja 1987, objavila	T	_ « |C
Dela (raziskave, ankete, risbe, foto-	T	, -'k®
montaže, makete itd.) je treba poslati	A l/1	-	iPNjA
s priporočeno pošiljko brez povratni-	liii K AfV^ - "T"
ce na naslov: ENEL - tiskovni urad in	HBK , - l/^VOS ■ ^
stiki z javnostjo - Poštni predal 386 -	■ lSAI\L/V W
00100 RIM (Ufficio Stampa e Relazioni Pubbliche - Casella Postale 386 -00100 ROMA).
Za podrobnejše informacije se obrnite na pristojne urade ENEL, katerih naslov najdete na računu za plačilo električne energije.
ii
■
..
*..
lil
'lil
III
*
111
Ii
lil
'III
III
V Gorici seminar na pobudo KPI
Slovenci in izziv novega časa
GORICA — Včeraj je bil v goriš-kem Kulturnem domu enodnevni seminar, ki ga je priredil deželni odbor KPI za Furlanijo-Julijsko krajino na temo: »Tradicija in spreminjanje v deželni družbi: doprinos slovenskih intelektualcev. Predlogi in izkušnje«. Seminarja se je udeležilo veliko število Slovencev in Italijanov tudi različnih svetovnonazorskih usmeritev.
Uvodno besedo sta podala Stelio Spadaro in Darko Bratina, ki sta nakazala osnovne smernice, po katerih naj bi potekalo delo. Treba je zapisati, da se sicer vsi niso, in niti ni bilo pričakovati, da bi se, držali v svojih posegih osnovne teme. Dejstvo pa je, da so se najbolj dale-kosežni referati in posegi usmerili prav v pomen, ki ga ima za Slovence tradicija in v razmišljanje, kaj nam pomenijo spremembe in modernizacija. Poslušali smo tako raznovrstne posege, ki so pogostokrat jasnodokazali, da se Slovenci, ki živimo v Italiji, soočamo bodisi s tradicijo bodisi z izzivi novega časa. Ti odnosi in soočanja pa nikakor niso enostavni, sami po sebi nakazani. Večkrat nas vodijo v že kar
boleče dileme, o katerih je pa potrebno spregovoriti. Živimo ob meji na stičišču dveh narodov in dveh držav, doživljamo pogoste blokade s strani večinskega naroda in hkrati smo priča krizam in dilemam, s katerimi se soočata Slovenija in Jugoslavija. Na tem vetrovnem položaju. pa moramo najti izhode, seveda tudi za ceno velikih sprememb, ali bolje s pomočjo velikih sprememb. Da so prišli vsi ti naši problemi do izraza, je dalo seminarju svojevrsten pomen in vlogo.
Jasno je bilo opaziti, da se naši italijanski sogovorniki tudi s svoje strani znajdejo v težavah, ko se morajo vključiti v zapleteno razpravo, ki se vije v naši skupnosti. Kljub temu pa je morda prav tak način odkritega razgovora najboljša podlaga za medsebojno razumevanje. Seminar je z daljšim posegom zaključil član vsedržavnega tajništva KPI Giuseppe Chiarante. Poudaril je pomen, ki ga ima boj za globalni zaščitni zakon, hkrati pa dejal, da se mora naša skupnost, kot vsa Italija spoprijeti z vsem tem, kar nam prinaša moderni svet.
Pogovor s pedagoškim svetovalcem Peričičem
Zakaj slabi pogoji za pouk telesne vzgoje?
KOPER — Kot kladivo po glavi udari trditev, da v koprskih srednjih šolah mladi postajajo telesni invalidi. Pa vendar je tako, saj imajo izredno slabe pogoje za obvezni pouk telesne vzgoje. Problematika ni nova: zaradi telovadnic ali bolje — dejstva, da primernih telovadnic ni je že pred leti visela na nitki verifikacija teh šol,-vprašanje je bilo že tolikokrat na rešetu, da je presenetljivo, ker se reševanje ni premaknilo s starta.
V pogovoru sodeluje Krunoslav Pe-ričič, pristojni pedagoški svetovalec koprske enote Zavoda za šolstvo:
Kakšna je ocena pouka telesne vzgoje v koprskih srednjih šolah?
V Bordeauxu o pravicah Slovencev
g
si
BORDEAUX — V tem kraju je bil v petek in soboto S. evropski kongres pobratenih občin. Na zborovanju so bili prisotni mnogi predstavniki pobratenih občin Dežele Furla-nije-Juiijske krajine. Med njimi naj omenimo prisotnost predsednika prve in tudi novoustanovljene »statutarne« deželne komisije Braide, redsednika tretje deželne komisije toke ter goriškega občinskega odbornika Bratuža.
Slednja dva sta intervenirala o perečih prolemih slovenske narodne skupnosti v Italiji. Poseben poudarek so Štoka, Bratuž in Bojan Brezigar v pristojnih komisijah dali problemu nerešenih vprašanj slovenske narodne skupnosti in se zavzeli pred evropskim forumom za pravično rešitev tega odprtega vprašanja, za kar je Italija dolžna tudi na podlagi mednarodnih sporazumov in obveznosti. Poudarili so nujnost globalne zaščite Slovencev v Deželi Furlaniji-Julijski krajini, da se tako s posebnim zakonom ohranijo in okrepijo njihove narodnostne, socialne, ekonomske in kulturne vrednote. De-vinsko-nabrežinski župan Brezigar pa je podrobno razčlenil in ovrednotil vprašanje pobratenja, saj je Obči-naDevin-Nabrežina že dalj časa pobratena z občinama Ilirska Bistrica in Buje.
»Za integracijo in proti ločevanju«
CELOVEC — »V ministrskem svetu bom glasoval proti koroškemu modelu,« je te dni na Dunaju ponovil dr. Heinrich Neisser - minister urada zveznega kanclerja. S tem je najožji sodelavec podkanclerja Aloisa Mocka (OEVP) poživil debato o koroškem manjšinskem šolstvu, predvsem pa je ta izjava udarec proti trem koroškim strankam. Neisser je v petek v radijskem intervjuju poudaril, da manjšinske pravice niso samo regionalnega pomena in da ima zaradi mednarodnih razsežnosti Dunaj pravico soodločanja. »Zaradi svojega angažmaja na Južnem Tirolskem je za Avstrijo ugodno, če se obnaša do svojih manjšin velikodušno,« je Neisser že par dni prej razlagal novinarjem svoje odklonilno stališče do koroškega modela ločevanja šolarjev po jezikih.
Svoje strankarske kolege je minister Neisser vznemiril že dva tedna prej, ko je v celovškem listu »Naš tednik« izjavil, da zagovarja integracijo, ne pa ločevanje. Dejal je: »Država nikoli ne more biti zadovoljna,
če narodna manjšina ne zaupa merodajnim državnim ustanovam.«
Da so razlike v gledanju med Dunajem in Koroško znotraj strank, je pokazala tudi ponedeljkova prva seja zvezne pedagoške komisije, ki bo v naslednjih mesecih na novo obravnavala vse predloge v zvezi z manjšinskim šolstvom na Koroškem. Prva seja komisije je služila v bistvu obrazložitvi razhajajočih se stališč in predstav. Zastopnikom uradne Koroške ni uspelo uveljaviti, da bi komisiji koroški model služil kot edina podlaga. Obravnavali bodo vse dosedanje predloge. To je prvi pozitivni premik. Druga pomembna zadeva je ta, da so juristi ustavne službe zavrnili koroško pojmovanje »pravice staršev« (ki naj bi staršem v narodnostno mešanem področju omogočala ločevanje otrok iz dosedanjega skupnega pouka).
Naslednja seja komisije bo 22. aprila. Že prej - 8. aprila - pa bo Koroško obiskala ministrica za pouk Hilde Hawlicek.
VINKO VVIESER
V Kopru, ocena pa bi lahko veljala tudi za Obalo, je pouk telesne vzgoje na izredno nizki ravni oziroma je zelo kritičen in alarmanten, kajti nemogoče je uresničevati temeljne vzgojno iz-braževalne smotre tega predmetnega področja. Mislim predvsem na pokrite in zunanje športne površine, ki omogočajo ob dobro organizirani vadbi individualizirano delo v skupinah. Naj posebej omenim učne okoliščine, kot so preveliko število učencev v oddelkih, združevanje oddelkov po spolu, blok ure in druge nesprejemljive oblike dela pri telesni vzgoji, ki negativno vplivajo na strokovno delo učiteljev in na varnost pri vadbi. Vse to sproža množično odhajanje iz poklica visoko šolanih profesorjev telesne vzgoje, kar nas seveda zaskrbljuje.
Osnovna težava je verjetno v prostoru za pouk telesne vzgoje, ki ga v Kopru skoraj ni. Kakšni naj bi bili normalni delovni pogoji?
Vse štiri srednje šole v Kopru ne premorejo več kot 762 kvadratnih metrov pokritih športnih površin; zunanje športne površine pa so na Boni-fiki, ki je oddaljena od šolskih stavb. Vemo, da je v srednjih šolah vpisanih 2200 učencev, kar pomeni, da je za vsakega na voljo le 0,34 kvadratnega metra pokritih površin. Za primerjavo naj povem, da predpisi določajo najmanj 10 kvadratnih metrov na učenca. Zato ocenjujemo, da smo zdaj prišli do kritične točke pri organizaciji in uresničevanju redne šolske telesne vzgoje v šolah usmerjenega izobraževanja.
Sosedi, Srednja pedagoška in na-ravoslovno-matematična šola in Družboslovno-jezikoslovna in ekonomska si že vrsto let skromno pomagata s prostorom v frančiškanski cerkvi, ki so ji letos obnovili dotrajano streho, čemur pa v Zavodu za šolstvo nasprotujete. Zakaj ?
Zato, ker nam to ne rešuje problematike, temveč jo še bolj zaplete. V ekonomsko-družboslovni šoli imajo 28 oddelkov ali 850 učencev in 80 kvadratnih metrov večnamenskega prostora za potrebe šolske telesne vzgoje, v tednu pa morajo opraviti 56 ur telovadbe. In sosednja šola: v 22 oddelkih je 644 učencev, ki telovadi v 242 kvadratnih metrih pokritih športnih površin, tedenska potreba šole pa znaša 44 ur. Vidite, v obeh primerih gre za hudo stisko in nenormalne delovne pogoje.
Kakšne so posledice take šolske telesne vzgoje za zdravje šolajoče mladine ?
Zavod za šolstvo ne more strokovno ocenjevati zdravstvenega stanja mladih, vendar nekatere ugotovitve le imamo. Raziskava Fakultete za telesno kulturo iz Ljubljane sporoča, da danes 18 odstotkov mladih ne more preteči 600 metrov. In še bi lahko našteval. V Kopru bomo boljšo sliko dobili v prihodnjem šolskem letu, ker zdaj uvajamo v osnovne in srednje šole teles-novzgojni karton, ki bo omogočil morfološko in motorično diagnostiko vsakega posameznika.
MIRJAM MUŽENIČ
l/k
lumra
TRST - UL. UDINE 1
ZADNJI DNEVI
VELIKE RAZPRODAJE
PO NABAVNIH CENAH
Vsa zimska, pomladna in poletna otroška konfekcija od rojsta do 15. leta
Obv. občini 12.2.87
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
0
Ferro Julia
TRGOVINA in RAZSTAVA:
Ul. Carducci 30 - Tel. 0481/74371
SKLADIŠČE: Ul. Portanzie 12
TRŽIČ (GO)


sV

j#

6.	FULVIO TOM IZZA
Mladoporočenca
Tragedijo	[jr
Ulice Rossetti
COPVRIOHT ZTT
Odtod tudi njegov vedri, romantični značaj, nestanoviten in kot bi bil brez volje, ki pa ga nenadoma prešine neke vrste notranji upor ali za trenutek prebujena vroča vera. Prvo, na kar sem pomislil, ko sem tako gledal njegove fotografije, kjer se kaže visok, z upognjenim tilnikom kot v neki vdani, premišljeno potrpežljivi drži, je bilo: kako lep starec bi to bil! In mislim, da se ne bom hudo zmotil, če povem, da je na eni redkih fotografij, ki ga prikazujejo kot študenta na goriški železniški postaji, na svetu tak kot so mladi junaki iz velikih ruskih romanov.
Nedaleč od mostu stoji ob vaški' cerkvi, v senci starih lip in divjih kostanjev, Vukova hiša. Gosposka je, četudi ne kaže ambicij kake mestne vile in čeprav so prislonjena nanjo gola polja, na katerih si lahko zlomiš hrbet, zadaj za hlevi za svinje in za kokošnjakom. Tako kot Tržačan Pepi Tomažič si je tudi Anton Vuk zgradil hišo po meri, in to v času, ko so mu šli posli že v klasje. Bil je upravitelj tovarne čevljev, ki se je ustanovila v zadrugo in je bila ljudem v trgu dolgo časa glavni vir posojil, on sam pa se je v njej izuril in izoblikoval. Sreča ga je doletela, ko si je pridobil pravico glavnega dobavitelja čevljev za habsburško vojsko avstro-ogrske čevlje so torej izdelovali v Mirnu. Minister, ki je bil odgovoren za te zadeve, je bil tako zadovoljen z Vukom, da je dal v času vojne prepeljati nekam na Šta-
jersko (h vse stroje, mojstre in upravitelja z družinami vred, skupaj več kot tisoč ljudi. Imeli so tudi svoj pevski zbor, ki ga je vodil Vuk.
Nekdo je pripomnil — pravzaprav so se s tem pošalile hčere, ki jih imajo danes že okoli sedemdeset — da je gospod Vuk, potem ko je ugotovil, da stvari ne bi mogle bolje teči kot so, še pred novo hišo ciljal na to, kako bi si zanjo omislil grb, in se zatorej poročil z vrstnico iz Medane v goriških Brdih, katere poreklo nikakor ni bilo vsakdanje. Gospa Rozalija Mužulin, poročena Vuk, je ostala zmeraj gospa, pa čeprav je lastnoročno skrbela za svinje in za kokošnjak. Na svoj številni zarod, ki je štel pet deklet in dva sinova, je znala prenesti neko neprisiljeno dostojanstvenost, ki se je ohranila na njenih potomcih do današnjih dni. Prvi od moških potomcev je po njej podedoval zadržan in razmišljujoč izraz na obrazu in mehko čutnost ustnic, medtem ko je od očeta podedoval suho in žilavo telo ter oster skorajda železen pogled, pač v skladu s priimkom, ki bi se bil lahko v tistih časih prostovoljnega ali prisilnega poitalijančevanja dobesedno prevedel v »Lupo«.
Anton Vuk je sodil v tisto vrsto Slovencev - podobne najdeš v Trstu — ki so, ne glede na ideološko naravnanost in svoj stan, sklenili, da se bodo do zadndjega upiranli fašističnemu nasilju, čeprav bi se v svoji silovitosti in odločnosti zdeli njemu enaki. Liberalci, klerikalci, krščanski socialisti in komunisti, vsi ti se med seboj niso razlikovali bolj kot prsti na eni roki. A zoreli so časi ko naj bi se ta roka stisnila v pest, ki naj bi izničila ali zadrila to raznolikost. Goriška ravnina, ki je bila še zmeraj podobna pokrajini na kaki razglednici iz devetnajstega stoletja, je v vseh svojih trgih, zgrajenih okrog cerkve z nepogrešljvo lipo in z imeni posameznih patronov kot sv. Andrej in sv. Peter, še vedno štela po večini katoliške Slovence, pri katerih je šla
vera vštric z nacionalnim ponosom. Da ti dve čustvi ne bi zamrli, so poskrbeli župniki. Zato ni slučaj, da je v rimskem parlamentu krščanske socialiste te pokrajine zastopal duhovnik Virgilij Šček, osebni prijatelj družine Vuk, katere poglavar je bil eden glavnih podpornikov svoje stranke.
Slovenska skupnost v Trstu se je, v skladu s trgovskim in posvetnim značajem mesta, zbirala v vrstah liberalne stranke, podobno kot se je dogajalo z italijansko večino iz vrst iredentistov. Tu se je šlo za zaščito lastne identitete in za priznanje vedno bolj teptanih pravic in ta bitka se je vodila tako na ožjem kulturnem terenu kot tudi med podjetniki in naprej še v ladjedelnicah in v pristanišču. Fašistične škvadre, skrajno krilo nekdaj iredentističnega meščanskega stanu, so stopile v akcijo že julija 1920 in tedaj so se gojili vsi slovenski upi in njihov ponos. Sprevod črnosrajčnikov se je začel na trgu Unita, kjer so se zbrali v znamenju protesta proti uboju italijanskega mornariškega častnika v Splitu (h ki so ga zagrešili jugoslovanski žandar-ji, zato, da bi ljudstvo zavarovali pred napadom iz motornega čolna. Povorka, ki je šla prav mimo Tomažičevega bufe-ta, je vse slovenske trgovine razdejala, duška svojemu besu pa so dali s tem, da so zažgali slovenski Narodni dom, kjer so bili sedeži vseh večjih kulturnih, finančnih in športnih institucij; notri je bil tudi hotel, kavarna in restavracija. Od tedaj naprej, ob vseh vladnih omejitvah, se napadov na združevalne centre kot tudi nasilji nad posameznimi prebivalci, ki so te omejitve včasih prehitevali, vselej pa prilili olja na ogenj, niti ni dalo več prešteti. 1 2
(1)	v Nazarje (op. prev.)
(2)	Italijanska mornariška častnika sta 12. 7. 1920, na rojstni dan kralja Petra, strgala jugoslovansko zastavo ter tako izzvala nerede med domačim ljudstvom. Zatem so It. iz svojega motornega čolna vrgli med ljudi ročni bombi, v odgovor pa so jugoslovanski žandarji streljali na čoln. (op. prev.)
Danes v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor Kmečke zveze
Predlogi za preporod kmetijstva na Tržaškem
Objavljamo osrednji del poročila, ki ga je za današnji občni zbor Kmečke zveze pripravilo njeno predsedstvo s predsednikom Alfonzom Guštinom na čelu. Poročilo se začenja s kritičnim pregledom sedanjega stanja kmetijstva na krajevni, vsedržavni in širši evropski ravni. Med drugim poudarja, da bi se Italija morala otresti vloge manjvrednega in podrejenega partnerja v okviru kmetijske politike Evropske gospodarske skupnosti. Glede same Italije pa opozarja, da je kmetijstvo v njej še vedno zapostavljena gospodarska panoga. Poročilo se nato osredotoči na tržaške razmere in takole osvetli temeljne točke načrta za preporod tržaškega kmetijstva:
»Oklanjamo stališča in prakso, ki vodijo k zmanjšaju vloge kmetijstva na državni, deželni in krajevni ravni. Tudi naš današnji občni zbor naj bo prispevek v prizadevanjih za polno^enakopravnost kmeta v naši družbi. S to zahtevo se obračamo predvsem na Deželo, ki ima nalogo, da vodi kmetijsko politiko na našem ozemlju. V okviru svojega razvojnega načrta mora izdelati jasne smernice za celotno deželno kmetijstvo, pri tem pa mora upoštevati posebne razmere, ki vladajo na Tržaškem.
Tržaško kmetijstvo je šibko, tako da so za njegovo ohranitev in razvoj potrebni krepki posegi. Našo zahtevo bi lahko strnjeno izrazili z geslom: "Močan kmetijski načrt za šibko področje". Temeljne točke tega načrta pa so naslednje:
1.	Izdelati je treba načrte, v katerih bodo natančno in podrobno določena področja, ki bodo na Tržaškem namenjena kmetijstvu.
2.	Uresničiti je treba infrastrukture, ki bodo omogočile dejanski razvoj kmetijskih področij. Potrebno je npr. tem površinam zagotoviti vodo ter na njih urediti poljske poti.
3.	Finančna sredstva naj zajamčijo:
a)	deželna uprava v okviru svojega splošnega gospodarskega načrta in še posebej v okviru svojega načrta za razvoj kmetijstva;
b)	Evropska gospodarska skupnost v okviru svojih posegov za razvoj kmetijstva, še posebej na obrobnih, obmejnih in etnično mešanih področjih;
c)	Sklad za Trst prek Tržaške pokrajine, ki je med drugim že prevzela nalogo, da izdela načrt na osnovi smernic Evropske gospodarske skupnosti za integriran razvoj kmetijstva v okolju;
čj posamezne krajevne ustanove, še zlasti Tržaška pokrajina, Kraška gorska skupnost in Tržaška trgovinska zbornica;
d)	državni zakon za gospodarski razvoj obmejnih področij, ki ga pripravlja italijanski parlament.
4.	Okrepijo naj se kmetije s povečanjem obdelanih površin in z izdelavo usmeritvenih načrtov po panogah. Usmeritveni načrti bi pri nas bili še zlasti potrebni za vinogradništvo in cvetličarstvo. Menimo, da bi jih morala izdelati Deželna ustanova za razvoj kmetijstva.
5.	Zagotoviti je treba razvejano in učinkovito strokovno službo. Visoka tehnološka raven, ki jo je doseglo kmetijstvo v drugih državah, zahteva tudi od nas hitro posodabljanje obratov in tehnologij za kvalitetnejšo in konkurenčno proizvodnjo. Dežela naj izdela zakon, ki bo točno opredelil pristojnosti in naloge obstoječih us-
tanov na področju strokovne pomoči kmetovalcem. Z novim zakonom naj tudi ustanovi službe, ki jih sodobno urejeno kmetijstvo potrebuje (tržno usmerjanje, raziskovanje, strokovna pomoč pri novih proizvodnih usmeritvah itd.).
6.	Potrebna je organizacija za komercializacijo kmetijskih proizvodov. Tradicionalni načini prodaje so neučinkoviti. Pridelovalci se morajo iznebiti podrejene vloge na trgu. Omogočiti jim je treba, da s svojimi pridelki pridejo čim bolj neposredno do potrošnikov.
7.	Celotnemu ozemlju tržaške pokrajine je treba priznati status gorskega področja. To bi moral določati snujoči se zakon za razvoj obmejnih področij.
Kmečka zveza spremlja z veliko pozornostjo vsak poseg na našem teritoriju, ki je življenjska prvina za kmetijstvo, a hkrati tudi za našo narodnostno skupnost. Boriti se za razvoj našega kmetijstva pomeni boriti se istočasno za gospodarsko ovrednotenje zemlje, na kateri korenini narodnostna istovetnost slovenske manjšine.
V skladu s tem Kmečka zveza stoji tudi ob strani prebivalcem Bazovice in sosednjih vasi, ki se upravičeno borijo proti namestitvi sinhrotrona na svoji zemlji. Naša skupnost in velik del tukajšnje javnosti ocenjujeta to lokacijo svetlobnega generatorja kot neutemeljeno z gospodarskega, družbenega in naravnovarstvenega vidika. Kmečka zveza se bo še naprej zavzemala za to, da se sinhrotron namesti znotraj Raziskovalnega območja. To stališče smo že poudarili na vseh pristojnih forumih, na katerih pa smo istočasno podčrtali svojo odprtost in razumevanje za potrebe splošnega gospodarskega razvoja. Vztrajamo pa na stališču, da nam ta razvoj ne sme povzročati nepotrebne in nepopravljive škode. Pri tem nadalje poudarjamo, da morajo pristojne oblasti v primeru posegov na teritoriju, ki jih neizogibno zahteva družbeni napredek, zagotoviti naši skupnosti ustrezne protivrednosti. Te naj nudijo alternativne in trajne možnosti razvoja.
Skladno s tem je Kmečka zveza skupno s krovno organizacijo Slovensko kulturtno-gospodarsko zvezo in drugimi manjšinskimi organizacijami predstavila že leta 1982 ob ustanovitvi Raziskovalnega območja in ob začetku gradnje hitrih cest pristojnim oblastem dokument z zahtevami po povračilnih ukrepih. Zal je ta dokument ostal mrtva črka. Tak odnos nas sili, da nasprotujemo vsakemu nadaljnjemu posegu na teritoriju in da se upremo vsaki novi javni razlastitvi naše zemlje.«'
Dnevni red občnega zbora
Kmečka zveza vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo danes s pričetkom ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah z naslednjim dnevnim redom:
1.	izvolitev predsednika občnega zbora;
2.	predsedniško poročilo;
3.	poročilo tajništva;
4.	poročilo nadzornega odbora;
5.	pozdravi gostov in razprava;
6.	volitve;
7.	razno.
V primeru drugega sklicanja se bo občni zbor pričel ob 9.30 in bo sklepčen ne glede na število udeležencev.
Izjavi podpredsednikov KZ
Alojz Debeliš
»Kmečka zveza si je v letih pridobila vekik ugled. Danes je to organizacija, ki je ne more obiti, kdor se hoče resno soočiti s kmetijsko stvarnostjo na Tržaškem. Predvsem pa si je KZ znala pridobiti zaupanje samih kmetov. To dokazuje že samo dejstvo, da število njenih članov stalno raste kljub temu, da tržaško kmetijstvo preživlja izredno težke čase.
Vse to je KZ dosegla z resnim delom. Nuditi skuša čim boljše usluge in storitve svojim članom. Tako si zdaj veliko prizadeva, da bi okrepila svojo patronatsko službo. Prav v tem času odpira nova urada v Nabrežini in na Opčinah, urad pa bo skušala čim prej odpreti še pri Domju.
Poudariti želim, da so člani KZ kot sicer sploh tržaški kmetje — v veliki večini Slovenci. Zato KZ ni samo stanovska, ampak je tudi narodnoobrambna organizacija. Bodočnost tržaškega kmetijstva je tesno povezana z usodo tržaških Slovencev. To je posebno očitno pri vprašanju zemlje. Brez zemlje je seveda kmetijstvo nemogoče, a brez zasidranosti na zemlji ni mogoč niti obstoj neke narodnostne skupnosti. To usodno povezanost bomo poudarili tudi na današnjem občnem zboru, na katerem bomo ponovno zahtevali, naj italijanski parlament končno izglasuje zakon o globalni zaščiti naše narodnostne skupnosti.«
Srečko Orel
»Tržaško kmetijstvo životari, hira. Res je, da so nekatere svetle izjeme, a na splošno so kmetje prepuščeni sami sebi. Oblasti imajo zanje prav malo posluha; še več, v imenu večkrat sporne javne koristi zemljo razlaščajo in s tem še poslabšajo razmere, v katerih kmetje delujejo.
Šibko in bolno kmetijstvo pa ni nikomur v korist. Ni v korist prebivalstvu, zlasti mlademu, ki bi lahko našlo v njem zaposlitev. Ni v korist niti varovanju narave, saj imajo prav kmetje zaslugo, da se je Kras do danes ohranil. Bolno kmetijstvo pa mora posebno zaskrbljati nas tržaške Slovence, saj smo prav prek njega ostali zasidrani na tej zemlji, s katere nas je - in bi nas verjetno še danes — marsikdo hotel odgnati.
Na današnjem občnem zboru bomo člani KZ postavili vrsto predlogov o tem, kako oživiti kmetijstvo na Tržaškem. Ne gre za nepremišljene in nepovezane zahteve, marveč za organski načrt. Z njim bomo skušali seznaniti vse krajevne družbene in politične sile, predvsem pa pristojne oblasti. Resnici na ljubo ni prvič, da KZ nastopa s takšnim programom, žal pa je doslej naletela na večinoma gluha ušesa. Tržaška javnost je na splošno pozorna le na industrijski in terciarni sektor, kar je po našem prepričanju globoko zgrešeno. Upamo, da naš glas ne bo tudi tokrat ostal glas vpijočega v puščavi.«
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Zaradi inflacije nad porabo
Ko v Jugoslaviji v izvršilnih državnih krogih govorijo o zmanjševanju inflacije, se zamisli že nekaj časa vrtijo predvsem okoli dveh osi. Eno os predstavlja ideja, da bi morali draginjo zaustaviti kar z odlokom - torej, da bi morali za nekaj časa prepovedati vsakršno dvigovanje cen,- v obdobju, ko bi bile cene zamrznjene, pa naj bi pripravili celoten instrumentarij za protiinflacijsko ukrepanje. Druga zamisel se vrti okoli drugačne osi. Visoko inflacijo pospešuje zlasti pretirano visoka potrošnja. Ker z njo aktivno sodelujejo še nekateri drugi dejavniki (nizka stabilnost, slabo izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, pokrivanje izgub na vseh koncih kar povprek...) je treba porabo zmanjšati. In ker so plače eden glavnih spodbujevalcev potrošnje, je treba njihovo rast zadržati ali celo zamrzniti.
Očitno zaradi izkušenj iz prejšnjih let - ko so bile plače v presledkih zamrznjene in ko takšni ukrepi niso prinesli nič uspehov v boju proti inflaciji - se je zdajšnja vlada odločila za omejevanje porabe. Prepričana sem, da je med inflacijo in porabo močna vzročna vez. Kdor pa hoče zmanjšati porabo, ta mora doseči predvsem, da plače ne rinejo pretirano navzgor. Govoriti o zmanjševanju plač (oz. o zaviranju rasti) je v razmerah, kakršne povzroča velika draginja, seveda izrazito nepopularno. Toda kljub temu skorajda vsi ekonomisti soglašajo z vladno namero, da bo zavrla rast plač, hkrati pa jo hudo kritizirajo, saj je prav vlada sama sebe potun-kala v tak položaj, da mora zamrzovati plače. Po prepričanju nekaterih vodilnih ekonomistov je namreč vlada lani vodila povsem napačno gospodarsko politiko. Kako in kje?
Trdijo, da je naredila velikansko napako, ko se je lani odločila za t.i. programirano inflacijo. Kaj sploh pomeni ta nova jugoslovanska ekonomska skovanka? Vlada je namreč načrtovala, za koliko naj bi se vsak mesec povečala inflacija. Pravzaprav je kar kabinetsko »predpisala«, kakšni naj bi bili mesečni inflacijski obroki, da bi bila inflacija ob koncu leta manjša kot leto poprej. Posledica, na katero so mnogi že takoj v začetku opozarjali, je bila strahovita: vsak dan se je hotel
temu mesečnemu obroku čimprej približati (proizvajalec s cenami, podjetja s plačami...) in ga celo preseči, da bi si izboril boljši položaj. Ker so pri tem delovali še vsi prejšnji inflacijski spodbujevalci, se je inflacija zavihtela rekordno visoko.
Že sredi leta je zato vlada poskušala z delno zamrznitvijo cen (oziroma ostrejšim nadzorom cen) umiriti inflacijo, toda vrenje je bilo tako močno, da je preveč privzdigovalo pokrovko. Tudi izrazito spodbujanje proizvodnje (večja ponudba naj bi umirila povpraševanje in trg) ni zaleglo. Zlasti zato ne, ker je bilo spodbujanje napačno - z ekspanziv-no denarno politiko. Veliko novega denarja v obtoku je namreč še pospešilo povpraševanje in s tem tudi pritisk na dvig inflacije. Nerealne obrestne mere tega pritiska niso blažile, ampak so mu dodajale moč: zaradi njih se je interes za varčevanje denarja še zmanjšal in denarni skladi so pritisnili na trg ali pa so iskali možnost za zamenjavo dinarjev v devize. Prodaja na domačem trgu je bila ugodna, zato se je zanimanje za izvoz začelo zmanjševati, k manjšem izvozu pa je prispeval še tečaj dinarja, ki je šepal za domačo inflacijo.
Domača potrošnja je torej presegla vse dopustne meje in država se je znašla v podobnem položaju kot leta 1981 - 82, ko je morala močno domačo porabo začeti zatirati z vsem, kar je lahko prijela v roke.
Prav ugotovitev, da se je država znašla v podobnem položaju kot leta 1981, je najbolj vznemirljiva. Vznemirljiva pa je tudi napoved ekonomistov, da se letos inflacije ne bo dalo bistveno zmanjšati, četudi bi uporabili vse ustrezne protiinflacijske ukrepe. Analiza je namreč pokazala, da so vsi dejavniki, ki določajo rast cen, lani rasli hitreje kot pa cene. Cene na drobno so se npr. lani v dvanajstih mesecih povzpele za 92 odstotkov (v Sloveniji celo za 98,4%), denarna masa pa kar za 109,3 odstotka. Zneskovno so plače lani poskočile v Jugoslaviji za 123,4
odstotka, v Sloveniji pa celo za 139,6 odstotka. Povpraševanje pre-. bivalstva na trgu je bilo decembra lani za 103,6 odstotka močnejše kot pred letom dni (ali drugače ponazorjeno: povpraševanje je bilo dvakrat večje od povečane ponudbe).
To pomeni, da so ponovno močno oživeli vsi inflacijski dejavniki, tudi tisti, ki jih je uspelo gospodarski politiki leta 1984 precej brzdati, in bodo svoj močan vpliv na rast inflacije dokazovali še pretežni del letošnjega leta. K sreči so vsaj zunanje gospodarske okoliščine bile dokaj ugodne (in za zdaj tudi še ostajajo) in blažijo naš gospodarski položaj.
Če hoče gospodarska politika kolikor toliko delovati protiinflacijsko, mora zavirati predvsem tiste inflacijske dejavnike, ki so najmočnejši. Zvezna vlada se je že odločila, da bo vsaj v prvem letošnjem polletju močno zavrla rast denarne mase (količina denarja v obtoku se bo povečala samo za 12 odstotkov). Napovedala je ponovno podražitev denarja, saj naj bi se obrestna mera za posojila, ki jih daje Narodna banka poslovnim bankam, povečala od zdajšnjih 60 na 80 odstotkov, kar pomeni, da bodo morale poslovne banke svojo obrestno politiko prilagoditi tej obrestni meri. S popolno zamrznitvijo plač v nekaterih dejavnostih (banke, sis, združenja...) in z delno zamrznitvijo plač na vseh ostalih področjih, skuša krotiti tudi pretirano trošenje in pritisk denarja, ki je v zasebnih rokah, na trg. Toda prav pri slednjem nima najbolj srečne roke - predpise ob delni zamrznitvi je vlada tako zapletla, da se ne znajde skoraj nihče. Zapletla pa jih je zato, ker vsesplošne zamrznitve plač ni mogla razglasiti in je dopustila, da se plače povečujejo tam, kjer raste produktivnost. Toda splošne formule, po kateri bi lahko v podjetjih vsak mesec sproti izračunavali, kolikšna je njihova produktivnost, še niso iznašli, zato računovodje, ki pač morajo sproti
obračunavati plače, letajo od vrat do vrat najrazličnejših uradov in neuspešno poizvedujejo. Da je zmeda še večja, se je začel spreminjati tudi obračunski sistem, v katerem se spreminja nekaj doslej temeljnih postavk.
Vse, kar je letos gospodarska politika ukrenila proti inflaciji, je po mnenju ekonomistov preslabotno, da bi lani razbohotene inflacijske vire lahko začelo zmanjševati. Potrebni bodo torej koreniti popravki gospodarske politike. Glede na to, da se je vlada odločila za politiko kratkih korakov (ki smo jo v gospodarskem pismu razložili pred dvema tednoma), hitrih zasukov ni pričakovati prav v kratkem času.
JOŽE PETROVČIČ




go^T
GRUP v1030
Gama c* Rtapamao
d 1 »dna • PortJanona
Na petkovi seji, po daljših pogajanjih z družbo Lloyd Adviatico
Kljub nejasnostim tržaški občinski svet z večino glasov odobril odkup Rossettija
Tržaška občina bo kupila gledališče Rossetti od družbe Lloyd Adriatico. Tako je sklenil tržaški občinski svet na svoji petkovi seji. Čeprav se s to operacijo, o kateri je že dalj časa govor, strinjajo vse politične sile, pa zadevni sklep ni bil odobren soglasno. Do nakupa bo namreč prišlo v ne poL vsem razčiščenih pogojih.
Občina bo za Rossetti odštela okroglih 5 milijard lir (plus davek na dodatno vrednost - IVA). V ceni je vključena več kot milijarda lir stroškov za nekatera preureditvena dela, ki jih bo po naročilu starega lastništva izvedlo gradbeno podjetje Societa Edile Adriatica. Finančno breme za nakup pa bo občinska uprava krila s pomočjo deželne uprave, ki bo prispevala skupno 3,5 milijarde lir, in s prodajo nekaterih svojih nepremičnin v Ul. Giustiniano v središču mesta.
Kaj je torej nerazčiščenega? Predvsem tri stvari. Prvič. Ni jasno, ali so že omenjena preureditvena dela v skladu z načrtom za dokončno ureditev poslopja. Drugič. V mali dvorani in v nekaterih drugih prostorih gledališča je nastanjena televizijska postaja Teleguattro. Na osnovi najemninske
pogodbe s starim lastništvom bi lahko tu ostala še 6 let, kar bi seveda motilo uporabljanje prostorov v njihov pravi namen. Gre za vse prej kot prezirljivo zadevo, če pomislimo, da bi se moralo v te prostore začasno ^preseliti gledališče Verdi. Tretjič. Že marsikdo je opozoril, da je akustika v Rossettiju slaba zaradi nekaterih prejšnjih predelav (motila naj bi jo tudi obloga). Preden bi se odločili za nova dela, bi bilo zatorej primerno stvar preučiti.
Svetovalska komisija za javna dela je na svojem zadnjem zasedanju o odkupu Rossettija soglasno sklenila, naj občinski odbor razčisti vse tri nakazana vprašanja, preden gre zadevni sklep pred občinski svet. Do tega pa ni prišlo. Svetovalec De Rosa je na petkovi seji v imenu komunistične skupine predlagal, naj se obravnava prenese za nekaj dni, da bi medtem občinski odbor napravil, kar je komisija soglasno zahtevala. Toda župan Staffieri je predlog zavrnil, češ da čas pritiska (vsako zavlačevanje naj bi med drugim postavilo pod vprašaj prihodnjo sezono Verdija, ki bi se morala odvijati, kot rečeno, v Rossettiju). To so v razpravi poudarjali tudi predstav-
niki večine, ki so sicer priznali, da ostajajo nekatera vprašanja odprta. Podobna stališča je zavzel tudi predstavnik Tržaškega gibanja Paro vel.
Po daljši razpravi (trajala je približno tri ure) je končno prišlo do glasovanja. Za odobritev sklepa so se izrekli svetovalci večine, proti so bili komunisti, vzdržali pa so se Parovel in misovci. Župan pa je v imenu uprave še pred glasovanjem sprejel tri priporočila, ki ga obvezujejo, naj v nadaljevanju postopka za odkup Rossettija ugodno reši v razpravi nakazana odprta vprašanja.
Občinski svet se je med sejo z enominutnim molkom poklonil spominu gen. Licia Giorgierija, Tržačana, ki je prav v petek padel pod streli rdečih brigadistov.
■ Uprava občine Dolina obvešča vse občane, da bo s tem tednom pričela delovati služba za odvažanje težkih odpadkov (hladilniki, peči, itd.). Kdor ima podobne odpadke, jih lahko odloži v torek, 24. 3. 1987, ob vagončkih za smeti. Te odpadke bo služba odnašala enkrat mesečno. Naslednji datum bomo sporočili naknadno.
To in vrsta drugih vprašanj županu Staffieriju
Kako je z nadomestnim poukom za otroke, ki ne sledijo verouku?
Tržaški župan Staffieri bo moral v prihodnjih dneh odgovarjati na številna vprašanja, ki so mu jih naslovili razni občinski svetovalci. Gre za široko pahljačo argumentov, ki pa se vsekakor nanašajo na vsakdanjo prakso in ki se zavlačujejo zgolj zaradi nesprejemljivega sprenevedanja.
Županu in občinskemu odborniku za šolstvo je namenjeno vprašanje, kako nameravata ukrepati v zvezi z uvedbo nadomestnega pouka za otroke občinskih otroških vrtcev, ki ne nameravajo slediti uram verske vzgoje. Po zakonu in v dogovoru s katoliško Cerkvijo je namreč ta izbira prostovoljna, kaže pa, da je nekatere krajevne uprave ne spoštujejo. Občinski svetovalci, med katerini Visioli za KPI, D'Amore (PSI), De Gioia (PSDI), Parovel za Tržaško gibanje, Aprigliano (Lista civica), Trauner (PLI) in Rossi (PRI) sprašujejo, kako bosta župan in odbornik za šolstvo preprečila vsakršen poskus pritiska na starše s strani šolskega osebja.
V zvezi s sejo zahodnokraškega rajonskega sveta, ki je 18. t. m. odpadla zaradi odsotnosti župana, komunistična svetovalca Poli in Spetič sprašujeta, kdaj bo župan Staffieri lahko prisostvoval zboru tega pomembnega or-
ganizma, na katerem bodo obravnavali pereče probleme splošnega značaja. Odsotnost župana Staffierija je toliko bolj nesprejemljiva, saj se že enkrat prej, in sicer 4. marca, ni mogel udeležiti napovedane seje tega rajonskega sveta.
Svetovalci KPI Spetič, Visioli in Monfalcon z drugim pismom sprašujejo tako župana Staffierija kot pristojnega odbornika, kako napredujejo dela posebne komisije za toponomas-tiko in po kakšnih kriterijih ga bo opravljala. Vprašljivo je namreč, ali bo spoštovala etnični, kulturni in politični pluralizem, značilen za Trst, pri poimenovanjih toponomastičnega značaja.
Gospodarskega značaja sta drugi dve vprašanji, od katerih se eno nanaša na nerazumljiv molk v zvezi s težavami, v katerih se nahaja tovarna IRET, ki je med najuspešnejšimi industrijskimi obrati v tržaški pokrajini. V drugem pismu, ki so ga prav tako podpisali komunistični občinski svetovalci, pa sprašujejo za mnenje občinskega odbora o načrtu IRI in Fincanti-eri ter o napovedi o zaprtju obrata Isotta Fraschini. Podpisniki želijo nadalje vedeti, ali bo občinski odbor zavzel kako stališče, ki bi to drastično odločitev lahko preprečilo.
Pred obiskom tria flavt iz Novega Sada
V torek v Slovenskem klubu svojevrsten glasbeni večer
Slavistično društvo v Trstu uspešno dosega zastavljene cilje
Slovenski klub v Trstu je za naslednji torkov večer v Gregorčičevi dvorani, 24. t. m., pripravil dokaj nenavadno glasbeno doživetje. Gostje večera bodo flavtistke Laura Leyai-Ak-sin, Sonja Antunič in Radmila Rakin-Martinovič iz Novega Sada. Trio flavt bo v Trstu v okviru sodelovanja med tamkajšnjo glasbeno redakcijo radijske postaje in tržaško postajo RAI Trst A; z njima je Slovenski klub vzpostavil plodno sodelovanje.
Trio deluje že šesto leto. Posveča se pretežno sodobni glasbeni ustvarjalnosti in uživa v tem pogledu izjemen ugled. Za tržaški torkov večer je pripravil sila zanimiv spored: med osmimi točkami bo kar pet neuradnih izvedb. Gre za skladbe: Konzertstiick za tri flavte sovjetskega avtorja Sergeja Pavlenka (rojen 1. 1952, diplomiral v Moskvi 1977 pri N. Sideljnikovu, bil glasbeni urednik slovitega Gledališča Na Taganki za časa Ljubimova in Vi-sotskega), »V ozvezdju lovskih psov« sovjetskega skladatelja Viktorja Eki-movskega (rojen 1947, diplomiral pri Aramu Hačaturjanu; o njem je učitelj dejal, da je globoko učen in strokovno temeljit glasbenik, neutruden iskalec novega), »Muziko prostora« Stevana Kovača-Tickmayerja, »Refleksije« Mi-
roslava Štatkiča ter »Sonatino« tržaškega Slovenca Marka Ozbiča. Izvedba slednje skladbe naj bi v željah prirediteljev še zlasti praznično izzvenela, saj gre za prvenec šestnajstletnega gojenca letos vpeljanega pouka kompozicije pri'Glasbeni matici pod vodstvom skladatelja Alda Kumarja.
Spored torkovega večera dopolnjujejo še skladbe E. Castarede »Flutes en vacances«, »Solissimo« v Vojvodini živečega Slovenca Slavka Šuklarja ter »Ekspanzijo« za solo flavto Primoža Ramovša. Skratka: obiska vreden večer.
V petek, 20. marca, je bil v Gregorčičevi dvorani občni zbor Slavističnega društva v Trstu. Potekal je ob popolni odsotnosti tiska in brez zadoščenja številne udeležbe. Kljub temu je bilo delo občnega zbora plodno in živahno, zbor je nadalje dokazal, da je v Trstu in Gorici (do koder tudi sega delovanje Slavističnega društva) peščica zanesenjakov, ki se v brk vsem teževam, podtikanjem, polenom pod noge, nezanimanju in podobnim oviram stoično prebija skozi jezikovno in občo družbeno problematiko in uspešno dosega zastavljene cilje.
Na občnemu zboru, ki ga je vodila Olga Lupine, so svoja poročila podali predsednik Boris Pangerc, tajnica Vera Tuta-Ban in blagajničarka Lučka Abram. Medtem ko je bilo predsedniško poročilo nekakšen idejni obračun od obnovitve Slavističnega društva leta 1984 do danes, pa je tajniško poročilo pokazalo bogato in razvejeno dejavnost društva, ki je bila v dveh letih zelo obsežna, saj moramo upoštevati, da se je društvo ob obnovitvi moralo najprej spoprijeti z reorganizacij-skimi težavami in je moralo med našimi ljudmi sploh na novo utrditi zavest, da kot strokovna organizacija obstaja, deluje in se odziva.
Blagajniško poročilo pa je bilo skrajno črnogledo, kar popolnoma odgovarja sedanjemu stanju.
Po poročilih je bil na vrsti slovesnejši trenutek. Na predlog odbora je občni zbor imenoval tri častne člane Slavističnega društva, to so: prof. Martin Jevnikar za bogato in dolgoletno pedagoško in raziskovalno delo; gledališka igralka, mentorica in kulturna delavka Mira Sardoč, za njeno dolgoletno poklicno in splošno priznano dejavnost na področju jezikovne kulture med našimi aktivnimi ljudmi; prof.
Pavle Merku za njegovo bogato pedagoško in raziskovalno delo na področju slovenistike. Mira Sardoč je bila, žal, odsotna zaradi bolezni, a je tudi njeno imenovanje izzvalo topel aplavz. Podelitvi častnega članstva je sledila razprava, ki je bila zelo intenzivna in jo je bilo potrebno zaradi pozne ure prekiniti, nakar je predsednica nadzornega odbora Lelja Rehar dala razrešnico staremu odboru, prisotni pa so izvolili novega, ki se bo sestal v začetku aprila.
Prvi glasbeni večer gojencev GM v gropajskem domu
V dvoranici zadružnega doma v Gropadi so imeli v petek prvi glasbeni večer, na katerem so nastopili gojenci Glasbene šole GM v Trstu, in sicer pet gojencev na violino, dva na klavir, pet harmonikarjev pa je v skupini, ki jo je učila Loredana Coceani.
Občinstvo, ki je pozorno sledilo nastopu mladih gojencev, sta pozdravila ravnatelj GM Sveto Grgič, v imenu KD Skala pa Aleksander Mužina.
Nando Dalla Chiesa jutri v krožku Miani
Novinarski krožek v Trstu bo imel jutri v gosteh prof. Nanda Dalla Chieso, docenta sociologije na univerzi v Milanu, sina znanega generala karabinjerjev in palermskega prefekta Carla Alberta Dalla Chiese, ki je padel pod streli mafijskih zločincev. Srečanje z naslovom: »Razmišljanje o procesu v Palermu« prireja študijski krožek Ercole Miani.
Nando Dalla Chiesa je pred nekaj leti predstavil tržaški javnosti svojo knjigo »Delitto imperfetto«, v kateri je ostro ožigosal in razkril temno politično ozadje, ki je botrovalo umoru njegovega očeta. Predavanje Dalla Chiese sovpada s skorajšnjim zaključkom maksiprocesa v Palermu.
Srečanje bo na sporedu ob 17.30 na sedežu Novinarskega krožka, Korzo Italia 12. Uvodno misel bo podal časnikar Pierluigi Sabatti.
Zanimiv večer v Knjižnici P. Tomažič in tovariši
O spornih gledanjih na leto 1945
Tudi tržaška Občina naj se posluži civilne službe oporečnikov vesti
Zelena alternativna lista je naslovila na predstavnike tržaške občinske uprave pismo, v katerem zahteva, naj Občina, podobno kot že druge javne ustanove, sklene z Obrambnim ministrstvom konvencijo za prestavitev mladih, ki civilno služijo vojaški rok. Zakon št. 772 iz leta 1972 namreč predvideva možnost služenja vojaškega roka v okviru javnih in zasebnih ustanov, ki so za kulturno, skrbstveno, izobraževalno in ekološko področje sklenile z Obrambnim ministrstvom ustrezno konvencijo. Taka civilna služba traja dve leti.
Oporečniki vesti opravljajo to službo, ne da bi bremenili konvencionirane ustanove, ker jih neposredno plačuje Obrambno ministrstvo z vsoto, ki je predvidena za navadne vojake. Civilno služenje vojaškega roka je javnim ustanovam v veliko pomoč, saj z vojaki-oporečniki lahko znatno omilijo težave v sektorjih, kjer manjka osebje in zakon ne dovoljuje novih nameščanj.
V Italiji je vsako leto več kot 20 tisoč oporečnikov vesti, ki hočejo civilno služiti vojaški rok, žal pa je mest na razpolago zelo malo. V Trstu je konvencio-niranih 18 javnih in zasebnih ustanov (med njimi so Pokrajina, devinsko-nabre-žinska in miljska Občina, WWF, Rdeči križ, Itis, Italijansko združenje slepcev, ekološko združenje Italia nostra in drugi) za skupnih 83 mest. Pred kratkim je Krajevna zdravstvena enota predlagala konvencijo za nadaljnjih 35 oporečnikov.
Podporo, da se tudi tržaška občina domeni za konvencijo, sta že izrekla občinska svetovalca Visioli (KPI) in Frausinova (PSI).
Knjižnica P. Tomažič in tovariši, ki deluje v sklopu SKD Tabor, je priredila v petek zvečer v svojih prostorih v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje na temo: Sporna gledanja in nasprotujoča si vprašanja tržaške zgodovine v letu 1945.
Predavali so zgodovinar Galliano Fogar, dr. Zorko ITarej in dolinski župan Edvin Švab, ki so še danes perečo, žgočo, a tudi zelo pomembno temo osvetlili na način, ki želi na osnovi resnice in objektivnih dejstev razumeti in utemeljiti vsebino dogodkov, ki so sestavni del naše polpretekle zgodovine, a jih tukajšnji nacionalistični krogi vse preveč in prepogosto izrabljajo v svoje namene, da netijo sovraštvo med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, da podirajo mostove bratstva in prijateljstva, ki so se tkali in ustvarjali še v času skupnega boja proti nacifašizmu.
Povod za predavanje so bile polemike v zvezi s fojbo pri Bazovici, ki so prišle na dan v znani italijanski radijski oddaji »Radio anchio 31—31«. Tako so se predavatelji lotili tega vprašanja: Fogar z zgodovinskim orisom dogodkov, ki so privedli v Jugoslaviji do začetkov osvobodilnega boja, ki se je nato razširil in zajel tudi naše kraje, dr. Harej s podrobnim pregledom dogajanja v mesecih pred koncem vojne in takoj po končani vojni, in dolinski župan z utemeljitvijo stališča, ki ga je dolinska občina zavzela do vprašanja bazoviške fojbe in do dogodkov, ki so z njo povezani.
Izvajanja predavateljev, ki jim je občinstvo pozorno sledilo, je smiselno in jedrnato prevajal prof. Ravel Kodrič. Sledila pa je nato še zanimiva debata, ki se ni ustavila le pri vprašanju fojb, temveč je zajela tudi druge, za poznavanje naše zgodovine pomebne dogodke.
Umrl je Giorgio laksetich-Adriano
V petek zvečer je v Trstu umrl Giorgio laksetich - Adriano, španski borec, partizan ter med ustanovitelji in kasneje voditelj tržaške komunistične partije. Slednji je posvetil večji del svojega razgibanega in nelahkega življenja.
Giorgio laksetich se je rodil v Trstu leta 1901 in tu se je tudi izšolal za učitelja. Svojega poklica pa skorajda ni opravljal, saj se je že kot mladenič opredelil za partijsko stvar. Ko je bil star 22 let, je postal tajnik tržaške komunistične mladinske organizacije in kot takega je fašistični režim tudi preganjal in konfiniral na otok Ventotene. Od tod mu je uspelo zbežati v Francijo, vendar ga je kmalu prevzela španska revolucija. Pridružil se je vrstam partizanov, ki so se borili proti španskemu fašizmu. Po revoluciji se je vrnil v Francijo, vendar mu je italijanska fašistična policija kmalu prišla na sled in ga ponovno konfinirala.
Med narodnoosvobodilno vojno je bil najvidnejši predstavnik italijanskih odredov v Sloveniji in je skrbel za povezave med slovenskimi in italijanskimi partizani. Zaslužil si je čin majorja jugoslovanske ljudske vojske, bil pa je tudi častni član združenja ANPI-VZPI. Ko so partizani osvobodili Trst, je bil član komande mesta, od takrat naprej pa med najvidnejšimi političnimi osebnostmi komunistične partije. Med drugim je bil nekaj časa tudi tajnik sekcije KPI v Bocnu in urednik tržaškega glasila KPI »H Lavorato-re«. Spomini na vojna leta pa so ga spodbudili k pisanju knjige »La brigata Fratelli Fontanot«. Z njim odhaja ena najvidnejših oseb nekdanjega tržaškega političnega dogajanja.
Prezgodnji grob Ivana Briščika
Ogromna množica prijateljev in znancev se je v petek ganjeno poslednjič poslovila na proseškem pokopališču od Ivana Briščika iz Briščikov, ki je nenadoma in nepričakovano preminil v starosti komaj 38 let.
Pokojnik se je strokovno uveljavil kot izučen in cenjen mehanik. Vaščani so ga še posebno imeli radi kot poštenega in družabnega fanta vesele narave, ki je vselej aktivno sodeloval pri življenju vaške skupnosti. Tako je bil vedno prisoten in je nesebično žrtvoval marsikatero urico prostega časa pri gradnji kulturnega doma - spomenika padlim.
Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v hvaležnem spominu. Staršema Stanku in Mariji ter bratu Milanu izrekamo iskrene izraze sožalja, Ivanu pa naj bo lahka domača gruda, ki jo je tako ljubil.
B. S.
Poslednje slovo od Lada Premruja
Veliko ljudi, sorodnikov, prijateljev in znancev, se je včeraj dopoldne še zadnjič poslovilo od Lada Premruja, zavednega Slovenca ter dolgoletnega zaslužnega kulturnega in prosvetnega delavca.
Ob grobu sta se od njega poslovila Olga Ban v imenu nekdanjega šentjakobskega pevskega zbora in KD Ivan Cankar, Jože Koren pa v imenu SKGZ, Zveze slovenskih kulturnih društev ter Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Pevci in pevke, njegovi dolgoletni prijatelji in tovariši so mu nato pod vos-tvom Vlada Švare občuteno zapeli njegovo najljubšo pesem, narodno »Ne tožim«, pevci sami pa so na koncu še žalostinko »Vigred«. Grob, v katerem bo počival, so nato prekrili številni šopki cvetja in venci, ki so pričali, kako je bil pokojnik cenjen in priljubljen.
Delegata Michele Cavlig in Jože Cej o globalni zaščiti Slovencev
Prizadevanja za reformistično politiko na šestem deželnem kongresu socialistov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Deželni podtajnik Bulfone, ki je po odstopu deželnega tajnika Trombette, skupaj s Pittonijem vodil stranko, je v dolgem poročilu opredelil pred deželno skupščino delovanje in prizadevanja socialistične stranke od videmskega kongresa. Večino takrat postavljenih smotrov jim je uspelo uresničiti, je dejal Bulfone, toda storjenih je bilo tudi mnogo napak. Zelo samokritično je omenil dolgotrajno verticistično vodenje stranke, ki je privedlo do nepravilne vloge PSI pri dveh krizah deželne uprave, pri čemer socialisti niso okrepili svojih pozicij, ampak omogočili protagonistično vodenje sedanjega predsednika deželne vlade Biasuttija. Le oblikovanje nove večine v okviru deželne PSI z zavezništvom med »areo Craxi« in levico je omogočilo večjo dialektiko in živahnejšo dejavnost stranke, ki jo je treba okrepiti z ustvarjanjem dejanske enotnosti in s povečanjem vloge članstva.
Deželni odbornik Carbone je razčlenil razloge in smotre dopolnilnega dokumenta k vsedržavnim tezam, obrazložil njegova osnovna stališča in opredelil politične odnose z drugimi strankami, ki so potrebni za uvajanje prave reformistične politike tudi na deželni ravni. Reforme so nujne, je naglasil
Carbone, ker se tudi naša dežela spreminja, kot se spreminja Italija, le da z nekaterimi zamudami, ki jih je treba nadoknaditi. Izkoristiti je treba vse te nove sile in življenjske sokove, ki se prikazujejo na deželni ravni, upoštevati je treba vidnejšo vlogo Furlanije-Julijske krajine v širšem evropskem prostoru, z ovrednotenjem obmejnih območij tako z gospodarske, kot tudi z družbene in kulturne plati, upoštevajoč bogastvo, ki ga predstavljajo različne etnične skupnosti v naših krajih.
Glede odnosov PSI z drugimi strankami je Carbone ocenil dosedanje odnose s KD kot v splošnem zadovoljive, čeprav se kdaj pa kdaj pojavljajo poskusi hegemonizma, nerazumevanja in ošabnosti. Socialisti si vsekakor prizadevajo za ustvarjanje širše reformistične fronte, ki naj bi vključevala PSDI, radikalce, liberalce in republikance, kar bi tudi omogočilo, da bi postavili KD pred zahtevo o zamenljivosti na vrhu deželne vlade. Ohraniti je treba tudi odprta vrata plodnejšim odnosom s komunisti, ki jim je pa očital zamujanje v osvajanju reformističnih teženj.
Problematika slovenske narodnostne skupnosti je prišla do izraza v popoldanski razpravi, v kateri sta nastopila tudi dva od 6 slovenskih delegatov. Michele Carlig je kongresu pred-
ložil resolucijo conskega odbora PSI za Čedad in Nadiške doline, ki je med drugim zahtevala tudi zaščito furlanske in slovenske skupnosti. Jože Cej pa se je zavzel za nove odnose v stranki, za priznanje večje vloge goriške pokrajine v deželni stvarnosti, posebej pa za ponovno odločnejšo zavzetost PSI in za večji pogum (kot ga je imel pokojni poslanec Fortuna) pri ureditvi
globalne zaščite za Slovence v Italiji, ob upoštevanju njihove konstruktivne vloge v deželni stvarnosti. Vprašanje zaščite Slovencev sta v svojih pozdravih omenila tudi predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije Željko Jeglič in pa predsednik komisije za odnose z matico pri Uniji Italijanov za Istro in Reko Leo Fusilli.
Odbornik Carbone na včerajšnjem zasedanju deželnega kongresa PSI
Tržaško zastopstvo na sejmu Alpe-Jadran
V	okviru sejma Alpe-Jadran, ki ga bodo jutri odprli v Ljubljani, se bo delegacija tržaške Trgovinske zbornice v četrtek srečala s predsednikom slovenskega izvršnega sveta Šinigojem in s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Bulcem. Tržaško delegacijo bosta vodila predsednik Trgovinske zbornice Tombesi in deželni odbornik za trgovino in turizem Ves-pasiano.
Na sejmu sodeluje tudi .tržaška Trgovinska zbornica s prikazom svojih najpomembnejših pobud in dejavnosti, posebej pa se predstavlja SDGZ.
Interni nastop gojencev GM
V	Gallusovi dvorani je bil v petek popoldne že deseti interni nastop gojencev Glasbene matice v letošnjem letu. Nastopilo je kar 19 mladih gojencev: sedem violinistov, trije kitaristi, ostali pa so se predstavili ob klavirju.
Gojence, ki obiskujejo pripravnico, oziroma prve razrede šole (le ena gojenka je bila iz 6. razreda) poučujejo profesorji: Aleksandra Pertot — violina, Marko Feri — kitara ter Xenia Brass, Verenka Terčelj, Ravel Kodrič in Savica Malalan — klavir.
Naslednji interni nastop bo 3. aprila.
t
Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi mož in oče
Jubilejni koncert TTPZ v- Boljuncu
Partizanska pesem ostaja pesem miru, enakopravnosti in sožitja
nesli: podpredsednik Partizanskega zbora iz Ljubljane Jože Semič, Daša Svetina za Glasbeno matico, Rada Cergol za Mladinsko skupino P. Tomažič, predstavniki KD Fran Venturini, KD Ivan Grbec, sekcije KPI Gram-sci iz Skednja in tudi komandant sovjetske ladje »Titan II.«, ki je v teh dneh zasidrana v tržaškem pristanišču. Pismene pozdrave so poslali: Federico Vincenti, devinsko-nabrežinska občina, Tržaški oktet, KD Lipa iz Bazovice, pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj ter KD Primorsko iz Mačkolj.
V tem svečanem, prijetnem vzdušju je sledilo nato podeljevanje Gallusovih značk, ki sta jih razdelila Ignacij Ota in Slavko Mezgec, ki je zastopal Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Bronaste značke je prejelo dvajset pevcev oziroma članov orkestra, srebrno značko prav tako dvajset pevcev, devet članov zbora pa je prejelo zlate Gallusove značke.
Sledila je še podelitev spominskih priznanj sorodnikom sedmih umrlih pevcev, šestnajst pevcev pa je prejelo od zbora priznanje za svoje dolgoletno delovanje.
Na koncu je še nekaj besed povedal Oskar Kjuder sam, ki se je zahvalil za številne čestitke, darila in cvetje, ki jih je prejel za to priložnost on sam, pa tudi zbor. »Sam brez zbora bi bil le Oskar Kjuder in nič drugega; tudi zbor bi bil brez mene nekako sam. Skupaj pa smo vendarle nekaj velikega,« je dejal Oskar in občinstvo mu je navdušeno zaploskalo.
(N.L.)
V tovariškem in prijateljskem vzdušju, ob petju in poslušanju vedno lepih in še vedno tudi. aktualnih partizanskih ter borbenih pesmi narodov, ki so si že, ali pa se morajo v svetu še boriti za svojo svobodo, je včeraj popoldne potekal v gledališču France Prešeren v Boljuncu koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki ga je le-ta posvetil spominu na osvoboditev in za mir v svetu. Pokroviteljstvo nad koncertom so prevzeli republiški odbor ZZB NOV Slovenije, deželni odbor VZPI-ANPI in dolinska občina, kjer se je koncert tudi odvijal.
Bila je to pomembna, svečana, predvsem pa prisrčna, iskrena prireditev, s katero je slavil Tržaški partizanski pevski zbor 15. obletnico svojega delovanja, njegov dirigent Oskar Kjuder, duša zbora, pa 40 let svojega plodnega in uspešnega umetniškega delovanja.
Današnja slavnost je praznik nas vseh — je dejal na začetku koncerta Igor Pavletič, predsednik pevskega zbora, ki je pozdravil občinstvo pa tudi številne goste iz dežele in celo iz Rima, pa iz Slovenije kot tudi s Koroške, ki so zastopali borčevske in napredne organizacije ter politične stranke.
Partizanski zbor se je na koncertu predstavil s programom, ki mu je dal naslov »Spomin na osvoboditev« in ki je zajemal kar petnajst pesmi, ki so jih pridni pevci ob navdušenem ploskanju občinstva zapeli v številnih jezikih. Med pesmimi je bila tudi Kjudro-va »Slavospev I. in II. Prekomorski brigadi«. Drugi del programa je izpolnila Mladinska skupina Pinko Tomažič, ki prenaša, kot je dejal Pavletič, borbene tradicije narodnoosvobodilne borbe na mlade generacije in je torej izraz teženj in želja mladih. Zapela je štiri pesmi, med temi tudi čilsko revolucionarno pesem, ki so izredno navdušile udeležence.
Za konec sta se zbora, skupno z orkestrom in recitatorji, predstavila občinstvu še s temi skladbami, med katerimi je bila tudi Kjudrova »Preko-morci«.
Med programom so se zvrstili številni pozdravni govori, ki jih je začel Arturo Calabria, predsednik piokraj inskega odbora VZPI-ANPI, ki je skupno z Vladimirom Kendo prinesel čestitke v imenu deželnega odbora VZPI-
ANPI. Krajši nagovor je imel tudi predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Bogo Gorjan, ki je prinesel pozdrave, kot je dejal, vseh jugoslovanskih partizanov in svoje želje, da bi lahko zbor še nadaljeval s svojo pesmijo. Sledil je pozdrav dolinskega župana Edvina Švaba, ki je Oskarju Kjudru podelil Odličje prijateljstva. V imenu ZSKD je pozdravil Vojmir Tavčar, ki je poudaril, da se odvija koncert prav na dan, ko se začenja vsakoletna revija pevskih zborov »Primorska poje«, kar je dokaz, kakšen pomen ima za Slovence zborovsko petje. Pozdrave z željami in čestitkami dirigentu Kjudru kot tudi zboru so nato pri-
Smrtna nesreča motorista med Sesljanom in Devinom
Še ena črna sobota na obalni državni cesti št. 14, na ravnem odseku med Sesljanom in Devinom, na kraju, ki mu domačini pravijo Podkove. Žrtev prometne nesreče je 32-letni motorist Fulvio Lacurre iz Gradišča ob Soči, ki je stanoval v Galilejevi ulici 19.
S svojo hondo 700 goriške registracije je nekaj pred 17. uro precej hitro vozil proti Devinu, kar je bil najbrž razlog, da je čelno trčil v levi sprednji del nasproti vozečega fiata ritmo. V njem sta se peljala zakonca, 34-letna uradnica Dina Cardea in 37-letni Roberto Nonis, stanujoča v Koprski ulici 5 v Trstu. Lacurre je nezavesten obležal na cestišču in takoj je bilo jasno, da je njegovo stanje zelo resno. Tržiški reševalci so ga z vso naglico prepeljali v bolnišnico na Katinari, kamor pa je kljub njihovim prizadevanjem, da bi ga ohranili pri življenju, prispel že mrtev. Dežurni zdravniki so mu lahko le ugotovili hrbtenične poškodbe, prebitje prsnega koša in številne zlome.
Potnika iz ritma pa sta se le potolkla. Reševalci so ju prepeljali v tr-žiško bolnišnico, kjer so ženski oskrbeli rano na ustnici, moškemu pa napovedali okrevanje v treh dneh, nakar so oba odpustili.
Preiskavo so na kraju nesreče opravili agenti prometne policije, ki pa so imeli velike težave pri ugotavljanju natančnih vzrokov trčenja.
Vandalsko početje na Trgu Giuliani
Tržaška občina je včeraj izdala sporočilo, v katerem ostro ožigosa vandale, ki so v prejšnji noči povzročili precejšnjo škodo na zelenici na Trgu Giuliani. Tepisti so razgrebli skoraj dva kv. metra pločnika, s kockami iz portirja pa so se nato šli ciljanja v kovinske zbiralnike smeti. V svojem podivjanem valu nasilja nad javno imovino so uničili gredice in travo, klopce pa prevrnili. Občina se pri tem obregne nad bližnje stanovalce, saj ugotavlja, da vandalsko početje gotovo ni bilo neslišno, vendar nihče ni opozoril sil javnega reda.
■ Predsednik rajonskega sveta za
Zahodni Kras Slavko Štoka obvešča, da bo danes ob 9.15 v gostilni »Pri Gi-giju« v bivši carinarnici ob Trbiški cesti srečanje o sečnji v kontovelskih jusarskih gozdovih. Na srečanje so vabljeni načelniki skupin jusarskih upravičencev s Kontovela.
Rubbia jutri predstavi načrt za sinhrotron
Jutri bo nobelovec Carlo Rubbia spet v Trstu. Udeležil se bo sestanka upravnega sveta delniške družbe »Sin-crotrone Trieste«, kateri predseduje, nato bo priredil tiskovno konferenco na Raziskovalnem območju pri Padri-čah, kjer ima družba začasni sedež.
Na tiskovni konferenci, ki se bo pričela ob 18.30, bo med drugim uradno predstavljen idejni načrt za sinhrot-ronski svetlobni generator, ki ga je pred dvema mesecema dokončal mednarodni znanstveni odbor. Načrt so medtem že poslali ministru za znanstvene raziskave Luigiju Granelliju in Medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje (CIPE). Slednji bi moral prav v teh dneh načrt odobriti in hkrati nakazati finančna sredstva za njegovo uresničitev.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Odsek za slovenski jezik in
INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO
vabita na predavanje OLGE KUNST-GNAMUŠ
PROBLEMI PRAGMATIČNE OBRAVNAVE JEZIKA
Filozofska fakulteta v Trstu Ul. Universita 7
V ČETRTEK, 26. t. m., ob 16. uri.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus Otroške urice v NŠK
S KOSOM NA ZELENI VEJI
Ilustrator BOŽO KOS vas bo zabaval z risbo in besedo v četrtek, 26. t. m., ob 17. uri v prostorih NŠK - Ul. sv. Frančiška 20/1.
Vabljeni osnovnošolski otroci!
izleti
Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja od 8. do 10. maja izlet v Toskano. Cena 150.000 lir. Vpisovanja do 31. marca v baru Doma A. Sirka v Križu.
SPDT vabi na spominski pohod na Porozen, ki bo danes; odhod z avtomobili ob 6.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vodi Mario Milič (tel. 229258).
Društvo slovenskih upokojencev -Trst prireja POMLADANSKI IZLET 20. aprila (velikonočni ponedeljek) v Črni vrh nad Ajdovščino. V hotelu Bor bo srečanje s sorodnim društvom upokojencev iz Gorice in skupno kosilo, sledilo bo družabno popoldne s tombolo. Vpisovanje Go v petek, 27. t. m., od 10. do 11. ure na sedežu društva v Trstu, Ul. Cicerone 8.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko priredi v nedeljo, 29. t. m., strokovno ekskurzijo z ogledom razstave: GOZDOVI, ČLOVEK, GOSPODARSTVO FURLANI JE-JULIJSKE KRAJINE, katera je že dalj časa odprta v Vidmu (Ul. Grazzano 1) in Arboretum PAS-CUL v Čenti (Tarcento). Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu in ob 8.30 pred vstopom na avtocesto za Videm pri Moščenicah. Prevoz z lastnim avtom.
Anton Tomažič
Pogreb bo jutri, 23. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljuncu.
Žalostno vest sporočata žena Zofija in hči Divna z družino.
Boljunec, 22. marca 1987
KD F. Prešeren izreka iskreno sožalje svojemu tajniku Borisu in družini ob izgubi nonota Antona Tomažiča.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega
Ivana Briščika
Posebna zahvala odboru za postavitev spomenika NOB v Briščikih, pevskemu zboru Rdeča zvezda, g. župniku in vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: oče Stanko, mama Marija, brat Milan z ženo Graziello ter vnuka Stefano in Riccardo.
Briščiki, 22. marca 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Leopolda Adama
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala g. župniku, cerkvenemu zboru in Nabrežinski godbi.
SVOJCI
Nabrežina, 22. marca 1987
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Riharda Sedmaka
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja, dr. Grudnu in osebju v domu za onemogle Villa Bonetti.
SVOJCI
Križ, 22. marca 1987
zveza
SLOVENSKIH	—
KULTURNIH	M	U M
DRUŠTEV
PRIMORSKA POJE
V soboto, 28. t. m., ob 20.30 na TRŽAŠKI POMORSKI POSTAJI. Nastopajo:
dekliški zbor VESNA - Križ oktet VRTNICA - Nova Gorica moški RAZPOTJE - Col_ mešani LOJZE BRATUŽ - Gorica mešani CORO POLIFONICO - Trst mešani PRIMOREC-TABOR
».SLOVENSKO S STALNO „. ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
Miha Mate
Široka usta
Izvaja Stane Starešinič
DANES, 22. t. m., ob 18. uri v telovadnici v Repnu.
».SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE 7 V TRSTU
štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala
Arthur Miller
SMRT
TRGOVSKEGA
POTNIKA
Režija: MARIO URŠIČ
V	soboto, 28. t. m., ob 14. uri —
IZVEN ABONMAJA
ob 20.30 —
RED F — druga sobota
V	nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri —
RED G druga nedelja
CASS/l RURALE ED ARTICIANA DOBEKDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1986/87
8. abonmajski koncert
V četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
CAMERATA LABACENSIS
Komorni orkester RTV Ljubljana
Dirigent STOJAN KURET
Solist IGOR STARC, kitara (Kumar, Rodrigo, Dominutti, Bartok)
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti.
prireja predavanje
proi. Marije Gabrijelčičeve, avtorice knjige o miselnih vzorcih
ZA UČINKOVITO UMSKO DELO ...
(o učnih težavah naših otrok)
V torek, 24. t. m., ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah.
gledališča
ROSSETTI
razna obvestila
Kulturno društvo F. Prešeren - Bolju-
nec obvešča, da so se začela vpisovanja za plesni tečaj za odrasle. Informacije in vpisnina vsak večer ob 20.30 v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
Kulturno-umetniška skupina PRINTS sporoča, da se bodo začeli novi tečaji grafike v ponedeljek, 30. t. m., v grafični delavnici Atelier v Nabrežini. Za pojasnila in vpis se lahko obrnete na 631989 vsak dan razen sobote od 13. do 14. ure.
Uprava občine Dolina vabi vinogradnike, ki nameravajo sodelovati na 31. občinski razstavi domačih vin, ki bo v Dolini od 9. do 12. maja, naj se zglasijo v občinskih prostorih, tudi telefonsko (tel. 228127 - 228110 - 228392), od 16. do 21. marca.
Danes ob 16. uri zadnja predstava ZIMSKE PRAVLJICEVV. Shakespeara, ki jo uprizarja TEATRO BIONDO iz Palerma. Režija Pietro Carriglio.
Jutri zaprto zaradi počitka.
Od 24. t. m. do 5. aprila bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine uprizorilo Pirandellovo delo OUESTA SERA SI RECITA A SOGGETTO. Režija G. Patro-ni Griffi. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Danes ob 16. uri (red D) bo na sporedu šesta predstava Respighijeve operePLA-MEN. Dirigent Maurizio Arena, režiser Carlo Maestrini.
koncerti
Godbeno društvo V. Parma - Trebče
sklicuje 1. občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah v sredo, 25. t. m., ob
20.30.
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 23. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina GIOVANE OUARTETTO ITALIANO.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
priredi
revijo otroških in mladinskih zborov
PESEM
MLADIH
DANES, '22. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
in KULTURNO ZDRUŽENJE MOST
vabita na predavanje
SLOVENSKI MODEL NARODA IN JUGOSLAVIJA
Predaval bo pisatelj, dramatik in esejist Marjan Rožanc
Predavanje bo JURTI, 23. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3.
KD F. PREŠEREN - BOLJUNEC
vabi
na predstavitev knjige I. ŽERJAL, M. MISLEJ in domačinke NADJE ŠVARE
BURJA IN KAMNI
ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu v četrtek, 26. t. m., ob 20.30.
O knjigi bo spregovorila prof. M. Cenda-Klinc.
Sodeloval bo tamburaški ansambel KD F. Prešeren.
VABLJENI!
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODSEK ZA SLOVENSKI JEZIK
obvešča, da redno deluje
Jezikovna posvetovalnica
Urnik: vsak torek popoldne od 15. do 17. ure v prostorih NŠK, Trst, UL sv. Frančiška 20, L nad-str., tel. 040/774333.
razne prireditve
SKD BARKOVLJE vabi barkovljanske vinogradnike na 3. nagradno tekmovanje domačih vin. Vzorce bomo sprejemali na sedežu društva v Ul. Cerreto 12 v ponedeljek, 23. t. m., in torek, 24. t. m., od 18. do 20. ure. Vsak udeleženec mora oddati dva vzorca za vsako vino. Na nagrajevanje, ki bo v soboto, 28. t. m., društvo vabi vse.
Slovenska zamejska skavtska organizacija nrireja danes, 22. t. m„ 7. SKAVTSKO ŠPORTNO SREČANJE, ki bo na stadionu 1. maja pri Sv. Ivanu. Otvoritev ob 8.30, konec je predviden za 16.30.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 22. marca
LEA
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 18.19
- Dolžina dneva 12.14 — Luna vzide ob 1.48 in zatone ob 9.38.
Jutri, PONEDELJEK, 23. marca
SVOBODAN
PLIMOVANJE DANES: ob 00.34 najvišja 28 cm, ob 09.05 najnižja -28 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 02.07 najvišja 17 cm, ob 11.18 najnižja -32 cm, ob
19.14	naj višja 21 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb narašča, veter 8 km na uro južni, vlaga 37-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI
RODILI SO SE: Manuel Brecelj, Davide Norbedo, Stefania Muran, Giacomo Perasti, Sara Gardossi, Alessio Peruzzi, Gaia Pierro, Morena Minca, Francesco Marass.
UMRLI SO: 75-letna Lucia Maraspin ved. Lugnani, 84-letni Bruno Matitti, 77-letna Maria Gardini vd. Callazotti, 74-letni Aldo Cappellaro, 77-letni Francesco
//MS/ 7JH ZA VS£ 0£US£/]

""optika
TRST Ul Moizmi
5/ >-£^3-36/
Sossi, 54-letni Duilio Redivo, 67-letni Carlo Bin, 95-letna Antonia Giuseppina Grauner, 85-letna Valeria Buda, 86-letna Romilda Degrassi, 85-letna Maria Prodan, 56-letni Umberto Fabbro, 87-letni Antonio Tomažič, 85-letna Antonia Lesa, 78-letna Anita Holzinger in Florio, 86-letna Maria Vasari.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 22. marca 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16. do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tellla 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
Dnevna služba - tudi od 13.00 do
16.00
Trg Garibaldi 5, Ul. .dellOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5 in Trg sv. Jakoba 1.
OPČINE (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od 8.30 do 13. ure in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 23., do sobote,
28. marca 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA Jtel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 2, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	14	84	50	26	27
CAGLIARI	52	83	45	29	85
FIRENCE	41	64	17	4	1
GENOVA	26	44	61	71	8
MILAN	12	85	66	31	78
NEAPELJ	87	74	30	60	84
PALERMO	45	90	24	69	80
RIM	66	84	47	87	63
TURIN	66	5	11	33	84
BENETKE	68	15	86	77	70
	ENALOTTO				
1 X X 1	1 2	X 2	2	2 2	2
KVOTE:					
12 52.362.000 lir 11	1.677.000 lir
10	137.000 lir
RUSIJA
OD 21. DO 28. 6. 1987
Izkušeni vodiči bodo naši skupini omogočili podroben in popoln ogled LENINGRADA in MOSKVE v obdobju čudovitih ruskih »»BELIH NOČI«.
Interesente prosimo, da se čim-prej prijavijo, ker bodo kmalu zasedena vsa prosta mesta.
TERGESTE VIAGGI
Miramarski drevored 207 (Barkovlje) TRST - Telefon: 040 / 415256-416218
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Otello, glas. dram., It-ZDA 1986, 110'i r. F. Zefirellii i. Placido Domingo, Katia Riciarelli.
EKCELSIOR I - 15.00, 22.15 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr.-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □
EKCELSIOR II - 16.00, 22.15 Capriccio, er., It. 1987, 95'; r. Tinto Brass; i. Fran-cesca Dellera, Andy J. Forrest, □ □
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 II colore dei soldi, dram., ZDA 1986, 120'; r. M. Scorsese; i. P. Nevvman, T. Cruise.
NAZIONALE I - 15.30, 22.00 Bring on The Night; i. Sting.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Corbucci; i. Serena Grandi, Paolo Villaggio.
NAZIONALE III - 15.30, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, 105'; r. Menahem Golan, i. Sylvester Stallone, Robert Loggia.
PENICE - 15.00, 22.15, Gunny, vojni, ZDA 1986, 140'; r. Clint Eastwood; i. Clint Eastwood, Marsha Mason.
MIGNON - 15.00, 22.15 Una perfetta coppia di svitati, kom., ZDA 1986, 107'; r. P. Hyams; i. G. Hines, B. Crystal.
EDEN - 15.30, 22.00 La čarne di Ciccio-lina e bollente, pom., □ □
CAPITOL - 16.15, 22.00 Crocodile Dun-dee, kom., Avstral. 1986, 102'; r. P. Fair-man; i. P. Hogan, L. Kozlowsky ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Labyrinth, anim. dram., VB-ZDA 1986, 100' ; r. J. Henson; i. D. Bowie, J. Connelly. VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Shan-gai Surprise, dram., ZDA-VB 1986, 110'; r. J. Godard; i. Madonna, S. Penn. RADIO - 15.30, 21.30 House Love, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	galeriji Costanzi razstavlja do konca meseca turinski slikar EZIO GRIBAU-DD.
čestitke
Ob uspešno opravljenem državnem izpitu za komercialista iskreno čestitajo dr. EDIJU DANEVU Franko in Marko ter družini Abrami in Oblak.
Ob svojem jubileju se iskreno zahvaljujem vsem za prejete čestitke, darila in cvetje.
SILVIJ KOBAL
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Vaške organizacije iz Trebč čestitajo
TPPZ P. TOMAŽIČ
ob 15. obletnici ustanovitve.
_________mali oglasi_______________
IŠČEMO sposobnega tehnika za razvijanje tiskovnih vezi. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Smart«.
OSMICO je odprl v Borštu Diko Žerjal.
V SAMATORCI se je zgubila psica pasme nemški ovčar. Najditelju nagrada. Tel. 229450.
PRODAM RENAULT super 5 GT turbo, bele barve, v odličnem stanju, letnik november 85. Tel. 229432.
PRODAM kokošji gnoj zdelan (humus). Kokošja farma Prašelj - Cesta postaja Prosek 25, tel. 225169, samo ob sobotah.
VESPO ET3 v odličnem stanju prodam. Prevoženih samo 6.000 km. Tel. 815824.
PRODAM skoraj nova 4 avtomobilska kolesa, 12x145, s snežnimi gumami (ježevke). Tel. od 19. do 20.30 na št. 226259.
ŠTEDILNIK bele barve št. 6 za centralno, 13.000 kalorij, malo rabljen prodam ali zamenjam za navadnega manjšega. Tel. 226560 ob uri kosila.
PRODAM 1.500 kv. m nezazidljivega zemljišča v dolinski občini. Cena 12 milijonov. Tel. 228390.
PRODAM motor HONDA NS 125F v odličnem stanju. Tel. 227281 v popoldanskih urah.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc - Dolina 474.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga.
KUPIM računalnik Commodore 64 (samo Computer) ali pa MSX Philips ali Sony. Tel. 0481/779434.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerov-Ije 34. Toči belo in črno vino.
PRODAM avto 112 autobianchi. Tel. na št. 226113 ali 228547.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
BOMBONIERE za vse svečane priložnosti: trgovina Viviana Opčine - Narodna ul. 44/B.
UPOKOJENEC išče hišno pomočnico. Tel. 575436.
PRODAJAM akacijeva drva in kole. Tel. v večernih urah na št. 0481/884161 (Števerjan).
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49.
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednja potovanja:
od 13. do 20. aprila - na RODOS. Cena od 479.000 lir dalje;
od 13. do 20. aprila - v PALMO DI MALLORCA. Cena od
440.000	lir dalje;
od 19. do 28. aprila - v SINGAPUR in MALEZIJO. Cena
1.590.000	lir.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
Potovalni urad AURORA
vabi na
POMLADANSKO KRIŽARJENJE
z m/l ISTRA od 25. aprila do 1. maja
TRST - BENETKE - HVAR - KORČULA - KRF - MALTA - CATANIA - TRST Cene od 580.000 lir dalje.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA
Ul. Milano 20, tel. 60261
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
obvešča
svoje člane in cenjene stranke,
da je v zvezi z znižanjem uradne obrestne mere znižala za pol odstotka obrestno mero na vseh posojilih.
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C s n e
Nabrežina 35/c Tel. 200371
ZASTOPSTVO
panto

Ul. Carducci 15 TRST —Tel. 64610


II
lili

■iiiiiiiiiiiiiiiiMi

llllllilliilii


. ;
■lili!
n ram______________________________
9.00	Risanke: Lingua di serpente, Lajkonik, La noče che canta, II gigante della montagna di Ra, II freso, la spola e l’ago
10.00	Kmet. odd.: Linea verde (l.del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna rubrika
12.15	Linea verde (2. del)
13.00	Dnevnik - TG L'una
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV
14.00	Variete: Domenica... in
14.30	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
17.50	It. nogometno prvenstvo B-lige
18.20	Športne vesti: 90. minuta
18.40	Variete: domenica.... in
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: La voglia di vin-cere (r. V. Sindoni, i. Gianni Mo-randi, Catherine Spaak, 2. del)
22.05	Športna nedelja
23.55	Dnevnik
24.00	Glasbena oddaja: Musicanotte -Pianoforum, nagrajenci klavirskih natečajev - Paola Bruni
r^r rai2
9.00	Oddaja za otroke: Buongiorno domenica
10.15	Nanizanka: La mia terra tra i boschi
10.40	Filmska matineja: La chiave della citta (kom., ZDA 1950, r. George Sidney, i. Clark Gable, Loret-ta Young)
12.00	Informativna oddaja: Orpheus -Človeška čustva
13.00	Dnevnik
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Športna odd.: Studio & Stadio
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.40	Športna oddaja: Gol Flash
18.50	It. nogometno prvenstvo A-lige
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Llspettore Derrick
21.40	Informat. oddaja: Aboccaperta
22.45	Dnevnik
23.00	Nabožna rubrika
23.55	Informativna oddaja: Otrok v 90. letih
23.55	Avtomobilske dirke 500 km (prenos iz Monze)
~RAI 3	{
9.55	Smučanje: moški in ženski vzporedni slalom (iz Sarajeva)
12.00	Informativna oddaja: Dežela in glasba - Portoriko
12.50	Glasbeni oddaji: Dancing to the Flits, 13.10 Dancemania
14.10	Nadaljevanka: II sindaco di Cas-telbridge (3. del)
15.00	Šortni prenosi: atletika (iz Varšave) in avtomobilizem (iz Monze)
17.00	Filmske novosti
17.30	Film: L'amaro te del generale Ven (vojni, ZDA 1933, r. Frank Capra, i. Barbara Stanwyck, Nils Asther, Gavin Gordon)
19.00	Dnevnik
19.25	Deželni šport
19.45	Glasbena oddaja: Maledetto rock (1. del)
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Dnevnik
21.35	Izobraževalna oddaja: Zgodovinski videoclip
22.20	Nogometno prvenstvo A lige
23.05	Dnevnik
23.25	Glasbena oddaja: Jazz Club -Lingomania
Ir RTV IJublJana___________________
8.20	Poročila
8.25	Otroška matineja: Živ žav, 9.15 Lutke in lutki
9.20	Nanizanka: Fračji dol (6. del)
9.55	Smučanje: paralelni slalom (iz
Sarajeva)
12.05	Ljudje in zemlja
12.35	Ansambel Marela
13.05	Poročila
15.00	Nadaljevanka: Malu (8. del)
15.50	Film: Salzburška zveza (groz., ZDA 1972, r. Lee H. Katzin, i. Barry Newmann, Anna Karina, Klaus-Maria Brandauer)
17.30	Zaključno žrebanje: Podarim -dobim
18.45	Risanka
19.00	Danes: Knjiga. Turistični nagelj - neža
19.26 Vreme in dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Potovanje v Vuč-jak (Krleža-Štivičič, 8. del)
21.10	Glasbena oddaja
21.35	Kronika goriškega Srečanja gledališč Alpe Jadran
22.05	Športni pregled
22.50	Poročila
| (3P[ TV Koper _____________________
9.55	Šport studio
19.00	Nadaljevanka: Amici
20.00	Dokument.: Ladje na Jadranu
20.30	Politični tednik: Sedemdni
20.50	Nadaljevanka: Vita e morte di Penelope (2. del)
21.50	Nam: II brivido delLimprevisto
22.20	Komični film: Ridolini groom
22.35	Nanizanka: I fuorilegge
23.35	Rubrika o filozofiji: Klepsidra
Cary Grant v Hitchcockovem Intrigo internazionale - nocoj ob 20.30 na Rete 4
[JU CANALES_____________
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Nabožna oddaja
10.10	Nanizanki: Mary Benjamin, 10.50 Aliče
11.50	Informativna oddaja: Punto 7
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.05	Film: Un americano a Roma (kom., It. 1954, r. Steno, i. Alberto Sordi, Maria Pia Casalino, )
17.00	Sodna rubrika: Forum
18.00	Nanizanki: Orazio,
19.00	Buffalo Bill
20.30	Film: Nord e Sud II (zgod., ZDA 1977, r. Kevin Connor, i. Patrick Swayze, James Read, 3. del)
22.25	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
23.10	Nanizanke: Mac Gru-der e Loud, 0.10 Squ-adra speciale, 1.10 Missione impossibile
[ ^ RETEOUATTRO
8.30	Film:	Marionette
(kom. It. 1938, r. Carmi-ne Gallone, i. Carla Ruest, Beniamino Gigli)
10.15	Rubrika: II girasole
10.45	Nanizanka:	Bravo
Dick
11.15	Informativna oddaja: Parlamente in
12.10 Nanizanka: Cassie & Co.
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nanizanki: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti
15.50	Nanizanka: La famig-lia Holvak (i. Glenn Ford)
16.45	Nanizanke: Amici per la pelle, 17.40 Sembra facile, 18.10 Devlin & Devlin
19.00	Nanizanki: College, 19.30 New Vork New Vork
20.30	Film: Intrigo internazionale (dram., ZDA 1959, r. Alfred Hitchcock, i. Cary Grant, Eve Marie Saint)
22.50	Filmska oddaja: Cine-ma e Co.,
23.35 Film: L'ultima carova-na (pust., ZDA 1978, r. James Fargo, i. Antho-ny Ouinn, Jennifer O’-Neill)
IT ALI A 1_______
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Pascal, Popples, Piccole donne
10.30	Športna oddaja: Šport ZDA
13.00	športna oddaja: Grand Prix .
14.15	Glasbena oddaja: Dee Jay Television
16.15	Nanizanke: Master,
17.10	L'uomo di Singa-pore, 18.05 II pianeta delle scimmie
19.00	Risanke: Alvin show, Muppet babies, I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.15	Film: La sai Lultima sui matti? (kom., It. 1982, r. Mariano Lau-renti, i. Anna Maria Rizzoli, Bombolo)
23.40	Nanizanke: Serpico, 0.35 La citta degli Angeli, 1.30 Quincy
| fgjUBiM TELEPAPOVA
13.00	Oddaja o trgovini in turizmu
15.00	Nadaljevanka: II richi-amo delLOvest
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, II fichissimo del baseball, Voltron, Tran-sformers
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Alle soglie del futuro
20.30	Film: Sahara Cross (kom., It. 1977, r. Tonino Valerii, i. Franco Nero, Michel Con-Stantin)
22.30	Športna oddaja: Fuori-gioco
23.30	Aktualna oddaja: V prvem planu
24.00	Film: Gli eroi della domenica (kom., It. 1953, r. Mario Camerini, i. Raf Vallone)
^ TELEFRIULI
14.00	Variete: Domenica con Dominigue
14.10 Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
16.30	Variete: Dry vin
19.00	Športna oddaja
20.00	Dokumentarna odda-jp: Gore sveta
21.00	Športne vesti
22.15 Film: Duello sulla sier-ra Madre (dram., ZDA 1953, r. Rudolph Mate, i. Robert Mitchum)
24.00	Glasbena oddaja: News dal mondo
i	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Pojoča kitara (Mira Zelinka); 10.45 Mozaik;
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; nato Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbene skice; 14.10 Kviz o Primožu Trubarju; 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom, gostja Bruna Ciani; 16.00 Športne novice; 18.06 Melodije leta (2. del glasbenega večera, ki je nastal ob sodelovanju radijskih postaj Celovec-Ljub-Ijana-Trst.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 8.07 Otroška igra: Tuki-ti s piščalko; 8.52 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši;
10.05	Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Za naše kmetovalce;
14.15	Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Moški zbor Tabor z Občin mešani zbor Slovan s Padrič; 16.05 Humoreska tedna;
16.30	Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Igra: Telefonska tajnica (Michel Bory); 18.52 Medigra;
19.00	Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci!,- 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba; 22.50 Literarni nokturno: Pesmi (Ted Hughes); 0.05 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset (vodi Iztok Jelačin); 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mari-ka in Drejče; 14.30 Poročila s športnih igrišč; 15.00 Radio Koper na obisku;
15.30	Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik, nato objave in šport; 17.00 Zaključek; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski, dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette;
10.35	Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Tedenska popevka,-
15.00	Kaj je novega?; 15.30 Šport,- 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00-6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.30 Oddaja SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah (tel. 212658); 15.00 Športna nedelja: rezultati športnih prvenstev v Italiji in Jugoslaviji, poročila in komentarji; oddaje povezuje glasba.
fj
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi

m ram______________________________
7.20	Rubrika: UnoJvlattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo - L' ineubo
10.30	Rubrika o gospodarstvu: Azien-da Italia
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Tao Tao
18.05	Rubrika: Osmi dan
18.30	Glasbena oddaja: Colosseum
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Giu la testa (vestern, It. 1971, r. Sergio Leone, i. Rod Ste-iger, James Coburn)
23.05	Dnevnik
23.15	Filmske novosti
23.20	Dokumentarec: Sodobni umetniki - Piero Dorazio
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
|	RAI2	j
11.15	Dok.: Mednarodna panorama
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Ce da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Medicinska rubrika: Trentatre
17.55	Aktualnosti: Spaziolibero
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Lhspettore Derrick
19.30	Dnevnik in vreme
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol (i. Rory Calhovn, Ed Nelson)
21.35	Aktualna oddaja: Focus
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualna odd.: Mixer - anketa
23.30	Dnevnik - v studiu
23.45	Nočni film: I soldi degli altri (dram., Fr. 1978, r. Christian de Chalonge, i. Jean-Louis Trintig-nant, Claude Brasseur, Catherine Deneuve)
riiL rai a
12.00	Izobraževalna oddaja: Popotovanje po slikovnih pejsažih 14. stol
12.30	Dokumentarna oddaja: V srebrnem jajcu - Agrigento
13.00	Znanost in tehnika: Italijanski roboti - Italija prednjači
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domačih nalogah
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.35	Šport: Nogometno prvenstvo A in B lige
18.00	Glasbena oddaja: Concertone -Ashford & Simpson
19.00	Dnevnik in vreme
19.35	Deželne športne vesti
20.05	Informativna oddaja: Problemi materinstva
20.30	Glasbena oddaja: Discoinverno '87 (2. oddaja)
21.40	Dnevnik
21.45	Informativna oddaja: L'occhio Bazaar
22.20	Športna oddaja: Ponedeljkov roces - pregled športnih dogod-ov
23.45	Dnevnik
Ir RTVLjubljana__________________
10.00	TV Mozaik: Zrcalo tedna
10.20	Film: Viktor, Viktorija
17.00	Zrcalo tedna (pon.)
17.25	Spored za otroke in mlade : Radovedni Taček - Kuhalnica (scenarij Polonca Kovač, igrata Nace Simončič in Marko Okorn, gost oddaje skladatelj Janez Kuhar, rež. Boštjan Korbar, 4. del -Taček in Marko se sukata okrog kuhalnice, ki je ne uporabljata samo za kuhanje)
17.40	Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Ali tudi sveče dihajo? (rež. Boštjan Korbar)
17.45	Makedonske ljudske pripovedke
18.15	Naša pesem
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Dragulj v kroni (P. Scott, 13. del)
21.10	Omizje: AIDS?, vmes poročila
23.00	Retrospektiva jugoslovanske TV
[ gP) TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program
17.30	Rubrika: Start - premikanje zakaj in kako
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: BOHINJ — Ob Štafeti mladosti » TRST — Deželni kongres PSI OPČINE — Z občnega zbora Kmečke zveze
TRST — Posvet Zveze industrij cev BOLJUNEC — Slavnostni koncert TPPZ
Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Ponedeljkov šport
20.25	TV novice
20.30	Film: Scotland Vard in ascolto
21.55	TVD Vsedanes
22.05	Rubrika: Zdravnik in pacient
22.45	Košarka: Giomo-Liberty
[Jfgl CANALE5
8.35	Rubrika: Forum
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando domani
9.25	Variete: In studio
10.00	Nanizanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Arco di trionfo (dram., ZDA 1948, r. Lewis Milestone)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Cuori nella tor-menta (kom., It. 1984, r. E. Oldoini, i. C. Verdo-ne, M. Suma)
22.30	Tednik: TivuTivii
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
[j^j1 RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Štrega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Annette, Mila e Shiro, Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's angels
20.30	Film: II sentiero degli amanti (dram., ZDA 1961, r. David Miller, i. Susan Hayward)
22.35 Film: Vittorie perdute (vojni, ZDA 1978, r. T. Post, i. B. Lancaster) 0.45 Filmske novosti 1.20 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA 1
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: UnTsola sulla luna (kom., ZDA 1983, r. Robert M. Lewis) 11.00 Naniz.: La strana cop-pia, 11.30 Quincy, 12.30 TJ. Hooker, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Dokum.: Jonathan-di-mensione avventura
21.30	Glas. oddaja: American Video Awards
23.00	Film: Star Trek II - Lira di Khan (fant., ZDA 1982, r. N. Meyer)
1.05	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Zorro, Black Star
14.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
15.00	Nanizanka: Dr. John
16.30	Risanke: Mimi, Anna dai capelli rossi, II fichissimo del baseball, Voltron, Transformers
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 I nuovi Rookies
20.30	Film: Perche non fac-ciamo Lamore? (kom.,
It. 1982, r. Maurizio Lu-cidi, i. B. Bouchet, R. Montagnani)
22.30	Šport: Catch
23.30	Film: Bella, ricca, lieve •difetto fisico, cerca anima gemella (kom., It. 1973, r. Fernando Cicero, i. C. Giuffre)
j ^ TELEFRIULI
13.30	Nogomet: Triestina-Bari
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.45	Koš. tekma Al lige
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Nogometna tekma A lige: Ascoli-Udinese
22.30	Dnevnik
23.30	Medicinska rubrika: Trentatre
24.00	Glas. odd.: Musič Box
[	TELEOUATTRO 1
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in odmevi
17.30	Ned. koš. tekma
19.00	Športna rubrika: II caf-fe dello šport (1. del)
19.30	Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika (2. del)
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi
23.55 Športna rubrika (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Pričevanja o Tigru (pon.);
8.40	Glasbeni mozaik; 9.00 Kviz o Primožu Trubarju; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti - Herman Potočnik; glasbeni mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice;
14.10	Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak; 14.30 Glasbene skice: Osebno;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja;
8.40	Izberite pesmico; 9.05 Glasba;
10.05	Rezervirano za; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji;
12.10	Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Godbe; 13.30 Melodije; 13.50 Kri-žemkraž; 14.05 Zbori; 14.30 Mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Štirje kovači; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Šimfonična glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Melodije; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Jutranja kronika, 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po ženah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Naši zbori; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo, otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz ...; 11.15 V harmoniji; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Srečanje s psihologinjo; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sintoniz-zatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Metal Health; 18.33 Znane arije;
20.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja in horoskop; 14.00 Besede in glasba; 17.00 Kuharski nasveti; 18.30 Športni komentar; 20.00 Bonton; med oddajami glasba.
Načrt za ureditev soškega parka je pritegnil zanimanje javnosti
Občinstvo je do kraja napolnilo pokrajinsko sejno dvorano na petkovem prvem delu posveta o krajinskem parku ob Soči. Zanimanje za razpravo, ki sta jo priredila pokrajinska uprava in goriška sekcija Združenja profesorjev zemljepisa, je gotovo odraz povečane pozornosti javnosti za vprašanja zaščite okolja in izboljšanja kvalitete življenja.
Ta dva cilja sta osnovna razloga pri načrtovanju parka, ki naj bi zajel celotno porečje Soče, od državne meje pri Solkanu do njenega ustja. Seveda ni glede teh osnovnih ciljev bistvenih nesoglasij, saj vsakdo priznava korist in potrebo tovrstnega poseganja. Problemi se kvečjemu porajajo, ko je treba določiti, katera območja zaščititi, kakšna naj bo ta zaščita, predvsem glede prepovedi določenih dejavnosti v zaščitenem območju, in kako upravljati park.
O teh problemih je po priložnostnih posegih predsednika pokrajinske uprave prof. Silvia Cumpete in pokrajinskega odbornika Alberta Tomata spregovoril prof. Giorgio Valussi, docent zemljepisa na Tržaški univerzi in predsednik vsedržavnega združenja profesorjev geografije. V splošnih obrisih je prikazal prizadevanja za uresničitev parka ob Soči in konkretne probleme, ki jih je doslej postavil načrt.
Naj navedemo nekatere. Kdo naj upravlja park? Prav je, da so zraven zainteresirane občine, vendar paziti je treba, da s tem ne prevladajo lokalis-tični interesi. Nesporna je prisotnost
ekoloških združenj kot Italia nostra, WWF in drugih. Kaj pa lovska in ribiška združenja ter kmečke organizacije? S tem se postavlja drug problem. Načrt parka ne predvideva samo zaščite okolja, pač pa tudi vzgojno, rekreativno in turistično valorizacijo rečnega območja. Ob Soči naj bi uredili sprehajališča, rekreativne naprave, morda naturalistični muzej in okrepčevalnico.
Tem nameram pa ostro nasprotujejo lovci, ki se bojijo, da bi to škodilo njihovi dejavnosti. Nasploh lovci - in v manjši meri ribiči - nasprotujejo vsakemu posegu, ki bi predvidel dodatne omejitve lovu in ribolovu. Drug problem predstavlja izkop naplavin in grušča iz rečne struge za potrebe gradbeništva. Vendar za ohranitev teh nujnih gospodarskih dejavnosti, kot tudi za potrebe kmetijstva, je mogoče v kompromisu najti pravo obliko ravnotežja med zadovoljivo ravnijo zaščite in ohranitvijo obstoječih dejavnosti.
Arh. Luisa Codellia in dr. Giuliano Sauli sta nato prikazala del načrta, ki ga že uresničujejo ob spodnjem delu toka. Park zajema okrog 4.500 ha od Turjaka do izliva. To pomeni zaščito pasu, ki je dolg 16 kilometrov in širok od 300 do tisoč metrov od bregov. Poročevalca sta obrazložila potek posegov in podrobne kriterije zaščite posameznih območij, inž. Luciano La Civi-ta pa je še nakazal možnosti socialnega koriščenja območja.
Posvet se bo nadaljeval in zaključil prihodnji četrtek ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani.
Od petka do ponedeljka
Na sejmišču velike priprave za spomladanski Flash Moda
Na goriškem sejmišču se modni kre-atorji, trgovci in obrtniki mrzlično pripravljajo na prvo letošnjo sejemsko prireditev, na spomladansko izvedbo sejma Flash Moda, ki bo od petka, 27. marca, do vključno ponedeljka, 30. marca.
Po prvi izvedbi v lanskem septembru, ki je presegla vsa pričakovanja, so prireditelji sklenili, da bodo vsako leto modni sejem prirejali dvakrat: na pomlad in jeseni. To tudi zato, ker se prirediteljem zdi prav sedaj prikazati spomladansko in poletno modo, v septembru pa jesensko in zimsko.
Za organizacijo sejma skrbi Posebna sejemska agencija pri Goriški trgovinski zbornici. Odločujoča pa je pomoč Deželne ustanove za obrt ESA, ki je že lani, letos pa še bolj, podprla to goriš-ko pobudo. Flash Moda je edini tovrstni sejem v naši deželi. Zaradi tega bo brez dvoma tudi tokrat privabil veliko obiskovalcev, točneje obiskovalk, saj je znano, da so ženske veliko bolj dovzetne za modo kot moški.
Razstavljavcev bo več kot osemdeset. Večinoma bodo iz naše dežele. Pridejo pa tudi trgovci, obrtniki ter modni kreatorji iz drugih krajev Italije, pa še iz Avstrije, Jugoslavije ter Madžarske. Razstave bodo v dveh paviljonih. Na dvorišču pa bodo postavili platnen balon s 500 sedeži. Defileji bodo namreč v obeh paviljonih, v veliki konferenčni dvorani, kjer pa je število sedežev omejeno, ter tudi pod platnenim balonom. Prav modni defileji so lani vzbudili največ zanimanja.
Tudi letos sodeluje Goriški pokrajinski muzej z razstavo svilenih in drugih tekstilnih izdelkov, ki so sad truda nekdanjih obrtnic in delavk v goriških podjetjih. Franco in Marialie-ta Verchi iz Trsta pa bosta tudi letos razstavila nekaj starih modnih oblek.
V	petek, 27. marca, bo ob 10.30 posvet o vlogi mladih v modnem svetu. Sodelovali bodo zastopniki inštituta Marangoni iz Milana in krojači iz naše dežele. Svečana otvoritev sejma ob od 12. uri. Zvečer, ob 20.30, pa bo defile, ki ga pripravijo modni kreatorji iz naše dežele. Predstavljala bo znana televizijska napovedovalka Maria Gi-ovanna Elmi.
V	soboto, 28. marca, ob 20.30 bo defile pripravljenih oblek. Napovedovala bo Maria Rosaria Omaggio.
V	nedeljo, 29. marca, bo več prireditev. od 14.30 do 19.30 bodo frizerji iz vse dežele prikazovali svoje veščine. Ob 17. uri bodo pod platneno streho predstavili modno kolekcijo Luciano Grella Modart. Ob 20.30 bo Agostina Belli napovedovala na gala večeru obrtnikov iz naše dežele.
Frizerji Goriške, združeni v GAIAF, bodo v ponedeljek, 30. marca, ob 20.30 pokazali, kakšne so najbolj sodobne frizure za naša dekleta in seveda za vse ženske.
Povejmo še tistim, ki jih to zanima, da bodo od jutri dalje v turistični agenciji Appiani prodajali vstopnice za razne modne defileje. Število vstopnic je omejeno.
V nedeljo v avditoriju velika svečanost VZPI-ANPI
SPD bo sklenilo zimsko sezono s smučarskimi tekmami
Na pobudo Vsedržavnega združenja partizanov Italije bo v Gorici prihodnjo nedeljo, 29. marca, velika manifestacija v počastitev 40-letnice italijanske republike in ustave. VZPI-ANPI hoče s to manifestacijo počastiti žrtve, ki jih je dalo prebivalstvo Goriške v borbi proti nacifašistom. Na Goriškem je bilo namreč protifašistično gibanje zelo razširjeno, veliko ljudi obeh narodnosti je sodelovalo v oboroženem uporu. Kar 1.300 prebivalcev goriške pokrajine je padlo v oboroženem boju s tlačilci in okupatorji.
Manifestacija bo v avditoriju v Ulici Roma. Nanjo pride tudi osrednji tajnik VZPI-ANPI sen. Arrigo Boldrini. Manifestacija se bo pričela ob 9.45. Po po-zravih bo slavnostni govor imel sen. Boldrini. Ob 11.30 bo pel Tržaški partizanski pevski zbor.
Na svečanosti bodo svojcem 268 padlih izročili priznanja vsedržavnega partizanskega združenja.
Predstavili bodo tudi spominsko knjigo o deležu prebivalstva Goriške osvobodilnemu boju. Avtor knjige, Giuseppe Lorenzon, je namreč s podrobnim iskanjem podatkov v občinskih uradih ugotovil točne podatke o veliki večini padlih.
Slovensko planinsko društvo bo svojo letošnjo smučarsko sezono sklenilo 5. aprila, ko bodo na Nevejskem sedlu društvene tekme za naslov društvenega prvaka in prvakinje. Taka tekmovanja prireja SPD vsako leto že dolgo vrsto let, saj je smučarska de-
javnost postala eden stebrov društvenega delovanja.
SPD že dolgo vrsto let prireja smučarske tečaje. Začeli so na Laznah, nadaljujejo jih na Nevejskem sedlu. Letos je bil tečaj zelo uspešen, saj ga je obiskovalo nad 70 smučarjev. Nekateri so bili začetniki, drugi pa so izboljšali v prejšnjih letih pridobljeno znanje. Letos je goriškim smučarjem bilo na razpolago sedem vaditeljev.
Tekme bodo, kot že omenjeno, v nedeljo, 5. aprila, v dopoldanskem času in v prvih popoldanskih urah. Nagrajevanje bo na prostoru ob smučarski šoli, kjer bodo priredili tudi zabavo na prostem.
Seveda bodo poskrbeli za prevoz. Odbor SPD pa vabi vse smučarje, naj se vpišejo, da bodo tekmovali na društvenem prvenstvu. Vpisujejo do 1. aprila 'v trgovini Bavcon v Gorici, pri Branku Kuzminu v Sovodnjah in pri Ivu Nanutu v Štandrežu.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi na revijo pevskih zborov
PRIMORSKA POJE
Kulturni dom Gorica, petek, 27. marca, ob 20.30
NASTOPAJO: '
Obalni oktet iz Izole, Mešani zbor Oton Župančič iz Štandreža, Dekliški zbor italijanske skupnosti iz Izole, Mešani zbor Rupa-Peč, Moški zbor Meblo iz Nove Gorice, Mešani komorni zbor iz Postojne.
Selvain Mizzau pri okrogli mizi
koncerti
0 združevanju Evrope na panevropski način
V sredo, 25. marca, poteka pomembna obletnica za zadruževanje Evrope -30 let od podpisa Rimskih sporazumov, ki so pomenili ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti. Panevropsko gibanje, ki mu predseduje Oton Habsburški in je izraz demokr-ščanskih in koservativnih evropeis-tov, je ob tej priložnosti priredilo včeraj v Gorici okroglo mizo o združevanju Evrope.
Sodelovali so Gustava Selva in Al-feo Mizzau, predsednik in podpredsednik italijanskega panevropskega gibanja, sicer pa evropka parlamentarca iz vrst KD, ter mednarodni tajnik gibanja Vittorio Pons. Za to priložnost so v Gorico pripeljali tudi skupino kakih 40 bavarskih mladincev, članov panevropskega gibanja, ki jih je dopoldne sprejel župan Scarano.
Pri okrogli mizi v pokrajinski sejni dvorani je Selva prikazal svoje gledanje na evropsko združevanje. Idejo o evropskem združevanju je enačil predvsem z uveljavljanjem krščanskega duha "od Atlantika do Urala", skratka s prizadevanji za veliko (demo)krščansko Evropo. Ob ugotovitvi, da je 30 let združena Evropa odpravila nevarnost vojn v Starem kontinentu, da pa obstajajo tudi ovire v združevanju, je izrekel željo, da bi čimprej uresničili prehod z Evrope skupnih tržišč na resnično združeno Evropo ljudi in kultur.
Mizzau se je navezal na zgodovino Furlanije, stičišče latinske, germanske in slovanske civilizacije. Mala furlanska domovina je zgled za sožitje v širšem merilu in daje moč prizadeva-
njem za združevanje, ki ga narekuje zgodovina kot neizbežno potrebo.
Pons je govoril o panevropskem gibanju, ki je že več kot 60 let "kvas za rast združene Evrope", evropsko združevanje pa je kot bicikel, ki mora vedno napredovati, da se ne prevrne. Retorične prispodobe so nekoliko prekrile pomanjkanje konkretnosti njegovega kot tudi ostalih posegov. Ob idealističnih sklicevanjih na sodelovanje namreč v razpravi nismo zasledili konkretnejših analiz o tem, kaj je pravzaprav potrebno za združevanje Evrope in katere so pri tem ovire.
Kak dvom o veličini panevropskih idealov se upravičeno poraja tudi ob Ponsovem ugotavljanju, da Evropa izumira in ji grozi, da jo bodo preplavili Maročani, Arabci, Rusi. Stari kontinent lahko reši samo družina, v kateri naj bo ženska predvsem mati. (mm)
Novi telefoni na letališču
Od jutri, ponedeljka, 23. marca, bodo na letališču v Ronkah imeli nove telefonske številke. Centrala bo odgovarjala na številko (0481) 7731. Informacije o poletih bomo dobili na številki 773225, blagajna ima štev. 773232, skladišče za kovčke 773227, načelnik 773231, odgovorni za letališče pa 773246.
Administrativni uradi imajo naslednje številke: tajništvo 773209, personalni oddelek in knjigovodstvo 773216, tehnični urad 773220, komerci-alno-turistični urad 773206. Predsednik in generalni tajnik letališkega konzorcija odgovarjata na številko 777438.
	C ARNIČ A	
	assicurazioni	
TRADICIJA	PRI DELU IN ZAVAROVANJU OD LETA 1920	
	VENTIN PAOLO	
	agent za goriško pokrajino in Palmanovo	
Gorica	žaSIN	Palmanova
Korzo Verdi 10	(Cižif5ik,y)	Ul. Cavour 2
Tel. 0481/32722	VV^f.,\r.R	Tel. 0432/920333
V	avditoriju v Ul. Roma bo danes ob 11. uri koncert, ki ga v počastitev 75-let-nice glasbenika Giulia Viozzija prireja društvo R. Lipizer.
V	Kulturnem domu v Novi Gorici bo
jutri, 23. t. m., ob 20.15 gostoval ansambel vrhunskih glasbenikov Sofijski solisti. Predstavili bodo program z deli Mendelssohna, Griega, Kurtčijskega in Prokofjeva. Umetniški vodja in dirigent je Emil Tabakov. Koncert je peti v okviru rdečega glasbenega abonmaja, na razpolago pa so tudi posamične vstopnice.
** SLOVENSKO
^GLEDAUŠČE r V TRSTU
štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala
ARTHUR MILLER
SMRT
TRGOVSKEGA
POTNIKA
Režija: MARIO URŠIČ
V	ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30
RED A
V	torek, 24. t. m., ob 20.30 — RED B
V	sredo, 25. t. mž., ob 10 uri — IZVEN ABONMAJA
V	četrtek, 26. t. m., ob 10. uri —
IZVEN ABONMAJA
Za ponedeljkovo predstavo bo vozil avtobus po sledečem razporedu: Poljane 19.45, Doberdob (pred občino) 19.50, Jamlje (gostilna Pahor) 19.55, Dol (pri spomeniku) 20.00, Gabrje (trg) 20.05, So-vodnje (pred Kulturnim domom) 20.10, Štandrež (trg) 20.15.
CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
razna obvestila
KZE je v zadnjih dneh spremenila mejo dohodka za oprostitev zdravstvenih stroškov (ticket). Ta se je povečal za približno 2%, zaradi tega postanejo zainteresirani vsi, ki v letu 1986 niso presegli sledečih dohodkov: do 65 let starosti, če je v družini ena oseba, 5.364.000 lir (nad 65. letom 7.364.000); dve osebi 8.904.000
(10.904.000)	; tri osebe 11.448.000
(13.738.000)	; štiri osebe 13.674.000
(16.409.000)	; pet oseb 15.900.000
(19.080.000)	; šest oseb 18.020.000 •(21.624.000); sedem oseb 20.140.000
(24.168.000)	. Pri tem so v veliki meri zainteresirani kmetje, ker zaradi posebnega načina izpolnjevanja davčnih prijav malokdo preseže navedene vsote. Za podrobnejše informacije in izpolnjevanje tiskovin so na razpolago v uradu Kmečke zveze v Gorici.
Sekcija upokojencev CGIL v Doberdobu vabi upokojence na posvet, ki bo v četrtek, 26. marca, ob 15.30 v dvorani Kulturnega društva Jezero.
Kinoatelje obvešča, da se filmska sezona Gorica Kinema nadaljuje v četrtek, 26. t. m., ob 20.30 s filmom Ljubezenska norost Roberta Altmana. V glavnih vlogah: Kirn Basinger in Sam Shepard.
čestitke
Jutri praznuje rojstni dan naša KRISTINA. Vse najboljše ji želijo nona, teta, stric, Jana in Samo.
razstave
V	Kulturnem domu v Gorici je odprta razstava novogoriškega slikarja Klavdija Tutte. Ogled: ob delavnikih od 17.00 do 19.30. Razstava bo odprta do 27. t. m.
V	Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu razstavlja akademska slikarka Stanislava Pudobska. Ogled do 11. aprila.
Na sedežu KD Jezero v Doberdobu je še danes od 10. do 12. ure odprta fotografska razstava Iz naše kambre.
_________prispevki______________
V spomin na starše Ani ih Venče Ta-baj darujeta 50.000 lir v sklad za vzdrževanje spomenika NOB v Štandrežu.
Za kulturno-športni center na Vrhu so darovali: Mario Devetak s Poljan 50.000 lir, domači udeleženci praznovanja treh kraljev in pusta 400.000 lir.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 15. do 21. marca 1987.
RODILI SO SE: Larry Davilla, Federica Fenazzi, Sarah lacobini, Ilaria Soffientini, Cristiano Trobitz, Denise Zanetti, Fran-cesca Danelon.
UMRLI SO: 80-letna upokojenka Kerina Chinelli vd. Fedon, 81-letna upokojenka Matilde Pahor vd. Franceschi, 77-letni upokojenec Francesco Serri, 60-let-ni upokojenec Oscarre Bassutto, 63-letni ravnatelj Domenico Trischitta, 78-letna upokojenka Bona Bignulin, 77-letna gospodinja Angela Sartori, 82-letna gospodinja Antonia Devetag, 69-letni upokojenec Bruno Predolin, 93-letna Maria Cris-tina Bracchi vd. Pedrini, 88-letna upokojenka Elisa Piemonti, 59-letni upokojenec Jožef Uršič, 92-letna Marija Sušmelj vd. Pavlin, 72-letna nuna Giovanna Bre-celli, 79-letna upokojenka Maria Bressan vd. Cimadoro, 62-letni upokojenec Jožef Peric, 76-letni duhovnik Mirko Rijavec, 77-letna upokojenka Carmela Russo.
OKLICI: šofer Roberto Pizzi in uradnica Daniela Zuccaro, karabinjer Domenico Di Tano in gospodinja Valli Mazzella, mehanik Bruno Lenardon in profesorica Patrizia Nicoletti, poštni uradnik Mauri-zio Codeschi in tehnik Mariagrazia Bres-ciani, trgovski nameščenec Marko Terčič in trgovska prodajalka Nadia Cotič.
POROČILA STA SE: študent Daniele Rissetto in študentka Carlotta Fonda.
kino
Gorica
VERDI 15.30-22.00 »Platoon«.
CORSO 15.30-22.00 »Rimini Rimini«. VITTORIA 15.15-22.00 »Platoon«.
Tržič
COMUNALE 16.00-22.00 »Antarctica«. EXCELSIOR 14.30-22.00 »Shangai surpri-se«.
Krmiti
COMUNALE 15.00-21.00 »II gioiello del Nilo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00-20.00 »Črni mesec«.
DESKLE 17.00-19.30 »Superman III.«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redetore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 8. uri Ranieri Domizi-ani iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 9.30 VValter Pelesson iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik, ob 11.30 Giovanna Gianesi vd. Sortino iz splošne bolnišnice na pokopališče v Pod-goro, ob 13. uri Marija Petrovič por. Brešan iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Ločnik.
Berite
»Novi Matajur«
Jutri v Benetkah začetek pravega procesa
Petovlje 1972 - 1987: po petnajstih letih!
MARKO WALTRITSCH
Bila je sreda, 31. maja 1972. Lep, topel dan. Marsikdo se je v popoldanskih urah napotil na daljši izlet, saj sta bila naslednja dva dni, četrtek, 1. junija, in petek, 2. junija, praznična dneva. Naslednja sobota pa je itak bila napol praznična, nedelja pa je od pamtiveka praznik. Kar lep in dolg vikend torej. Seveda le za nekatere. Za nas novinarje in za vrsto drugih pa so tisti dnevi postali dnevi mrzličnega dela.
Že v sredo, 31. maja, smo imeli polno dela. Tistega dne popoldne je nekatere od nas letalo Alitalie popeljalo v Beograd. Alitalia je takrat prvič uvedla vmesni postanek na progi Milan - Beograd. Letalo je pristalo na našem letališču, v Ronkah. Nanj smo se vkrcali zastopniki letališke uprave, deželne uprave ter novinarji. Kratek polet do Beograda. Tam enourni postanek, poslušanje govorov, odhod proti domu. Vmesno postajo na tej progi je zatem Alitalia vzdrževala nekaj časa. Ni pa bilo odziva, zaradi tega je ronsko letališče izgubilo to mednarodno zvezo.
Po povratku v Ronke nas je čakala še ena obveznost. Odprtje razstave vin Noe dbro v enoteki v Gradišču ob Soči. Po pokušnji obveznega kozarca vina smo pohiteli nazaj v Gorico. Nekateri so želeli domov, da bi v miru na televizijskem ekranu gledali zaključno tekmo evropskih prvakov Ajax - Inter (igrali so v Rotterdamu pred 65.000 gledalci, zmagali so domačini z 2:0, oba gola je zabil znameniti Cruyff). Drugi smo bili namenjeni drugam. Najprej v takratno Prosvetno dvorano na Verdijevem korzu, kjer je dramska družina društva Oton Župančič iz Standreža prikazala Razbiti vrč Hein-richa von Kleista. Potem pa na neko domačijo na Oslavje, kjer so igralci in igralke športnega združenja Dom ob pogrnjeni mizi praznovali zaključek prvenstva.
Prav na Oslavju smo izvedeli za atentat v Petovljah. Neki mladenič iz Standreža je prišel med prijatelje na Oslavje in nam povedal, da je Ivo Berdon, tudi iz Standreža, takrat zaposlen kot šofer v podjetju La Giulia, prišel domov s tovornjakom skozi Petovlje. Tam so ga bili ustavili karabinjerji. Videl je razstreljen avtomobil, potem ■pa odšel proti domu.
Takoj smo pohiteli v Petovlje. Cesta od Rubij dalje je bila zaprta. Kot novinarji pa smo prišli v Petovlje. Okrog razstreljenega avtomobila so bila trupla ubitih karabinjerjev. Okrog vse polno njihovih kolegov z razumljivo otožnimi in razburjenimi obrazi.
Zbrali smo najbolj nujne podatke ter telefonirali na naše uredništvo v Trst. Žal je bila ura že pozna. Zaradi tega smo lahko objavili le kratko vest na prvi strani.
Neznanec je bil tistega večera telefoniral na karabinjersko postajo v Go-
Bodo fašistični atentatorji končno obsojeni?
Mladi goriški obtoženci pred tržaškimi sodniki	Polkovnik Mingarelli in predsednik sodišča Corsi
rici, da je pri Petovljah zapuščen sumljiv avto. Da je prestreljen. Dve karabinjerski patrulji sta pohiteli v Petovlje. Ena iz Gorice, druga pa iz Gradišča. Naključje je hotelo, da se je goriška patrulja znašla pred zaprtimi zapornicami na prehodu čez železnico na Tržaški ulici. Naključje je hotelo, da je na kraj prva prišla patrulja iz Gradišča. V avtomobilu niso karabinjerji našli ničesar. Trije so skušali odpreti prtljažnik malega fiata. Ko jim je to uspelo, je počilo. Trije karabinjerji so bili pri priči mrtvi, dva sta bila ranjena. Ubiti so bili 31-letni brigadir Antonio Ferraro, 33-letni karabinjer Donato Poveromo in 23-letni karabinjer Franco Dongiovanni. Ranjena sta bila 34-letni podporočnik Angelo Tag-liari in 37-letni brigadir Gino Zazzaro.
V naslednjih dneh smo novinarji dobesedno delali noč in dan. V Gorico so prišli posebni dopisniki največjih
italijanskih listov. Oblegali so pisarne karabinjerjev, sodnikov, funkcionarjev na kvesturi. Atentat na karabinjerje je bil nekaj nezaslišanega. Zaradi tega je vse italijansko časopisje objavljalo dolge reportaže o tem atentatu. Objavljalo je tudi veliko slik.
Preiskovalci niso vedeli kako in kaj. Zasliševali so vsevprek. Tudi veliko ljudi na goriškem slovenskem Krasu. Marsikdaj niso ravnali z rokavicami. Morda je bilo tako ravnanje tudi deloma razumljivo, saj so hoteli ugotoviti kdo in zakaj je umoril tri njihove kolege.
V soboto, 3. junija, je bil v Gorici veličasten pogreb. Na sliki na Primorskem dnevniku vidimo veliko množico ljudi. Župani so v prvi vrsti. Tudi slovenski župani naših občin na Goriškem.
Po kakem tednu se je življenje v Gorici pomirilo. Preiskovalci krivcev niso našli.
Zapuščeni avtomobil pri Petovljah
Preiskava pa se je nadaljevala. Od časa do časa je iz Vidma prihitel v Gorico tedanji poveljnik deželne legije karabinjerjev, polkovnik Dino Mingarelli. Da bo mož prišel v Gorico smo vedeli že precej ur prej, ker je karabinjersko poveljstvo vsakokrat mobiliziralo vse razpoložljive sile in ceste so bile polne oboroženih mož. Še največ jih je bilo v Ulici Sauro, kjer sta karabinjersko poveljstvo in sodnija.
Tu pa tam sta goriški državni prav-dnik dr. Bruno Pascoli in polkovnik Mingarelli prirejala sestanke z novinarji. Govoril je Pascoli, bilo pa je vsem očitno, da na prvo violino igra Mingarelli. Pa ni bilo nič iz vsega tega.
Skoro leto dni kasneje, 21. marca 1973, pa je bilo jasno, da se nekaj razpleta. Novinarji smo bili o tem obveščeni. Že navsezgodaj so karabinjerji zastražili okolico zapora v Ulici Bar-zellini. Kmalu so pred zapor pričeli prihajati karabinjerski avtomobili. V vsakem od njih en aretiranec. Nekaj mladih fantov in tudi kaka ženska.
Pa smo novinarji že izvedeli, preko nas pa vsa javnost, da so karabinjerji aretirali krivce atentata pri Petovljah. Tako so trdili preiskovalci. Precej časa so jih zasliševali.
Leto dni kasneje so jih postavili pred porotno sodišče v Trstu. Proces se je pričel 1. aprila 1974. Trajal je več kot dva meseca. Že od prvega dne procesa je bilo jasno, da so vse obtožbe skrpucali karabinjerji, oziroma nekateri častniki iz videmskega poveljstva. Ko je polkovnik Mingarelli prišel s svojo aktovko pred sodnike kot priča, je zelo arogantno dejal, da se on pred sodniki ne obnaša kot priča, marveč kot mož, ki je vodil preiskavo in jo uspešno izpeljal. Kako je bila ta preiskava »uspešna« je pokazal nadaljnji potek razprave.
Mladi Goričani Romano Resen, Gi-anni Mezzorana, Fulvio Larocca, Maria Mezzorana, Giorgio Budicin in
Enzo Badin so v kletki pazljivo sledili poteku razprave v dvorani. Z njimi je bila obtožena Resenova prijateljica Anna Maria Scopazzi, ki pa je bila na prostosti.
Goriški preiskovalni sodniki in karabinjerji so jih obtoževali zločinske priprave in izvedbe atentata. Branilci so dan za dnem spretno izpodbijali obtožnico. Kmalu se je pokazalo, da ta temelji samo na samohvali nekaterih karabinjerskih častnikov. Nihče pa si ni predstavljal, kaj bo toliko let kasneje prišlo na dan, nekaj takega, kar je tokrat pred sodnike spravilo prav nekatere sodnike in karabinjerske častnike.
Branilci, odvetniki De Luca, Battel-lo, Maniacco, Bernot in še drugi, so dan za dnem spretno izpodbijali trditve preiskovalcev. Zbili so tako imenovane dokaze o »razstrelivu iz Švice«, o »sovraštvu do oboroženih sil«, o »istovetnosti glasu«, pa še o marsičem drugem. No, končno se je pokazalo, da sedmerica mladih Goričanov sploh ni bila kriva, da proti njim ni bilo nobenega dokaza. Sodniki s predsednikom Corsijem so ob zaključku dolgega procesa oprostili obtožence zaradi pomanjkanja dokazov.
Ti so zadovoljni zapustili močno zastražen tržaški Coroneo. Vložili so priziv in na prizivnem sodišču v Benetkah so bili kasneje popolnoma oproščeni. Danes živijo vsak svoje normalno življenje.
V Benetkah so bili v naslednjih letih še drugi obrobni procesi na račun preiskovalcev in drugih ljudi, ki naj bi bili na kak način obrobno vpleteni v vso zadevo.
Vsako leto 31. maja, ko so goriški karabinjerji počastili svoje ubite kolege, smo se spraševali kdo je krivec. Naše prebivalstvo, tako slovensko kot italijansko, si je želelo in si seveda želi, da bo na sedanjem procesu v Benetkah resnica vendarle prišla na dan.
Atentat pri Petovljah le člen v verigi strategije napetosti
Atentat na karabinjerje v Petovljah spomladi 1972 je bil eden prvih znakov krvavega terorizma v Italiji, ki se je v naslednjih letih zelo razširil. Bil je to eden prvih znakov strategije napetosti, ki so jo sprožile konservativne sile na vodilnih mestih državnega in gospodarskega aparata, sile, ki niso hotele reform. Marsikateremu teh prvih atentatov so botrovale vodilne osebe v varnostnih organih. V nekaterih primerih, kot je bil petoveljski, pa so nekateri funkcionarji skušali prikriti ugotovitve in spraviti zasledovalce na napačno stezo.
Že leto prej, to je 1971, je bilo v naši deželi nekaj atentatov. V marcu 1971 dva atentata na železniško progo pri Latisani in pri Campoformidu. Prav tako v marcu 1971 atentat na sedež KD v Vidmu. Potem pa še, v januarju 1972, demonstrativni atentat na hišo fašističnega poslanca De Michieli Vitturija v Vidmu. Tisk je ugotavljal, da je šlo za demonstrativno akcijo fašističnih skrajnežev, ki jim je bila politika MSI premehka.
Potem pa, kar na lepem, atentat v Petovljah. Takoj nam je bilo jasno, da skušajo preiskovalci ubrati napačno pot. Že samo poslušanje registriranega glasu neznanca, ki je karabinjerje obvestil o sumljivem avtomobilu, je Goričanom pa tudi Furlanom bilo v dokaz, da, zaradi njegovega naglasa, je treba moža iskati nekje med Krminom in Vidmom in ne drugje kot so trdili preiskovalci.
Na jesen istega leta, 6. oktobra, je furlanski fašist Ivano Boccaccio ugrabil v Ronkah letalo. Hotel je dobiti nekaj sto milijonov lir, potem pa se vreči s padalom nekje v Apeninih. Letalo pa se je vrnilo na ronško letališče. Tam je bil Boccaccio ubit v spopadu s policijo. Pravzaprav bi bilo treba vedeti zakaj so na Boccaccia sploh streljali, saj je imel pri sebi samo pištolo. Se je morda kdo bal, da bo Boccaccio kaj povedal?
Preiskovalci so že takrat ugotovili, da sta bila iz pri Boccacciu najdeni pištoli ustreljena dva naboja v avto, ki )e bil zapuščen pri Petovljah in da je bila pištola last Carla Cicuttinija, tajnika sekcije MSI v San Giovanniju al Natisone. Kljub temu pa so preiskavo hote usmerili v dru-
go smer in kasneje uprizorili proces proti sedmerici mladih Goričanov.
Cicuttini pa je medtem zbežal v Španijo. Tam si je dal operirati glasilke, da ne bi spoznali njegovega originalnega glasu, da ga ne bi primerjali s tistim posnetim na trak na goriškem karabinjerskem poveljstvu.
Kasneje je preiskovalni sodnik v Benetkah Felice Cas-son pričel z novo preiskavo. Ugotovil je, da so preiskovalci naredili veliko, veliko hotenih napak. Nekatere je dal sodnik Casson aretirati zaradi krivega pričevanja. Potem pa je sestavil debelo obtožnico (beneški kronisti pravijo, da je to debela knjiga s 700 stranmi) in 19 ljudi poslal pred sodnike.
Glavni obtoženec na beneškem procesu bo Vincenzo Vinciguerra, ki je sam izjavil, dd je atentat pripravil. Vin-ciguerra je takrat bil eden vodilnih fašističnih skrajnežev v Vidmu ter imel zveze z organizacijo Grdine nuovo v vsej državi. Ustanovil je tudi podružnico te organizacije v Vidmu. Sam je priznal, da je v Gorici, na Livadi, ukradel avto, ki je potem eksplodiral pri Petovljah. Sicer pa je Vinciguerra končal v zapor zaradi drugih podobnih dejanj in bil tudi obsojen.
Na zatožni klopi bi bjl moral biti tudi Carlo Cicuttini. Mož pa je na varnem v Španiji kajti tamkajšnje oblasti ga nočejo izročiti Italijanom. Baje ni dovolj tehtnih dokazov o njegovi krivdi. Morda bo rezultat procesa pokazal kaj bolj tehtnega.
Na zatožni klopi bi bila morala biti tudi glavni tajnik MSI Giorgio Almirante ter takratni goriški pokrajinski tajnik MSI odv. Eno Pascoli. Casson ju je obtožil, da sta Ci-cuttiniju dala denar s katerim si je dal operirati glasilke. Vendar sta se tako Almirante kot Pascoli pravočasno rešila, ker sta pred kakim mesecem optirala za amnestijo. Moža sta namreč že v letih.
Na zatožni klopi pa bomo videli tudi sodnike in karabinjerske častnike, ki so takrat vodili preiskavo. Predsvem Dina Mingarellija in Bruna Pascolija. Oba sta sicer že upokojena. Na zatožni klopi pa bo še vrsta drugih ljudi.
Bomo torej končno izvedeli kako so se resnično odvijali dogodki v Petovljah? (mw)
sSeltro. = i&i
ARPEDAIVIENTI
. . . dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
PONUDBA MESECA
POHIŠTVO IN OPREMA S E L V A: dve komercialni stvarnosti s kakovostnimi predlogi za najrazličnejšo opremo.
Pohištvo Selva: prodajni center z dolgoletno tradicijo, vendar v stalnem razvoju in usmerjen v stanovanjsko opremo.
Oprema Selva: center za načrtovanje in proizvodnjo opreme za skupne prostore in urade. Svojim klientom nudimo popolne storitve, ki gredo od svetovanja in načrtovanja do dobave ter kasnejših uslug tudi po prodaji; skratka gre za koordinirano povezavo med naročili in visokokvalitetno proizvodnjo v mizarskih delavnicah.
Prodaja s popusti zgublja svojo moč: kakovost storitev, resnost in strokovnost zagotavljajo prodajo.
Večkrat uporabljamo formulo »ključi v roke«, Pri tem se poslužujemo opremjevalcev in instrumentov, ki so sposobni specialističnega dela na prostorskih strukturah.
V razstavnem prostoru ima svoje mesto nekaj najbolj priznanih podjetij, ki so z razmerjem med ceno in kakovostjo vabljiva za širok krog kupcev.
Pohištveni center, projektivni urad in mizarska delavnica predstavljajo prvovrstno ekipo, ki lahko vedno zadovolji vsako željo.
oprema za
urade
skupnosti
Sel
ua
FORIMITURE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
V četrtek v Trstu sedmi abonmajski koncert Glasbene matice
Camerata Labacensis v Kulturnem domu
Camerata Labacensis - Komorni orkestralni ansambel RTV Ljubljana, ki žanje v zadnjih letih vrsto zavidljivih uspehov na domačih in tujih koncertnih odrih, bo prihodnji četrtek pod taktirko Stojana Kureta gost sedmega abonmajskega koncerta Glasbene matice.
Posebnost tega nastopa bosta dve krstni izvedbi in sicer Pomladni concertino Alda Kumarja ter Epi-tatis za 12 solistov Franca Dominuttija, prvič pa bomo na našem odru slišali Rodrigov Koncert za kitaro in komorni orkester s solistom Igorjem Starcem. Celoten program bo dopolnil še Divertimento B. Bartoka.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se mladi glasbeniki, ki so svojo glasbeno vzgojo prejemali v šoli Glasbene matice, danes z uspehom udejstvujejo v koncertnem življenju - prepričljiv dokaz, da trud, vložen v pedagoško delo, vrača bogate in tehtne sadove.
Stojan Kuret je diplomiral iz klavirja v šoli Glasbene matice (razred prof. G. Demšarja) in iz dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani (razred prof. A. Nanuta). Že vrsto let se z velikim elanom, pridnostjo in tudi lepimi uspehi - poleg pedagoškega dela na tržaškem konservatoriju, kjer vodi orkestralne vaje in v šoli Glasbene matice, kjer vzgaja pevce Mladinskega pevskega zbora - posveča dirigiranju.
Prav tako izhaja iz šole Glasbene matice kitarist Igor Starc, ki je nato študij nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani ter na tržaškem konservatoriju, kjer je diplomiral v razredu prof. B. Tonazzija. Z njim sedaj nadaljuje podiplomski študij. Udeležil se je številnih izpopolnjevalnih tečajev tako v Grožnja-nu in pri priznanih kitaristih, kot sta prof. Bruno Battisti d'Amario in Beetho Davezac. Koncertiral je v Italiji in v Sloveniji. Snemal je za radijske postaje Ljubljana, Koper, Trst, za francoski Radio ter za RTV Koper. Za svoje koncertno udejstvovanje je prejel lepa priznanja. Starc se posveča tudi pedagoškemu delu v šoli Glasbene matice, kjer vzgaja rod mladih kitaristov.
Četrtkov koncert v Kulturnem domu začne s POMLADNIM CONCERTINOM slovenskega skladatelja Alda Kumarja. Naj takoj povemo, da je šola
Glasbene matice dobila z njim odličnega pedagoga, ki vodi njen oddelek za kompozicijo.
Kumar se je rodil 1. 1954 v Otaležu nad Idrijo. Po končani pedagoški Akademiji je nadaljeval s študijem kompozicije pri prof. Alojzu Srebotnjaku na Akademiji za glasbo, kasneje pa se je izpopolnjeval še na mednarodnih kurzih za kompozicijo. Že v času študija se je z uspehom predstavil v javnosti s svojimi skladbami. Njegovo ustvarjalno področje je solistična, komorna, orkestralna in zborovska glasba, pa tudi elektroakustična ter scenska. Ko smo vprašali avtorja, naj nam kaj pove o Pomladnem concertinu, je dejal tako: »Dostikrat je za avtorja težje napisati komentar, kakor samo glasbeno partituro. Tako se zgodi, da odštevilnih zavednih in podzavestnih niti, ki vodijo skladatelja pri zapisovanju neke zvočne predstave, avtor dela ubesedi le nekatere, v tistem trenutku zanj najzgovornejših. Poslušalcu lahko s tem pomaga, lahko pa njegovo doživljajsko pozornost s svojo izvenglasbeno sugestijo le osiromaši. Torej skopo: kalček Pomladnega concertina mi je pomenil en sam, na violi lastnoročno izveden pizzi-cato za mostičkom instrumenta. Naslov skladbe bi bil torej lahko tudi Pizzicato oltre il ponticello«.
Še v prvem delu koncerta bomo v izvedbi Komornega orkestra in s solistom Igorjem Starcem slišali skladbo španskega avtorja Joaguina Rodriga FANTASIA PARA UN GENTILHOMBRE za kitaro
in komorni orkester, glasbeno ■ delo ki bo tokrat v Trstu prvič izvedeno. Joaguin Rodrigo - rojen 1. 1902 - je že v tretjem letu starosti oslepel. Po začetnih glasbenih študijah v Valenciji je bilo za njegovo ustvarjalno dejavnost odločilno srečanje s skladateljem P. Dukasom. Ta in še posebno Manuel de Falla sta vplivala na njegov skladateljski polet.
Fantasia para un gentilhombre je bila komponirana 1. 1954 in jo je Rodrigo posvetil slavnemu kitaristu A. Segovii. Skladbo so ponovno izvajali v večjih glasbenih centrih. Sestavlja jo pet stavkov, ki jih je prvotno za kitaro solo napisal v 17. stoletju skladatelj Gaspar Sanz. Izvrstna priredba za orkester še v večji meri oživlja čar tradicionalnih španskih plesov in melodij.
Drugi del abonmajskega koncerta bo uvedla skladba EPITASIS za dvanajst solistov Franca Domi-
nuttija. Delo, ki ga je avtor posvetil dirigentu Stojanu Kuretu in Camerati Labacensis, bo tokrat prvič izvedeno.
Franco Dominutti, rojen v Vidmu in danes docent za kompozicijo na tržaškem konservatoriju Tartini, je diplomiral iz orgel, orgelske kompozicije, zborovske glasbe in vodenja zbora.
Po prvem ustvarjalnem obdobju, ki so zanj značilne komorne skladbe v stilu Stravinskega, pritegne skladatelja dvanajsttonski sistem in iskanje novih zvočnih učinkov. Med njegovimi številnimi kompozicijami naj omenimo Magnificat za violino solo, voce recitante, dva mešana zbora in orkester, skladba, ki mu je prinesla 1. nagrado na 18. mednarodnem tekmovanju za simfonična dela »Citta di Trieste«.
Skladba EPITASIS (iz gršč. »napetost strun«) je tipično dvanajsttonsko glasbeno delo, v katerem se avtor posveča iskanju tehničnih, izraznih in barvnih posebnosti godalnih instrumentov. Partitura, pretežno kontrapunktistično zasnovana, je sicer grajena za 12 solističnih instrumentov (7 violin, 2 viole, 2 violončela in 1 kontrabas), vendar jo je možno izvajati tudi_z večjo zasedbo godalnih instrumentov.
Četrtkov koncert bo zaključil DIVERTIMENTO skladatelja Bele Bartoka.
Divertimento je bil v 18. stol. zelo pribljubljena in prožna glasbena oblika. Obsegal je poljubno število stavkov ter je bil pisan za nedoločeno število dostikrat koncertantno obravnavanih instrumentov, godal in pihal. Njegova govorica je bila sveža in navadno obarvana z ljudskimi plesnimi napevi. Mojstra Divertimenta sta bila Haydn in Mozart, ki sta z njim ustvarila izvrstne primere poljudne klasične glasbe.
Naslov Bartokovega Divertimenta je pravzaprav v precejšnjem nasprotju z njegovo vsebino, kajti izraz skladbe je klen in globok. Nekdanji vedri in lahkotni značaj divertimenta je ohranjen le v zadnjem stavku, živahnem allegru. Oznaka pa je upravičena po drugi strani s koncertantnim obravnavanjem instrumentov in z menjavanjem med solističnimi in tutti mesti ter z mojstrsko uporabo madžarskih folklornih napevov. Skladba spada med tista Bartokova dela, ki so si pridobila splošno priznanje in ga veliko izvajajo.
GOJMIR DEMŠAR
Ponedeljek s poezijo
Jutri, na prvi pomladni ponedeljek, bo v tržaškem Starem mestu v gostilni AUa palestra (Ul. Madonna del Mare št. 18) ob 20.30 Ponedeljek s poezijo, z živim branjem ustvarjalcev samih, ki ga nameravajo pobudniki prirejati vsakih štirinajst dni. Na prvem srečanju se bodo predstavili: Daria Camillucci, Carmela Fratantonio, Juan Carlos Iglesias, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Laura Parri-nello, Juan Octavio Prenz.
Zamisel se je porodila skupini književnikov, ki živijo v Trstu in ki se ne morejo sprijazniti s stanjem v kulturi, kjer so uradne ustanove (univerza, inštitucije, društva) in ustvarjalnost vse bolj vsaksebi.
Večer si zamišljajo v sproščenem vzdušju, kjer bo mogoče poslušati in kaj povedati; spoznati, kaj kdo danes v Trstu piše; kolikšna je odmevnost in moč ustvarjalne besede; kako se stikajo in razhajajo razne pesniške izkušnje po Kosovelu in Sabi... O vsem tem torej v ponedeljek.
Kraj dogajanja je v srcu Starega mesta, saj se pesniki želijo predstaviti izven uradnih zbirališč, samo v imenu literature, ki jo pojmujejo kot izziv in iskanje izvirne pristnosti.
Avtorji so različne narodnosti, iz različnih kulturnih sredin in krajev, različnih generacij, kar naj bi spodbujalo medsebojno spoznavanje in sodelovanje ob skupnih načrtih.
Jubilejni zbornik Slovensko šolstvo na Goriškem in na Tržaškem 1945-1985
Pomemben prispevek k zgodovini šol
Konec maja 1985 je Odbor za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji izvedel v Trstu in Gorici dve uspeli prireditvi, s katerima je počastil pomembni jubilej. Skupaj s pripravami za prireditvi je Odbor sprožil tudi akcijo za objavo primerne publikacije, ki je pred nedavnim, končno, izšla.
Publikacija je zajetna, obsega kar 380 strani in je po vsebini razdeljena v štiri dele. Prvi del, od 7. do 43. strani, prinaša gradivo o predlanski proslavi, poročila, nagovore, pozdrave. Drugi del, od strani 47 do 265, ki tvori jedro publikacije, prinaša 15 prispevkov zgodovinskega in dokumentarnega značaja. Poleg dveh zgodovinskih razprav najdemo tu prispevke o vlogi slovenskih duhovnikov, o problematiki slovenskih učbenikov, o natečajih, o Izvestju, o poimenovanju slovenskih šol, o Literarnih vajah, o problematiki šolskih okrajev, o Deželni komisiji za slovenske šole po zakonu 932/73, o usmerjanju, o psiho-pedagoški službi, o odrskem delovanju mladih in o Glasbeni matici.
Nič manj pomemben ni tretji del, ki na skoraj sto straneh podaja kroniko vseh šol s slovenskim učnim jezikom v povojni dobi. Četrti del, od strani 361 do 380 prinaša pregled zakonskih predpisov, ki zadevajo slovenske šole v Italiji.
Pri sestavljanju tega obsežnega dela je sodelovalo 24 imenovanih in verjetno še večje število neimenovanih avtorjev. Tako visoko število sodelavcev je omogočilo zbirko 20 prispevkov, ki pomenijo pomembno obogatitev naše šolske zgodovine in dokumentacije o njej.
Poleg hvaležnosti Odboru, sodelavcem in ustanovam, ki so omogočile izdajo zbornika, se ob njegovi vsebini poraja vrsta razmišljanj, ki se na koncu zgostijo okoli nekaterih jeder: zastopanost in kvaliteta obravnave po-
sameznih področij, ki sestavljajo slovensko šolstvo v Italiji ter končna podoba, ki jo daje publikacija o naši šolski strukturi kot celoti ter o njeni povezanosti z ostalimi strukturami naše skupnosti.
Nekateri od prispevkov izstopajo že na prvi pogled, po količini časa in truda, ki jih je bilo treba vložiti vanje. Tako je nedvomno delo R. Petarosa: »Seznam učnih knjig za osnovne in srednje šole na Tržaškem in Goriškem (1946-1985)«, ki obsega preko 30 strani urejenega bibliografskega gradiva. Skop, a zanimiv je pregled delovanja Deželne šolske komisije za šolo s slovenskim učnim jezikom, ki ga je sestavil J. Pečenko, in istega avtorja pregled zakonskih predpisov, ki zadevajo slovensko šolo. Zelo zanimiva, predvsem zaradi svoje celovitosti, je kronika vseh šol, ki jo je za osnovne šole priredil S. Škrinjar.
Natančno, zelo temeljito dokumentirano je delo Sama Pahorja, ki obsega »Pregled zgodovine slovenskih šol na današnjem ozemlju italijanske republike do leta 1945«. Pregled je temeljit ne le po natančnosti in kom-pletnosti podatkov, ampak tudi po razgledanosti in širini obzorja, saj upošteva tudi vrtce in videmsko pokrajino, ki sicer niso prisotni v zborniku. Teh 37 zgoščenih strani predstavlja najpopolnejšo sliko, kar jih je bilo doslej izdelanih o slovenskem šolstvu kot celoti, za obdobje do leta 1945.
Na precej drugačni ravni je poglavje, ki obravnava zadnje obdobje, po letu 1945. To štiridesetletje, v katerem
je težišče in jedro jubileja, je preskromno obravnavano na 16 straneh, od katerih je polovica zapolnjena z besedili okrožnic ZVU. Izpod peresa istega avtorja imamo vsaj dva teme--Ijitejša opisa istega argumenta, zato je res škoda, da ni bila ta prilika bolje izkoriščena.
Temu opisu povojne zgodovine slovenskega šolstva bi poleg površnosti lahko očitali še marsikaj, a dovolj je, če ugotovimo, da to zgodovinsko poglavje ni še temeljito obdelano in da ga nikakor ne moremo zreducirati na zaporedje okrožnic Zavezniške vojaške uprave. Te okrožnice so bile v marsičem posledica globljega dogajanja znotraj slovenske skupnosti, in ne obratno. Drugače povedano: ZVU je Slovencem marsikaj priznala, ker so si to že sami ustvarili, in tega ni mogla ignorirati ali celo zanikati. Sem spada predvsem vloga PNOO in nobeno sprenevedanje pred temi dejstvi jih ne more spremeniti.
Ta slepa pega, ki se na žalost pojavlja tudi v številnih brošurah ob poimenovanjih slovenskih osnovnih šol, daje misliti, do kakšne mere nismo še pripravljeni priznati lastne moči in lastnih šibkosti, ter se raje skrivamo za formalnimi upravnimi ukrepi, kakor da bi ti bili gibalo zgodovine.
V uvodnem zapisu je rečeno, da je uredništvo želelo, »da bi bil zbornik veren prikaz poti, ki so jo prehodile naše šole in z njimi naša skupnost v zadnjih štiridesetih letih svojega življenja« in vzpodbuda za nadaljnje raziskovanje naše šolske zgodovine.
Ta zasnova je bila ponekod presežena, zlasti v prispevkih, ki časovno segajo v dobo izpred II. svetovne vojne; ponekod pa ni bila izpolnjena in to zlasti na relaciji »naša šola« -»naša skupnost«.
Sem spadajo številne pomanjkljivosti, kot na primer preskromna obravnava vrtcev, zelo skromna omemba (v članku o natečajih lahko govorimo o cenzuri) o zgodovinski vlogi Sindikata slovenske šole (tudi o manifestaciji slovenskih šolnikov v Rimu ni sledu), nič ni o vlogi dijaškega gibanja, niti besede o Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje. Vse te pomanjkljivosti skupaj kažejo na neko pojmovanje slovenske šole, ki to ustanovo tolmači precej togo in le v zvezi z dogajanjem znotraj svojih formalnih okvirov. Poglavje, posvečeno Glasbeni matici, ne spremeni bistveno tega vtisa.
Slovenska šola ni sestavljena le iz najbolj prizadevnih šolnikov in odličnjakov. Slovensko šolo sestavljajo vsi šolniki, vsi dijaki; poleg odličnjakov tudi tisti, ki so jo zapustili po mali maturi ali v poznejših letih zaradi osipa, in njihovi starši, zlasti člani zbornih organov. Slovensko šolstvo nadalje sestavljajo tudi vse tiste dodatne slovenske strukture, ki šoli sledijo in jo skušajo podpirati s svojimi prizadevanji. V ta okvir spadajo na primer Enotni šolski odbor, slovenski predstavniki znotraj IRRSAE, Športna šola, Sklad Mitja Čuk, mladinske revije in vse ostale ustanove, skladi, komisije, odbori in društva, ki skupaj
tvorijo tisto vezno tkivo med jedrom slovenskega šolstva, to je med državno šolo s slovenskim učnim jezikom in slovensko narodno skupnostjo.
Vse to ni tu navedeno, da bi zvenelo kot kritika Odboru zaradi odsotnosti poglavij, ki jih ni mogel in verjetno niti ni nameraval vključiti v zbornik. Kritika lahko velja kvečjemu glede naslova, ki predpostavlja, da je »Slovensko šolstvo« in »državna šola s slovenskim učnim jezikom« eno in isto. Prvi naziv rabimo navadno znotraj naše skupnosti in z njim izražamo naš odnos do šole, ki jo smatramo kot našo, ne glede na zakonske določbe; drugi izraz pa je uradni naziv, ki izraža realne, formalne odnose. Formalno »slovenskega šolstva« ni, in tudi dejansko vemo, da je razen učnega jezika in nekaterih dodatkov slovenska šola le prevod italijanske, zato bi uporaba prvega pojma za naslov zbornika zahtevala vsaj kratko razmišljanje v tej smeri.
Razmišljanja o razmerah, zunanjih in notranjih, pa v zborniku najdemo še največ v ponatisu obeh uvodnih govorov z dne 31. maja 1985, ki s tega vidika predstavljata bistveno dopolnilo ostale vsebine, zlasti glede zahtev za razvoj. Krivulje vpisov so sicer navedene brez komentarja; o osipu na ravni srednjih šol ni govora, še manj o končnem narodnostnem učinku, ki ga dosegajo naše šole, ali vsaj o jezikovnem vidiku tega učinka.
Končni vtis, ki ga daje zbornik, je izraz težavnega ravnotežja med realnim in slavnostnim razpoloženjem, med iskanjem vzpodbudnih elementov in trenutnim oddihom pred problemi. Kdor gleda na slovenske šole »od zunaj«, torej izven formalnih pogojevanj, ki jih nalaga državna struktura, dobi tudi v tem odnosu koristen element za realistično oceno minulih 40 let delovanja.
PAVEL STRANJ
oblačila
Ul. Carducci 4 - TRST
Sramežljivo in hladno prihaja
nova sezona: POMLAD premražen cvet
LINEA — pravi način oblačenja LINEA — prave modne novosti
Sindrom AIDS - informiranje lahko premaga strah
Nekateri govorijo o kugi dvajsetega stoletja ali sodobnem sifilisu, drugi uporabljajo katastrofalne tone in strašijo s pogubo vsega človeštva, najbolj vraževerni ga povezujejo z apokaliptičnimi napovedmi ob prehodu tisočletja. Strašilo, ki povzroča tako črnogleda predvidevanja in napovedi, je bolezen, ki se skriva za siglo AIDS. Gre
Luc Montagnier je odkril virus aidsa
za nalezljivo bolezen, ki uničuje človekov imunski sistem, se pravi preprečuje organizmu možnost obrambe pred drugimi infekcijami in ga izpostavlja nevarnosti najrazličnejših obolenj.
Vzrok panike pred ' boleznijo vseh bolezni" je - ob osnovnem podatku, da je skoraj neizbežno smrtonosna - predvsem v njenem naglem širjenju in (zaenkrat) nemoči medicine. Proti virusu HIV (Human immunodeficiency virus), ki povzroča aids, še niso odkrili učinkovitega cepiva ne zdravila. Kljub prizadevanjem številnih raziskovalcev po svetu tudi ne kaže, da bi do takega odkritja lahko prišlo v prihodnjih nekaj letih. Zaradi tega je edino orožje proti širjenju infekcije v preventivnih ukrepih, ki lahko vsaj upočasnijo njeno širjenje. Potrebno je torej informiranje o načinih prenašanja virusa, o tem, katera obnašanja lahko človeka izpostavijo nevarnosti, katera pa ne, čeprav ob dokajšnji zmedi in paničnemu širjenju napačnih priporočil, mnogi mislijo nasprotno.
Informiranje je ^pomembno tudi iz drugih razlogov. Ce so po eni strani reakcije na širjenje infekcije panične in prinašajo v skrajnih primerih do "rasističnih" izobčevanj bolnikov ali oseb, ki pripadajo rizičnim skupinam (take brezglave reakcije bo mogoče odpraviti samo s kapilarnim informiranjem o tem, kaj je resnično škodljivo in kaj ni), lahko ugotavljamo z druge strani povsem nasprotne reakcije: nič koliko ljudi meni, da se jih aids ne tiče, da pri nas pojav še ni aktualen in tudi če bo, bodo infekciji izpostavljeni homoseksualci, narkomani pa še kdo,
Zaskrbljujoči podatki po svetu in pri nas
ki je za obolenja sam odgovoren, ker je pač kršil družbena ali moralna pravila.
Tovrstno mišljenje izvira tudi iz nekaterih (upamo bolj provokativnih kot pa resnično mišljenih) trditev najvišjih zdravstvenih oblasti, od ministra Do-nat Cattina navzdol, češ da si aids nakopa, kdor ga pač išče. Tudi zadržanje katoliških krogov je bilo doslej bolj usmerjeno v ponovno poudarjanje meril katoliške morale v zvezi s spolnostjo, kot pa v oceno nevarnosti širjenja infekcije, ki jo nekateri verski tabuji dejansko večajo. Po eni strani namreč, kdor gleda na problem zgolj moralistično, pozablja, da AIDS lahko podeduje otrok od matere, lahko ga dobi bolnik s transfuzijo. In še - primeru, da je eden od zakoncev okužen - lahko virus prenašajo tudi spolni odnosi, ki so po najstrožjih verskih in moralnih normah nesporni. Po drugi strani vztrajno zavračanje kontracepcije pomeni prepoved uporabe kondomov - edinega učinkovitega preventivnega sredstva za preprečevanja prenosa virusa vsaj pri spolnih odnosih.
Tudi izkušnje iz drugih držav ter prvi sistematični statistični podatki za Italijo kažejo, da je treba problem aids obravnavati brez moralističnih predsodkov. Potrebna je trezna presoja na osnovi doslej nespornih znastvenih ugotovitev in podatkov. Zavedati se je treba nevarnosti, istočasno pa ne sme-mozapadati v paniko, saj tudi AIDS, kljub vsemu, ni tako nujno zlo, kot se zdi: imeli bomo precej možnosti, da se mu izognemo, če se bomo izogibali obnašanj, ki večajo izpostavljenost nevarnosti okužbe in če bomo sledili zdravniškim nasvetom o možnih zaščitnih ukrepih.
Zaradi tega menimo, da je potrebno o aidsu, na osnovi obstoječih znanstvenih dognanj in informacij, spregovoriti kar se da odkrito in brez lažnih predsodkov.
Med državami zahodnega sveta so ZDA na prvem mestu po številu bolnikov za aids. Do 20. oktobra lani so uradno našteli 26.199 obolelih (od teh je bilo 24.424 moških): smrtnih primerov je bilo 14.755, kar pomeni več kot polovica. Novejši podatki govorijo o več kot 30 tisoč primerih v ZDA (točneje, 31.036), še hujša pa so predvidevanja. Ocenjujejo namreč, da bo v prihodnjih petih letih 270 tisoč bolnikov in 179 tisoč smrtnih primerov, od teh 25 tisoč med ljudmi, ki ne pripadajo ti. riziko skupinam.
Uradni podatki za Evropo so od 30 junija lani. Takrat so našteli 3.041 bolnikov; od teh je 1.589 že umrlo. Statistike pravijo, da se število bolnikov v
O tem je malo govora, še manj pa zanesljivih statističnih podatkov. Vendar lahko trdimo, da je pas držav v srednji Afriki daleč najbolj okužen predel sveta. V sedmih "prekletih" državah (Burundi, Kenija, Ruanda, Tanzanija, Uganda, Zaire in Zambija) naj bi - po ocenah Svetovne zdravstvene ustanove bilo že blizu milijona okuženih prebivalcev. Druge študijegovori-jo celo o dveh do petih milijonov nosilcev virusa in predvidevajo, da utegnejo naštete države v prihodnjih desetih letih izgubiti zaradi aidsakar četrtino prebivalstva.
V teh državah ni več govora o riziko skupinah, saj je nevarnost vsesplošna. Povečujejo jo pomanjkanje učinkovitega zdravstvenega nadzorstva, dokaj svobodnjaške spolne tradicije, pa tudi veliko število transfuzij, zaradi malarije in anemičnosti
Evropi vsako leto poveča za 163%, kar pomeni, da je v tem času že blizu 7 tisoč obolelih.
Ministrstvo za zdravstvo je januarja objavilo podatke za Italijo. Do 15. januarja letos so našteli 525 bolnikov (mesec kasneje jih je bilo 558). Več kot polovica jih je že umrla. Sploh so podatki o umrljivosti strahotni. Po dveh letih od diagnoze je smrtnih primerov 70%, po petih letih pa je smrtnost skoraj stoodstotna.
Med bolniki v Italiji je bilo 54% narkomanov, ki si vbrizgujejo mamilo v žile, 28% homoseksualcev, 5% hkrati homoseksualcev in narkomanov, 5% otrok, 5% okuženih zaradi transfuzije,
predvsem med otroki. V Ruandi predstavljajo prav otroci 22% žrtev aidsa. Medicina nima učinkovitih pripomočkov, niti ne omogoča vedno prave diagnoze. Ministrstvo za zdravstvo Ugande ocenjuje, da se v tej državi vsakih šest mesecev podvoji število smrti zaradi aidsa in da utegne širjenje infekcije zajeti vsakega drugega spolno aktivnega odraslega. V Lusaki (Zambija) je 30% spolno aktivnih moških okuženih, kar 88% pa je okuženih med prostitutkami v Nairobiju (Kenia).
Ob pomanjkanju zdravstvenih struktur in denarnih sredstev za vsakršen poseg, je stanje v teh državah brezizhodno, aids pa je še ena nadloga, ki se je pridružila tolikim. Nanjo ni drugega odgovora kot molk ali fatalizem.
3% (17 ljudi) pa ni mogoče uvrstiti v prejšnje skupine.
Ob bolnikih obstaja druga, neprimerno številnejša skupina okuženih ljudi, ki pa ne kažejo vidnih simptomov bolezni (in tudi ni rečeno, da jih bodo kdaj). Na osnovi uradnih ocen ministrstva za zdravstvo, naj bi v Italiji bilo okrog 100 tisoč takih nosilcev virusa HIV.
Prisotnost virusa je mogoče ugotoviti s testom za odkrivanje protitelesc, ki se v telesu razvijejo v približno treh mesecih od okužbe. Večina okuženih pa v petih letih od okužbe ne oboli za aids. Zdravi prenašalci so osebe, ki so okužene z virusom, nimajo pa simptomov bolezni, čeprav virus lahko prenašajo na druge in ti nato obolijo za aids. Velika večina zdravih prenašalcev ne ve za svoje stanje. V ZDA ocenjujejo, da je okrog poldrugi milijon ljudi okužen z virusom, vendar 90% tega ne ve.
Kaj pa v naši ožji, deželni stvarnosti? Iz teh dni je vest, da je v tržaški 'bolnišnici pri Magdaleni umrl zaradi aidsa mladenič iz Cordenonsa. To je drugi smrtni primer v naši deželi, kjer so doslej ugotovili štiri obolele, tri v pokrajini Pordenon in enega v videmski pokrajini. Na Goriškem in Tržaškem zaenkrat ni podatkov o kakem bolniku, pač pa je že na desetine nosilcev virusa. Posebno visok je odstotek teh med uživalci mamil (okrog 30%), ki uporabljajo nerazkužene igle, in zaporniki (28%), manj pa je virus razširjen med homoseksualci in prostitutkami, ki so se doslej podvrgli pregledom.
Stran pripravil in uredil MARKO MARINČIČ
Tragedija srednje Afrike
Nevarno
INJEKCIJSKA IGLA. Če je igla uporabljena večkrat lahko postane sredstvo za prenos virusa. V Italiji je 54% obolelih za Aids narkomanov, kar nazorno priča o nevarnosti tega sredstva prenosa virusa. Ponekod v severni Evropi so začeli z brezplačnim razdeljevanjem igel narkomanom, ki predstavljajo v evropskem merilu le 12% obolelih, torej neprimerno manj kot v Italiji. Nevarnost seveda obstaja tudi pri vbrizgavanju zdravil, ki niso mamila.
TRANSUFZIJE. Za darovalce krvi ni nobene nevarnosti, pač pa lahko virus dobi hemofilik ob transufiziji okužene krvi. Z uvedbo rednega nadzorstva je ta nevarnost, vsaj v razvitih državah, v zadnjem času dosti manjša.
KIRURŠKI INSTRUMENTI. Kirurška rezila in instrumenti, ki jih uporabljajo zobozdravniki, pogosto prihajajo v stik s krvjo. Treba jih je zato skrbno razkuževati, za to pa zadoščajo navadna razkužila.
BRIVCI IN MANIKURA. Tudi v tem primeru je uporaba britev, igel in podobnih instrumentov lahko vir krvavenja. Uporaba nerazkuženega instrumenta, ki je prišel v dotik z okuženo krvjo, utegne zaradi tega biti nevarna. Potrebna je zato dodatna skrbnost pri dezinfekciji instrumentov, ki bi morala biti že itak redna praksa ob nevarnosti prenosa tudi drugih infekcij.
ZOBNA ŠČETKA. Nevarnost obstaja v primeru, ko dve osebi uporabljata isto ščetko in če pride ščetka v dotik z okuženo krvjo (kar se lahko pripeti v primeru krvavenja dlesni).
Nenevarno
OBJEMI, POLJUBI in drugi družabni stiki ne predstavljajo nevarnosti, četudi je ena od oseb nosilka virusa ali je obolela za aidsom. Čeprav so virus odkrili tudi v solzah, znanstveniki izključujejo možnost okužbe, ker tudi pri poljubljanju solznega partnerja še niso ugotovili prenosa virusa.
VRTCI IN ŠOLE. Ni nevarnosti, da bi otrok, ki je nosilec virusa okužil druge, niti če si otroci stavijo v usta igrače ali druge predmete. Edinole nevarni bi bili stiki s krvjo, v primeru da pride do poškodb inkrvavitve.
OBLAČILA. Izmenjava oblačil, tudi intimnih, ni nevarna, saj pri tem ne prihaja do stikov s krvjo. V skrajnem primeru bi lahko bila nevarna izmenjava ostrih predmetov in celo glavnikov, ki lahko povzročijo krvavenje.
BAZENI, ŠPORT, SKUPNA UPORABA SANITARIJ. Virus se ne prenaša po zraku, niti po vodi, zato ni pri tem nobene nevarnosti. Lahko so nevarne nekatere panoge, pri katerih prihaja do krvavenja (na primer boks).
GOSTINSKI LOKALI, MENZE. Uporaba skodelice, jedilnega pribora, kozarca, ki so ga uporabljali drugi, ni nevarna, saj virus Hiv ni tako odporen, da bi vzdržal pomivanju, ne da bi za to bil potreben kak poseben postopek.
ŽUŽELKE. Čeprav je bilo precej skrbi glede možnosti, da bi virus lahko prenašali tudi piki žuželk, predvsem komarjev, doslej niso ugotovili takih primerov. Kaže namreč, da pri piku ne pride do stika s prej vpito krvjo druge osebe.
V spolnosti moramo vedeti, kje se skriva nevarnost okužbe
Heteroseksualni odnos. Virus se prenaša tako s spermo kot s krvjo, našli pa so ga tudi v vaginalnih izločkih. Odnos je zato lahko nevaren, v primeru da pride sperma v dotik s krvjo ob morebitnih poškodbah, genitalnem herpesu, vnetjih.
Analni odnos moškega z žensko. Pri tovrstnem odnosu so možne poškodbe črevesne sluznice in krvavitve. Krvavenje in možnost stika med semensko tekočino in krvjo povzroča pri takih odnosih precejšnjo nevarnost prenosa virusa.
Analni odnos moškega z moškim. Kot v prejšnjem je tudi v homoseksualnem odnosu med moškima velika nevarnost stika med krvjo in spermo. Nevarnost povečujejo bolezensko razširjene žile v črevesju ali na danki, poškodbe na spolnih organih in herpes.
Lezbični odnos. Na razliko od moških homoseksualnih odnosov lezbični odnosi ne predstavljajo velike nevarnosti za prenos virusa. Nevarnost obstaja v primeru občevanja med trajanjem menstrualnega ciklusa oz. v drugih primerih krvavitve.
Masturbacija. V masturbaciji in dotikih spolnih organov ni nevarnosti prenosa virusa, ne-glede na spol partnerjev. Stik sperme s kožo lahko postane nevaren, samo če semenska tekočina zaradi ran ali odrgnin pride v stik s krvjo partnerja.
Nosečnost. Nevarnost prenosa od matere na otroka je izredno velika med nosečnostjo. Še posebno je prisotna pri materah, ki uživajo mamila, občujejo z mamilašem ali so prostitutke. Po nekaterih študijah naj bi možnost prenosa na otroka bila 50-odstotna.
Oralni odnos z moškim spolovilom. Neglede na spol partnerjev je tak odnos lahko nevaren, če pride zaradi poškodbe do krvavitve na spolovilu ali če obstaja zaradi poškodbe v ustih možnost stika sperma-kri.
Oralni odnos z ženskim spolovilom. Tudi pri tem odnosu izvira nevarnost, neglede na spol partnerjev, iz možnosti stika s krvjo ob menstruaciji ali poškodbah in obolenjih, tako v ustih kot v vagini.
Oralni odnos z dotikom danke. Nevarnost predstavljajo morebitne poškodbe danke, do katerih težko pride pri oralnem odnosu, pač pa jih lahko povzroči predhodno analno občevanje. Nevarne so tudi poškodbe v ustih.
V končnici I. jugoslovanske košarkarske lige
Smelt Olimpia izločena
Ženska odbojkarska B liga: z nepričakovano gladko zmago
Uspešno zadnje gostovanje Mebla
CAPPELLARI VERONA - MEBLO 0:3 (13:15, 7:15, 9:15)
MEBLO: Mira in Neva Grgič, Nacinovi, Žerjal, Vidali, Maver, Garbini, Pertot, Malalan, Klemše.
TOČKE: Meblo 13:45 (Maver 6, Nacinovi 4, Garbini, Žerjal in Vidali 1). ZGREŠENI SERVISI: Meblo 5, Capellari 12. TRAJANJE TEKME: 55 minut. SODNIKA: Figarolli in Bergama in Meneghetti iz Padove. GLEDALCEV: 100.
LJUBLJANA — S sinočnjim porazom se je Smelt Olimpija, ki je v prvi tekmi visoko izgubila s 120:101, poslovila od nadaljnjega tekmovanja končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva. Končni izid za Bosno 102:105 (95:95, 46:45).
OSTALI IZIDI: Borac - Zadar 68:76 (39:39) (v prvi tekmi je zmagal Borac, tretja tekma bo 24. L m. v Zadru); IMT. - Šibenka 115:95 (55:40) (v prvi tekmi je zmagala Šibenka, tretja tekma bo 24. t. m. v Šibeniku); Budučnost - MZT Skopje 91:95 (40:52) (v prvi tekmi je zmagal MZT, ki se je uvrstil v četrtfinale).
Drugi krog se bo začel 28. t. m.. Pr-vouvrščena Cibona se bo srečala z MZT, Crvena zvezda z zmagovalcem med Šibenko in IMT, Jugoplastika z Bosno, Partizan pa z boljšim iz para Zadar - Borac.
1. ženska jugoslovanska liga
Tesen poraz Ježice
V 21. kolu prve ženske jugoslovanske košarkarske lige je ljubljanska Iskra Delta Ježica s 73:71 zgubila v Tuzli proti Jedinstvu.
V italijanskem play-ofj
Zmaga Alliberta Danes ostali
LIVORNO — V anticipirani tekmi osmine finala italijanske košarkarske končnice za naslov prvaka je Allibert iz Livorna z 82:75 (37:36) premagal zmagovalca regularnega dela A-2 lige Benettona iz Trevisa. Med gostitelji je bil najboljši strelec Albertazzi (21 točk), med gosti pa Američan Norris (24).
DANAŠNJI SPORED
Giomo - Liberti; Scavolini - Banco-roma; Mobilgirgi - Enichem.
VERONA - Meblo je na svojem zadnjem prvenstvenem gostovanju z učinkovito igro dosegel lepo zmago. Na doslej nevarnem igrišču v Veroni je v pičlih 55. minutah odpravil šester-ko Cappellari. Sam rezultat niti ne daje prave slike o razmerju moči, saj zmaga združene ekipe resnično ni bila nikdar v dvomu, čeprav je bil začetek srečanje nadvse neugoden.
Meblo je namreč igral v veliki športni palači, ki premore 7.000 gledalcev. Igrišče je sredi te neprostrane dvorane zgledalo majhno kot namiznoteniška miza, kar je nemalo zmedlo naše igralke. Kljub temu so se naša dekleta po začetni negotovosti le zbrala in brez večjih naprezanj končala niz v svojo
korist, čeprav sta za delen uspeh zadostovali že dve dobri seriji servisov Garbinijeve in Žerjalove, drugega pa pravzaprav ni bilo.
Drugi niz je bil podoben prvemu. Gostiteljice so povedle 5:2, a odtlej je Meblo znova prevzel nadzorstvo nad tekmo in kot neustavljiv stroj nadoknadil točko za točko, še zlasti po zaslugi dobrih servisov najprej Mire Grgič (do 10:6 za Meblo), a nato še Žerjalove (od 10:7 do konca).
V tretjem nizu je trener Drasič poslal na igrišče Vidalijevo namesto Klemšetove z namenom, da okrepi blok svoje šesterke. Izkazalo se je, da je bila ta poteza uspešna. Tudi v za-
dnjem nizu je bil začetek za naše igralke težek, vendar jih je krepila zavest, da so boljše. Ko jim je namreč začelo iti od rok, so bile za nasprotnice pretrd oreh in tekma se je tako končalo mnogo prej, kot je bilo pričakovati.
Očitno je, da so v tem zadnjem delu prvenstva naše igralke dobro pripravljene. Tokrat je treba pohvaliti celotno ekipo, ki je igrala homogeno in učinkovito, še zlasti pa je tokrat izstopala Mira Grgič, ki je s svojimi podajami odločilno prispevala k uspehu. (M.Š.)
OSTALI IZIDLTorriana - Ferrara 0:3, Torrelranca - Tregarofani 0:3, Volpe Fiesso - Cervignano 3:2, Co-negliano - Albatros 3:1, Nervesa -Mogliano 3:0.
LESTVICA: Tregarofani 36, Mogliano Venelo in Nervesa 32, Coneglia-no 30, Meblo 28, Vladana in Torref-ranca 22, Volpe Fiesso 16, Ferrara 14, Albatros 12, Cervignano 6 in Solečo 2.
Po sinočnji prestižni zmagi proti videmskemu Rangersu
Val Kmečka banka ostal v ligi
Štandrežci so svoj cilj uresničili ne glede na poraz tekmeca Bassana
Val Kmečka banka - Rangers3:2 (1:15, 9:15, 17:15, 15:12, 15:12)
VAL KMEČKA BANKA: Plesničar, Lavrenčič, Stančič, Petejan, Allesch, Černič, Palin, Mučič, Grilanc, Micheli.
Val Kmečka banka si je z lastnimi močmi zagotovil obstanek v državni C-l ligi. Sinoči so namreč Štandrežci, proti vsakemu pričakovanju, premagali Rangersa iz Vidma, ki je sodil med najboljše šesterke prvenstva.
Kar zadeva samega srečanja je treba povedati, da je to imelo dvojno lice. V prvem in drugem nizu so namreč igrali valovci dokaj nezbrano, verjetno tudi zato, ker so že pred samim srečanjem vedeli za poraz Bassana, neposrednega tekmeca v boju za obstanek. Tekma z Rangersom je postala tako dosti manj pomembna. Prva dva niza sta trajala skupno samo četr ure.
Popolnoma drugo sliko pa smo dobili v nadaljevanju, ko so valovci igra-
li mnogo boljše, prikazali verjetno eno svojih najboljših iger v teku tega prvenstva in povsem nadigrali goste.
Najbolj zanimiv je bil tretji niz, v katerem sta si bili ekipi enakovredni skoraj do konca. Gostje so vodili 12:14, bilo pa je še 14:14 in 15:15. V končnici so bili gostitelji vendarle boljši.
Po četrtem setu, ki so ga valovci zmagali brez večjih težav, so v petem in odločilnem že vodili 13:6. Tedaj so opravili vrsto napak, zaradi česar so Videmčani prišli do dvanajstice, nič pa niso mogli proti razigranim tolka-cem domače ekipe, ki je tako z zmago in ob navdušenju navijačev na najboljši način skelnila svoje nastope na domačih tleh in kolo pred koncem dosegla zastavljeni cilj obstanka.(Rudi PavšičJ
OSTALI IZIDI: Bassano - Gioc Bel-luno 2:3, ASFJR - Povoletto 1:3, Molla di Livenza - Spem 3:0, Ferroallu-minio - CUS TS 3:0.
LESTVICA: Molla 32, Gioc 30, Rangers 26, Ferroalluminio 24, Povoletto 22, Val Kmečka banka, CUS in ASFJR 16, Bassano 12, Natisone 10, Spem 6.
Santalu italijanski odbojkarski pokal
ANCONA - Santal iz Parme je letošnji zmagovalec italijanskega odbojkarskega pokala. V četrtem srečanju finalnega dela je s 3:1 (16:14, 12:15, 15:6, 15:3) premagal tradicionalnega nasprotnika, Paninija iz Modene in si tako predčasno zagotovil prvo mesto.
Izidi prvih tekem za osmino finala play-off pa so med moškimi naslednji: Bistefani Turin - Opel Agrigento 3:0 (15:6, 15:11, 16:14); Enermhc - Eurostyle Brescia 3:1 (16:14, 15:17, 15:12, 15:4).
Med ženskami pa je Splugen premagal Italsomac Reggio Calabria 3:2 (15:6, 12:15, 14:16, 15:13, 15:11).
V 19. kolu promocijske lige
Breg klonil po podaljšku
Alabarda - Breg Adriatherm 86:85
(41:37; 80:80)
BREG. ADRIATHERM: Čok 8, Maver 9 (1:2), I. Corbatti 19 (4:4), Žerjal 17, Meneghetti, Barut 19 (3:6), Š. Corbatti, Di Donato, Bandi, Zobec 13 (1:3).
SODNIK: Stefi. OPOMBE: PON: Čok (40), Žerjal (41). 3 TOČKE: Žerjal 3, Čok 2, Corbatti 1.
Brežani so od samega začetka pokazali, da ne bodo poceni prodali svoje kože in sp se vseskozi enakovredno kosali z nasprotniki. V prvem polčasu so domačini ohranili rahlo prednost do odmora, v drugem delu srečanja pa je Robi Žerjal, s tremi zaporednimi trojkami, najprej izničil zaostanek ter nato popeljal Breg v vodstvo. V 18. min. d. p. so košarkarji Adriatherma še vodili (79:74), tedaj pa so gostitelji izenačili s pomočjo agresivne presing obrambe ter ob nenamerni pomoči zelo dobrega sodnika, ki pa, sam, ni mogel videti prav vsega v teh kaotičnih fazah.
Tudi v podaljšku so bili Brežani povsem enakovredni gostiteljem. Spodbudno je predvsem dejstvo, da so fantje pozitivno reagirali in da igrajo iz tekme v tekmo bolj kolektivno, kar
privede do boljše zavesti in učinka na igrišču. S svojo značajno in uspešno igro proti tako dobremu nasprotniku so Brežani hkrati tudi dokazali, da še niso povsem »odpisani« in da še obstajajo možnosti obstanka v ligi.
(L. Koren)
IZIDI V RAZNIH POKRAJINSKIH LIGAH
NOGOMET
UNDER 18: Costalunga - Breg 1:1; NAJMLAJŠI - TROFEJA CSI: S. Luigi Vivai Busa - Zarja 8:3; CICIBANI: Zarja A - CGS 2:1; Zarja B - Giarizzole 1:2.
KOŠARKA
1. DIVIZIJA: Cicibona - La Talpa 89:87; DEČKI: Bor Indules - Kontovel 90:42; PROPAGANDA: Bor Indules -SGT Tecnoluce 56:46; MINIBASKET: Bor - Don Bosco 26:38.
ODBOJKA
UNDER 16 ŽENSKE: Sloga Koim-pex - Sloga B 3:0; 1. ŽENSKA DIVIZIJA: Sloga Koimpex - Breg 3:0.
		t;;	s®	11	nadaljevanji	mm	l. strani - nadaljevanje	.j	» s 7. strani
Gullit k Milanu
MILAN — Včeraj so uradno potrdili, da sta PSV Eindhoven in Milan dosegla sporazum o prestopu Ruuda Gullita k italijanskemu društvu. Zanj naj bi zplačali 10 milijard in 200 milijonov lir, medtem ko je Eindhoven, ko ga je odkupil od Feyenoorda, odštel dvajsetkrat manj.
Jugoslavija dobro začela
KOPENHAGEN — V prvem kolu svetovnega prvenstva skupine C v hokeju na ledu je Jugoslavija s 6:2 premagala Madžarsko. Ostali izidi: Romunija - Bolgarija 7:3, Japonska - Belgija 24:0, Danska S. Koreja 9:1.
DANES NA RADIO OPČINE
V okviru oddaje Športna nedelja na Radio Opčine bo danes najprej na sporedu prenos nogometne tekme Primorje - Olimpia (ob 15.00). Ob 15.45 bo pogovor v studiu o 15-letnici TPPZ Pinko Tomažič. Ob 16.15 bo beseda tekla o kotalkanju pri Poletu. Gost v studiu bo referent za kotalkanje pri Poletu, Maja Kokorovec. S pričetkom ob 17.00 bodo vzpostavili zvezo z Zon-colanom, kjer bo tekmovanje za Pokal ZSŠDI. Ob 18.30 pa bo na programu neposreden prenos košarkarske tekme Jadran - Malaguti Imola.
• Goričani boljši
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Še nekaj kronike o tekmi sami. Tržačani so začeli izredno dobro, v obrambi so dobro krili Mitchella, v napadu pa so z Bobicchiom in Jonesom na čelu zadevali kot za stavo. Tako je bil izid v deveti minuti 23:9 za Stefanel. Segafredo pa ni popustil, Marušiču je v obrambi uspelo zaustaviti Jonesa, v napadu pa je z dvema trojkama ponovno vzpostavil ravnovesje med ekipama.
V drugem polčasu so skušali Tržačani predvsem zalagati z uporabnimi žogami Jonesa in Johnsona pod košem, kajti vsi nasprotnikovi centri so imeli več osebnih napak. Na drugi strani pa se je razigral Mitchell, ki je bil za tržaško obrambo neustavljiv. Segafredo je tako povečal
prednost in v 33. minuti že vodil s 67:60. Tržačanom je sicer uspelo s srčno igro znižati zaostanek na 74:76 (v 39. min.), a Mitchell in Bullara sta z dvema trojkama strla njihov odpor.
Po tekmi je Boris Vitez povedal: »Živci so bili odločilnega pomena. Srečanje tehnično ni bilo najboljše in nismo žal znali izkoristiti začetne prednosti. Bolj kot ta poraz sta nas pokopala prejšnja na domačih tleh z Neapljem in Rietijem. Kaj sedaj? Imel bom dva tedna počitka in potem bo društvo odločilo, kako in kaj. Trenutno se nič ne ve, kaj nas čaka, ker niti sponsor Stefanel ni povedal nič jasnega.«
Jordan Marušič: »Škoda, da sta si bili v tej odločilni tekmi nasproti Gorica in Trst. Zmage bi se dosti bolj veselil, če bi se srečali s kakšno ekipo iz druge dežele. Lahko povem še, da so tokrat bolj "igrali" živci kot pa roke, kar se je zelo poznalo,
ko smo oboji grešili, ne da bi se rezultat spreminjal.« (Marko Oblak)
Segafredo - Stefanel 83:76 (41:40)
SEGAFREDO: Marušič 13 (1:1), Gi-lardi 10 (0:1), Sala 6 (2:3), Ardessi 5 (0:2), Lorenzi, Mitchell 26 (8:10), Bor-si, Stramaglia, Bullara 11, Brown 12 (0:2).
STEFANEL: Bobicchio 14 (2:3), Gatto, Bonventi, Johnson 14 (2:7), Riva 2, Vitez 9, Jones 27 (7:9), Berto-lotti 8 (2:2), Tasso 2, Persico.
SODNIKA: Baldini in Montella iz Neaplja; 3 TOČKE: Bobicchio 2, Jones 2, Vitez 1, Ardessi, Mitchell 2, Marušič 2, Bullara; PON.: Marušič (32) in Gilardi (38); STATISTIKE: Bobicchio 5:12; Johnson 6:18, 18 odbitih žog; Vitez 4:7, 5 odbitih žog; Jones 9:22, 8 odbitih žog; Marušič 5:9; Gilardi 5:11, 8 odbitih žog; Mitchell 8:20; Bullara 5:9; Brown 6:12, 9 odbitih žog.
Sinoči v ženski odbojkarski D ligi
Agorest napredoval v C-2
AGOREST - KILLJOV 3:0 (16:14, 15:4, 15:7)
AGOREST: Roner, Primožič, Klemše, Orel, Zavadlav, Vižintin, Cotič, Pelerin, Plet, Mulič.
Agorest je dočakal svoj veliki dan. Sinoči je pred številnimi gledalci prebrodil še zadnjo oviro za napredovanje v C-2 ligo in dokazal, da po kvaliteti sodi v višji rang tekmovanja.
Po tekmi je trener Strgar izjavil: »Ob tem velikem uspehu svojih varovank sem presrečen. Uspeh je prav gotovo sad resnega dela ter privrženosti igralk združeni ekipi. Mislim, da smo pokazali dopadljivo igro in kar me še najbolj veseli, naša forma je bila v stalnem vzponu. Hkrati smo se obvezali, da moramo še naprej trdo delati. Upam si trditi, da nas tako zasnovano delo v združeni ekipi lahko pripelje tudi v bodoče do velikih uspehov.« (M. K.)
NPT - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:2 (15:8, 15:6, 2:15, 1:15, 15:9)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Černjava, Prašelj, Danieli, Co-nestabo, Sardo, Štoka in Maver.
Kontovelke so podcenjevale nasprotnice. Največ težav so imele s sprejemom servisa. V tretjem in četrtem nizu jim je le šlo od rok, a v zadnjem nizu je bilo spet kot na začetku in poraz je bil tako neizbežen.
BREG AGRAR - SOKOL INDULES 3:1 (15:13, 9:15, 19:17, 15:13)
BREG AGRAR: Slavec, F. in E. Žerjal, Maranzina, Komar, Mauri, Tavčar, Kocjančič.
SOKOL INDULES: Legiša, Radetič, Ušaj, Rudež, Vižintin, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar.
V igri v polju sta si bili ekipi povsem enakovredni, ob mreži pa so bile Brežanke malenkost boljše in morda je to odločilo tekmo. Derbi je bil vsekakor borben in dopadljiv. V prvem setu je Breg Agrar sicer kaj kmalu zbral 15 točk, v drugem pa mu ni šlo predvsem v obrambi in niz je pripadel gostjam. Tretji set je trajal izredno dolgo (skoraj 45 minut), a v zadnjem nič manj borbenem so Brežanke spet pokazale boljšo igro v napadu, tokrat pa je zadovoljila tudi obramba. (F. Ž.)
MOŠKA C-2 LIGA: Goričanom ni uspelo
OLVMPIA KMEČKA BANKA - VB MANIAGO 0:3 (8:15, 4:15, 11:15)
OLVMPIA KMEČKA BANKA: Š. in I. Cotič, A., D. in S. Terpin, Batistič, Špacapan.
Proti prvouvrščenemu Maniagu niso naši odigrali eno boljših tekem, pač pa so preveč grešili, da bi se lahko uspešno zoperstavili odlični furlanski ekipi. Slednja je igrala celo bolje kot v prvem delu prvenstva na domačih tleh in je v Štandrežu dokazala, da upravičeno sodi v višjo ligo. Pri 01ympiji se je poznalo, da je bilo na igrišču samo sedem igralcev, da ni bilo usteznih menjav in da je ekipa preveč demotivirana. Mnogo je bilo napak v servisih, in sprejemu, tako da je rezultat upravičen. (M. Š.)
INTER 1904 - BOR JIK BANKA 3:0 (15:8, 15:7, 15:9)
BOR JIK BANKA: Batič, Budin, G. in D. Gasparo, Pernarčič, Pečenko, Zubin, Meton, Starc, Marega.
Tudi drugi letošnji derbi med borovci in Interjem se je končal z zmago slednjega. A tudi ni bilo pričakovati, da bi gostje premagali tega odličnega nasprotnika, saj je na drugem mestu lestvice. Neglede na to so varovanci trenerja Stublja tokrat odigrali eno boljših srečanj in če bodo pokazali tako odbojko tudi na preostalih dveh odločilnih nastopih, ne bo težav z obstankom v ligi.
ŽENSKA C-2 LIGA: derbi Boru Friulexport
BOR FRIULEKPORT - SLOGA KOIMPEK 3:0 (15:8, 15:4, 16:14)
BOR FRIULEXPORT: Kus, Foraus, Zergol, Debenjak, Stopper, Ukmar, Bandi, D'Ambrogio, Centazzo.
SLOGA KOIMPEX: Vidali, Adam, Sosič, Miot, Kokoravec, Lupine, Milkovič, Križmančič, Drnovšček, Morpurgo, Pro.
Na obeh straneh mreže je bilo precej napak. Borovke so v prvem nizu dosegle s servisom kar sedem točk, slogašice pa so sedem od osmih točk osvojile na napakah nasprotnic. Izenačen je bil le tretji niz, v katerem je kazalo, da bodo mlajše slogašice le prišle do zadoščenja, saj so vodile 10:3, 13:7, 14:10. V končnici pa so borovke z dvema blokoma, »asom«, napako nasprotnic in protinapadoma poraz preobrnile v končno zmago. (G. F.)
MOŠKA D LIGA: Naš prapor Val Sirion končal na četrtem mestu
NAŠ PRAPOR VAL SIRION - PALLAVOLO TS 3:0 (15:13, 15:8, 15:9)
NAŠ PRAPOR VAL SIRION: Vogrič, Superga, Sošol, Prinčič, Lutman, Miku-luš, Bevčar, Braini, Zavadlal in Devetak.
Eno slabših ekip na lestvici so slovenski odbojkarji zlahka premagali. Bolj izenačen je bil le prvi niz. S to zmago je Naš prapor Val Sirion končal prvenstvo na spodbudnem četrtem mestu. (M. B.)
CENTRORADIO - SLOGA 3:2 (14:16, 7:15, 15:13, 16:14, 17:15)
SLOGA: Betocchi, Čač, De Walderstein, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Kralj, Sain.
Slogini fantje so po več kot dve uri trajajoči tekmi klonili predtretjeuvršče-nim Centroradiom. Kot jasno kažejo izidi posameznih setov, se je slogašev tudi tokrat držala smola, saj so se kar štirje nizi končali z minimalno razliko v točkah in bi bil torej po razpletu dogodkov na igrišču izid lahko povsem drugačen, saj bi se tekma lahko končala tudi s čisto zmago naše ekipe. Kljub porazu torej povsem pozitiven nastop Sloge, ki je z včerajšnjo igro še enkrat dokazala, da pravzaprav ne zasluži predzadnjega mesta na lestvici. (Inka)
SAN SERGIO - SOČA SOBEMA 2:3 (8:15, 15:6, 15:5, 8:15, 2:15)
Zadnja slalomska preizkušnja za SP na Jahorini v znamenju jugoslovanskega slavja
Križaju pokal v slalomu, prva zmaga Benedika
SARAJEVO - Bojan Križaj je, »na stara leta«, prvič v svoji bogati smučarski karieri osvojil svetovni pokal v slalomu. Pred včerajšnjo zadnjo preizkušnjo mu je končno prvo mesto ogrožal le že devetkratni zmagovalec slalomskega pokala, Šved Ingemar Stenmark. »Ingo« je že po prvem spustu zasedel šele 18. mesto, v drugem pa je Padel, medtem ko je bil Križaj na končni lestvici drugi in je svojim 97 točkam, po odbitkih, dodal še osem točk. Slavje jugoslovanskega smučanja je še tem bolj popolno, saj je na Jahorini Povsem nepričakovano zmagal,Grega Benedik, ki je tako dosegel svoj prvi uspeh v svetovnem pokalu.
Včerajšnje tekmovanje je bilo dokaj atipično. Prvi, ki so se spustili s strmine, med katerimi je bil Stenmark s startno številko ena, so se morali boriti predvsem z meglo in slabo pritrjenimi količki. Križaju je vseeno uspelo doseči peti čas, a tekmovalci z višjo startno številko so bili v prednosti. Tako je po prvi preizkušnji vodil Francoz Bouvet (sprva je bil diskvalificiran, po prizivu pa ponovno vključen v vrstni red), za njim se je uvrstil
Križaj med svojo včerajšnjo vožnjo na Jahorini, ki mu je prinesla kristalni globus v slalomu
Benedik, odlična pa sta bila tudi Italijana Grigis in Tonazzi.
Povsem drugače pa je bilo v drugem spustu. Italijani so dobesedno zginili iz prve deseterice, v ospredje pa je prišel celo stilistično brezhiben Japonec Okabe, ki je z najboljšim ča-
som v drugem spustu po dolgih letih svoji državi spet priboril nastop na zmagovalnem odru. Križaj in Benedik sta bila tudi vdrugič odlična, saj sta dosegla drugi oziroma tretji čas.
Zmagovalec SP Zurbriggen zaradi poškodbe med igranjem odbojke (!) ni nastopil, Petrovič pa je ponovno razočaral in se ni uvrstil med prvo dvajseterico.
Danes, če ne bo težav, sta na sporedu moški in ženski veleslalom.
Vrstni red slaloma
1.	Benedik (Jug.) 1'33"12 (47"00 + 46'12); 2. Križaj (Jug.) 1'33"38 (47"31 + 4607); 3. Bouvet (Fr.) 1'33"59 (46"96 + 4663); 4. Okabe (Jap.) 1'33"60 (47"79 + 45''81)i 5. Berthold (Av.) 1'33"64 (47"51 + 46"13); 6. Stangassinger (Av.) 1'33"78 (47"70 + 46"08); 7. Bittner (ZRN) 1'33"82 (47"74 + 46"08); 8. Frommelt (Liecht.) 1'33"85 (47"59 + 46"26); 9. Gaspoz (Švi.) 1'34"22 (47"93 + 46"29); 10. Roth (ZRN) 1'34"27 (47"84 + 46"43)...;13. Grigis (It.) 1'35"04; 14. Tonazzi (It.) 1'35"24; 15. Pramotton (It.) 1'36"34; 19. Bergant (Jug.) 1'37"25.
Končna lestvica slaloma
_ 1. Križaj (Jug.) 105 točk; 2. Stenmark (Šve.) 96; 3. Bittner (ZRN) 78; 4. Gaspoz (Švi.) 71; 5. Benedik (Jug.) 55; 6. Berthold (Av.) 54; 7. Kdlbichler (Av.) 52; 8. Mader (Av.) 42; 9. Bouvet (Fr.) 41; 10. Nillson (Šve.) 35...; 13. Pramotton in Edalini (oba It.) 26.
Začasna lestvica za SP 1. Zurbriggen (Švi.) 339 točk; 2. Was-maier (ZRN) 174; 3. Girardelli (Luks.) 165; 4. Gaspoz (Švi.) 145; 5. Pramotton (It.) 139; 6. Stenmark (Šve.) 135; 7. Er-lacher (It.) 94; 8. Stock (Av.) 92; 9. Miil-ler (Švi.) in Križaj (Jug.) 90.
DOSEDANJI ZMAGOVALCI SLALOMSKEGA POKALA
1967 Killy (Fr.); 1968 Giova-nolli (Švi.); 1969 Auguert (Fr.); 1970 Russel (Švi.); 1971 in 1972 Noel Ozzer (Fr.); 1973 in 1974 Thoeni (It.); 1975 do 1981 Stenmark (Šve.); 1982 jMahre (ZDA); 1983 Stenmark (Sve.); 1984 in 1985 Girardelli (Luks.); 1986 Petrovič (Jug.); 1987 Križaj (Jug.)
Smučarski skoki za SP
Opaas že prvak Še nič odločeno o bronasti kolajni
OSLO — Z zmago na prvi finalni tekmi za svetovni pokal na srednji skakalnici v Holmenkollnu si je Opaas iz Norveške že zagotovil zmago v končni razvrstitvi v svetovnem pokalu. Jugoslovanu Miranu Tepešu žal ni uspelo, da bi se odlepil od Avstrijca Felderja. Ta je v prvem poskusu skočil samo 79,5 m, Tepeš pa si je z 80 m nabral premajhno prednost. V boju za bronasto kolajno pa se vendar ni nič bistvenega spremenilo, edine kandidate, trije so še, ločijo samo 3 točke: Felder jih ima 152, Tepeš 151 in Stjer-nen 149. Teh treh skakalcev ne more nihče več prehiteti, o bronasti kolajni pa bo odločal današnji nastop na veliki skakalnici.
Rezultati 1. tekme v Holmenkollnu:
1. Opaas (Nor.) 230,5 (85, 85 m); 2. Stjernen (Nor.) 225,8 (86, 82 m); 3. Vet-tori (Av.) 223,4 (85,5, 81 m); 4. Nykanen (Fin.) 217,4 (83,5, 83 m); 5. Parma (ČSSR) 217,2 (85, 79,5m); 6. Nikkola (Fin.) 216 (84, 81 m); 7. Fidjestoel (Nor.)213,2 (83,5, 81 m); 8. Felder (Av.)211,5 (79,5, 83,5); 9. M. Tepeš (Jug.) 210,7 (80, 82 m); 10. Petersen (Nor.) 207,5 (82, 80 m); Zupan se je uvrstil okrog 25. mesta (76 m in 78,5 m), Ulaga pa okrog 30. mesta (79 m in 74 m).
Triestina danes doma z Barijem ponovno okrnjena
Obnovitev ambicij terja zmago
Italijanska nogometna A liga: Napoli v Milanu
0 usodi prvenstva odloča Inter
Po zmagi nad Bologno je marsikateri navijač Triestine znova začel razmišljati o napredovanju v A ligo. Dejstvo je, da bi bila brez odtegljaja štirih točk Triestina zdaj na drugem mestu, yendar optimisti niso računali s poškodbami, ki so pri tržaškem klubu na dnevnem redu.
Zadnji, ki se je zatekel po pomoč k zdravniku, je »baron« Causio in njegov nastop v današnjem domačem srečanju z Barijem je skrajno vprašljiv. Odsotnost Causia pa je zlasti na domačih tleh, kjer o zmagi ponavadi bolj odloča spretnost posameznika kot organiziran napad, lahko odločilna. Ob tem, da trener Ferrari še vedno ne more računati na oba standardna napadalca Cinella in De Falca, je na dlani, da zlepa ne bo lahko doseči zadetka proti Bariju, ki bo predvidoma igral zaprto, saj med drugim razpolaga z
Nastop Causia je danes v dvomu
dokaj solidno obrambo (18 prejetih golov) in z enim najslabših napadov v ligi (le 16 doseženih zadetkov). K sreči pa se pri Triestini vselej najde kak branilec ali vezni igralec, ki zna priti do gola, kakor je bilo na primer prav
v Bariju, ko je čistilec Biagini (danes ga sicer najbrž ne bo v začetni postavi) osem minut pred koncem postavil izid 1:1.
Če lahko govorimo o obnovljenih ambicijah, je jasno, da pride v tem drugem zaporednem nastopu pred njenimi gledalci v poštev le zmaga; kako jo doseči, pa je seveda vprašanje zase. Morda bi lahko tudi tokrat presenetil mladi Ispiro, ki bo tokrat menda stopil na igrišče že od vsega začetka. Vse pa bo najbrž odvisno od režiserskih zmogljivosti tria Orlando, Strappa in Dal Pra, razen če, seveda, Causio ne bo čudežno ozdravel tik pred začetkom tekme.
Verjetna postava Triestine: Gandini, Costantini, Polonia, Dal Pra, Salvade, Menichini, Scaglia, Strappa, Di Gio-vanni, Orlando, Ispiro.
Le če bo Interju uspelo premagati Napoli, je še nekaj upanja, da se zanimanje za italijansko prvoligaško nogometno prvenstvo ohrani živo tudi v preostalih sedmih kolih. Možno je, da Maradone tokrat zaradi poškodbe ne bo na igrišču, toda res je tudi, da bo Napoli nekoliko bolj spočit, ker je Inter v sredo odigral pokalno tekmo z Gdteborgom. Videmski Udinese bo gostoval v Ascoliju. De Sistijevo moštvo je menda že izpreglo. Če bo prišlo spet do čudnih rezultatov, kot v prejšnjem kolu z Avellinom, je treba krivdo naprtiti izključno tistim, ki so Vi-demčanom naprtili odtegljaj devetih točk.
DANAŠNJI SPORED Ascoli - Udinese, Atalanta - Verona, Avellino - Torino, Fiorentina - Milan,
Inter - Napoli, Juventus - Como, Roma
-	Empoli, Sampdoria - Brescia.
Koper - Integral Olimpija
V	Kopru bo danes morda odločilni derbi v slovenski republiški ligi, saj se bosta pomerila Integral Olimpija (23 točk) in Koper (22), ki skupaj s Teolom Slovanom (20) računajo na končno prvo mesto na skupni lestvici in s tem na prestop v 2. zvezno ligo.
V	2. zvezni ligi - zahod bo Maribor doma igral proti Splitu.
V	1. zvezni ligi bo najzanimivejši sarajevski derbi, ki bi znal določiti eno izmed moštev, ki se bodo poslovila iz lige. Spored: Spartak - Sloboda, Bu-dučnost - Čelik, Partizan - Rijeka, Dinamo (V) - Dinamo (Z), Sarajevo - Že-Ijezničar, Velež - Osijek, Hajduk -Priština, Radnički - C. zvezda, Vardar
-	Sutjeska.
Kolesarstvo: Milan - Sanremo
Maechler presenetil
SANREMO — Kolesarska dirka od Milana do Sanrema se je končala po-ysem nepričakovano, saj je širšemu občinstvu neznani Švicar Erič Maechler Postavil na glavo vsa predvidevanja, po katerih naj bi med glavnimi favoriti tudi Argentin, ki pa je pri Savoni celo odsto-PiL
Vrstni red: 1. Maechler (Švi.), ki je 294 km prevozil v 7.00’52" s poprečno hitros-fj° 41,913 km na uro; 2. Vanderaerden (Bel.) po 6"; 3. Bontempi (It.) 8"; 4. Kelly (t); 5. Calcaterra (It.); 6. Van Vliet (Niz.); 27. Moser (It.) 74. Roche (Ir.); 79. Saronni (ft.), vsi po 8".
Deželno tekmovanje časnikarjev smučarjev
PIANCAVALLO Na prvem dežel-nem tekmovanju novinarjev dežele FJK, ki je bilo v petek, je predstavnik Primor-
skega dnevnika Gorazd Vesel dosegel 2. mesto s časom 70"24; zmagal je Mario Marzari (Rivista Marittima), ki je dva kratka slaloma prevozil v 69"12; tretji je bil Roberto Micalli (Deželni tiskovni urad - DTU) s časom 72"63...7. Marjan Slokar (RAI), 9. Sergio Vessel (DTU), 11. Alojz Abram (RAI), 13. Augusto Re David (RAI).
Tekmovale so tudi soproge časnikarjev: zmagala je Elči Abram.
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes ob 15.00
Jadranovci brez podcenjevanja do zmage
Jadranovci (posnetek je z domačega srečanja z Virtusom iz Murana) so dre-višnjega nasprotnika, Malagutija iz Imole, že premagali v gosteh
Jadranovi košarkarji bodo danes s pričetkom ob 18.30 gostili v športni palači ekipo Malagutija iz Imole, ki ima na začasnem vrstnem redu točki manj od slovenske združene ekipe. Moštvo ameriškega trenerja McMille-na je torej vse prej ko't na varnem pred izpadom iz lige, saj mu neposredno grozi San Dona. Jadranovci so na domačih tleh že večkrat dokazali, da so zanje vsa ta moštva (in še marsikatero močnejše) lahek plen, v gosteh pa imajo naši košarkarji povprečje rezultatov in slog igre, ki sta vsekakor izpod kritike. Svojo uvrstitev torej gradijo prav v tržaški športni palači, kjer pa si ob zdajšnji usmeritvi prvenstva nikakor ne smejo privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja. Rutinske zmage na domačih tleh, ob manjšem zanimanju gledalstva, pa so lahko v tem pogledu nevaren dvorezen meč.
Skratka, vsakršna panika je seveda odveč, a poziv k previdnosti je za naše igralce in njihove navijače vsekakor umesten.
Odbojka: under 14 (ženske)
Naraščaj obeta
dom agorest - sovodnje
AGOREST 3:0 (15:1, 15:13, 16:14)
DOM AGOREST: Bassini, Magda in Maša Bralni, Tanja in Katja Gaeta, Hvalič, Brisco, Makuc, Pavlin, Bratina, Hoban.
SOVODNJE AGOREST: Tanja in Anka Kuzmin, Ceselli, Fajt, Jarc, At-z°rri, Milocco, Florenin, Grillo.
V derbiju med ekipama, ki sta obe v Varstvu trenerja Berdona, smo ne glede N rezultat videli na obeh straneh lepo ja požrtvovalno igro deklet, ki sestavljajo naraščaj za združeno ekipo Agoresta. Rezultati kažejo na pravilnost zastavljenih organizacijskih naporov in vlaganje huda v nove moči. (D. R.)
NOGOMETNA KOMISIJA PRI ZSŠDI vabi predstavnike včlanjenih nogometnih društev, naj se polnoštevilno ude-fežijo skupščine nogometnih društev hžaške pokrajine, ki bo jutri, 23. t. m., °b 19. uri v Jolly Hotelu, Ul. Cavour 7.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi na predvajanje diapozitivov in Predavanje Dušana Jelinčiča o vzponu na Karakorum. Predavanje bo v petek, 27. t. m., ob 20. uri na društvenem se-nežu v Sesljanskem zalivu.
domači šport - doomci šport

*___________________
DANES
NEDELJA, 22. MARCA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.30	v tržaški športni palači: Jadran -Malaguti
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.00	v Trstu, Ul. della Valle: Express Basket - Sokol
KADETI
11.00	v Nabrežini: Sokol - Alabarda
DEČKI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Kontovel
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Štarancanu: Staranzano - Vesna; 15.00 na Proseku: Primorje - Olimpia;
15.00	v Repnu: Kras - San Luigi; 15.00 v Bazovici: Zarja - Giarizzole
3.	AMATERSKA LIGA
11.00	v Trstu, Ul. Flavia: S. Anna -Gaja; 15.00 v Križu: Roianese - Breg;
15.00	v Trstu, igrišče Campanell: Campa-nelle - Mladost; 15.00 v Moraru: Moraro -Juventina; 15.00 v Špetru ob Soči: Isonzo - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Trstu, igrišče Campanell: Čampi Elisi - Primorje
NAJMLAJŠI
9.30	v Trstu, igrišče Campanell: Čampi Elisi - Primorje; 12.45 v Trstu, Ul. Flavia: Giarizzole - Breg
ZAČETNIKI
12.15 v Tržiču: San Michele - Mladost
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Breg
1. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, Ul. Zandonai: Vivai Busa
-	Bor Friulexport
DEŽELNI DEL UNDER 18 MOŠKI
10.00	v Morteglianu, Ul. da Vinci: nastopa tudi Sloga
DEŽELNI DEL UNDER 18 ŽENSKE
10.00	v Fontanafreddi, Ul. Leopardi: nastopa tudi Sloga Sklad Mitja Čuk Ko-impex
UNDER 16 MOŠKI
9.00	v Gradežu: Pallavolo Grado -01ympia
UNDER 16 ŽENSKE
10.00	v Trstu, licej Petrarca: Inter 1904
-	Bor Friulexport
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UL. SV. FRANČIŠKA 38 — TRST — TEL. 768667 / 772002
Nova uprava TENNIS CLUB DUINO sporoča, da je v teku vpisovanje v kolektivne tečaje za odrasle in otroke.
Informacije dobite v tajništvu Tennis Club Dui-no v Nabrežini (Postaja), telefon 200785.
Članom je na razpolago nova telovadnica: body building, savna in solarij-
Tennis Club DUINO

Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120 - din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
22. marca 1987
Slovenija
oo
Slovenija ©flcsjjp
oo
26. mednarodni sejem Alpe-Adria od 23. do 28. marca v Ljubljani
600 razstavljavcev na Gospodarskem razstavišču
Davno je že tega, ko so se v Ljubljani odločili organizirati sejem Alpe Adria — pisalo se je leto 1962. Takrat je bila to skromna sejemska prireditev in nihče ni mislil, da se bo ta zamisel razvila v veliko mednarodno sejemsko prireditev, kjer bo sodelovalo kar 20 držav in razstavljalo kar 600 razstav-Ijalcev. Danes je to gotovo ena najpomembnejših sejemskih prireditev v prostorih Alpe Adria. In ne samo to — vse skupaj je preraslo sejemske okvire, vrstijo se kulturne in zabavne prireditve, vsa Ljubljana živi s tem sejmom. Najbrž ni naključje, da je vse skupaj dobilo tudi drugi naslov »TEDEN ALPE ADRIA V LJUBLJANI«.
Zmotno bi bilo misliti, da gre v območju Alpe-Adria. Res je, da je poudarek na sodelovanju teh dežel, toda v zadnjih letih se tu križajo poti Evrope, Bližnjega vzhoda, Afrike in celo Dolnjega vzhoda. Poslovneži iz najrazličnejših koncev sveta se shajajo v Ljubljani in tu se kujejo dogovori ter pogodbo prodajalcev in kupcev.
»Sejm bil je živ«, poznamo ta pesniški rek, ki bi ga lahko modernizirali v 20., takorekoč skoraj v 21. stoletje. V Ljubljani se bo te dni prodajalo in kupovalo, kot se pač za vsak sejem spodobi. A vendar je ta prireditev nekaj večl Pomeni, da so se ljudstva tega dela Evrope odločila živeti v sožitju, skupaj kujejo ekonomske razsežnosti, vkljub državnim mejam, kljub različnim predpisom. Živimo in delamo na istem prostoru, ob istem morju in ob ostih gorah. Zato je sejem Alpe Adria naš sejem, naš teden, naše doživetje...
Ljubljana, metropola gospodarstva in kulture
Razstava na površini 18.000 kv. m
Sejemski
utrip
v Ljubljani
Mesto Ljubljana bo te dni zaživelo v posebnem, sejemskem utripu. Tudi sicer je Ljubljana lepo in živahno mesto, toda te dni bo dogodkov, prireditev in zabave še mnogo več.
Najprej h kulturi! Zanimiv bo gotovo nastop Big Banda iz Wiesbadna, ki se bo predstavil kar trikrat (23., 24. in 25. marca) 23. marca bodo nastopili tudi »Musikanti« iz Karl Marx Stad-ta, to mesto pa bo pripravilo tudi razstavo risb in grafik. V Ljubljani bodo te dni gostovali Sofijski solisti v Slovenski filharmoniji (25. 3.), seveda pa je vredna ogleda tudi operna predstava Don Carlos in tudi koncert Slovenske filharmonije 26. in 27. 3. v Cankarjevem domu.
K sejmu sodi tudi dobra hrana in pijača. Ljubljanski gostinci se bodo te dni še posebej potrudili. Ponudba je naslednja:
—	Vojvodinska kuhija v hotelu Slon. Specialitete in glasba
—	Slovenska kosila v gostišču Mrak, Rimska 4.
—	Madžarske slaščice na Gospodarskem razstavišču.
Razstavišče v Ljubljani pričakuje obiskovalce
Pod kupolami Gospodarskega razstavišča je te dni izredno živahno. Razstavi]alci iz 20 držav pripravljajo najbolj mikavne izdelke, urejajo razstavne površine, ki jih resnici na ljubo, ni ravno malo — kar 18.000 kv. m.
PRIPRAVLJAJO TELE POSEBNOSTI:
Naredi si sam
Razstavo, ki je postala že tradicionalna in je seveda priljubljana posebno v današnjih časih velike draginje. Če postoriš sam, si prihraniš velike izdatke — o tem ni nobenega dvoma več. Malo spretnosti, malo znanja, malo veselja in že smo skoraj na cilju, Na razstavi nam bodo prikazali mnoge novosti na tem področju, seveda gre predvsem za ročno orodje, za električe male stroje, barve, lepila in še marsikaj, kar nam pride prav, ko urejamo stanovanje, hišo, vrt, ko popravljamo kakšno napako v električni napeljavi ali strojih, pri vodovodnih napravah in podobno. Koristno, zanimivo in morda tudi malo ljubiteljsko. Pojdimo pogledat...!
»sektorju kozmetika«, če se izrazimo na industrijski način. Tu je mnogo skrivnosti, saj posamezne firme skrbno skrivajo svoje modne izdelke in
morda bomo prav zdaj videli kake nove hite. Kdo ve kakšne barve las ali kakšne barve ličil za usta in oči nam bodo svetovali za to poletje. Res je, Ljubljana ni niti Pariš, niti Rim, a vendar nekaj ta sejem le velja. Predvsem se zdi, da bodo izdelki cenejši kot v Rimu ali Parizu...
Avtomobilski in rekreativni program
Moramo biti odriti in domnevamo, da na »avtomobilskem polju« ne bomo videli nič novega, razen, če bi nas morda presenetili z novo »Zastava Florido« in z novim modelom Vugo. Obljubljajo pa novosti iz programa Renault-IMV, kjer bo morda najbolj zanimivo videti vozilo Nevada, lahko pa se zgredi, da bo tudi CIMOS izdal kako skrivnost Citroena,
Morda nas bo tudi FIAT ali še kdo drug presenetil s kakšnim avtomobilskim sladkorčkom? Avto je seveda samo del tega razstavnega programa. Še bolj zanimivi bodo morda mopedi in motorna kolesa, kar bo še posebej zanimalo mlajše obiskovalce. Ni skri-
Kozmetika
Kozmetike ne more nihče prezreti! Kaj bi si želeli lepšega, kot lepo, rjavo kožo, kot lepo in atraktivno soprogo ali dekle ob sebi. Marsikaj tega nam bodo prikazali in svetovali na
Prelep pogled na Čevljarski most
vosti, da industrija držav Alpe Adria dela prav na tem področju zares velike korake, vabljive, prav zares vabljive. Ni potrebo še posebej poudarjati, da je kolo postalo moderno prevozno, predvsem pa rekreativno sredstvo.
ALPE-ADRIA 87
Gospodarsko razstavišče Ljubljana
OD 23. DO 28. MARCA 1987
Pravijo, da bomo na tem sejmu videli marsikaj...
Zašli bi preveč v podrobnosti, če bi pisali o vseh tipih motorjev za čolne in o surfih ter sploh o opremi za plovila. Seveda pa zadeva ni nepomembna, kajti jadranje je postalo nalezljivo. Vsa mesta v vseh jugoslovanskih marinah so takoreč zasedena. A če boste vztrajni, se bo gotovo kaj našlo...
Ne smemo pozabiti, da bo prav letos 10-letnica sodelovanja z mestom Wiesbaden (ZR Nemčiji), 20-letnico pa bodo slavili z mestom Karl Marx Stadt (DR Nemčiji).
Vso to, kar smo našteli je tako imenovani »železni program« tega sejma. Opozoriti pa velja na nekaj novosti. V sliki in besedi bodo predstavili jadranske otoke (vemo, da sodijo med najlepše v Evropi), pokazali nam bodo kaj je novega in atraktivnega v slovenskem kmečkem turizmu (mnogi trdijo, da so te počitnice najprijetnejše), seveda pa bo še posebej zanimiva predstavitev UNIVERZIADE v Zagrebu, ki je največja letošnja športna prireditev na svetu.
ZA KONEC ŠE NEKAJ INFORMACIJ:
Razstavišče je odprto v$ak dan od 23. do 28. marca od 10. do 19. ure.
Vstopnina 700,00 din, organizirane skupine popusti.
Naslov: Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, Titova 50, tel. 061/311-022.
Pripravil
Center za turistično propagando pri
Gospodarski zbornici Slovenije.
V vseh ljubljanskih hotelih bo na sporedu glasba, tako da zabave v teh dneh ne bo manjkalo.
Če se boste odločili prenočiti v Ljubljani, dodajamo še podatke o ljubljanskih hotelih. Rezervirajte čimprej!!!
Podrobne informacije:
TIC-Turistično informativni center, Ljubljana, Titova 11. tel.: 224-222, 215-412, telex: 31693 YU TIC LJ HOTEL HOLIDAV INN, L, Miklošičeva 3, tel.: 211-434
HOTEL LEV, A, Vošnjakova 1, tel.: 310-555
HOTEL ILIRIJA, B, Trg prekomorskih brigad 4, tel.: 551-162
HOTEL KOMPAS, B, Miklošičeva 9, tel.: 326-061
HOTEL SLON, B, Titova 10, tel.: 211-232
HOTEL TURIST, B, Dalmatinova 13, tel.: 322-043
HOTEL UNION, B, Miklošičeva 1, tel.: 212-133
HOTEL BELLEVUE, C, .Pod gozdom 12, tel.: 313-133
TURISTIČNO NASELJE JEŽICA, (bungalows) II, Titova 260/a, tel.: 371- 382
MOTEL TIKVEŠ, Draga, tel.: 557-893 PENSION MRAK, Rimska 4, tel.: 223-412
PRENOČIŠČA INTEGRAL, Celovška 166, tel.: 551-767
HOTEL MALOGRAJSKI DVOR, B, Kamnik, Maistrova 13, tel.: 831-531, (22 km)
HOTEL MANTOVA, D, Vrhnika, tel.: 751-092, (19 km)
MOTEL KOMPAS, Medno, II, Medvode, tel.: 611-200, (10 km)
MOTEL TURIST, II, Grosuplje, tel.: 771-201, (18 km)
MOTEL LOM, II, Lom pri Logatcu, tel.: 741-278, (27 km)
PENZION KANU, II, Smlednik, Valburga 7, tel.: 627- 011
Ljubljana
Slovenija
Slovenija ©Ocops
oo