Ilustrirani slovenec
Leto II.
Tedenska priloge nSlovence" z dne 1, avguste 1926, itev. 172.
Stev. 31.
Dr, Fran  Miklošič,
največji jezikoslovee devetnajsrega stoletja, kateremu odkrijejo v nedeljo dne 8. t. m. v Ljutomeru spomenik. Ta slika«, ki ga kaže v dobi viškk«.
njegove delavnosti, dotlej ie ni bil« objavljen«.
262
Il mednarodne umetn. razstaTe T Benetkah.
ki «e vrii v»ako drugo poletje in ki »e je udeležujejo najodlicnejši evropski umetniki. »Pagijon< našega umet-nika Toneta Kralja, ki je vzbudil veliko pozornost. T. Kralj je za Pilonom prvi Slovenec, ki je tu razstavil.
španski kralj Alfonz XIII. (1) v Parizu
v dniibi preds. franco«ke republike Doumergue-a (2) in min. predsednika Brianda (8).
MUitaristieni dah v Nemčiji Je ne^adušljiv!
NaSa slika nam kaže strelne vaje berlinskih akademikov; take vaje se vrie po vsej Nemčiji in
pri vseh plasteh ljudstva.
Hukraldy na Cefiken, ro|atni krai komponista Janafika, kjer ao mu odkrili pred kratkim spominsko ploieo; nad vasjo je videti razvaline neko«
mogočnega grao« Hukvaldy.
Dr. L. Jana^,
znameniti ieiki komponist, katerega skladbe so dosegle pred kratkim velik uspeh tudi v Londonu.
263^
Dr. Rsdoslar Razlag
(1826-^1880), zaani slovenski politik.
Mala nedelja pri Ljatomeru,
kjer odkrijejo danes spomenik dr. R. Razlagu v proslavo stoletnice njegovega rojstva, ki je bil rojen v bližnjih Radoslavcifa. Pred cerkvijo ima že spomenik pisatelj in zgodov. Ani. Krempelj,
ki je tu župnikoval in umrl 1. 1846.
Hrraški Orel v Prelogu (Mediimarje),
ki je bil osnovan Sele preteklo zimo, a deluje jako pridno ter ima 144 Hanov. V Medjimurju je sedaj le 8 orlovskih odsekov, a le 2 »jugosokolski«: društvi in 1 hrv. Sokol.
Dr. Franjo Pammer,
po vsej Južni Ameriki glasoviti Kdravnik, zaveden Jugoslovan, rodom iz Karlovca, ki živi stalno v Pavon Arribl (Argentinija).
Slike k Slovenskemu bloprafsKemu leksikonu'^
toUi Melhior
(*1864), politik in organizator.
Cop Matija
(1797—1885), filolog in literarni kritik.
CadtiS Pran
(•1882), fizik.
264
Na panonskih tleh
naše Slovenije
Poglefl na trg Ljutomer i Murskim In Prekmurskim poljem, po katerem stegujejo sedaj nekateri hrvaiki (radiSevski) megalomani svoje prste
Miklošičeva Sena
kot nevesta.
Miklošičeva rojstna hiša v RadomeršCaku
pri Ljutomeru, k er je bil ta inamenltl učenjak rojen dne 20. nov. 1818 in kjer mu vzidajo tudi spominsko ploieo.
Fr. Mlklo$I(
1. 1858.
Miklošičev (prej Cerkveni) trg v Ljutomeru.
Zadaj je hiSa, ki so jo učenjakov! starSi kupili po prodaji roj. doma ie v njegovi zgodnji mladosti in kjer je preiivel MikloSii svoja mlada leta. Na levi je stara ljutomerska šola, ki jo je obiskoval Miklošič pod učiteljem Fr. Regholcem (1801—1897).
Mlklošidev trg v Ljutomeru
t lupno cerkvijo v oiadju. Pred njo je kapela, pred katero odkrijejo pribodujo nedeljo Mikl<^iču spomenik (X).
265
Henrik Schreiner,
znani pedagoSki pisatelj, rojen 1. 1850. v Ljutomeru.
Vas Kriievcl pri Ljutomeru, roistna lupniia kardinala Missije in nekaterih drugih važnih slovenskih kulturnih delavcev, kakor rojsma »u^i j« Preloga, dr. Kriianiča, dr. Križana itd.
Dr. Jak. Mlssia
(1888-1802), doslej edini slovenski kardinal in dolgoletni ljubljanski Škof in nato gorski nadikot.
Vas in župnija Kapela pri Ljutomeru,
kamor sedaj spada vas Mota, rojstni kraj kardinala Missije in kjer so bili rojeni pesnik Jos. Freunsfeld, pesnica Ljudmila Poljan« in narodni bu-ditelj, ljutomerski župnik dr. A. Klemenčič.
Josip Freunsfeld
(1861—1898), znani slovenski pesnik, ki  je učiteljeval v Ljutomeru.
Rojstni dom Stanka Vrata v Cerovcu
pH Lutomeru, znanega ilirskega pesnika in buditelja, ki je ostal zvest lirski misli tudi potem, ko je njen hrvaSki oče Lj. Gaj že davno zajadral v vladinovski tabor. Pred hiSo stoji rodbina sedanjega posestnika. SUnkovega pranečaka.
Pogled na enamenite Ljutomerske gorice,
^ kjpr pridelujejo najboljSa slovenska vina, med katerimi je zlasti znan
Jeruzalemec.
266
K petindvajsetletnici ljubljanske cestne železnice.
(glej članek v današnjem ^Slovancu".)
Proga Je dograjena!
Progo so gradili od vseh treh skrajnih postaj hkrati in pri ientpetersketn mostu 80 se konec avgusta 1. 1901. seSli.
Prva polzkusna rožnja s komisijo.
Slovesno otvorjena je bila &142 m dolga proga dne 6. sept. 1001. Na sliki vidimo oba stara Sentpeterska mostova.
Prro ramo osobje Ijublj. cestne železnice
s tedanjim ing. Schwingelschusom v sredini. Slika je iz 1. 1902. in od teh službujeta od prvega poietka do danes le le Virant (X) in ,    , Kunej (XX).
Uslužbenci ob priliki stavke 1. 1919.,
ko so si priborili prvo kolektivno pogodbo; v sredini  e videli tedanjega predsednika njihove strokovne organizacije g. R. Bilenca (X).
Sedanji nslnlbenci ljubljanske cestne železnice
s predsednikom njihove strok, organizacije g. Furerjem (1), ing. Tekav€i«em (2), knjigovodjo Pipom (8) in prog. mojstrom Rupertom (4); poslednja dva obhajata sedaj 25 letnico svojega službovanja. Razen teh vidimo na sliki ie moičanskega podžupana Bi-tenea (5) in kontrolorja Wiederwohla (6) ter revizorja Muhi?a (7) in Erklavca (8).
Kontrolna komisija
zadnjega ob{. sveta ljubljanskega, ki je uvedla red v dotedanje kaotifno gospodarstvo pri cestni železnici. Sedeči (od leve proti desni) flani-občinski svetniki: Pire (naeelnik), Orehek in Tokan, Stojefa: Mavric in Molka, člana-izvedenca; ravnatelj Gogala in inž. Sonc manjkata na »liki
267
Križem   Slovenije.
Zlatomašnik Mihael Saje,
četrti najstarejši duhovnilt ljublj. iko-fije, ki je bil 36 let župnik v ätangi nad Litijo, je pred kratkim umrl.
Grad Ravno pol|e pri Ptuju,
kjer nameravajo osnovati umobolnico za mariborsko okrožje.
Naši ameriški izseljenci.
Rodbina Andreja Tornea iz Starega trga pri Ložu, sedaj rudarja v Jolinstownu v Pensilvaniji. Mož je priden sotrudnik raznih »lov. kal. listov v Ameriki, njegova žena Nežika, roj. Lužar iz Smarce pri Holmcu pa je pesnica istih listov.
Absolventi letošnje dr{. podkovske šole
v Ljubljani. Na levem koncu mize ravnatelj šole,, živinozdravnik Stanko Arko, na desnem pa g. Knallie, učitelj podkovske šole.
Novi spominski zvon
padlim vojakom župnije Sostro pri Ljubljani, ki tehta 20S6 kg in nosi % imen padlih ter ga je Id. p. m. posvetil bivii g. kurat Bontč. Zvon je bil vlit v Šenlviiki zvoaarni.
Z odkritja spominske pItHiee padlim vojakom
župnije Sostro. Ob tej priliki so potvetili tudi spominski ivon (glej sliko na levi). Lep spominski govor je govoril predsednik Zveze slov. vojakov iz svetovne vojne, g. major Colarli.
268
»Z nami je povodenj.. .< ali
SHpica Radie, Nitóié, PaSié in Uzunovié vadi ja jo, kdo bo gospodar v hlii SHS.
OB MIKLOŠIČEVI SLAVNOSTI V LJTOMERU.
Železnica, ki se odcepi na Pragerskem od glavne železniške proge Ljubljana—Maribor, stopi pri Ptuju na Dravi na panonska tla naše Slovenije. Do Ptuja je segala panonsko-slovenska vojvodina Prlbine (840-801) in Kocelja (861-874), ki sta prestolovala v Blatogradu ob Blatnem jezeru, pa skrbela za zidanje krščanskih cerkva tudi v mejah današnjih panonskih (ali prležkih, od besede prie, prvlje, ki jo rabi ljudska govorica namesto pismene besede prej) Slovencev, štajerskih in prekmurskih. Sv. Ciril in Metod sta v tem času pri Kocelju širila krščansko kulturo. Svetla je ta doba panonske preteklosti.
V prejšnjem stoletju, zlasti pa v dobi osamosvojitve Slovenije (1848—1Ö18) pa je iz središča štajerske slovenske Panonije, iz Ljutomera in okolice, žarela posebno mogočna luč narodne zavesti, sploJne izobrazbe in delavnosti za napredek slovenskega naroda. Nekdo je rekel, da gre železnica Ormož—Ljutomer—Radgona po klasičnih tleh panonske Slovenije, ker je bila tu rojena cela vrsta klasičnih kulturnih delavcev.
Pri Ormožu se lahko spomnimo znamenitih mož, ki so bili rojeni v bližnjem Središču ob Dravi, župnik Štefan Modrinjak (1774-1827), nekak drugi Volkmer; zdravnik dr. Stefan Koče- -var (1808—1883), ilirski politik; pesnik Božidar Flegerič, roj. 1841, o katerem pravi K. Glaser: »Flegerič je bližnji rojak Stanku Vrazu; oba sta opevala krasna in klasična panonsko-slovenska tla« ; dr. I. Dečko, r. 1859, pravni pisatelj in politik. Na drugi strani od Ormoža pri sv. Tomažu pa je rojen župnik Božidar Raič 1. 1827, slaven jezikoslovec, pisatelj, narodni buditelj in največji govornik slovenskih taborov. Ob postaji Ivanjkovci je rojstni. kraj humanista dr. Plohela in knjižničarja dr. Si-moniča. Od te postaje je diven pogled na vzorne vinograde na obeh straneh doline. Tu se vidi cerkev Svetinje, rojstni kraj slikarja A. Fekonje, ter cerkev Jeruzalem, po kateri se imenuje najboljše ljutomersko vino >ieruzalemec«. V bližini je Cerovec, rojstni kraj največjega slovenskega Ilirca Stanka Vraza (1810—1861), ki je v slovenskem in llirsko-hrvaškem jeziku opeval Jeruzalem in svoje >žerovinske dubrave«; postaja Zerovinci ima svoje ime po občini, h kateri spada Vrazov rojstni kraj. Od postaje Zerovinci preseka železnica Slovenske, oz. Ljutomerske gorice. Preko nadaljnje prve vasi Radomerja se vidi Miklošičev rojstni kraj Radomerščak.
Fr. Miklošič se je rodil 20. nov. 1813, umrl je 7. marca 1891. Njegov sin dr. Morie M. še živi kot dvorni svetnik na Dunaju; ta je imel enege sina in dve hčeri; sin ali učenjakov vnuk je umrl med svetovno vojno v Sibiriji, tako da je Fr. Miklošičev rod izumrl v moškem potomstvu. Na rojstnem domu je dal sedanji lastnik veleposestnik M. Vaupotič iz Noršinec pri Ljutomeru ravnokar napraviti spominsko ploščo. V trgu samem je na Cerkvenem (sedaj Miklošičevem) trgu hite, kjer je mladi Miklošič bival, ko so to hišo kupili starši po prodaji rojstnega doma. Ta hiša je tudi že ponovno prodana; sedanji lastnik Rosenberg je dal tudi na tej hiši napraviti jezikoslovcu Miklošiču in njegovemu bratu učitelju in skladatelju Ivanu spominsko ploščo. S spomenika na tem trgu bo gledal Miklošič staro šolo, v kateri je dobil osnovni pouk. Z vizine nad Ljutomerom pri Zemljič^vi vili je krasen razgled po Murskem polju na tej in oni strani Mure.
Ljutomer je videl že znamenite proslave. Tu je bil prvi slovenski tabor 9. avgusta 1868 v Sršenovem logu, kjer bo zdaj 8. avgusta panonski ali prleškl tebor. Iniciativo za tabore je dal ljutomerski zdravnik dr. Prelog, otvoril je tabor ljutomerski župnik dr. A. Klemenčič, znamenit narodni buditelj. Na tem taboru je govoril tudi že Ivan Kukovec, ljutomerski domačin, dolgoletni voditelj ljutomerskih Slovencev. Znamenita je bila proslava Miklošičeve sedemdesetletnice 2. septembra 188S in proglas zedinjenja SHS leta 1918.
V Ljutomeru samem* je bil rojen kaplan Leo-pold Volkmer (1741—1816), veseli pesnik Slovenskih goric, štajerski Valentin Vodnik; dalje Henrik Schreiner (1850—1980), pedagoški pisatelj In dolgoletni ravnatelj mariborskega učiteljišča. Rodovitno Mursko polje je dalo mnogo kulturnih delavcev. Sv. Križ pri Ljutomeru je dal največjega cerkvenega dostojanstvenika Jakoba kardinala Missio, cerkvenega odličnjaka dr. Ivana Križaniča, modro-slovnegs pisatelja dr. Jos. Križana, ustanovitelj«
tednika »Slov. Gospodarjac, narodnega buditelj« dr. Prelog«. Od toplic in postaje Slatina Radenci pridemo v pol uri k župniji Kapele, rojstnem kraju pesnik« učitelja Freuensfelda. pesnice učiteljice. Lj. Poljančeve. Ob zadnji železniški postaji Gornje Radgone je rojstni kraj župnika Petra Danjka, izumitelja >danjčice«, pisatelja v panonski slovenščini in avtorja slovnice >Lehrbuch der windischen Sprächet, ter župnika Antona Kremplja, pisatelj« »Dogodivščin štajerske zemlje«.
K ljutomerski dekaniji spada dalje Negova, rojstni kraj zgodovinarja župnika M. Slekovca, potem Sv. Jurij ob ačavnici, rojstni kraj slavnega zgodovinarja in narodnega budilelja Davorina Trste-njaka, pesnice Bonaventure Suhačeve ter današnjega voditelja slovenskega naroda dr. A. Korošca, in končno Mala Nedelja, rojstni kraj zaslužnega rodoljuba, odvetnika dr. Radoslava Razlaga, ki se mu ob stoletnici rojstva odkrije 1. avgusta tega leta spomenik. PMewki Slereiee.
Favujon knjisoTnnice K. T. D. na letošnlem Telesejmii
je bil pač najbolj prlvUin« točk« za trgovce, industrljce In bančne kroge. Razen mnogovrstnih raestavljenih poslovnih knjig, šolskih zvezkov itd. je vibujal« splošno pozornost in občudovanje orjaška knjig«, katere aliko tmo že v itevilki 18I2. priobčili.
Bakrotitk )ugo«lov8ntke titkam« v LJubljani.