V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek 10. 7. 1984 CENA 18 din St. 52 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Je odpovedala znanost? KRANJ - V Gorenjski kmetijski zadrugi, ki združuje kmeto-•alce iz kranjske in tržiške obči--, so pred letošnjo spomladan-o setvijo prodali blizu 30 ton zličnih sort koruznega semena, Precej več kot lani. Na prste ene T»ke bi lahko prešteli kmete, ki so se odločili za saditev nepotrjenega semena, vsi ostali so v dobri veri, da le kakovostno seme zagotavlja obilen pridelek, posadili Potrjeno, v zadrugi kupljeno se-*e. Zadružna pospeševalna služba je kmetom priporočala več vrst semena, med drugim tudi *>rto BC-384. Kmetje so jo pokupili 4800 kilogramov in z njo pobili okrog 100 hektarov njiv. Zadruga je sorto BC-384 naba-■iJa na pobudo svoje pospeševal-"* službe, le-ta se je za tovrstno *me odločila na podlagi priporoči Kmetijskega inštitutu Slove-}4je in ljubljanske Semenarne, -eprav so strokovnjaki obetali ^ier pridelek, je pogled na nji-|'*» kjer raste koruza sorte ^C-384, kaj klavrn — pridelek bo ;l4b in verjetno precej manjši kot ^njivah, kjer so posadili nepo-Heno seme. Drug primer je na moč podo-*n prvemu. V Gorenjski kmetij-zadrugi se je oglasilo že več fcjevoljnih kmetovalcev; v za-:ružni trgovini so namreč kupili topivo in čeprav v navodilu pi-da se uporablja tudi za zatiranje hroščev na krompirju, se je izkazalo, da je neučinkovito. •Je v omenjenih primerih odpovedala stroka ali proizvajalci? Maj so Aapako zakrivili ti ali oni, 'em največ izgublja na ugledu Reševalna služba, ki nepo-\o sodeluje s kmeti. L_ Veliko izseljencev se je zbralo na letošnjem izseljenskem pikniku v Skofji Loki, kar priča, da so njihove vezi z domovino še vedno trdne in da se radi vračajo domov. Škofjeločani vsako leto poskrbijo, da jim predstavijo del tradicij in dediščine preteklih stoletij. Letos je za to poskrbela čipkarska skupina iz Žirov, ki je na prireditvi prikazala izdelovanje čipk. — V. Primožič — foto: Gorazd Šinik Lastne enote v tujini so se izkazale Begunjski Elan je lani potrdil usmeritev, da je zanj prodaja na tujem najuspešnejša preko lastnih firm v tujini — V svetovnem vrhu se drži, ker nenehno snujejo nove izdelke fazpravi tajska analiza« •obijana — Zavod SR Slovenije "-""-Jzbeno planiranje je pripravil '-že uresničevanja srednjero-•'azvojnih usmeritev 1981 — 1985 Aveniji in razvoja v letih —1984 s prvimi ocenami potreb piožnosti razvoja v letu 1985, _J4*ko analizo« imenovano. Objava je bila v Poročevalcu sloven- • skupščine 19. junija letos. Na ; ^ »majske analize« pa je pripra- '-vvenski izvršni svet Poročilo o ločevanju politike družbenega i'YrJnomskega razvoja Slovenije v 1084 in prvih ocenah možnosti '■"Ja v letu 1985. Tudi to gradivo • -r-> objavljeno v junijski številki Pščinskega Poročevalca. *0ri slovenske skupščine bodo o V^Jski analizi* in poročilu izvršne-i -veta razpravljali na zasedanju Julija. - Obeh dokumentih potekajo se-B razprave v družbenopolitičnih ^Pnostih, družbenopolitičnih orga-delegacijah. jk "^osti J^-aeijah in Begunje — Elan je lani prodal za 2.995 milijonov dinarjev izdelkov, s čimer je bila prodaja matične tovarne v Begunjah vrednostno za 58,2 odstotka večja kot leto poprej. Od tega predstavlja prodaja v tujini 44,4 odstotke ali 1.330 milijonov dinarjev. Pri smučeh je imela prodaja na konvertibilnih trgih 65,2 odstotni delež, na konvertibilnih 6,6 oodstotni in doma torej 28,2 odstotni delež. Skoraj 60 odstotkov prodaje smuči v deželah konvertibilnega zahoda so posredovale Elanove lastne grosisti-čne trgovske firme. Vlogo pri čimvečjem plasmaju Elanovih izdelkov so enote v tujini odlično opravile, saj so ob stalnih Elanovih izdelkih ter izdelkih drugih jugoslovanskih izdelovalcev športne opreme prodale skoraj dve petini vse Elanove proizvodnje smuči. Pri tem so ustvarile tudi 18 milijonov dinarjev akumulacije. V Elanu pravijo, da preteklo leto smatrajo za prvo leto potrditve teze, da bo njihovo nadaljnje prodiranje na tržišče ali pa boljše zastopanje njihovih interesov v posameznih državah možno še najbolje preko lastnih firm v tujini ali pa udeležbe v njih. Rezultati namreč kažejo, da so najbolje uspeli prav v tistih državah, kjer takšne firme že.imajo. Elan ima poleg tovarne smuči v'Avstriji štiri lastne trgovske firme v Evropi in Severni Ameriki in sicer na Švedskem, v Švici, v Združenih državah Amerike in v Kanadi. Poleg tega ima seveda po svetu še vrsto prodajnih zastopnikov. V Jugoslaviji pa prodajno mrežo tvorijo štiri predstavništva in pet maloprodajnih enot. Dobra prodajna mreža seveda ni vse, Elan v svetovnem vrhu ostaja, ker nenehno snujejo nove izdelke. Lani so na tržišče poslali povsem novo kolekcijo smuči, novo kolekcijo čolnov, nov tip jadralnega letala, novo ponujeno trim kolekcijo za individualno vadbo s področja telovadnega programa. Pri prodaji plovil se jim odpirajo nova tržišča posebej se-vernoevropska, z novim, zelo uspelim modelom jadralnega letala DG-300 pa so pred koncem leta dosegli tržno povpraševanje, ki presega letošnje proizvodne zmogljivosti. Lani so dogradili novo tovarno za plastiko, s čimer bodo postopno uresničili proizvodno usmeritev, po kateri se mora delež smuči ob svojem sočasnem naraščanju zmanjšati pod polovico celotne proizvodnje. Lani so obseg proizvodnje realno povečali za 3,8 odstotkov. Smučarski program je imel 62 odstotni delež, izdelki iz plastike 18 odstotni in športno orodje 19 odstotni delež celotne proizvodnje tovarne v Begunjah. Dodatne količine, ki dosegajo celo tretjino vse proizvodnje Elanovih smuči, je prispevala Elanova tovarna v Brn-ci na Avstrijskem Koroškem. V bodoče bodo imeli večji delež izdelki iz plastike, predvsem plovila in letala, telovadna oprema za športno udejstvovanje in prosti čas ob seveda še vedno prevladujočem programu vseh vrst smuči. Dvajset največjih Uro ga Jc ravi seno treba pospraviti — Koliko je vredno, če kmet v suhem pove le sam. Muhasto je tole poletje in če še lepše kaže, je ušenjem pohiteti. Martinškovi iz Zaprevala pod Starim vrhom ■i-li in grabili seno r petek .Silos, so že polni, tole seno, ki pa ni 9X1 rtosuševo, bo slo pa na prevetritev, pore gospodar Jelovčan. - letošnjo prvo košnjo, kajti moče je bilo dovolj in je tra- t lini so z letošnjo f,,vu ^usnjo, icajti moče je bilo dovolj in je trati, -rasla. Če bodo se druge košnje take, se te zime ne bo treba ZT-Foto: D. Dolenc J Po podatkih iz zaključnih računov za lansko leto je zastavo najmočnejše slovenske delovne organizacije letos prevzel TAM — Tovarna avtomobilov in motorjev iz rok jeseniške Železarne. TAM iz Maribora je lani ustvaril več kot 5 milijard dinarjev dohodka, kar je zadostovalo za prvo mesto. Lani je bilo za to potrebnih nekaj več ko^3,5 milijard dinarjev. Jeseniška Železarna je s 4,8 milijardami dinarjev dohodka ostala na drugem mestu. Z dobrimi 4,5 milijardami dinarjev dohodka pa je na tretjem mestu Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika Obnova iz Ljubljane. Tja do dvajsetega mesta sledijo: Iskrina tovarna Telematika iz Kranja, Železarna Ravne, Tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, Rudnik lignita Velenje, Slovenijales trgovina iz Ljubljane, Metalna iz Maribora, Gorenje iz Velenja, Litostroj iz Ljubljane, IMV iz Novega mesta, Sava iz Kranja, Železniška transportna organizacija iz Ljubljane, Gradiš iz Ljubljane, Aero iz Celja, Iskrina tovarna Kibernetika iz Kranja, Železarna Štore, Tovarna oblačil Mura iz Murske Sobote in Planika iz Kranja. Gozdarji hitrejši od lubadarja? v. Ko je uničujoči februarski vihar izruval in polomil na Gorenjskem 254 tisoč kubičnih metrov lesa (147.500 v Gozdnem gospodarstvu Bled, 4500 v Kmetijsko-živilskem kombinatu Gorenjske in 102 tisoč v Gozdnem gospodarstvu Kranj), so se gozdarji in kmetje v strahu spraševali: bo enako škodo kot veter kasneje povzročil še lubadar? Bojazen je bila še taliko večja, ker je vihar pustošil v času, kc je v srednji Etm>pi že prišlo do razmaha gozdnih škodljivcev. (Mimogrede: v Zvezni republiki Nemčiji imajo lubadarja že v vsakem tretjem drevesu.) Iz različnih vzrokov se je zadnja leta in desetletja odpornost gozdov proti škodljivcem še poslabšala. Na razmnoževanje lubadarja je ugodno vplivalo tudi lansko poletje, ki je bilo najbolj vroče v zadnjih tridesetih letih in najbolj suho v zadnjih petih desetletjih. Gozdarska znanost in praksa poznata več načinov, kako preprečiti razvoj lubadarja in lesarja (z lovnimi drevesi, s kemičnimi sredstvi.. .), toda daleč najbolj učinkovito »sredstvo zoper gozdne škodljivce je takojšnje spravilo podrtega in polomljenega drevja. Gorenjski kmetje in gozdni delavci so do 1. julija pospravili že več kot štiri petine gozdne podrtije. Ogromno dela pa jih še čaka, saj je po oceni v gozdovih še za 100 tisoč kubikov obešenega in poškodovanega drevja, ki je precej manj odporno proti gozdnim škodljivcem kot zdravo drevje. Ko bodo tudi ta drevesa na žagi, bo mimo tudi nevarnost nove katastrofe. V varovanje gozdov pred škodljivci se je posredno vključila tudi gozdarska inšpekcija, ki je posameznim gozdnogospodarskim organizacijam že izdala odločbe, do kdaj morajo pospraviti les. Roki so različni in odvisni od tega, koliko je področje ogroženo zaradi škodljivcev; še zadnji pa naj bi z delom končali 1. septembra. Gozdarske organizacije so 1. junija dobile tudi pravno možnost, da pospravijo les še v zasebnih gozdovih, če tega ne bodo pravočasno storili posestniki sami. Obe gozdni gospodarstvi, kranjsko kot blejsko, z dodatnim plačilom spodbujata kmete, da bi čim več lesa olupili; neolupljenega pa škropita s kemičnimi sredstvi, ki sicer preprečujejo razvoj lubadarja, a so nevarna za pitno vodo in za koristne žuželke. Vreme, ki je krepko nagajalo pri spravilu lesa, je doslej zaviralo razvoj gozdnih škodljivcev. Gozdarski strokovnjaki in inšpektorji so lubadarja že opazili, predvsem v Udinborštu, Grofiji, ob Kokri, nad Bistrico in Tržičem, v brniških gozdovih, na Pokljuki in Mežaklji, vendar ne v takem obsegu, da bi bil razlog za preplah. Najprej se je pojavil v višje ležečih gozdovih, čeprav so ga strokovnjaki zaradi višjih temperatur prej pričakvoali v nižini. Sklenimo z besedami gozdarskih inšpektorjev: »Velike količine že spravljenega lesa in zaenkrat še sorazmerno majhna razširjenost gozdnih škodljivcev nas ne smejo zavesti. Bitka z lubadarjem in ostalimi škodljivci še ni dobljena. Škoda, ki bi jo v skrajnem primeru lahko povzročili, bi bila bržčas precej večja od februarske.« C. Zaplotnik Nova Iskrina šola v Kranju — V bližini dijaškega in študentskega doma na Zlatem polju v Kranju Splošno gradbeno podjetje Gradbinec gradi novo Iskrino šolo. Stara šola v Savskem logu je že nekaj časa premajhna, saj je v njej prostora komaj za petino vseh vpisanih učencev. Solo bodo zgradili do prihodnje pomladi. Imela bo 30 učilnic in 15 delavnic ter druge prostore. Stala bo okrog 440 milijonov dinarjev. Od tega so sto milijonov dale Iskrine delovne organizacije iz Kranja. Ra zliko bodo zbrali v kranjski občini. — A. Ž. — Foto: F. i Perdan Iztekel mazut Struževo — V Opekarnah v Stru-ževem je konec minulega tedna prišlo do izliva mazuta prek odtočnih kanalov v bližnji potok. Že minuli ponedeljek so v potoku, kamor odteka talna voda, našli mazut. Zakaj je iztekel, še ni znano. Za zdaj k sreči ni onesnažil vode. Delavci opekarne črpajo izliti mazut. Zbrali so ga kakih 1500 litrov. V delovni organizaciji še naprej dežurajo, da ne bi znova prišlo do izlitja, dokler ne ugotovijo, zakaj se je to pravzaprav zgodilo. O LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 10. JULIJA 1984 Odlikovanja delavcem Gradbinca — Predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Cvar je v petek, 6. julija, v navzočnosti predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in skupščine ter vodstva delovne organizacije SGP Gradbinec Kranj podelil U delavcem Gradbinca z območja kranjske občine državna odlikovanja. Delavce Gradbinca je predsedstvo SFRJ odlikovalo z odlokom 19. junija letos. Z redom dela z zlatim vencem je bil odlikovan Martin Rib-nikar (na sliki). Red zaslug za narod s srebrno zvezdo sta dobila Rafael Čirič in Anton Sajovic. Red dela s srebrnim vencem so dobili Stane Kalan, Jože Korbar, Janez Maček, Radovan Murn, Janko Prevc in Ivan Vene. Medaljo zaslug za narod je dobil Jože Hudoklin, medaljo dela pa Borislav Dojčinovič. — A. Ž. Prazne delegatske klopi V jeseniški občini se pojavlja problem nesklepčnosti sej — Zanimivejši dnevni redi in spodbuda v dobrih razpravah Jesenice — Ponavadi tik pred poletjem pohitimo z nujnimi sejami in često se zgodi, da je v enem dnevu več sestankov z obširnimi dnevnimi redi. Naglica, ki narekuje preobsežne dnevne rede več sej hkrati pa se pred počitnicami v praksi maščuje tako, da delegatov na seje ni, kaj šele, da bi prej sklicali sestanke svojih delegacij. Skupščine se tako otepajo z nesklepčnostjo: delegati na sejah obupujejo, ker so zaradi neodgovornih sodelegatov zastonj prečepeli nekaj ur, sklepov, ki so včasih še kako pomembni, pa ni. Zgodi se, da nekateri uspejo z dvomljivo krparijo, ko iščejo manjkajoče delegate kar po telefonu ali celo na domovih. Problem nesklepčnosti delegatskih skupščin je znan tudi v jeseniški občini, saj se je že več zadnjih samoupravnih interesnih skupščin izjalovilo, ker se delegatom ni zdelo vredno priti na sejo. Celo Z zbora združenega dela so jo nekateri kar popihali. Vzrokov bi našli obilo: od neodgovornosti delegatov in njihovih delegacij do nezanimivih dnevnih redov in slabo pripravljenih in vodenih sestankov. Pravzaprav čas tik pred poletnimi počitnicami niti toliko- ne more vplivati na sklepčnost — čeprav je marsikdo tudi že na dopustu — kot lahko pomembno vpliva zanimivost in problematičnost dnevnega reda. Sestavljavci bi morali vedeti, da zgolj dvigovanje rok ob nekih formalnih stvareh — ki seveda tudi morajo biti — nikogar ne privlači. Metode in načini vodenja sej so nam še vedno na moč tuji, čeprav so o tovrstnih zadevah izšle že priročne brošure. Nihče noče biti v nedogled pasivni poslušalec in dvigovalec rok, zato nikar ne pričakujmo, da bomo s stereotipnimi pozivi o delegatski odgovornosti pritisnili delegate na stol. Vsebine sej bi morale biti bolj prožne, bolj aktualne in nikakor ne že tako vnaprej znane kot do zdaj. Živimo v času toliko in takih problemov, da bi moralo v delegatskih klopeh kar vreti, pa naj bo le v krajevni Udeleženci akcije v Zasipu oglasite se! ZASIP — V drugi polovici leta 1944 je bila v Zasipu pri Bledu izvedena pomembna partizanska akcija. Dva borea ve/ista Jeseni ško-bohinjskega odreda sta s DO-močjo desetih ali dvanajstih šci larjev iz Zasipa odstranila žice z okupatorjevih telefonskih linij. Skupno so bile linije dolge okrog 10 kilometrov. Jeseniško-bohinj-skemu odredu je bil t« material [dobrodošel pri vzpostavitvi zvez ■Wd štabom, bataljoni in ostalimi enotami*. . Ker bi aktiv vezistov NOV Je-senite rad /bral natančnejše podatke o udeleženi ih in poteku te hitre in drzne akcije, poziva vse tedanjo udeležence (pionirje), da pošljejo svoje naslove Aktivu vezistov NOV pri občinskem odboru 2ZB NOV Jesenice. _ skupščini ali na zboru združenega dela. Za spodbudno in koristno vrenje pa so med drugim potrebni široko razgledani, aktivni in razumni ljudje, ki vodijo seje in usmerjajo razprave. D. Sedej Brez ovir k zobozdravniku Kranj — Invalid na vozičku v vsakdanjem življenju naleti na številne arhitektonske ovire, ki mu onemogočajo, da bi bil enak zdravemu. Le redki arhitekti in gradbeniki so poskrbeli, da je moč do javnih stavb priti tudi z invalidskim vozičkom. Celo v kranjski zdravstveni dom, ki ga invalid prav gotovo pogosto obišče, mu dostop ovirajo stopnice. Koordinacijski odbor za družbeni polo žaj in aktivnost invalidov pri Občinski konferenci SZDL v Kranju se zato že dolgo zavzema, da bi invalidom vozičkarjem olajšali vstop v javne zgradbe, ne da bi bili pri tem odvisni od spremljevalcev. V kranjsko zobozdravstveno ambulanto je namreč treba invalida nesti po stopnicah z vozičkom vred, kar samostojnosti prizadetega ni posebno v prid. Zobozdravstvene usluge redno potrebujejo tudi invalidi, zato je koordinacijski odbor sklenil prav tu najprej odpraviti arhitektonske ovire. Z dograjevanjem klančin za invalidske vozičke bi to kajpak dolgo trajalo, zato so se pri koordinacijskem odboru odločili, naj se 40 invalidov, kolikor jih je v Kranju na vozičkih, zateka k zobozdravniku tja, kjer ni ovir. To pa je v treh osnovnih šolah, ki imajo tudi zobozdravstvene ambulante: osnovni šoli Staneta Žagarja na Planini, Franceta Prešerna na Zlatem polju in Josipa Broza Tita v Predosljah. Le za rentgen, ki je edi-nole v zdravstvenem domu, bo treba invalide še naprej nositi po stopnicah. Po dopustih se bodo člani koordinacijskega odbora dogovorili z zdravstvenim domom, kako bodo uredili delovni čas treh ambulant, kamorssi lahko invalidi pridejo popravljat zobe, da bo vseh 40 prišlo čim prej na vrsto. D. 2. Največja vrednota je znanje Kranj — Delovni razgovor kadro- vikov nekaterih kranjskih delovnih organizacij, katerega je sklical OK ZKS Kranj, je pokazal na probleme, s katerimi se ta čas ukvarjajo mnogi naši delovni kolektivi. Pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov je stalno prisotno predvsem v tistih OZD, ki štipendijski politiki (v preteklosti in sedanjem času) še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti, prav tako ti kolektivi nimajo izdelanih progra mov za praktično usposabljanje pripravnikov. Najraje pripravnike sprejemajo le kot delavce za določen čas (kot nadomestilo za delavce na dalj šem bolovanju, porodniškem dopustu, ali kako drugačni daljši odsotnosti od dela). Tako še vedno ostaja odprto vprašanje, kako naj pripravnik uspešno konča svoje šolanje, če ne more opraviti po programu tudi praktičnega dela šolanja, brez kate rega ni zaključnega spričevala!? Na rešitvi tega vprašanja, ki bi moralo biti razrešeno še pred pričetkom šolanja, morajo pjustojne institucije (Zavod za šolstvo) takoj najti rešitve, nadoknaditi zamujeno in se dogovoriti z delovnimi organizacijami združenega dela o organizaciji in vsebini pripravništva, o lentorjih ter nagra-jevanju mentorjev. Sicer bo usmerjeno izobraževanje postavljeno pod vprašaj, postalo bo mnogo večji problem, kot treiultno izgleda! Sploh pu se z mladimi generacijami ne kaže igrati — če nočemo, da tudi sami ne ostanemo brez zanesljive prihodnosti. Mislim, da ne načrtovalci usmerjenega izobraževanja in ne delovni kolektivi ne smejo in ne morejo žagati veje, na kateri temeljijo vsa naša stabilizacijska prizadevanja: pri kadrih. Vse naše gospodarstvo je od visno od dela in sposobnosti ter pripravljenosti ljudi za delo, in naša ponovna gospodarska rast je še kako tesno povezana z rastjo lastnega znanja in njegove praktične .upora be. In še en pogoj mora biti izpolnjen: tudi mladi ljudje, sposobni za učenje in delo, morajo najti sebi odgovarjajoč in zdajšnim ter prihodnim potrebam primeren poklic. Družbeni in osebni interes morata najti stične točke tako pri šolanju kot pri zapo slovanju. Letošnji (predvideni) vpis na srednje šole ne kaže zadovoljive slike predvsem kar zadeva šolanja za gu marje (pomanjkanje kvalificiranih gumarjev lahko ogrozi nadaljnjo rast proizvodnje v Savi, če ne, bodo morali pridobiti učence in delavce iz--ven kranjske občine), nadalje manj ka fantov na tekstilni šoli (ki se je ce) predvsem moške! I, ker v teksti- oločene pokli-Iako pa Tek- stilindus, Zvefda in še kdo ponovno uvajajo funkcionalno izobraževanje (priučevanje) nekvalificiranih delavcev . . . Teh nekaj ugotovitev razpravljal-cev na omenjenem posvetu in nekaj svojih misli sem zapisal izključno zaradi tega. da bi vplival predvsem na mlade ljudi, da. se pravočasno odločijo za tako smer šolanja, ki ima v kranjskem (in gorenjskem) baze nu dokajšnjo perspektivo, ki zagotavlja možnost zaposlitve, bolj pridnim in nadarjenim pa tudi možnost nadaljnjega napredka in napredovanja, da jim ne bo treba »s trebuhom za kruhom«, kot mnogim tistim, ki ne bodo mogli najti zaposlitve, ali pa ,e ne bodo hoteli še pravočasno pre kvalificirati, oz. prevzeti kakega dru gega ponujenega dela. Tudi starši, ki imajo pri izbiri po klicev (in šolanja) svojih otrok do kajšen vpliv, bodo morali kar najbolj skrbno pretehtati svoje svetovanje. In ne nazadnje: delovne organizacije morajo kar najskrbneje zasledovati razvoj tehnike in tehnologije v svoji branil v svetu, da bodo lahko kar najbolj natančno planirale tudi svoj lastni razvoj, svoje dolgoročne potrebe po kadrih in njihovi strokovni izobrazbi. In vsemu temu se mora šolstvo kar najhitreje prilagajati — to pa spet zahteva dobro plačane odlične strokovnjake in sposobne pedagoge Le tako zaključen krog šele lahko zagotavlja popolen uspeh te nase najtežje gospodarske in družbene stabilizacije. V celoti moramo spremeniti odnos do dela in nedela, do znanja in neznanja, dosledno uvesti nagrajeva nje po opravljenem delu in ne po prebitem času »na delu«, zamenjati nesposobne in dosledno uvesti vodi lo samoupravljanja, delu čast in oblast. Igor Slavec Bled praznuje Umirjen delovni zamah i Bled — Krajevna skupnost Bled skrbi zlasti za lepo okolje. ZaLe je v programu komunalnih dejavnosti za letos zajeto vzdrževanje parkov, ureditev jezerske obale, popravilo stopnic, ureditev poti v starem mestnem jedru Želeče, obnova Prešernovega spomenika na Kidričevi testi in podobno. Park razsvetljujejo s takoimenavanimi Fiirstovimi svetilkami, zato bodo za javno razsvetljavo izdelali njihove modele. Na Jermanki bodo položili asfalt. Letos jih čaka še odprava smetišč v naseljih, ki kazijo turistični Bled in okolico. Poslej bodb smeti zbirali v kontejnerjih in jih redno odvažali. Kdina večja akcija je letos izgradnja parkirnih prostorov pred športno dvorano. Ker so na Bledu zaprli del Ceste svobode mimo hotela Park in s tem izgubili precej parkirišč, bo izgradnja 150 novih parkirnih mest nadomestila izgubo. Letošnji načrti bodo Blejce stali kakih 7 milijonov dinarjev. Lanski delovni zamah je bil na Bledu močnejši od letošnjega, saj so poleg običajnega vzdrževanja dokončali gradnjo avtobusnega postajališča, razširili ovinke na Seliški cesti, uredili spominsko obeležje in pokopališče borcev. V Mali Zaki so postavili mostiček pri ribogojnici. Slednjič so razsvetlili Gozdarsko in del Kajuhove ceste, po Partizanski so položili asfat, pod gradom pa ob cesti zgradili oporni zid. Čeprav so kar delavni, pa Blejcem še ni uspelo odpraviti dveh problemov. Eden od njiju je kanalizacija, ki je problematična na Jerman-kah, Rečici in Dobah. Fekalije se iztekajo kar v potok Rečico. Čeprav problema v strogem turističnem središču Bleda ne čutijo, ni rečeno, da sme biti nekaj metrov iz njega smrad in umazanija. Zato Blejci že nekaj časa opozarjajo na bolj urejeno kanalizacijo. Drugo je telefon. Pred petimi leti so na Bledu razširili centralo. Tedaj so izdelali tudi projekt za širitev telefonskega omrežja. Akcija le počasi napreduje. Mnoge želje po telefonskih priključkih še niso pote-šene, tako na primer v Dindolu, Jaršah, Koritnem in Dobah. Te dni Bled praznuje krajevni praznik. Da bo praznik še sloves-nejši, naj krajani skrbneje uredijo okolico, zlasti pa postrižejo živo mejo, da bodo čeznjo videli veliki ognjemet. D. Ž. Delegati sprašujejo Tesni prostori intenzivne terapije Na seji občinske zdravstvene skupnosti je delegat krajevne skupnosti Cirila Tavčarja vprašal, kaj pomeni več primerov dialize na Jesenicah, če pa za takšno zdravljenje skupnost nima dovolj denarja. Zanimalo ga je tudi, kam odteka denar, ki je namenjen za informativni sistem. Dobil je odgovor, da so se sredstva občinski zdravstveni skupnosti v letošnjem letu povečala za 22 odstotkov in da bo vsaka zdravstvena skupnost morala kriti stroške, če so pojavi več primerov zdravljenja dialize. Sredstva za informativni sistem se združujejo pri medobčinski zdravstveni skupnosti. Z denarjem krijejo stroške za računalnik, dokup opre-' me računalnika in za izobraževanje. Konferenca delegacij železarne je vztrajala na stališču, da je treba Francu Benedičiču priznanje Zadružne zveze Jugoslavije IJUBUANA - Skupščina Za družne zveze Jugoslavije je aprila letos sprejela sklep o podelitvi priznanj Zadružne zveze Jugoslavije 61 posameznikom in organizacijam za izjemen prispevek k razvoju zadružništva in socialističnih samoupravnih odnosov na vasi Pri/nanju je prejelo tudi pet slovenskih zadružnih oi nar.i/.acij, delavcev In kmetov: zlato plaketo Hranilno kreditna služba Tolmin in Bela Kučan, vodja Hranilno* kreditna ihilbe v Murski Soboti, srebrno plakrto pa Prane J«-\ nikar i/ Kmetijske zadruge Trebnje, Janko siavič, direktor Kmetijske zadruge (.unija Kadama ter PnUK llrm-dicic. kmet iz Studena pri Železnikih. v obrazložitvi priznanja pile, oa k Benedlčič »i prizadevnim delom in osebnim zgledom veliko prispeval k razvoju zadružništva v svojem kraju in na širšem območju ter k dvigu kmetijske in gozdarske proiz-vodnje. I»> aktiven družbenopolitični delavec — bil je predsednik samoupravnih organov v Kmetijski zadrugi Skofja U)ka. v temeljni organizaciji kooperantov Goadaratvo Skopja I oka Itn. - in napreden kmetovalec. Kmetijski institut Slovenije, ki spremlja kmetijsko proizvodnjo SO kmetij v Mim-niji. je nJefOVO k""'" jo omajfiU kot vzorno. Na njej vodi analitično knjigovodstvo.« ohraniti raven sedanjega zdravstvenega varstva, bolje gospodarit: v zdravstvu bolje organiziraj, zmanjšati administracijo in ukinil nekatere komisije v zdravstvu P j ticipacija se jim zdi nesmiselna ir previsoka, zato bi radi vedeli, kakšr kriteriji bodo veljali po sprejetju ključnega računa občinske zdrav-1 stvene skupnosti za lani. Konferenca delegacij železarne postavila tudi delegatsko vprašanje] ob ugotovitvah strokovnega kojeeiii kirurških strok, ki pravi, da je v in1| tenzivni terapiji splošne bolnice mo-' žen izvor hišne infekcije. Delegacija splošne bolnice je odgovorila, da so bili izdelani že šrevrini načrti za dokončno ureditev inten-z.i\ ne terapije, kjer manjka funJtcio-nalnih prostorov. Delavski**'** bolnice je že sprejel okvirno usmeritev sanacije, tako, da se čimprej reši pereč problem. D. S. Praznovanje v Selcih J Selca — Krajevna skupnost Selca in odbora skupnosti borcev Gorenjskega vojnega področja ter Škofjeloškega odreda vabijo na proslavo ob prazniku krajevne skupnosti Selca in 40-letnici ustanovitve Gorenjske-vojnega področja in Škofjeloške-; . odreda, ki bo v nedeljo, 15. julija 1984 ob 10 uri pred osnovno šolo v Selcih. Posebej so vabljeni borci 'loškega odreda in aktivist. (ioriMijskega vojnega področja, prav tako pa vsi krajani, mladina in borci drugih partizanskih enot. Ob 40-letnici Škofjeloškega odreda je Lšh iiu!i drobna brošurica, ki govori o borbeni poti Škofjeloškega odreda, (dd) GLAS U»tanovltel|i Olaaa občinske konference SZDL Jesenice. Kran|. Radovl|lca. 8kol|a Loka in m ». > . „ Tr*'ć " ,lda|" ć"°P'»no pod|«t|a Ql.• Kranj Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni uradnih Joie Kosnjek Novlnar| Laopoldlna Bogat., Danica Dolenc. Du.an Humer. Helena Jelovćan. IM Haln In kot ' .i- .a. 125: "kU"'L" 19M 1,01 P°"«°""< NM* 1»«0 trikrat t.d.n.ko od |.nu-r|. »ot poltednlk ob .redah in sobotah, od ju..,. 197« pa ob lorklh In p.tk.h Stavak TK Qor.n|.ki ll.k ll.k ZP Hud.ka p«-*'« 5? ErljSŽP* T""0"' <1"••ll0, ,n u'«°""« *» a*, radakci,. 21 860 odgovorni »..dnlk 21 835 lahn.ćn, uredn.k 21 835 komero.la pr.paoar.da računovodstvo 28 483 mali oglati, naročnina uraonm Joie Kosnjek Novinari Laopoldlna Bog.,., o,n.ca Dolenc Dušan Humar. Helena Jelovćan. I ?„r2~ X'm5,°'a" »••• Darinka »ada|. Merl|a Volc|ek Cvalo Zeplotnlk. Andre, Zaler in Danica Žleblr » l*'. o P'rd'n T"hn,Cn' Mar,an Ajdovec Oblikovalci Lo|ie er|evec. Slavko Hair u J' Pf»°"»»dnlk i/da|atel|«kega sveta Mirko Blrk (Radovljica) - Liti Ifhaje od oktobra ?7 MO Opro»ceno prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72 - Naročnina i. II polletje 58» V" Proslava ob dnevu prešernovcev Kranj — Pripadniki 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne b: France Prešeren proslavljajo vsake leto 12. julija praznik svoje enote Letos se bodo spomnili 41. obletnict ustanovitve brigade. Svečanost, s katero bodo označil ta pomembni dogodek iz bogate re volucionarne preteklosti slovenske ^a ljudstva, bo v enoti planincev \ Kranju v četrtek, 12. julija 1984 ob 10. uri. K udeležbi vabijo organiza-torji poleg nekdanjih borcev tudi prebivalce iz okolice. Tako bo poles prenašanja borbenih izročil s starej ,, na mlajšo generacijo znova potr |eno tradicionalno dobro sodelova nje med pripadniki enote, ki riadi ljujejo uspehe slavne parti2ansk€ brigade, pa med občani, kjer dana sni a sestava enote živi in deluje. (Š) l I t! i t B fOREK, 10. JULIJA 1984 GOSPODARSTVO .3. STRAN O LAS taj večja letošnja akcija »bnova vodovoda Grad — Cerklje ti. Janez Frelih, direktor Vodovoda Kranj: »Z obnovo na odseli Cerklje — Brnik bomo nadaljevali predvidoma prihodnje leta — Geološke raziskave in opazovanja v dolini Reke, na Po-fch, v Bašlju, na Lenartu — Ureditev sistema brezžičnih zvez sredi glavnih del. V zgornjem delu, v Gradu, že delamo priključke do porabnikov. Kmalu bomo opravili tudi Kranj — Letošnji program komu-fbega podjetja Vodovod Kranj je ffie preskrbe pitne vode v kranjski Poni dokaj širok in raznovrsten, r začetku leta je bila že končana pova rezervoarja Pivka. Rezer-T^rže nekaj časa obratuje, vendar še vedno preskušajo. Vsi doseda-preskusi vodotesnosti so bili f?esni. Do konca leta nameravajo MEti še okolico rezervoarja. Razen *?a so končana tudi že dela na adnji cevovoda Stražišče — Plani-l Vodovod že obratuje; na trasi , l*r poteka, je treba obnoviti le še pilt in urediti nekatera druga dela. J'Letošnja največja vodovodna ak-f■ pa je obnova obstoječega vodoma Grad—Cerklje. Stare cevi v r-meru 60 do 80 bodo zamenjale le * v premeru 160. Trenutno smo obvezno kloriranje in potem bodo lahko vse hiše priključene na novi vodov. Letos naj bi bila končana tako imenovana prva faza. Druga faza od Cerkelj do Brnika, pa se bo začela predvidoma drugo leto; če bo le na voljo denar,« razlaga direktor Vodovoda Kranj inž. Janez Frelih. »Kakšni pa so vodni viri?« »Geološki zavod iz Ljubljane je opravil že več raziskav. Po programu naj bi zdaj v dolini Reke skušali dobiti dodatne vodne vire. Sicer pa nameravamo skupaj s komunalnim podjetjem Domžale sanirati obstoječe vodne vire pod Krvavcem. Geološke raziskave še vedno potekajo v Povijah, kjer so vrtine sicer Odpisan dogovor \ sodelovanju s tujino j'rnć _ Svet za mednarodne od-f'* in stike z zamejstvom pri Ob-w*ki konferenci socialistične zveze -ču je 18. junija obravnaval zad-?npombe in potem dokončno ™*Oval družbeni dogovor o kultur-prosvetnem, telesno kulturen drugih oblikah sodelovanja s rjs. V petek, 6. julija, pa je vseh '^dpisnikov, med njimi so vse i^nopolitične organizacije Trži-r društva, dogovor podpisalo, ■^posebni družbeni dogovor o sojenju s tujino so se v Tržiču zato, da bodo v mednarodno ruvanje vnesli malo več reda, da *6 sodelovanje s tujino potekalo planu, po posebej pripravljenih farnih. Danes ima Tržič največ stikov s pobratenim mestom Ste Ma-rie aux Mineš, s slovenskim etničnim ozemljem v Avstriji s poudarkom na Borovljah z okolico ter s slovensko kulturno umetniškim društvom Triglav in Reutlingena. Sodelujejo predvsem na prosvetnem kulturnem in telesno kulturnem področju. Podpisniki dogovora se obvezujejo, da bodo vsak na svojem področju vzpostavili zbirko podatkov o mednarodnem sodelovanju in bodo svetu za mednarodne odnose pri Občinski konferenci socialistične zveze vsako leto predložili svoje programe mednarodnega sodelovanja ter redno sporočali tudi ocene vseh tovrstnih aktivnosti. D. D. flP Gradiš, Tozd LIO Škofja Loka >/aio za znanega kupca v m___...; .nI i i:i r»h ™* ^temeljne ,i;.-*>k t<>r Lesnoindustrijskega obrata Škofja Lo-Demsar, "ireiuor ^ 30 odstotkov izdelkov izvozimo -*as cilj je, a ^ domače gradbeništvo, tudi mi nimamo tnfhVseh zmogljivosti« da za zdaj dosledno izpolnjujemo re-solucijske naloge. Naš cilj je namreč, da najmanj 30 odstotkov izdelkov iz našega lesnega proizvodnega programa izvozimo.« »Kakšni pa so načrti v prihodnje?« »V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo najprej skušali pridobiti preostali del zemljišč, ki so v industrijski coni določena za lesno industrijo oziroma naš tozd. Izdelan imamo tudi že okvirni zazidalni načrt, ki pa še ni verificiran. Najprej moramo zgraditi nujno potrebne sušilnice s kotlovnico Hkrati bomo slušali posodobiti tehnologijo v obstoječih proizvodnih prostorih. Naša dolgoročna usmeritev pa je zajeta v programih, kjer se les čimbolj oplemeniti. Razmišljamo tudi o programih, pri katerih bi les dopolnjevali še nekateri drugi materiali. Osnovno izhodišče za prihodnje programe je, da bomo gradili na tako imenovani realni surovinski bazi. To pomeni proizvodnjo s tistimi količinami lesa, ki ga dobivamo z Gorenjske oziroma na. podlagi dogovorjenih količin v sozdu GLG.« A. Žalar V* Demšar, direktor tozda, LIO iO odstotkov izdelkov...« Začetki današnje t LAt f*sove lenega dela Lesnoindustrij le- i 'Jr&tlŠkofja Loka — segajo v |/^5, ko je bila ustanovljena jfc delavnica za lesno dejavnost r*j zaposlenimi. Že na začetku l;;'a njihova dejavnost tesarstvo, F'stvo in razžagovanje lesa. Koje z leti rastel, dejavnost se je Ml in pred štirimi leti sta bili f""H nova proizvodna hala in mi-delavnica. Danes je v kolekti-toindustrijskega obrata Škof-280 zaposlenih, program lesnega stavbarstva mizarstva je v glavnem ve-M znanega kupca,« pravi direk-'tadisovega tozda LIO Škofja ~>emšar. »Pri tem mo-omeniti uspešno sode tozda Anton I>emj*rtl ^kaT°.ov^o - katero e z JeloV1rl,avni sporazum o S Sa£defovan7u na tujih tr-nem soa«^____ imamo zadnjem času tudi domaT Pr- akcija LIO in Jelo-potresnem ob- na eg*"ja skupna bila 1981 . B Y Italiji. Sledil je nastop v Ira-čdnje čase precej delamo za Al-'ezno republiko Nemčijo, Av-km^ Francijo. Doma zalagamo z mjfrumi montažnimi objekti in *no-lesarskimi izdelki celotno mtO operativo. Zaradi težav, ki '*aže nekaj časa naše gradbeni-tudi mi nimamo izkoriščenih ogljivosti Lahko P« rečem, Lesa je dovolj. Težave imajo v LIO Škofja Loka, ker domače gradbeništvo nima dovolj dela — Foto: F. Per- Inž. Janez Frelih, direktor Vodovoda Kranj že končane. V zvezi s temi vrtinami pa je že naročeno v Bašlju za zagotovitev dodatnih vodnih količin. Ta dela naj bi se začela približno čez mesec dni. Raziskave so predvidene tudi na Lenartu na Rebri za potrebe Šenturške gore.« »Kaj pa pomeni ureditev sistema brezžičnih zvez?« »Gre za zelo pomembno nalogo. Trenutno se pripravlja projekt in vse potrebno za pridobitev ustreznih dovoljenj za postavitev sistema. Sistem brezžičnih zvez bo imel dvojno vlogo. Služil bo za komuniciranje pri delu, druga, še pomembnejša pridobitev, pa bo avtomatizacija sistema. V zbirnem centru bomo tako imeli vsak trenutek pregled nad dotokom in pretokom vode v rezervoarju, nad morebitnimi okvarami in drugimi dogajanji. Skratka avtomatizacija in sistem brezžičnih zvez bosta v veliki meri izboljšala kvaliteto storitev in pripomogla k čimbolj nemoteni preskrbi s pitno vodo.« A. Žalar Tržičani na prekmurskih deloviščih Tržič — Tržiška mladinska delovna brigada, ki nosi ime Kokr-škega odreda, odhaja ta teden na republiško mladinsko delovno akcijo na Goričko. Tržiški brigadirji bodo sodelovali pri širitvi ceste Sebeborci — Križevci, izkopavanju obcestnih kanalov, utrjevanju ceste. Kot vsa leta so imeli tržiški mladinci tudi tokrat veliko težav pri sestavljanju brigade. Kljub dolgemu prijavnemu roku se je odzvalo le 20 brigadirjev. Število so zato dopolnili z 20 brigadirji iz pobratenih Zaječarja in Lud-brega. Tudi letos bodo Tržičani poslali v pobrateni Zaječar, s katerim si že tradicionalno izmenjujejo brigadirje, mladince na lokalno delovno akcijo Timok. Rok Živkovič Malo pripomb Jesenice — Svet za informiranje pri občinski konferenci SZDL Jesenice je pripravil javno razpravo o osnutku zakona o javnem obveščanju. Nanjo je bilo vabljenih veliko predstavnikov svetov in komisij za obveščanje pri družbenopolitičnih organizacijah, predstavniki krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Udeležba je bila skromna, vendar so prisotni dali več pripomb na pomemben družbeni dokument. Pred tem srečanjem je v občini potekala enomesečna javna razprava. Vendar občinska konferenca SZDL ni dobila niti ene pripombe. Zato je sklepati, da za obravnavo osnutka zakona ni bilo velikega zanimanja! J. Rabič Skrb za spomenike Jesenice — V občini so pripravili nov osnutek družbenega dogovora o trajnem varstvu spomenikov in grobišč borcev zaradi številnih nerešenih vprašanj s tega področja in v skladu z zakonom o grobiščih in grobovih borcev. Osnutek novega družbenega dogovora zajema vse spomenike, spominska obeležja, plošče, grobove in druge spomenike borbe in ustvarjanja nove Jugoslavije. Spominska obeležja naj bi bolje vzdrževali in zanje skrbeli ter bdeli nad postavljanjem, poimenovanjem in evidentiranjem spomenikov in grobišč. Tako naj bi za sleherru' spomenik vedeli, kdo ga mora vzdrževati in voditi o njem evidenco. Družbeni dogovor naj bi začel veljati jeseni letos. D. S. Kmetje opozarjajo Le za kakovostno pšenico se bodo spraznile kašče Bliža se nova žetev, gorenjski kmetje pa še niso povsem pozabili lanske, ko so za oddano kakovostno pšenico prejeli zelo slabo koruzo. Če se bo podobno primerilo tudi letos, bodo kmetje izgubili zaupanje do tovrstne menjave in sploh do pridelovanja pšenice. Kranj — Gorenjske zadruge letos verjetno ne bodo uspele v celoti izpolniti obveznosti iz samoupravnega sporazuma, saj na pšeničnih poljih kaže zaenkrat le na povprečen pridelek. V Gorenjski kmetijski zadrugi, ki ima med vsemi največjo obveznost — 946 ton, govorijo celo o tretjinskem izpadu pridelka. Navajajo, da je pšenica na nekaterih njivah povsem pozebla in so jo morali podorati, ponekod pa je redka in ne bo dala načrtovanega hektarskega pridelka. V škofjeloški zadrugi se strinjajo, da se le za koruzo spraznijo pšenične kašče. Če te zamenjave ne bi bilo, pravijo, verjetno ne bi odkupili niti kilograma pšenice. Nekoliko jih preseneča le ravnanje kmetov, ki bi na podlagi sklenjenih pogodb že lahko nabavili koruzo, a te ugodnosti niso izkoristili iz preprostega razloga — ni še zanesljivo, kakšna bo letina. V blejski zadrugi bodo le s težavo zbrali dogovorjene količine zrnja. Kmetje v ravninskem predelu sejejo pšenico, vendar v zadrugi ne vedo, kje po žetvi konča njihov pridelek — v jaslih, kokošnjakih, kot zaloga v kaš-čah . . . Gorenjski kmetje pogosto opozarjajo, da bo pridelovanje pšenice ogrozilo živinorejske cilje predvsem pri prireji mleka in mesa. Kritika je neutemeljena, saj nihče na Gorenjskem in v republiki ne zahteva, da bi s pšenico posejali večje površine; odgovorni za preskrbo se zavzemajo le za večje hektarske pridelke in večji odkup. Po tržnosti je namreč Slovenija na nezavidljivem predzadnjem mestu v Jugoslaviji, le Črna gora je za njo. Da je to res, pričajo lanski podatki — slovenske žitne organizacije so od 190 tisoč ton pridelka odkupile le 42 tisoč ton. (cz) Žlindro prodajajo gradbenikom Jeseniški železarji žlindro predelujejo — Iz nje poberejo vse že lezne delce — Vse žlindre niti ne morejo prodati Jesenice — Skrb za varstvo okolja, delovnega in življenjskega jeseniški železarni nikakor ni tuja. Že nekaj zadnjih let na tem področju beležijo spodbudne rezultate, ki bi bili lahko zgled ostalim delovnim organizacijam, ki s tehnologijo onesnažujejo zrak in vode. Največ so dosegli z odpraševalno napravo v jeklarni, kjer zajemajo dnevno sedem ton prahu, vendar to pomeni, le 40 odstotkov prahu, ki ga zastarela tehnologija spušča v zrak in v okolico. Naložba ni poceni, saj stroški obratovanja znašajo približno 4 odstotke proizvodnih stroškov jekla. Prah, ki ga ujamejo, paletizi-rajo v kroglice in ga prodajajo cementarni v Anhovem. Pri vodnih izplakah niso tako uspešni, čeprav imajo čistilne naprave. Le-te izločajo le suspendirane delce, ki so neuporabni. Vendar pa so ti odpadki na srečo kemično neaktivni in zato jih lahko odlagajo na deponije. Že pa razmišljajo o uporabi muljev, ki vsebujejo rudo in dodatke, ki se dodajajo na plavžih. Največ odpadkov je pri predelavi jekla: to je jeklo, ki ga potem sami še enkrat uporabijo in žlindra, ki bi jo sprejeli gradbeniki. Železarji so prvi začeli predelovati žlindro in iz nje poberejo vse železne delce. Lani so tako s to magnetno separacijo predelali 160.000 ton žlindre in tako dobili 14.000 ton jeklenih odpadkov, ob tem pa je bilo 9 tisoč ton železa. Žlindre železarjem ne manjka, preveč je imajo in vse niti ne morejo prodati. Lanska prodaja je znašala približno 60 odstotkov vse žlindre. Zdaj se v jeseniški železarni dogovarjajo z zavodom za raziskavo materiala, kako in kam bi prodali vso žlindro. Prej žlindre niso mogli tako koristno uporabljati, saj ni bilo na voljo ustrezne tehnologije, zdaj pa bi lahko predelaii prav vso, gradbeniki pa nadvse koristno uporabili. Železarna Jesenice namenja za naložbo v varstvo okolja kar 8 odstotkov vseh naložb. Ta koristni naložbeni zamah pa se je za nekaj časa zaustavil, kajti banke za čistilne naprave ne dajejo več kreditov pod ugodnejšimi pogoji. D. Sedej Pregledati merila za solidarnost Tržič — Razmere v gospodarstvu je treba obravnavati širše, pri razbremenjevanju upoštevati tudi višje obrestne mere, tečaj dinarja, rast cen energije in surovin, so poudarili na seji občinske skupščine kakor tudi v razpravah v družbenopolitičnih organizacijah. Vse težje je zmanjševati sredstva za družbene dejavnosti in v Tržiču predlagajo, da bi vzgojo in izobraževanje izvzeli iz omejitev. Reorganizirati nameravajo strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, da bo njihovo delo boljše in racionalnejše. Predvsem pa v teh službah ne bodo zaposlili nobenega novega delavca. Zagotoviti bo treba, da se bodo presežki interesnih skupnosti sproti vračali gospodarstvu, ne pa da se ta sredstva zadržujejo z raznimi predpisi na drugih ravneh. Nemogoče so tudi razne zahteve po solidarnosti, ki se pojavljajo v republiki. Ponovno bi morali pregledati merila za solidarnost in jih prilagoditi današnjim razmeram. Sedanja cenovna politika za trži-ško gospodarstvo pomeni poslabšanje njegovih razmer. Glede cen, ki so v pristojnosti občin, pa bi morali doseči večjo usklajenost vsaj na Gorenjskem. Naložbe so omejene, velik problem tržiškega gospodarstva pa je zastarela tehnološka oprema, ki je ponekod odpisana že 93-odstotno. Ce namenska sredstva za naložbe v družbenih dejavnostih ne bodo porabljena, bi jih lahko porabili za naložbe v sodobnejšo tehnologijo. Hude probleme imajo v trgovini. V Mercatorju se bodo z napovedanimi razbremenitvami obveznosti zmanjšale le za 0,3 odstotka. Veliko večje stroške pa bodo imeli zaradi obresti, saj trgovina ne more pokrivati zalog z lastnimi sredstvi. Tudi v Tržiču so za manj proslav in prireditev. Vendar sodijo, da naj tiste, ki imajo širši značaj in so stale že tradicionalne, ostanejo. Pravočasno pa bodo zanje zagotovili sredstva. Pri organizaciji prireditev bo večjo vlogo imelo turistično društvo. Socialistična zveza bo po krajevnih skupnostih pripravila sestanke s krajani ter jih seznanila s težavami in problemi. D. Dolenc Poštni center v Kranju Kranj — Podjetje za ptt promet Kranj si že nekaj let prizadeva, da bi rešilo največjo stisko poštnih prostorov v Kranju. Sedanji center je povsem neustrezen, čeprav so ga nenehno obnavljali. Delavci delajo v zelo slabih delovnih razmerah, prometna ureditev je neprimerna, modernizacija in uvedba mehanizacije pa na sedanji lokaciji sploh- ni možna. Podjetje za ptt promet Kranj je preučevalo vrsto možnosti, kako bi problem rešili za dalj časa. Nedvomno bi morali center zgraditi na drugem prostoru, vendar je takšen prostor v Kranju zelo težko najti. Pred nedavnim pa so se s pomočjo skupščine občine Kranj sprazumeli za nakup zemljišča v izmeri 8 tisoč kvadratnih metrov, ki jih je podjetje za ptt promet odkupilo od veletrgovine Kokre. Denar za gradnjo centra, ki ga bodo gradili v več etapah, bodo združile vse temeljne organizacije za ptt promet Gorenjske. D. S. DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK QLA8 O LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 10. JULIJA 19» Prejeli smo Še enkrat o normativih in obsegu dela v zobozdravstvu Strokovni kolegij zobozdravstvene službe pri Osnovnem zdravstvu Gorenjske v. Glasu 3. julija 1984 pod Pisma bralcev napada novinarja in birokratski aparat v zvezi z objavljenim člankom »Z normativi po zobeh«. Strokovni kolegij očitno ni dojel (hote ali nehote) bistvene vsebine članka, ki je v naslednjem: analize opravljenega dela, kijih je strokovna služba MZS Kranj dolžna pripravljati za samoupravne organe zdravstvenih skupnosti, kažejo, da po uvedbi »Zelene knjige« zobozdravstveni delavci delajo manj kot v preteklem letu, da se jim je delovni normativ znižal za okrog 20%, da pa pri tem izkazujejo preseganje plana in zahtevajo dodatno plačilo. Odgovor strokovnega kolegija kaže nepoznavanje samoupravnega sporazuma oz. »Zelene knjige«, nepoznnvanje samoupravne organiziranosti zdravstvenih skupnosti in tudi nepoznavanje pravic in obveznosti zobozdravstvenih delavcev. »Zelena knjiga« namreč enotno za celo Slovenijo določa le enotni seznam zdravstvenih storitev, o delovnih in kadrovskih normativih pa se dogovarjajo izvajalci in uporabniki v občinskih zdravstvenih skupnostih. 15. člen »Zelene knjige« določa, da se enotni seznam prvo leto, uporablja poskusno in, da se morebitna neustreznost in nerealnost meril pri posameznih skupinah storitev korigira, tako da ne bo nezaželenih materialnih posledic za uporabnike in izvajalce, kar pomeni, da mora uporabnik dobiti za valorizirana sredstva enako število storitev kot v preteklosti. Bil sem med strokovnjaki, ki so sestavljali »Zeleno knjigo« in že takrat smo se zavedali, da je potreben preskus vpeljanega sistema z »Zeleno knjigo«. Strokoimi kolegij očitno ne spremlja razprav med uporabniki in izvajalci v skupščinah, sicer bi bil poučen, da so gorenjski delegati v Zdravstveni skupnosti Slovenije že ob sprejemu zelene knjige opozarjali na nesprejemljivost postavljenih normativov, po katerih bi uporabniki za enak denar dobili manj zobozdravstvenih storitev kot doslej. Po 8. členu sporazuma oz. »Zelene knjige« so zdravstvene organizacije in skupnosti dolžne sproti spremljati in analizirati uresničevanje delovnih načrtov zdravstvenih organizacij, realnost meril; sleherno odstopanje, tudi od obsega dela v primerjavi s planskimi predvidevanji, je razlog, da uporabniki in izvajalci v skupnosti uveljavimo ustrezne ukrepe. Torej smo pred korekcijo normativov, ustrezne analize na podlagi dejanskih podatkov bodo obravnavati delegati v skupščinah in ukrepali po določilih »Zelene knjige«. Preštevanje plomb, izruvanje zob itd., kar naj bi sicer bil nestrokoven vpogled na zobozdravstvo in zavajanje uporabnikov, je predpisano z zakonom. Je pa tudi osnova za nagrajevanje po delu v zobozdravstvu in tudi osnova za neposredno svobodno menjavo dela in seveda ni v nasprotju s strokovnostjo in kvaliteto dela. Novinarka je dobila osnovo za svoj članek iz analiziranih poročil zobozdravstvene službe o opravljenem številu storitev in opravljenem številu ur. Preračun na 6 ur (delovni dan) pokaže naslednje: 1. Število pregledov 2.Od tega prvih 3. Plombiranje 4. Zdravlj. + plombiranje 5. Št. izdrtih zob 6. Druge intervencije 7. Snemne proteze 8. Fiksne proteze 9. Ostale intervencije 10. Zdravljenja 11. Ortodontske storitve Norma 1983 1984 Indeks 84 norma 83 12,62 11,95 94,7 85,9 3,38 3,18 83,0 75,3 7.13 6,56 92,0 83,6 '1,60 1,38 86,3 78,1 2,15 1,88 87,4 79,3 4,48 4,05 90,4 82,0 0,32 0,23 73,4 66,4 0.96 0.93 96.9 88,0 11,38 10,35 87,5 79,4 1,39 1,35 79,1 88,5 0,67 0,78 116,4 106,3 Tabela kaže poprečni obseg dela poprečnega dela zobozdravnika na Gorenjskem; tudi med zobozdravstvenimi delavci pa so taki, ki priznavajo, da zaradi spremenjenih normativov delajo manj kot v prejšnjem letu. Ob vidnem podatku, da je število prvih pregledov nižje za 17%, je vprašljiva trditev strokovnega kolegija, da se čakalne dobe v resnici krajšajo. Namigovanja na črno prakso niso potrebna, tudi niso niti najmanj hudomušna, zna se zgoditi, da nam bodo kar občani sami postregli s podatki. Stabilizacija pomeni več in bolje delati, zobozdravstveni delavci, predvsem pa njihov strokovni kolegij, bo imel vso možnost na skupščinah zdravstvenih skupnosti to prikazati, torej urejati zadeve na samoupravni način, vendar ne z vzdevki in parolami, a m pak z analizo in statističnimi podatki. dr. Drugo Petrič samostojni strokovni svetovalec strokovne službe MZS Kranj Praznične pridobitve Komende Komenda — Krajevna skupnost Komenda je izbrala 11. junij za svoj praznik v spomin na tragični dogodek pred 40 leti. ko so Nemci zaradi izdaje požgali partizansko bolnišnico na Komendski Dobravi, ranjence, bolniško osebje in zdravnika Tineta Zajca pa pobili. Za številne pridobitve je ob letošnjem prazniku bogatejša krajevna skupnost Komenda. V krajevnih skupnostih Komenda, Moste in Križ so dobili novih 400 telefonskih priključkov, od tega kar 200 v krajevni skupnosti Komenda. Druga pomembna pridobitev je gradnja pločnika od kulturnega doma do šole v Komendi. Z gradnjo so soglašali vsi lastniki zemljišč, prek katerih poteka pločnik. Urejevanje pa se je zaradi objektivnih razlogov zavleklo. Uresničena je bila tudi velika želja prebivalcev Nasovč: pločnik, avtobu sno postajališče in čakalnica. Nasov-čani sami so opravili nad 300 prostovoljnih delovnih in strojnih ur. Razen avtobusne čakalnice v Nasovčah sta bih postavljeni še dve v Komendi ob cesti Mengeš-Brnik. Velika pozornost velja v komenški krajevni skupnosti tudi urejevanju cest in ka nal./acije. Na Mlaki so na primer položil« 400 metrov betonskih cevi, /gradil. 18 jaškov in temeljito popravil, cesto. Tud. tu je prostovol no de-U, krajanov pocenilo gradnje. Lani .1» bila urejena tudi cesta na Komend ski Dobravi in sicer pdsek od meje s kraniakO občino proti Dobrav«. Z lin.,evanjem kanalizacije in cest so "Seli tud. v Urhovi ulic. v Komendi. kan.il. z« nekaj gospodinjstev, z Zajčeve ceste in Kranjske poti. KrajeVna skupnost je kupila le cevi. Vse ostalo so naredili krajani sami. Mladinska organizacija je predlagala obnovo zapuščene telovadnice in preureditev v večnamenski prostor, ki ga bodo uporabljali vsi v krajevni skupnosti. Skupnost je prispevala 100.000 dinarjev, Srečo Krmav-nar je zabetoniral tla in sam kril stroške, mladi pa so pridno pomagali z delom, vključevali pa so se tudi v druge akcije. Nerešeno ostaja edino vprašanje mrliških vežic. Prvotna lokacija ni bila odobrena. Odkupljeno je bilo sedaj le kmetijsko zemljišče, ki bo nadomestilo zemljišče, dobljeno za gradnjo vežic. Tudi v Urajevni skupnosti Komenda so posamezniki, sicer redki, ki vi dijo le svoje interese, prav tako pa primeri, ko se o stvareh, ki so izklju čno v pristojnosti krajevne skupno sti, dogovarjajo v ozkih krogih. Izjemno pomoč pa nudi tej krajevni skupnosti še posebej kamniško pod jetje Alprem. Na osrednji slovesnosti ob prazniku, ki je bila 8. junija, so podelili tu di priznanja OF. Podelili so jih Vik torij ami Demšarju, upokojenemu župniku iz Komende, ki je ohranjal v»iiko dediščino Petra Pavla Glavar ja, Valterju Horvatu za dolgoletno delo na kulturnem področju, Alojzu Lampetu /a dolgoletno družbenopolitično aktivnost, Janezu Pogaču rj u za delovanje na področju družbene ga in društvenega življenju in Vandt Rebolj za razvoj šolstva. PASJI DKKK Izraz »pasji drek« ima lahko več pomenov. Če nekaj omalovažujemo, rečemo, da je vse skupaj »en pasji drek«. Toda. če otroku na sprehodu po kranjskem stadionu ali v Prešernovem gaju v oprani obleki slučajno spodrsne in pade v ali na pasji drek, to že ni več »pasji drek* temveč konkreten pasji drek z mnogo posledicami. Javno sprašujem: kdo sploh sme voditi pse na iztrebljanje v Prešernov gaj, na stadion ali druge parke? Ali ne obstoja nobena prepoved onesnaževanja javnih prostorov, pa če je to tudi samo pasji drek? Pravijo, da je pes takšen kakršen je njegčv gospodarji), zato je v našem Kranju vse tako onesnaženo — to pa že ni več samo »pasji drek«, ampak nivo naše srčne kulture, od tistih, ki svi-njajo do tistih, ki skrbe za snago in red! VASA PISMA PRIJETNO SLAVJE PRI TRNOVOJ Čeprav je Glas pisal o proslavitvi 15. obletnice delovanja Društva invalidov Kranj, sem se odločila vseeno napisati nekaj vrstic. Prijetna proslava je bila v znanem gostišču Trnove v Dupljah. Kot članica Društva invalidov Kranj sem bila povabljena na proslavo. Mislim, da so takšna srečanja pohvale vredna tudi zaradi tega, da se invalidi medsebojno spoznamo. Za osamljene ljudi, kot sem jaz, je bila zato proslava pri Tmovcu še posebno' doživetje. Vsak udeleženec proslave je dobil za darilo namizni prt, darilo Tekstilindusa iz Kranja. Vesela sem, da sem se lahko udeležila te proslave. Saša Pretnar, Podbrezje 67 PRIJETEN VEČER Kaj vse lahko doživi naključni obiskovalec prelepih slovenskih krajev, ki skrivajo v sebi priče preteklosti in utrip sedanjosti. Pod vaško lipo v Kamni gorici, v skrbno urejenem parku, ki ga krasi plavž — spomenik padlim v NOB, so v soboto konec junija prepevali pevci moškega komornega zbora KUD Stane Žagar iz Krope, ki ga že vrsto let vodi Egi Gašperšič V letošnjih konce ni h podoknic pod skupnim naslovom Nocoj je pa en lep večer so že ra.: veseljevali srca na Jamniku, Dobra ri in v Kropi. Ubrani glasovi, skrbno izbrane stare slovenske pesmi in prisrčen stik s poslušalci so pustili globok in vzpodbujajoč vtis! Marjeta L PODATKI NAJ BODO PRAVILNI! Ko sem v »TV-15 našem tovarišu« v poročilu na prvi strani prebral, da je ob 40-letnit i preboja Gorenjskega odreda v Ve.sci pri Vodicah (/ororil prvi (/tulit )kmtu sar Gorenjskemu tnlrvdu Vinko Hafner, moro m kot avtor kronike Kokrškegu in Gorenjskega odre da zapisati, da trditev o Vinku Hafnerju kot prvem politkomi-sarju Gorenjskega odreda ni točna. S tem pisanjem pomen in čast Vinka Hafnerja, ki sam najbolje pozna te zadeve, ne bosta prizadeta. Nasprotno. Vse bo zapisano tako, kot mora v zgodovinopisju biti. Zdaj ni važno, koga je zapeljalo, da je že v vabila zapisal, da bo govornik na proslavi prvi komisar Gorenjskega odredu Vinko Hafner. To je bilo ponovljeno v Glasu pred in po proslavi, nato pa še v Ljubljanskem dnevniku in v vseh občilih, ki so o tem dogodku poročala. Ogla šam m zato, ker so to mnogi brali, med njimi tudi mladi, ki bi lahko prej ali slej to netočnost ponorih, /lasti neprijetno pa h, bilo, če bi to povzeli tudi mladi zgodovinarji, izmed katerih bo kdo o tem še pisal in nehote potvarjal zgodovinske podatke oziroma stimrnost. Napaka je navidezno majhna, toda med zbiranjem dokumentov in ugotavljanjem štabov Gorenj skegu odreda smo potrosili veliko časa, da smo ugotovili imenu k,, mundantov, politkonusarjev, nji hovih namestnikov m ostalih čla nov štaba hmiarnih dokumen POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč N: (Sr>. zapis) Doligrede s Četene ravni, sem se moral še enkrat ustaviti v Javorjah. Čeprav sem to slikovito vasico pod Blego-šem že nekajkrat opisoval, vendarle še Etisem povedal vsega. ROJSTNI DOM LUKE J K KANA •ajbrž si nisem nikoli mogel zamisliti, da bom kdaj stal pred hišo, ki je rodila vrlega Javorca Luko Jerana, človeka, za katerega dobro ime se je zavzel že Ivan Cankar (glej 73. zapis!), četudi sta si bila svetovnonazorsko vsakksebi. kot noč in dan. Kar precej oddaljena od vasi stoji še dandanes hišica Javorje št. 31. V njej seje rodil sloviti »Daničar« in ostri moralist Luka Jeran. Da. ostri moralist — toda le kot literarni kritik. V življenju, v odnosu do učeče se mladine, pa je bil Jeran prava dobričina, ki je umel vse razumeti in vse odpuščati. Kaže, da je skoraj raje imel »poredne Mihce« kot »pridne Janezke«. Morda je bil prav zaradi tega tako simpatičen Cankarju (in tudi piscu teh vrstic!)? Na pročelju Jeranove rojstne hišice je že od leta 1890 vzidana bela marmorna spominska'plošča. (Kar brž pa še povem, da je to ena od redkih starih plošč, ki je lepo vzdrževana, z nanovo pozlačenim napisom. Drugje sem videl le preveč zapuščenih plošč I obledelimi in nečitljivimi napisi.) Spominski napis na Jeranovi rojstni hiši slove: V tej hiši je bil rojen ponos fare javorske kanonik Luka Jeran steber slovenstva oče dijaštva vzor katoliškega duhovnika dne 16. oktobra 1818 umrl v Ljubljani 25. aprila 1896 IMET A - SOČUTNA Sele ob svojem tretjem obisku Ja-vorij sem si utegnil ogledati to slovito gotsko plastiko — morda najdragocenejšo na vsem loškem ob- tov o tem skoraj ni ali pa so zelo pomanjkljivi. Da bi v prihodnje vedeli, kdo so bili v štabu Gorenjskega odreda, na kratko naštevam: • junija 1942, ko je bil Gorenjski odred ustanovljen, je bil prvi komandant Andrej Zvan — Čeme Boris, prvi politkomisar pa Polde Stražišar-Rudi. • .septembra 1942 drugi komandant Franc Biček-Bruno, drugi politkomisar Matija Verd-nik-Moti (Štajzi, Tomaž), namestnik politkomisarja Jože Krajc-Zakelj. • konec decembra 1942 (ob ukinitvi grup odredov) komandant Stane Starc-Fazan (prej komandant I. grupe odredov), ptdit-komisur Vinko Hafnvr-Ra\ nik (prej politkomisar 1 (/rupe odre dov). namestnik komandanta Stane Kersnik-Jelovčan (prej grupni) in namestnik pohtkomi-su i m Sta ne Bizjak Kostja. • februarja 1943 postane komandant ponovno irunc liiček, politkomisui pa Kvgen Matejka-1'emc /a njim sta bila komun duntu Gorenjskega odreda se An ton Uertoncelj Zvonko in Le pol d škrabar-Vanja, politkomisar pa Anton Kržišnik ! juho l'o še m so vsi člani ožjega šta ba Gorenjskega odreda, ker bodo V kroniki Škoda pa je, da se se-stavljalci vabila niso prej obrnili na obveščene in bi dodatno pojasnjeni n je odpadlo. Ta popra vek pa je nujen .mudi kronike (iorenjskegu odreda. Na koncu še opozorilo. 26. 6. je C las na prvi strani zapisal, da je bil prvi zbor gorenjskih aktivi-stov OF Gorenjske pred 40 leti, od 13 do 15. junija leta 1944 na Jelovici ZbOi jc hit, toda ne junija, ampak maja. Mortiu fš bila vzrok a nudi > su mu proslava, k i jc bi la junija hi sv ena napaka V pisanju o G(U,njsk,-ni odredu. Cr-tomn /orec v isti številki I Ju PrireJ Pomočjo umetnosti s sedežem v ^ -odnosov si P ditvena poslovalnica Festival trV'u" m Naslov torej hoče predstaviti ima-c^ pijana- N^,iteijev in kraj dogajanja. l^ jbeh prireditelj v tem tednu Bledu" trikrat. Včeraj je imel V četrtek, 12. julija, 4W Mih" 3S> IX>p v ce«" festivalni dvorani na Bledu na-bo V 'pianistom Einarom Steenom tako v 15. julija, ob 16. uri festivalni dvorani kot solist na „*ke filharmonije pod vod->|OVCMlna Horvata. dirig^i^-^^aa^M triu Slove Miha Pogačnik je znan kot eden najodli-čnejših violinskih virtuozov svoje generacije. Rodil se je leta 1949 v Kranju, sedaj pa živi v ZDA. Študiral je na Visoki šoli za glasbo v Kolnu pri profesorju Igorju Ozimu. Vsako leto ima na petih kontinentih prek sto koncertov in sicer v svetovnih centrih glasbe, kot so New York, London, Pariz, Rim, Sao Paulo, Berlin, Montreal, Los Angeles, Dunaj.. . Miha Pogačnik je tudi soustanovitelj Indriarta v Ženevi. Zagrebški godalni kvartet se predstavlja danes ob 20. 30 v festivalni dvorani na Bledu. Pod tem imenom obstaja že več kot šest desetletij. Danes ga sestavljajo nekdanji študenti glasbone akademije v Zagrebu, glasbeniki z bogatimi izkušnjami. Kvartet uspešno nadaljuje utrjeno pot svojih predhodnikov z vrhunsko izvedbo klasičnega in modernega repertoarja komorne glasbe. Kvartet je ena vodilnih komornih skupin v državi. Redno snema za vodilne svetovne radijske in televi- zijske hiše in gramofonske plošče za domače in tuje založnike. Zagrebški kvartet je reden gost glasbenih festivalov v Dubrovniku, Zagrebu, Salzburgu, Dunaju. Dobil je tudi številne visoke nagrade in priznanja. Leo Kramer bo nastopil v sredo, 11. julija, ob 20.30 na orglah v župnijski cerkvi na Bledu. Rodil se je 1944. leta v Saarlandu. Po študiju orgel v Trieru, Saarbrucknu in Ziirichu je bil 1963. leta imenovan za organista v Marijini cerkvi v Piittlingenu. Leta 1971 je bil imenovan za organista in koncertnega direktorja v stolnici v Speyerju. Poleg solistične kariere in pedagoškega dela v Mainzu in Mannheimu se v zadnjih letih ukvarja tudi z dirigiranjem. Pianist Einar Steen Nokleberg, ki bo nastopil v četrtek skupaj z Markom Pogačnikom, je bil rojen 1944. leta na Norveškem. 1968. leta je dobil prvo nagrado na tekmovanju visokošolskih nemških ustanov, 1972 pa na klavirskem tekmovanju na Norveškem. Tri leta pozneje so ga imenovali za umetnika leta na Norveškem, isto leto pa je postal tudi profesor na Visoki šoli za glasbo v Hannovru. Sedaj je profesor v Oslu. V petek, 13. julija, ob 20.30 bo v festivalni dvorani nastop Evritmičnega gledališča iz Munchna, katerega umetniški vodja je Fried-helm Gillert. Za lažje razumevanje povejmo, da je evrit-mija umetniški način gibanja, katero je njen avtor Rudolf Steiner označil kot »vidno govorico« in »vidno petje«. Njene začetke je treba iskati v letih 1912/13, ko se je začela razvijati kot samostojna odrska umetnost. Evritmija nima nič skupnega z umetniško gimnastiko, baletom, pantomimo ali izraznim plesom. Uporabljajo jo tudi v pedagoške in terapevtske namene. Z njo se danes ukvarjajo ansambli v srednji Evropi in Ameriki. Nastop gledališča iz Munchna na Bledu je tudi prvi v Jugoslaviji. Bogat teden prireditev na Bledu bo v soboto in v nedeljo sklenila Slovenska filharmonija; obakrat v festivalni dvorani. V soboto 20.30 bo dirigent Uroš Lajovic, solista pa violinist Igor O/.im in pianist Einar Steen Nokleberg. Nedeljski nastop ob 16. uri bo dirigiral Milan Hoi vat, solist pa bo violinist Miha Pogačnik. Iz bogatega tedna prireditev na Bledu pod naslovom Indriart festival Bled pa omenimo še nastop kitarista Andreja Grafenauerja. Nastopil bo v petek, 13. julija, ob 20.30 v cerkvi na otoku. V sredo, 11. julija, ob 20.30 pa bo v cerkvi na otoku nastopil Slovenski kvintet trobil. GLA8 6 STRAN REPORTAŽA, ZANIMIVOSTI TOREK, 10 JULIJA 1984 Praznik krajevne skupnosti Duplje 20 let dela in uspehov Odkritje spominske plošče Tinetu in Stanetu Teranu ter njunima staršema — Poimenovanje podružnične šole Franceta Prešerna iz Kranja v Dupljah po dupljanskih revolucionarjih — Bronasta priznanja in spominske značke OF Predsednik krajevne konference SZDL Duplje Franc Grašič je na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti podelil bronasta priznanja OF. Dobili so jih: Albina Perko, Peter Gradišar, (na sliki)Andrej Kuhar (mlajši), Lojze Zupan, organizacijski komite smučarskih tekov Po poteh Kokrškega odreda in moški pevski zbor KUD Triglav Duplje. Spominske značke OF pa so dobili Francka Štrasner, Ivanka Zupan, Ciril Teran, Ivan Čuda in Marija Teran. Duplje — Bilo je 7. julija 1942. leta, ko so se v Dupljah ustavili številni tovornjaki. Začelo se je preseljevanje družin, katerih svojci, dupljan-ski fantje in možje, so dva dni pred tem množično odšli v partizane. Množično izselitev v taborišča so si v krajevni skupnosti Duplje izbrali za krajevni praznik in z njim konec minulega tedna proslavili tudi 20-letni-co obstoja krajevne skupnosti. Slavnostne seje sveta krajevne skupnosti so se poleg članov in predstavnikov krajevnih družbenopolitičnih organizacij udeležili tudi član sveta federacije dr. Jože Vilfan, član republiškega izvršnega sveta in republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Cvar, predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, borci Kokrškega odreda, prvoborci in nosilci spomenice, predstavniki Tekstilindusa ter gostje iz tržiške občine in sosednjih krajevnih skupnosti. Delo in življenje v krajevni skupnosti v dvajsetih letih po ustanovitvi je orisal predsednik sveta Lojze Zupan. Potem so svečano sprejeli sklep krajevnih družbenopolitičnih organizacij, da se podružnična šola osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja v Dupljah poimenuje po dupljanskih revolucionarjih Tinetu in Stanetu Teranu. Na slavnostni seji so podelili bronasta priznanja, aktivistom NOB in večkratnim udarnikom iz krajevne skupnosti pa spominske značke OF. Po slavnostni seji, ki je bila v dvo- ■ rani gasilskega doma v Dupljah, je svečan sprevod z godbo, praporščaki, člani moškega pevskega zbora KUD Triglav Duplje, pionirji, gosti in krajani krenil do Teranove domačije, kjer je bila potem osrednja svečanost. Na pročelju hiše je član sveta federacije dr. Jože Vilfan odkril obnovljeno spominsko ploščo du-pljanskima revolucionarjema in njunim staršem. Dr. Jože Vilfan je obudil spomin na-dogodke pred vojno in med njo ter orisal življenjsko pot Ti-neta in Staneta Terana. Spominska plošča spada v program urejanja spominskih obeležij v Udinborštu, v varstvo pa so jo sprejeli pionirji podružnične osnovne šole v Dupljah, ki se odslej imenuje po obeh revolucionarjih. Sobotne svečanosti so vsekakor dostojno predstavile dvajsetletno delo in uspehe v tej krajevni skupnosti. Dupljanci so že od povojnih let ponosni na pionirski odred Tine in Stane Teran, ki deluje na šoli. Borbene tradicije prenaša na mlade že vrsto let organizacijski komite smučarskih tekov Po poteh Kokrškega odreda. Tudi na področju komunalnega in družbenega razvoja so v krajevni skupnosti dosegli lepe uspehe. Na dveh referendumih so se krajani odločili za samoprispevek in potem asfaltirali skoraj vse krajevne ceste, obnovili in razširili javno razsvetljavo, zgradili primarno kanalizacijo, obnovili mostove, napeljali vodovod, razširili pokopališče, postavili avtobusno postajališče... »Tudi pri razvoju družbenih dejavnosti in samoupravnih odnosov smo dosegli dobre rezultate,« je v govoru poudaril predsednik sveta Lojze Zupan. »To potrjujejo visok odstotek predšolskih otrok, zajetih v vrtce, aktivno in uspešno delo TVD Partizan, kjer so rokometašice uspešno tekmovale v republiški rokometni ligi, dobro delo KUD Triglav Duplje z znanim moškim pevskim zborom in knjižnico. Aktivni so tudi gasilci s pripadniki civilne zaščite, Rdeči križ s krvodajalci, mladi filmarji. . .« Dosedanji uspehi so hkrati velika obveznost za delo v prihodnje. Ugotavljajo, da bodo morali skrbno oceniti možnosti za nadaljni razvoj krajevne skupnosti. V prihodnjem srednjeročnem obdobju nameravajo nameniti še posebno skrb prostorskemu načrtovanju in urejanju ter boljši telefonski povezanosti, a Žalar Obnovljeno spominsko ploščo na hiši Tineta in Staneta Terana ter njunih staršev v Dupljah je odkril član sveta federacije dr. Jože Vilfan. V varstvo so jo prevzeli pionirji podružnične šole Tineta in Staneta Terana. V kulturnem programu so nastopili godbeniki, pevski zbor in pionirji. Pozabljamo na Stari vrh Stari vrh — Kdor pozna živ-žav na Starem vrhu pozimi, ga poleti skoraj ne bi mogel prepoznati. Mir vlada tu gori. Le sem in tja se od spodnjih kmetij zasliši kosilnica ali traktor in buldožer neutrudno rije pod Greblji-co. Še malo bodo razširili to smučišče, da bo več prostora za položno družinsko smučarijo. Drugo leto sta v Alpetourovi koči oskrbnika Ani in Srečo Arhar, oba gostinca. Razen ponedeljka imata odprto vsak dan od devetih dopoldne pa tja do desetih zvečer. Kar malo dolgčas jima je tu gori poleti, ko sta pozimi vajena take gneče. Kot bi poleti vsi pozabili na Stari vrh, se zdi. Pa je poleti še lepši, še bolj vabljiv. Pod domom je prav zdajle vse rumeno urnike, v gozdu se rdeče borovnice, gobe bo najti sak čas. Saj priha jajo posamezni planinci in vsak dru gi četrtek je tu piknik za holandsko goste, ki so na penzionu v hotelu Transturist, vendar med tednom je res malo obiska. Pa ima dom ti sob / ,,mm> Alnetourovi koči na Starem vrhu. Pa Le redki planinci ™ „redno lep razgled je od ko „i not do tod prav r «« « ^ ^.^ \ ,■ src,, Lenart se bi U tim. c > nnc lahko delaiod tu: lo_ doline so kot na dlanj;'™Stt od tu pa na Mladi vrh. Koprivnik, sku transverzala gre f' ua Sv. Lenarta, Bukovica in čez 12 ležišči in lahko bi v tem čudovi tem miru preživeli kakšen dan dopu sta. Po 800 dinarjev je polni penzion. Oba, Ani in Srečo sta kuharja, to je pa zadosti velika garancija, da se pri njiju dobro je. Ob koncu tedna, ko pričakujeta več obiska, pripravita tudi divjačino — dušeno srno v orna ki, štruklje, najbolj pa tekne enolon čnica, čorba, ki jo skuhata kar zunaj na kotlu. Skuhata pa seveda tudi vse po naročilu. Telefon imajo (65-007). Včasih telefon sicer ne dela, ker sil no rado trešči vanj, a je hitro spet popravljen. Rada bi malo poživila tudi poletno sezono na Starem vrhu. Prav te dni sta poslala pismeni* ponudbe nu delovne organizacije, da bi sem priha jali na razne sindikalno piknike. Idealen prostor je tu. Tudi zu fantovščine, dekli.ščine in podobno je Stari vrh kot nalašč. Nikogar bi ne motili, če bi bili tudi malo preglasni. In če bi prišli od spodnje žičnice sem gor peš, bi bila ravno prava rekreaciju. Najbližje pride avtobus do Javorij Dobro uro je potem peš do sem. Izredno prijetna koča je zdaj na Starem vrhu. Preurejena je. nov pro štor so pridobili, ko so /.uprli prejš njo široko odprto teraso ob strani Petdeset sedežev znotraj, prav toliko zunaj. Zlepa ne zmanjka prostora. Najbolj žalostno pa je, če ni ljudi, pravi Ani. Saj sta potrebovala poči tek, da sta si oddahnila od zime, ki je letos tu kar dolgo trajala. Plan za letos sta že naredilu, vendar kriten rok ne moreš držati Za sobot«- m ne delje popoldne in /večer bosta ver jetno pripravila živo glasbo. Harmo-iiika.š bo kot nalašč za takole hribov sko postojanko. Boljšo domače bo, bo pa zato toliko bolj lepo. D Dolenc Štefan Hudolin i Milan Grame (levo) in slepi Štefan Hudolin (desno). Spoprijateljilo ju je kolo in Štefanova nezgoda na Torklji. Kranj — Življenjska usoda ne izbira žrtev. Vsepovsod razpreda niti in nastavlja pasti. Kdo bi pomislil, da se bo otroška radost na snegu, tam na pobočjih stražiške Torklje, pred enaindvajsetimi leti končala tako žalostno. Štefan Hudolin, takrat dvanajstletni fantič, se je tako kot njegovi vrstniki poganjal s smučmi prek 15-metrske skakalnice na hribu pod Šmarjetno goro. Pri enem od skokov je trdo padel po doskočišču. Kosti so vzdržale, rok in nog si ni polomil. Zgodilo se je mnogo huje: mrežnica je odstopila od očesa. Sedem mesecev se mu je poslabševal vid. Pritiskal je na vrata raznih ambulant in bolnic, bil je celo na Dunaju .. . Vse zaman. Štefan je oslepel. Nad pisan podbreški svet, kamor je 'kot učenec tamkajšnje osnovne šole rad zahajal, se je zgrnila tema; sošolci iz petega razreda so postali medle predstave v njegovem spominu. V otroških letih se ni zavedal posledic, ki jih je prinesla slepota. Bolj kot za izgubljenim vidom je žaloval za prijatelji, s katerimi je v popoldanskih urah igral nogomet in namizni tenis ali se smučal po bližnjih kucljih. Tudi ko je odrasel, se ni zaprl v stanovanje in v svet, v katerem je prostor le za predstave o ljudeh in o okolju. Zadovoljstvo je našel v delu, družini in športu. Zaposlil se je v kranjski Iskri, si našel življenjsko sopotnico Ani in poskrbel za naraščaj. Ima 10-letno hčerko Nives in 7-letnega sina Igorja. Velik del prostega časa je posvetil športu. Trikrat je tekmoval v teku na smučeh na invalidskih olimpijskih igrah — v Avstriji, na Švedskem in Norveškem, dvakrat na svetovnih prvenstvih — na Norveškem in v Švici. V lanski akciji RTV Ljubljanu Brazde vzdržljivosti, ki je veljala kot preskušnja-za kaveljce in korenine, je v 58 minu-tah preplaval Blejsko jezero. Povzpel se je na Triglav in na druge do man- gore Prod kratkim je nasto pil na slovenskem atletskem prvenstvu, kjer je pomagal kranjski ekipi invalidov do prvega mesta. Dvakrat je potiskal pedala na Vršič, lani je bil s kolesom v 230 kilometrov oddaljenem Medjimurju. Udele/.il so jo kolesarskih marato nov na Kokrici, Prebačevem, Kamniku, Črnučah, Škof j i Loki.. . Štefan je neverjetno uporen, gorenjsko trmast in iznajdljiv, a ven- darle v množici nebogljen. Na večini tekaških prireditev in na kolesarskih maratonih ga kot senca spremlja 23-letni Milan Grame z Zasavske ceste v Kranju. Opozarja ga na pasti v smučini, na nevarne spuste in zavoje. Pri kolesarjenju prevzame krmilo in zasede prvi sedež na dirkalnem kolesu — dvojčku (tandemu), ki ga je Štefan izdelal le z malenkostno pomočjo prijateljev. Kako nejevoljen je bil prejšnji teden! Neznanci so mu iz kleti na Kidričevi cesti ukradli kolo. Obvestil je miličnike in tudi prijatelje, ki vsi dobro poznajo njegov svojevrstni dirkalnik z desetimi prestavami. Pomoč je ponujal tudi Tof; vse bi uredil v ljubljanskem Rogu. da bi Štefan hitro prišel do novega kolesa. Naposled se je vse srečno končalo. Miličniki so kolo še prej kot v enem tednu našli v Šenčurju. Štefan pravi, da ni veliko pri-krajšan^ker je izgubil vid. Milan (zadnje leto ga pogosto nadomešča tudi Nikola Ivankovič) je odličen sovoznik, poleg tega zna zelo d bro, natančno in doživeto opisova ljudi, okolico ter dogajanja v nar« vi in družbi. Milan ima že kar nre-cej izkušenj s slepimi (njegov oče je izgubil vid že pred 39 leti) in H ima le čas, ustreže Štefanu in se odpelje z njim na kolesarski po Gorenjski. »Ceste okrog Kranja že tako dobro pozna, da g* ne bi mogel zavesti. Za vsak klanec ve. za vsak ovinek posebej,« prau lan. Štefan je samozavesten, brez predsodkov in manjvrednostnih občutkov. »Če bi mi kdo rekel — glej ga reveža — bi ga bržčas klof-nil. Te besede ne morem slišati, ker se ne počutim reveža,« pravi Štefan in natrese prgišče neprijetnih spominov iz dosedanjega-življenja. Ko je neko popoldne hitel po opravkih v mestu, se je mimogrede zaletel v enega od pešcev. Še pred-no se je opravičil in pojasnil, da ne vidi, je za popotnico dobil brco v zadnjico ... Ali primer z enega od množičnih tekov: Štefanov spremljevalec na progi je zavpil upehanim tekačem: »Umaknite se, imam slepega!« Smučarji so leno preste pili v drugo smučino in nejevoljni, kor jih je prehitel slepi tekač, jezikavo odvrnili: »Pa kaj ga vlačiš s sabo, če je slep. Doma ga pusti!« C. Zaplotnik Ji /u pr\ i oddih proti Goliei kje i si i d> stojunki liu š'.nt planine, pa prihaja,« predvsem u * uriietnem avetju pod Golico je koč r>m gostoljubni Hhtih proti t.oiui • wtl novu gostoljubni Po- nskotmla prvič oddal <><< » klicaje vedno bolj obiskQ*° Planinskega društvu.h s"^lke Foto: D. Sedej io] tur Hi, Hal * TOREK, 10. JULIJA 1984 KRONIKA Če obstane avto, so na telefonu 987 pripravljeni za pomoč 7. STRAN O LA Minuli petek smo spremljali mehanika iz kranjske tehnične baze AMZS pri vsakdanjih opravilih - Na mesec poprečno okrog 360 uslug službe Pomoč-informacije na gorenjskih cestah — Težave z rezervnimi deli KRANJ — Tehnična baza Avto- 5oto zveze Slovenije v Kranju sredi »letnega petkovega dopoldneva. V klavnici hitijo avtomehaniki s pregledovanjem vozil, ki čakajo na red- * letno tehnično potrdilo. Medtem pisarni zazvoni telefon. Sporočilo t kratko; nekemu gostu hotela Svo- r»da na Bledu noče vžgati njegova "J>enka, zato prosi za pomoč, j Mehanik Franc Št u par, ki dela v pa že deveto leto, je ravno prost, p čez nekaj minut po klicu se odpe- -va z rumeno katrco, na kateri sta :rn znak AMZS in napis Pomoč-in- Jnnacije, proti Bledu. Med vožnjo r,emr da so se dolgo vozili naokrog p cestah z izrabljenim fičkom, v '4terem je bil poleg voznika prostor *za škatlo z orodjem. V novem služ-*nem vozilu, s katerim potujejo po senjskih cestah bolj zanesljivo in ^obno, je še sedež za stranko. Zato 8j lahko spremljam in opazujem :jihovo delo. Okvaro na vozilu je mehanik Štu-hitro ugotovil. Tačas je lastnik ke Karlo Turza iz Beograda poze od 1968. leta član da je Vodja tehnične baze AMZS v Kranju Boris Grabeč AMZJ, njeno pomoč pa je pred tokratno okvaro potreboval le enkrat. Ker službi Pomoč-informacije zaupa, jo je poklical tudi sedaj. Vesel je, da bo avto spet zanesljivo delal in bo Sto m učinkovito pomoč na cesti mora mehanik dobro poznati ustroj črnega avtomobila /ARNA HOJA V GORE Tudi splošna in tehnična oprema sta pomembni V sestavku pred tednom dni smo si ogledali oblačila in obuvala ki jih planinec potrebuje za prijetno in varno obiskovanje gora To' krat bomo podrobneje opisali njegovo splošno opremo in nekatere tehnične pripomočke za zahtevnejše ture. Za prenos obleke, hrane in drugih potrebščin v gorah planinec uporablja nahrbtnik. Izbira ga glede na namembnost po obliki veliko *, teži, materialu, barvi in ceni. Najpomembnejša je oblika saj ni tteeno, s kakšnimi silami poln nahrbtnik pritiska na njegovo telo Ve -etj namreč mora, da se teža polnega nahrbtnika igra z njegovim "ravnotežjem in vpliva na držo telesa. Kajti, če je nahrbtnik neustrezen P sili v nepravilno držo in ga utruja bolj, kot bi ga smel' Planinec najlaže nosi nahrbtnik, ki ima od strani trapezno od za-pa pravokotno obliko. Tak nahrbtnik porazdeli obremenitev ena terno na ramena, pleča, hrbet in boke, če je poln in pravilno nalo ctežie stvari zgoraj ali na sredi). Najprimernejši je nahrbtnik z že-,krovu, z zanko in trakom za pritrditev cepina in derez zadai še s trakovi za smuči ob straneh. Naramnice so najboljše 5 lahko z njim pred vrnitvijo domov še nekaj dni potoval po Gorenjski. No, najprej je moral na pot zaradi nakupa iztrošenega akumulatorja, kar pa bi brez sodelovanja mehanika AMZS težje opravil. Obiti je bilo treba servise, črpalke in trgovine od Bleda do Kranja, da so končno dobili potrebni del. Kot je med vračanjem v bazo naglasil Franc Štupar, stranki vedno skušajo ugoditi. Pri tem se je seveda treba znajti na razne načine, pa naj gre za pomanjkanje nekega dela, slabše poznavanje določenega tipa vozila ali težavno sporazumevanje s tujcem v neznanem jeziku. Kljub težavnejšim okoliščinam za delo sredi ceste in to v raznih vre menskih razmerah so mu njegove naloge ljubše, kakor je priznal, od opravil v delavnici. Ob vrnitvi v bazo najprej zvem, da so ta dopoldan razen beograjskemu vozniku pomagali dvema tujcema zaradi okvar vozil v kranjski delavnici, en tuj avto so odpeljali na popravilo v Celovec, eden pa čaka na prevoz v Nemčijo. Do večera se bo verjetno nabralo še več klicev za po moč na cestah. »Naša tehnična baza,« pojasni nato njen vodja Boris Grabeč iz Kranja, »ima službo Pomoč-informacije, ki na klic po telefonski številki 987 poskrbi za vleko poškodovanih vozil in popravilo pokvarjenih avtov na Gorenjskem in cestah do Kamnika in Medvod. Tod nudimo voznikom na mesec poprečno okrog 300 uslug, poleti pa precej več. Ker imamo za delo v delavnici in na terenu le 13 mehanikov, za prevoze 2 tovornjaka in džip s prikolico pa eno osebno vozilo za popravila na cestah, je na našo pomoč včasih treba tudi čakati. Ob povečanih potrebah — naj povem, da smo junija opravili okrog 8 tisoč kilometrov za vleko in 2600 km za popravila vozil — prosimo za sodelovanje druge baze, zlasti ljubljansko. Težavnejše pa je reševanje problemov zaradi pomanjkanja rezervnih delov, posebno pri okvarah tujih modelov vozil, ko je nemalokrat treba iskati razne dele pri domačih obrtnikih ali tujih servisnih delavnicah. Ob tem nekatere stranke ne razumejo naših zagat; včasih se primeri, da ne počakajo na dogovorjenem mestu ali se celo izmikajo plačilu. Veseli smo pohval, ki jih ni malo.« Medtem ko si ogledujem razglednico nekega Holandca s pozdravi in zahvalo, ker so mu v bazi pred nedavnim dobro popravili njegovo vozilo, vodja Grabeč razlaga še nekatere druge probleme v njihovi organizaciji. Avto-moto zveza namreč nima kot služba javnega pomena razen malih prispevkov republiške skup^ nosti za ceste in zavarovalne skupnosti nikakršne dotacije, članarina in dohodek od tehničnih uslug pa sta preskromen vir za obnovo dokaj istrošenega voznega parka. V Kranju bi rabili vsaj eno novo tovorno r Za večjo prometno varnost Varne počitnice in dopust Počitniški dnevi so tu, šole je bilo v veliko veselje šolarjev že pred tedni konec, zdaj so bolj sproščeni, veliko so zunaj, tudi na cesti. Promet pa je zdaj gostejši, zato je varnost otrok med počitnicami bolj ogrožena. Starši bi morali pomisliti na to, da so med počitnicami v prometu večje pasti za njihovega šolarja, še posebej, če dneve preživlja brez varstva. Igre na cesti so nevarnost, nevarno je prečkanje ceste, vožnja s kolesi v dvoje, vožnja ali bolje rečeno divjanje z mopedi, kar si nekateri starejši tudi radi privoščijo itd. Nasvet ali dva mlajšim in tudi starejšim otrokom ne bo škodil, prav pa je, če starši tudi pazljivo pregledajo kolo, s katerim se vozi, pa tudi moped. Tudi odrasli se na dopustu drugače obnašamo. Že na pot se prira-vljamo drugače, kot pa če gremo na krajši izlet. Naglica ni dobra, zato si je treba vzeti čas za potovanje z avtomobilom v gostem turističnem prometu. Če je vročina prehuda, če se na cesti pojavljajo zaradi gneče zastoji, je morda zdravo in pametno, če za krajši čas zapeljemo v senco in si odpočijemo ter počakamo, da se promet spet zredči. Kadar imamo na prtljažniku še počitniško opremo, potem mislimo na to, da se je povečal zračni upor in spremenilo težišče avtomobila. Še preden pa sedemo v avtomobil moramo biti prepričani, da je tehnično povsem v redu. Otroci — kot vemo — sedijo vedno na zadnjih sedežih. Potovanje s prikolico je bolj zahtevna zadeva, imeti je treba pri straneh dovolj velika ogledala, da ima voznik pregled na dogajanje za seboj. Med vožnjo je treba zaradi spremenjenega zračnega upora računati tudi na občasno zanašanje prikolice. V prikolici je prepovedano voziti ljudi. Avtomobil s prikolico ne sme voziti hitreje od 80 km na uro. Motoristi in mopedisti morajo tudi podnevi imeti med vožnjo prižgane luči, na glavi pa je obvezna čelada. Z zaščitno obleko in posebnimi vidnimi znaki na njej si bodo motoristi povečali svojo varnost v prometu. Mrak vlečno vozilo ter večje delavniške in parkirne prostore. Boljše čase si obetajo po izgradnji nove avtomobilske ceste na Gorenjskem, ko bodo-verjetno dobili tudi oni svoje prostore v načrtovani cestni bazi blizu Kranja. Kranjska delavnica AMZS je sedaj zelo obremenjena tudi s tehničnimi pregledi osebnih vozil in motornih koles, ki jih opravijo približno 1600 na mesec. Razen tega imajo ve- r> da Še S traKOVl amu^i vjv ouuucu. :>.ii .iiiiiiiiv 5U uajDoijse D fe ft^ntimetrov široke, ne smejo pa spreminjati oblike pri nošnji, jjj o ce . rbtnjka so odvisne od velikosti planinca pa-namena in pogo-■ ere na ^ ^ dolžine izletov. Za enodnevne izlete je primeren itosti up ^0 tm §jrok in 15 cm globok nahrbtnik, za večdnevne ture 3 n, Cm Greben nahrbtnik z dimenzijami 70 x 35 x 20 cm. Teža nahrbtnike Potr^ ^ veCja Qd 1 kilograma, z ogrodjem pa od 1,7 kilograma. *a naj n - so nahrbtniki iz umetnih materialov z dvojnim oziroma ftajtrpez JnQm. dobro je, da so impregnirani, da imajo hrbtišče iz ojačanim n^ v njem pa je vložek, ki mu daje obliko. Ker je na-Oombaza W drag ^el opreme, se odločimo za takega, ki nam bo čim '^1- Dri nakupu bodimo pozorni /.lasti na šive, pritrditev nosil E^nrti in zapiranje odprtin. v hrbtniku ne sme manjkati žepna ali čelna svetilka z rezerv }n?ir0m in žarnico; svetilko lahko nadomestita sveča in vžigalice. v*oZ ima vedno s seboj žepni nož, včasih pa pridejo prav tudi mne gjvanka s sukancem. Nikdar ne pozabi na komplet prve po-Skarjice 1 . prvi zavoj, elastični povoj in nekaj obližev. Med obvezno *oc? a oremo spadajo tudi toaletne potrebščine, razni dokumenti splošno .^-pgki), zemljevidi, vodniki in pisalo. Dobro je, če ima plani (zlasti p* Q rernj' še uro, kompas, daljnogled, fotografski aparat in ma iQec ob tej _ jTadio (zaradi vremenske napovedi, ne zaradi bučne glasbe) aprenos zunaj, mora vzeti s sabo tudi šotor in spalno vrečo; le-ta jCe preno koristna tudi v koči. Hrano nosi v škatli, pijačo pa v čutari l^d^jše ture potrebuje kuhalnik, posodo za kuhanje in zložljiv pri ' 'r\A tehnične opreme ima vedno s seboj pomožno vrvico, ki naj bo j «5 metrov in 6 milimetrov debela. Včasih pridejo prav (za težje lolga dobrezp0tjih, ki se jih lahko lotevajo le izkušeni) tudi vponke in Kjf«Pr' nin in dereze niso le za pozimi, vendar jih je treba znati uposlim. t^e"T_ „^.o-iitčih Si lahko nlaninpf nnmnraa tuHi c cniiira^Limi NESREČE NENADOMA PREČKAL CESTO Kranj — 44-letni Andrej Draksler z Drulovke je v soboto, 7. julija, prišel iz tovarne Sava in kanil prečkati Ljubljansko cesto. Ne da bi se prepričal, ali je prazna, je stekel čeznjo. Tedaj je iz smeri Kranja pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Meho Di-dovič, star 34 let, iz Velike Kladuše, sicer pa na začasnem delu v Avstriji. Kljub zaviranju je pešca zadel in ga zbil po cesti, kjer je Draksler obležal hudo ranjen. PADLA POD TRAKTOR Crngrob — Na lokalni cesti v križišču za Plevno in Crngrob se je v petek, 6. julija, pripetila prometna nezgoda. 42-letna Ana Gaber iz Trnja je po lokalni cesti vozila traktor, na blatniku poleg nje pa je sedela 72-letna Angela Gaber. V križišču je traktoristka zavijala levo, pri tem pa je s traktorja padla Angela. Zadnje kolo ji je zapeljalo čez nogo. Tedaj se je neizkušena voznica ustrašila, zapeljala je vzvratno in pri tem peljala Angeli še čez roko. Ranjenko so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. USODNA VOŽNJA Z MOTORJEM Bistrica — V četrtek, 5. julija, se je na lokalni cesti med Podbrezjami in . Naklom zgodila prometna nesreča, ki je terjala življenje. Voznik kolesa z motorjem, 76-letni Alojz Štular iz Podbrezij, je v Bistrici nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal 31-letni Franc Mohorič iz Žiga-nje vasi. Štularja je po trčenju vrglo v obcestni jarek, kjer je z glavo udaril v betonski robnik. Ponesrečenec je na kraju nesreče umrl. D. Ž. Odrezalo mu je prste Škofja Loka — Na delovišču Doma slepih v Škofji Loki, kjer dela zasebni obrtnik, se je 5. julija, ponesrečil eden njegovih delavcev. 19-letni Ibrahim Sulejmanski iz Kičeva, ki začasno živi v Škofji Loki, je tega dne žagal les na žagi cirkularki. Nenadoma mu je les spodrsnil, z levo roko je pritisnil ob list žage, tako da mu je rezilo odrezalo dva prsta. Ponesrečeni delavec je iskal pomoč v škofjeloškem zdravstvenem domu, od koder so ga napotili v Klinični center. liko manjših popravil, manj zanimanja pa je za različne teste delovanja naprav na vozilu. Kot opozarjajo, bi lastniki vozil morali bolj množično obiskovati vsaj tovrstne brezplačne preglede ob sobotah popoldan, da bi bilo manj sitnosti pri tehničnih pregledih in predvsem več skrbno vzdrežvanih avtomobilov na cestah. Besedilo in slike: Stojan Saje za nogo ga je zgrabil plug lokomotive ter ga podrl na tla. Strojevodja je na znak zavirača takoj ustavil stroj vendar je bil delavec že hudo poškodovan, tako da so ga z rešilcem nemudoma odpeljali v ljubljanski Klinični center. GORENJSKA NOČNA KRONIKA GOSPODINJSKI ANTITALENT Iz stanovanja v Škofji Loki se je sumljivo kadilo, zato je miličnik vdrl. Na štedilniku se je kdo ve koliko časa že kuhal fižol v loncu ekonom, ki ga je stanovalec pozabil odstaviti. Moški je šel najbrž v gostilno in je na kuho pozabil. Se dobro, da je vskočil miličnik in rešil vsaj stanovanje, če se je že kosilo spridilo. >,. . f,,nin m ucif" ■----- -~ vcuuai jjii .|c ucua /-,iuui u|ju ki1' tjNa snežiščih si lahko planinec pomaga tudi s smučarskimi tJahcarn'. pozirni Pa včasih uP°rablja (pri dolgi hoji v svežem snegu •muči ali krplje S. Saje Popravek V petek smo pisali o prometni nesreči, ki se je dogodila v Poljanah. Ker so se v poročilo vtihotapile napake, tokrat objavljamo pravilne podatke. Nesreča se je zgodila v križišču Javorje —Hoto-vlje (in ne Hotavlje), ranjen pa je bil kolesar (in ne motorist) Emil Stanovnik, star 12 let. Nesreča na železnici Škofja Loka — V petek, 6. julija, se je na železniški postaji v Škofji Loki zgodila nesreča pri delu. Ekipa železniških delavcev je sestavljala vlak tovornih vagonov, delavec Du-ško Paničič iz Ljubljane pa je hodil pred lokomotivo in držal železno spenjalo, da bi priklopil vagon k lokomotivi. Trenutek neprevidnosti in zavaruje triglav O LAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 10. JULIJA 1984 Absolutno državno prvenstvo v plavanju Triglavanom največ odličij SPLIT — V bazenu Jadranu na Zvončacu se je v nedeljo končalo letošnje absolutno državno člansko prvenstvo. V treh dneh se je /a posamične državne plavalne naslove potegovalo stopetintrideset tekmovalcev in tekmovalk iz devetnajstih jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Samo državno prvenstvo je pokazalo, da imajo slovenski plavalci in plavalke še vedno vodilno vlogo v državi, saj so osvojili večino državnih naslovov. Največ so spet dosegli plavalci in plavalke kranjskega Triglava, ki so po zaslugi Boruta in Darjana Petriča, Andreja Marenčiča, Simona Šolarja in Arana Jociča ter Mateje Kosirnik in Zale Kalan osvojili kar osem zlatih, enajst srebrnih in šest bronastih odličij. Čeprav je bilo na splitskem državnem prvenstvu doseženih precej član skih, mladinskih in pionirskih držav nih in republiških rekordov, pa je to prvenstvo ponovno pokazalo, da imamo le nekaj plavalcev in plavalk, ki sodijo v evropski plavalni vrh, ostali pa so pokazali bore malo in ne sodijo na taka in podobna tekmovanja, temveč na tekmovanja plavalnih rekreativcev. Najboljši so bili prav slovenski tekmovalci in nekaj posameznikov iz Dubrovnika, Zagreba, Splita in Beograda, ostali pa le počasi capljajo za njimi. Moštvo popularnih Gorenjcev: stoje: selektor Ajdovec, Polak, Mohorič Dragojevič, M. Malavašič, Stružnik, Oblak, Felc, Zaplotnik, Lampič: čepijo: Mirt, vratar Vari, Koren, Ibrahimovič, Humer, Novine, Košnjek- ležita-Cadez in vratar Golob. J# . Nogometni f^j praznik v Škofji Loki Škofja Loka — Na nogometnem igrišču v Puštalu je bilo v soboto zelo živahno. Domači nogometni klub LTH je v počastitev izseljeni.škega piknika pnpruvil kar tri nogometna srečanja. V prvi tekmi so se srečali pionirji iz Toronta in LTH. v drugem sta se pomerili moštvi popular nih Gorenjcev in ženska ekipa Ljubljane, ki tekmuje v zvezni ženski ligi, v tretji prijateljski tekmi pa člani LTH in drugoligaško moštvo Mariboru. I/.itli — pionirji: Toronto LTH 1:2, Gorenjci : ženska ekipa Ljubljana 0:2, Maribor : LTH 1:1. hmenjava šopkov pred tekmo: kapetan Umske ekipe Ljubljane Sužava Pa hov II evo), v sredini glavni sodnik Lojze Henkič iz Škofje Loke, in kapetan Gorenjcev Jože Košnjek. Gorenjsko moštvo je tekmo začelo dokaj ostro. To kaže tudi posnetek, saj je Darko Koren moral z igrišča oilnesti poškodovano Ano Navser. BiVŠi li'svmški hokejist in trener lime Felc je bil gonilna sila našega moštva v napadu. rnlnh ki te branil v drugem delu srečanja, je ubranil ne-I jubljane Irena Borondic Besedilo: i > Humer loto G Sinik Rezultati — moški — 4(N> m kravi- B Petno 4.01.79, 2. D. Petrič (oba Triglav) 4:02,59, 160 m prsno: l. Mitrović (Crve na zvezda) 1:08,32. 3. Jocič (Triglav) 1:10,41, 400 m mešano: 1. D. Petrič 4:49.07, 2. Šolar (oba Triglav) 4:49.47 4x 200 m kravi: 1. Ljubljana I 7:5241 (absolutni rekord SFRJ), 2. Trigiav (Marenčič, D. Petrič, Veličkovič. B Petrič) 7:55,78, 200 m kravi: 1. B. Petri* 1:55,58, 2. Marenčič (oba Triglav) 1:56,18, 200 m mešano: 1. B. Novak (Ljubljana) 2:13,97, 2. D. Petrič (Triglav) 2:15,51, 4x100 m kravi: 1. Parti zan 3:35,76, 2. Triglav 3:43,15. 1500 m kravi: 1 D. Petrič (Triglav) 15:17,38. 200 m prsno: 1. Mitrovič (Crvena zvezda) 2:29. 64 (absolutni rekord SFRJ) 2 Jocič (Triglav) 2:34,20, 4 x 100 ni mešano: 1. Triglav (B Petrič, Jocič, D. Petrič, Marenčič) 4:08,04; ženske — 400 m kravi: 1. Kosirnik (Triglav) 4:31,24 (absolutni rekord SRS), 400 m mešano: 1. Kosirnik 5:13,05, 2. Kalan (obe Triglav) 5:22,00. 200 m kravi: 1. Kmetic (Rudar) 2:10,58 (rekord SFRJ za st. pionirke), 3. Kosu nik (Triglav) 2:12,58, 200 m mešano: 1. Kosirnik 2:32,14, 2. Kalan (obe Triglav) 2:33,76, 4 100 m kravi: 1. Jadran (Split) 4:14,58, 2. Triglav 4:17,21, 800 m kravi: 1. Kus (Rudar) 9:17,27, 2. Savin-šek (Triglav) 9:28,22, 200 m delfin: 1. Si-monovič (Jug) 2:53,59. 3. Kalan (Triglav) 2:28, 16. D. Humer Pokal Elanovim tekmovalcem Moste pri Žirovnici — Člani vodno-smučarskega kluba Elan Begunje so na umetnem jezeru elektrarne Moste pri Žirovnici pripravili tradicionalno tekmovanje v smučanju na vodi. Nastopilo je 24 tekmovalcevv zagrebške Hidroelektre, beograjskega Mornarja, Zemuna, ljubljanske Olimpije in begunjskega Elana. Ekipno so bili najuspešnejši Elanovi tekmovalci, ki so osvojili pokal bratstva in enotnosti. Med posamezniki je pri članih slavil Matjaž Mušič (Olimpija), ki si je z rekordnim skokom d*neva 41,5 metra priboril še pokal »4. julij«. Pomembnejše uvrstitve domačih tekmovalcev — slalom — mladinci: 1. Debeljak, članice. 1. Trelc, ekipno: 2. Elan; liki - mladinci: 1. Debeljak, članice: 1. Trelc, ekipno: 2. Elan; skoki — mladinci: 1. Debeljak, člani 2. Finžgar. 3. Gašperšič, ekipno: 1. Elan; kombinacija — mladinci: I Debeljak, članice: 1. Trelc, ekipno: 1. Elan; skoki za pokal »4. julij« — člani: 2. Finžgar, 3. Debeljak, 4. Gašperšič; članice: 2. Trelc. B. Rauh DOGOVOR ODBOJKARJEV 1 Jesenice — Na konferenci združenja klubov druge zvezne odbojkarske lige — zahod, ki je bila tokrat na Jesenicah, so ocenili potek tekmovanj v prejšnji sezoni ter sprejeli pravilu in tekmovalni koledar za sezono 1984/85. Delegati klubov i/ Bosne in Hercegovi m-. Hrvatske in Slovenije, ki nastopajo v tej ligi, so pohvalili tekmovalno komisijo, ki je pod vodstvom Srečka Strajnarjn, dolgoletnega jeseniškega odbojkarskega delavca, vzorno vodila tekmovanje. Pri moških je v ligi nasto palo 12 ekip, med njimi tudi Bled, ki \v bil s četrtim mestom najbolji' uvrščena slovenska ekipa. Udeležence konference na Jesenu ah sta sprejela tudi predsednik Telesno kulturne skupnosti Alojz Katnik in . predsednik športnegu društva Duni Klemene. V skupnem razgovoru so se med drugim zavzeli, da odbojka na Je senicah spet dobi veljav«) in da se v tem športu začne načrtneje delati z mladimi. Pred leti je namreč ženska odbojkarska ekipa Jesenic že nastopa la v drugi zvezni ligi — zahod. J. Rabič Novice iz motošporta Robert Hribar sedmi v Mačkovcih Mačkovci — Avto-moto društvo Murska Sobota je na znani progi za motokros v Mačkovcih priredil,, dirko za republiško prvenstvo v kategoriji do 125 cem in preskušajo za državno pr venstvo v razredu do 250 cem. Edini gorenjski tekmovalec, mladi Robert Hribar z Golnika (član AMD Tržič) je v ra fedu do 125 ct in zasad«] med ,{,r) tek rnovalci sedmo mesto. UREVC USPEŠEN V TITOVEM VELENJU Titovo Velenje - Na tretji dirki U republiško prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 125 cem je nastopilo 25 tekmovalcev iz vse Slovenije Davorin * Urevt (AMD Bled) j« pripeljal v cilj i.. koj za zmagovalcem, domačinom Ben do. Drugi gorenjski predstavnik. Robert Hribar z Golnika, je dirko končul na zelo dobrem šestem mestu Po treh dirkah |s Hribar na Četrt m mestu skupai K.,kunom i/ AMD Šaleška do lina. Naslednja dirka republiško .,, venstvo v tej kategorij, bo avgusta v /ireli M. Jenkols Kvalifikacije za vstop v zahodno slovensko nogometno ligo Izreden uspeh Naklancev NAKLO — Kvalifikacije za vstop v zahodno slovensko nogometno ligo NAKLO : KOČEVJE 2:1 (1:0), igrišče v Naklem, gledalcev 500, sodnik Niko-iic (Ljubljana). Strelci: 10 Križaj (12), 2:0 Gohč (50), 2:1 Rojšek (60). Naklo: Fuks, Vučkovič, Marinšek, Lunar, D. Jošt (Leskovar), Legat, Jelovčan (A. Jošt), B. Križaj, Količ, J. Križaj (Čabarkapa), Golič. Kočevje: Struna, Topočak, Španar, Kilarič, Brznik, Kurtalič, Murn, Blažič, Čampa, Rojšek, Gerek. Nogometaši Nakla so zasluženo novi zahodni slovenski ligaši. V odločilnem tretjem srečanju z moštvom Kočevja, kjer so zmagali, so v kvalifikacijah uspeli. To je izreden uspeh moštva Nakla. Naklanci so morali prebroditi težka kvalifikacijska srečanja. Doma in v gosteh so premagali Belo Krajino, doma igrali z ljubljansko Slavijo neodločeno in jo premagali v Ljubljani, izgubili v Kočevju in v nedeljo na domačem terenu Kočevarjetudi premagali. Tekma je pokazala, da bodo nogometaši iz Kočevja dokaj trd oreh za domačine. Čeprav so povedli z golom Križaja že v dvanajsti minuti, ni bilo s tem zadetkom nič rešenega. Kočevarji so se predstavili kot čvrsto in hitro moštvo. V tem prvem delu se je izkazal domači vratar Fuks, ki je ubranil nekaj nevarnih strelov. Le-ti so imeli vrsto zrelih prilik za zadetek, toda vratar Fuks in branilec Vučkovič sta bila vedno na mestu. Dobro je v obrambi deloval tudi Marinšek. Tekma je bila odločena že v petih minutah nadaljevanja. V tej minuti je bil pred šestnajstmetrskim prostorom gostov storjen prekršek. Domačini so hitro z Goličem izvedli- prosti strel in žoga je obtičala v desnem zgornjem kotu vratarja Strune. Po tem zadetku so gostje še bolj napadali in iz hitrega protinapada dosegli tudi edini zadetek. Za drugega ni bilo več časa. D. Humer Malo denarja za vzdrževanje Jesenice — Jeseniška telesno kulturna skupnost ima letos na voljo komaj 8 milijonov dinarjev, ki jih dobi kot namenska sredstva in po sporazumu od jeseniške komunalne skupnosti. Ta denar namenjajo vzdrževanju in investicijam v športne objekte, vendar ga je občutno premalo, da bi lahko temeljito obnovili nekatere objekte, ki žalostno propadajo. Za športno halo na Jesenicah so Športnemu društvu namenili 5 milijonov dinarjev. Za dom Partizana v Žirovnici in za večnamensko igrišče bodo v tej krajevni skupnosti dobili 310 tisoč dinarjev, v Kranjski gori pa Športno društvo 150 tisoč dinarjev s priporočilom, naj več prispeva Gorenjka, ki ima prostore v najemu. Partizan na Javor-niku se bo moral znajti s 120 tisoč dinarji, jeseniški Partizan z 250 tisoč dinarji, športno društvo Golica pa bo dobilo za večnamensko igrišče 200 tisoč dinarjev. Planinska društva bodo dobila za obnovo in vzdrževanje planinskih domov 300 tisoč dinarjev, šahovski klub 50 tisoč dinarjev, telovadno društvo Blejska Dobrava 100 tisoč dinarjev, vaški odbor Rodine za večnamensko igrišče 50 tisoč dinarjev, strelski dom na Jese nicah 150 tisoč dinarjev. Denar so namenili še za TVD Partizan Hrušica v višini 50 tisoč dinarjev in za taborjenje tabornikov v Savudriji 150 tisoč dinarjev. D. S. Alpsko smučanje Jugoslovanski dan v Franciji VAL DTSERE — Jugoslovanski alpski smučarski reprezentantje so na prvih snežnih pripravah v tem francoskem smučarskem središču. Naš: reprezentantje in ostali imajo odličr goje za vadbo in vsi jo bodo dobro izkoristili. Vsi, ki so ta čas na treningu, so imeli že tradicionalni veleslalom na Co d'Iseranu. V moški konkurenci je zma gal Jugoslovan Boris Strel pred Juri jem Frankom in Rokom Petrovieerr Križaj je bil peti in Kuralt šesti. V čel ski konkurenci je zmagala Španka O' hoa pred našimi Leskovškovo, Šarčevx in Tometovo, medtem ko je biia Ku-harjeva šesta. \ -dh Naši športni delavci K KANJ Vaterpolski klub Tri-glav i/. Kranju ne skrbi sumo zu člansko moštvo, temveč že več skrbi za mladi vaterpolski naraščaj. Le z dobrim delom pionirjev, kadetov in mludincev bodo pri Trigluvu vzgojili domači igralski kader Za pionirje in k.ulete že drugo leto po klicno skrbi osernindvajsetletni bivši igralec Triglava in Kamnika Ra do Črmelj Kado Črmelj se je akti vno vključil v igranje vaterpola pri Triglavu pred šestnajstimi leti Bil je osem let vratar Triglava m nato osem let pri Kamniku Nato je bil pet let amaterski trener, sedaj pa je >• dl UfO leto poklicni Kako bi ocenili prvi del sezone 1983-84. torej zimski del, ki je bil dokaj bogat I nastopi pionirjev In kudt-lov ? »Z zimsko sezono, ki se je konču-la šele juniju, sem lahko povsem za dOVOlJan V klubu |e nad tilde-,rt pionirjev, ki tekmujejo na različnih tekmovanjih v Sloveniji in na državnih prvenstvih Tako so naši pio ni i j i republiški zimski prvaki, na tokmovunju za jugoslovanski pio nirski pokal pa so zasedli dobro tre tje mesto Igrali smo v Beogradu in z malo športne sreče bi bili lahko celo drugi Realno lahko rečeni, da so naši pionii ji res drugo najboljše1 pionirsko moštvo v Jugoslaviji Vsi nusi pionirji so bili pred dnevi slovenski reprezentantje, ki so v Laza reve ii nastopih na drugem pionir skrin festivalu Bratstvo in enot nost. Tu smo dosegli četrto mesto. Pred nami so bili reprezentantje Srbije, Hrvutsl e m Vojvodine, peti pa so bili pionii |i ('i ne gore S pionirji na treningu vso se/ono ni no Rado Črmelj: Skrb za mladi vaterpolski naraščaj benih težav. So delavni in imamo kakovostni trening. Problem je le v la v Sloveniji nimamo dobrih isprotnikov za trening tekme \ ožnje v druge republike pa so precej dragu stvar. Povedati moram, da so vsi naši pionirji tudi dobri učenci I r s takimi se da dobro delu Tudi kadeti so republiški prvaki m v jugoslovanskem pokalu v Rotorju so zasedli peto mesto. Kadeti igrajo v ligi prijateljstva, v kateri igrajo še moštva Triestine in Edere iz Trsta in reško Primorje. V tem tekmovanju pričakujem, da bodo naši kadeti osvojili prvo mesto. Kadeti bodo v tej letni ligi nastopali zunaj konkurence v slovenski članski ligi kot Triglav II. V tej ligi bodo pridobili potrebno izkušenost. V moštvu je petnajst fantov. Dokaz, da je trening in tekmovanje res dobro, je že to, da imamo v jugoslovanski reprezentanci dva kadeta. To sta Tomaž Lasič (vratar) in igra-!,., l i oš Čadež.« ' Kaj pričakujete od letošnje letne sezone? »Lahko rečem, da enake rezultate kot v zimski sezoni. Pionirji in kadeti naj bi osvojili prva mesta na republiških prvenstvih in kot že rečeno kadeti prvo mesto v ligi prijateljstva. Dobru mesta pa naj bi naši pionirji in kadeti zasedli tudi na drevnih prvenstvih. Edini problem pri treningu v letni sezoni je čas do-|lllsi,,\ V tem času gre veliko naših ,,,,,, .rajnikov s starši na morje ali kam drugam. Toda upam, da bomo , as dopustov z ostalimi dobro la prebrodili D. Humer Koto: G. Šinik toBEK 10. JULIJA 1984 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 9. STRAN GLAS ® in les Razmišljate o novogradnji? Morda tudi le gradite? Bi radi obnovili ali popravili svojo hišo? Celo iz stare lahko napravite novo ali bolj prijetno/ Mi vam bomo pomagali z naslednjimi našimi izdelki: industrija stavbnega pohištva 61310fibnica partizanska 3 telefon (061) 861-411 telegram: inles nbnica telex: 31262 yu inles inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirane plošče Na Koroškem v Borovljarh (Ferlach), Klagenfurter stras-se 15 je odprta nova specializirana trgovina priznane tovarne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski material zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo- OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CENAH ŠE 10 % POPUSTA. Lackfabrik I Seebacher Allee42 IA-9500 Villach Mittažna predilnica in tkalnica tržič BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽlC mn r*7f?laša naslednja prosta dela oziroma naloge na °?t° cTlC člena Pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladuz'21. členom Zakona o delovnih razmerjih: nSiSS - Prodajni sektor OPRAVLJANJE IZVOZNO PRODAJNIH DEL (oseba za nedoločen cas) ^ višia ekonomska ali komercialna sola, Pogoji-- visjae __ 2 leti delovnih izkušenj ah - višja tekstilna sola - znanje tujega jezika, _ 2 leti delovnih izkušenj dokazili o izobrazbi in potrdilom o stanovanju Pismene P™*£jki oddelek 8 dni po objavi. Ka^fdati bodo pismeno obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. Pogoji POLIKS ŽIRI komisija pri delavskem svetu DO Poliks Žiri, TOZD^vinarstvo ^ri' razPisuJe Profa dela in naloge VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA L dobo štirih let višja izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih ustreznih izkušenj, ali srednja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih ustreznih izkušenj, . moralne kvalitete, ki ustrezajo sistemu socialističnega samoupravljanja, izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev, določenih za ta dela in naloge ♦ • 7a razpisana dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z Kandidati .^nln1evanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi raz- lošni sektor, Strojarska ulica 12, Ziri, s UUI""" naslov: 1'oiiK.s, _r-------- pisa na nas* razpiSno komisijo« za imenovanje vodje tehničnega pripisom » Kovinarstvo. ^ i .lino obvestili o izbiri v 30 dneh po razpisnem roku. Kandidat bom osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Kovi-arstvo objavljamo naslednja prosta dela in naloge VARILCA - 4 delavci Pogoj: - KV varilec, — ali NK delavec z možnostjo priučitve KLEPARJA Pogoj: - KV klepar, — ali NK delavec z možnostjo priučitve STROJNI GA KLJUČAVNIČARJA - 2 delavca pogoj: - K V strojni ključavničar " a nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mosečnim Delo Je z delom. Kandidati za objavljena dola in naloge naj svo-poskUS*1* dokazili pošljejo v M dneh po objavi na naslov DO Poliks. ■°}?(\y\) Kovinarstvo, Komisija /a delovna razmerja, Jezerska Viri, 1 C*j£ ulici 1 *^ • *** bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po objavi. Kandidat* L 2. 3. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO TURISTIČNA AGENCIJA Škofja Loka Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja dela in naloge VODJE POSLOVALNICE Radovljica-Bled Pogoji: — višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, — tri leta delovnih izkušenj v turističnih opravilih, — aktivno znanje dveh tujih jezikov (nemški, angleški) Poskusno delo je 2 meseca. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. inovak o DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA PREDDVOR Objavlja prosta dela in naloge STREŽNICE — čistilke (2 delavki) Pogoji: — osnovna šola, — higienski minimum, — smisel za delo s starimi ljudmi, — poskusno delo 3 mesece Rok prijave z ustreznimi dokazili je 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni vi5 dneh po objavi. Zagotovljeno samsko stanovanje. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj," n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna števcev Kranj objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. VODENJE ODDELKA ZA NAČRTOVANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV 2. ASISTENTA VODJE PROIZVODNJE 3. VODJE KONČNE KONTROLE ŠTEVCEV 4 VODJE KONTROLE MONTAŽE ŠTEVCEV 5. VODJE PRIPRAVE NAROČIL 6. VODJE IZMENE VRTALNICE 7 VODJE SKLADIŠČA PODSESTAVOV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska izobrazba strojne ali elektrotehnične smeri, — 5-letne delovne izkušnje; pod 2. — visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri, — 3-letne delovne izkušnje; pod 3. in 4. — višješolska izobrazba elektrotehniške smeri, — 4-letne delovne izkušnje; pod 5. — višješolska izobrazba organizacijsko proizvodne smeri, — 4-letne delovne izkušnje; pod 6. — 4-letna srednješolska izobrazba strojne smeri, — 5-letne delovne izkušnje; pod 7.— 3-letna poklicna šola eketrotehniške ali kovinarske usmeritve, — 3-letne delovne izkušnje. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo do 6. avgusta 1984 na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. Proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi-izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o., Ljubljana, Par-mova 53 Komisija za delovna razmerja TOZD NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MREŽA LJUBLJANA, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53 objavlja prosta dela in naloge za PE Lesnina v Kranju 1. MANIPULANTA 2. SKLADIŠČNIKA II 3 MIZARJA - SERVISANTA II 4. PRODAJALCA II (za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Pogoji: podi. — končana osemletka, — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj pod 2. — srednja poklicna izobrazba trgovske smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, pod 3. — srednja poklicna izobrazba mizarske smeri, — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj pod 4. — srednja poklicna izobrazba trgovske smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Za dela in naloge pod 1., 2. in 3. združujemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahtevamo pod 1., 3. in 4. dvomesečno poskusno delo, pod 2. pa trimesečno poskusno delo. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev na naslov: Lesnina Ljubljana, Kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. TRIGLAVSKI NARODNI PARK BLED, Kidričeva 2 Objavlja po sklepu zbora delavcev JAVNO DRAŽBO za prodajo TERENSKEGA VOZILA ZASTAVA 1107, reg. št. KR 104-079, leto izdelave 1977, prevoženih 40890 km, vozen, za izklicno ceno 285.000,00 din. Javna dražba bo v torek, dne 17. 7. 1984 ob 13. uri v prostorih delovne organizacije Triglavski narodni park, Kidričeva 2, Bled. Na njej lahko sodelujejo družbeno pravne in fizične osebe, ki morajo pred začetkom dražbo plačati varščino v vjšini 10 odstotkov od izklicne cene vozila, kupnino pa v petih dneh po končani dražbi. Prometni davek plača kupec v 15 dneh po nakupu. Nakup bo po pravilu »vidono-kupljeno«. Pri nakupu imajo družbenopravne osebe prednost prod fizičnimi osebami. Ogled vozila je možen vsak dan od 8. ure dalje v prostorih Triglavskega narodnega parka. Informacije se dobijo po telefonu 77-407, 77-408. CLA8 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK. 10.JULUA 198A S ILIRUA-VEDROG •» ILIRUA-VEDROG ■aflLIRUA-VEDROG ^ILIRUA-VEDROG I Kotiček ILIRIJE - VEDROG 1 v BLAGOVNICI NAMA V ŠKOFJI LOKI l Pa naj še kdo reče, da trgovina in proizvod-[ nja ne mislita na potrošnika ... [ Nama in Ilirija — Vedrog sta pripravili presenečenje, vedno vse pohvale ... ILIRIJA-VEDROG LJUBLJANA Kotiček Ilirije — Vedrog bi lahko rekli temu, saj na enem mestu v pritličju blagovnice dobite svoj najljubši šampon, kremo, bogato kolekcijo čistil ČISTO, bakle in plamenice... Še nekaj! V kotičku Ilirije — Vedrog vas pričakujejo do 21. julija. Nama in Ilirija — Vedrog, trgovina in proizvodnja... ILIRUA-VEDROG «lfILIRUA-VEDROG «zfILIRIJA-VEDROG ^ILIRUA-VEDROG teta 2000 2\ v Slo »vprečni potnišl dstotk< -IJC ČCj .nora. -\sljhve z zdruJ pravljaj« tehnolo-i druge nujnosti promet v Slo veni ji povej storpjj0^75čTsl( >°stopnjj^frih odstotkov? )ancs železnica prepelje čedalje več potnikov in tovora. Za to pa potrebuje zanesljive in odgovorne ljudi, ki z združenimi močmi dobro opravljaj ldelo. Lcvilne tehnične, ^ druge preaTrW^^^r*5jo o n u j nos t i hitrejše posodobitve železnice kot temeljnega pa po s Danes . Vas morebiti sedanje delo dolgočasi? Ste morda celo nezaposleni? Ste dinamična oseba, ki si želi razgibanega dela? Ste dokončali srednjo šolo in ste mlajši od 30 let? Ste zdravi? Ste iz Ljubljane, Sežane, Nove Gorice, Postojne, Kopra, Jesenic ali okoličani? Si želite zagotoviti zanesljiv in soliden osebni dohodek? Če je tako, se prijavite v Železniško srednjo šolo v Ljubljani, ki bo organizirala brezplačno izobraževanje za strojevodje in prometnotransportne tehnike ter vam v času šolanja zagotovila bivanje v Ljubljani. Podrobnejše informacije dobite po tel.: (061) 313-044 int. 22-29. gospodari [§=3 ljubljana SGP TEHIMIK fegg^gg sgp tehnik Škofja loka TOZD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge VODJE GRADBENIH OBRATOV STA KI DVOR Pogoji: — višja ali srednja izobrazba gradbene smeri — visoke gradnje ali industrijske smeri ter 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, — poskusno delo je 3 mesece K V STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Pogoj: — končana poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj SNAŽILK K Pogoj: — nedokončana ali dokončana osemletk.i Pismene vloge z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi. Ostale morebitne informacije lahko kandidati dobe osebno ali tele-fomčno na št. 064-60-371, kadrovska služba. o.i MODNA KONFKKCIJA KROJ ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta drla in loge: SO F K RJA Pogoji: — voznik tovornjaka, - i/pit C kategorije, — poskusno delo 2 meseca S stanovanjem DO ne razpolagi Rok vložitve prijave je 15 dni po objavi. Kandidati lH>do obveščeni o Izbiri v lo dneh po prejemu sklepa o izbiri. BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE KRANJ, Tomšičeva 3 Obvešča svoje cenjene stranke, da bodo naši frizerski saloni v Kranju v času kolektivnih dopustov odprti po naslednjem razporedu: Frizerski salon pri VODOVODNEM STOLPU - Sorlijeva ulica 18, od 15. 7. do 31. 7. 1984 ZAPRT zaradi popravila, Frizerski salon PLANINA — Vrečkova ulica 3 in Frizers ki salon STRAŽlSČE - Škofjeloška 24 bosta odprta samo dopoldne od 6. do 13. ure in v sobotah od 6. do 14. ure. Vsi ostali saloni obratujejo nespremenjeno! SE PRIPOROČAMO! Skupščina občine ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun Delovna skupnost Zavoda za družbeni razvoj občine Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge - PLANERJA za področje razvojne in raziskovalne dejavnosti Pogoj: — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj Delovna skupnost komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora Upravnih organov občine Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge - REFERENTA ZA URBANIZEM Pogoj: — visoka strokovna izobrazba arhitektske ali gradbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj Delovna skupnost sekretariata za občo upravo in proračun Upravnih organov občine Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge - REFERENTA ZA PRAVNE ZADEVE Pogoj: — visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Občina Škofja loka. sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku veljavnosti oglasa. SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta delu in naloge UČITELJA praktičnega pouka za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — višja izobrazba lesarske ali organizacijske smeri s predhodno poklicno izobrazbo lesarske smeri. Nastop službe za razpisana dela je 1. september 1984. Kandidati naj pošljejo prošnje I dokazili o izobrazbi na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi prijavljeni kandidati bodo o izboru obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo. Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n. soj o TOZD Konfekcija Bled ' * Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge • ŠIVANJE I. 3 delavke (trimesečno poskusno delo) Pogoji: — šivilja, — poklicna šola, — 1 leto kot šivilja II. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko splošni sektor delovne organizacije in sicer 8 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po opravljeni izbiri. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju Iz TOZD Vzdrževanje MIHA DERMOTA roj. 1930 Od njega smo se poslovili v torek, 10. 7. 1984, ob 16. uri izpred mrliške vežice v Kranju. Kjer je ležal do dneva pogreba. Sindikalna organizacija Sava Kranj V globok, žalosti sporočamo, da je po težki bolezni umrla VIDA BULAT roj. NARDONI , slovili , torek, 10. iul.ja 1984, ob 17. uri na opahsču Lipua pr, šK,,,,, .okvara bo v mrliški vezici Od pokopal n , 1,1,1,1 pri škofji Loki. ŽALUJOČI: mož Bogdan, hčerki Jana in Ana ter drugo so- rodstvo Škofja I-oka. 8. julija 1984 K. 10. JULIJA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN GLAS MLJOGLASl H: 27-960 ?-ijave sprejema Splošno Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE, JLA 2, Kranj TOZD Trgovina na drobno Kranj oglaša prosta dela in naloge KV KUHARJA v poslovalnici št. 1 Kranj za nedoločen čas kadrovski sektor KŽK Gorenjske IRODAM prodam 20 do 100 kg težke PRAŠI-# Možna dostava na dom. Stanonik, Škofja Loka 8009 jrodam rjave in bele, lahke NESNI-iJy tipu lenghorna) in bele PETE-•VCKE za dopitanje (brojlarje). Sta-**, Log 9, Škofja Loka 8010 Jrodam PUJSKE, težke od 25 do ■H in novo 500-Jitrsko SKRINJO. Ti-?2herlf Sr. Bitnje 97, Žabnica 8047 ^am 6 37 g ZLATA za zobe. Šmid, i*jog 19, Železniki 8165 •^darn novo žensko KOLO. Cvilak, rDuh 122, Škofja Loka 8166 |J£>dam novo MIKROVALOVNO P-ICO iskra, novo TRUBO armal, fJ««no klavirsko HARMONIKO r^Baister. Telefon 60-747 8167 fefam PUJSKE, težke od 20 do ^•Oman, Zminec 12, Škofja Loka 8168 "-»dam črnobel TELEVIZOR iskra fjjrama, star 4 leta (še igra). Dragan .evič. Partizanska 44, tel. 61-250 8169 "'-•dam ŠOTOR za pet oseb. Zupan-I Hiaka 41 8170 |"^am dve TELIČKI, primerni za •"szijka in mešanka), stari po 15 :$elan, Trata 5, Cerklje 8171 Jdam električno VRTNO KOSIL-'J Kodran, Benedikova 5, Kranj 8172 am brejo KRAVO po izbiri. e40 8173 am KRAVO, po izbiri, v deve-toesecu brejosti. Lahovče 47, Cer- 8174 m TRAKTOR fiat 402 Štore ^3 pri Šenturški gori, Cerklje 8175 Vodarn klasično troslojno OKNO z ^■■Tete&n 22-507 8176 £dpo prodam večjo količino |4 FURNIRJA, od 1 do 2,50 m ^Andrej Fajlar, Žeje 17, Duplje 8177 KRAVO po teletu in PRI-za kosilnico mofi.v z difej-en-Meglic, Lom — Grahovše 23, •tel. 50-708 8178 teden starega BIKCA. Vod 1*13, Duplje 8179 jMiun PUHALNIK tajfun. Telefon 8180 ^■»m stereo AVTORADIO z zvo-r telefon 23-885 8181 J**faai KRAVE s teleti a Ji brez, po Vfuhovec, Žirovnica 9 8182 f?*tem 5 kub. m PESKA za terano-■'an Vetermk, Breg 7. Tržič 8183 ^ni prodam 2300 kosov stare do-cementne STRESNE > — špičaK. Kobai, Kranj, Pot na tel. 23-276 8184 ES!»m globok žametni OTROŠKI nov. znamke hranjene «?? špičak. Kobal, Kranj, Pot P*l, tel. 23-276 8 fer**m globok žametni OTRO t r'C£K, modre barve, nov, znan... f;fla, cena 6.000 din. Telefon 74-037 8185 CJ^ani 8 tednov stare JARKICE, KPjeliuf. Jože Urh, Reber 3, /.i.sip ■JUn kovrnska dvižna GARAŽNA **A- Korenjak, Predoslje 85, Kranj * 8,87 Jam ARMATURNE MREZK Te ^4-926 zvečer 81HH podometno razdelilno OMAR1-•'^rovalkami in glav- faJom, prouam. Telefon 70-164 818!) * 700 S 3U Va>v,