PoRnina plaSaM w (utoilm T.ETO XT. V Ljubljani, dne 14. februarja 1938. StCT. 7. Posamcma MeviTlta 1 Din Poaamezna Iterfl- ka t Din mesečno, Ca «• sprejema lisi r upra«, naročnina 4 Din, na dom is po poiti dostavljen list S Din • Celoletna naročnina j« 50 Din. polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene insa-rstom po dogovora VOHEDECJSKLI SCO Uredništvo: Kopitarjeva uL št. b/IU. Teielon št. 40 01, 40-02, 40-03. 40-04 in 40-05. List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica Štev 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon itev ii urni sestanek med Hitlerjem in Schuschniggom Schuschnigg je preje govoril še z Mussolinijem Dunaj, 13. febr. AA. (Reuter) Zvezni kancler Schuschnigg je zapustil Berchtesgadcn včeraj «b 22 po razgovoru s Hitlerjem, ki je trajal z manjšimi presledki enajst ur. Razgovori so sc razvijali čisto zadovoljivo za Avstrijo. Zvezni kancler dr. Schuschnigg se je s posebnim vlakom vrnil na Dunaj. Za danes je določena seja avstrijske vlade. Avstrija pravi: „Nič novega . . Avstrijski tiskovni urad je danes popoldne izdal poročilo za časopisje, v katerem navaja, da je bil sestanek med Schuschniggom in Hitlerjem že več tednov pripravljen in da je avstrijski kancler Schuschnigg odpotoval v Horchtesgaden snoči. Razgovori so potekali na podlagi dogovora od 11. julija 193G, in naj zholjšajo avstrijskn-nemško razmerje ter pospešijo notranjo pomiritev v Avstriji. Meje, ki jih določa ta pogodba, nc bodo v nobenem primeru prekoračene. Zaradi tega nc bodo na dnevnem redu vprašanja, ki niso v nobeni zvezi i neodvisnostjo in suverenostjo Avstrije. V Salzburgu je bilo najavljeno, da se bo avstrijski zvezni kancler Schuschnigg vrnil z dunajskim vlakom, ki pride v Salzburg ob 17.40. Toda še ob 19.45 ni bilo nikakega znaka o po-vratku kanclerja Schusehnigga. V dunajskih krogih je prevladovalo včeraj prepričanje, da bi sestanek med Schuschniggom in Hitlerjem mogel imeti večji uspeh, ne pa samo to, da bi oba predstavnika znova naglaševala načela sporazuma od 11. julija 1936. Tudi včeraj so zatrjevali, da ne more biti govora o kakšnih koncesijah glede glavnih načel avstrijske vlade, kar se tiče zunanje politike, ali o stališču avstrijske vlade nasproti narodnemu socializmu. Dunajski krogi podčrtavajo posebno to, da je do tega sestanka prišlo na iniciativo voditelja nemškega rajha, pripominjajo pa, da se je pred telefonskim pozivom, ki ga je sprejel dr. Schuschnigg včeraj, tndi telefonično rit-g o v a r j a I z Mussolinijem, ki ga je poklical iz Rima, in da se je von Tapen udeležil priprav za sprejem v Berehtesgadcnn. V dunajskih krogih prevladuje prepričanje, da je v teku včerajšnjih razgovorov nemški kancler Hitler ponovil svojo željo, da se urede odnošaji med Nemčijo in Avstrijo, ter da je Schuschnigg izjavil svojo soglasnost, da za to stvar dela, na vsak način pa je podčrtal, da avstrijska vlada nc more opustiti načela neodvisnosti Avstrije, niti svoje politike nasproti narodnim socialistom. Avstrija ne more menjavati brez večjih razlogov smeri svoje politike, ki jo vodi že štiri leta v Srednji Evropi. V zvezi s službenim poročilom, ki je bilo izdano o sestanku kanclerja dr. Schuschnigga in voditelja nemškega rajha Hitlerja, v tukajšnjih dobro obveščenih krogih poudarjajo, da Avstrija brez ozira na trenutne težave lojalno nadaljuje s politiko, ki izhaja iz dogovora 11. julija 1936. Kar se tiče vprašanja rekonstrukcije avstrijske vlade, t tukajšnjih dobro poučenih krogih poudarjajo, da to vprašanje ni ver tako aktualno, kakor sc jo tu zdelo pred nekaj dnevi. Odmev v Berlinu: »Govorili so o političnih, vojaških in gospodarskih pogodbah" Belgrad, 12. febr. AA. Nepričakovani obisk dr. Schuschnigga in Schmidta pri državnem voditelju in kanclerju je napravil v političnih iu diplomatskih krogih v Berlinu živahno senzacijo. Ti krogi pripisujejo velik pomen današnji konferenci, ker bo pomenila mejnik v »senzacionalnih sobotah« nacionalno socialističnega režima. Zaradi tega dogodka je tudi precej naraslo zanimanje za sejo nemškega državnega zbora, ki bo prihodnji teden. Pričakujejo, da bo državni kancler na tej seji dal pomembne izjave o razmerju med Nemčijo in Avstrijo. V Berlinu so mnenja, da je prišla pobuda s strani državnega kanclerja, io vsej priliki, da je napočil primeren trenutek za Avstrijo, da uredi s Hitlerjem sedanja nesoglasja z Nemčijo. Ob 15.30 uradni berlinski krogi o konferenci niso še ničesar |io-ročali. Vse nemško časopisje prinaša obširna jioro-čila o včerajšnjem sestanku med Hitlerjem in dr. Schuschniggom. Vsa la poročila nosijo debele naslove čez celo stran. Komunisli na Koroškem Dunaj, 13. febr. AA. (Havas) Policija je zvedela, da so na Koroškem ustanovili tajno komunistično sekcijo. Po končani preiskavt se jo policiji posrečilo prijeti voditelja tajne komunistične organizacije na Koroškem in še nekaj drugih oseb. Aretiranih je sku|>no 17 oseb. Neredi na Dunaju Dunaj, 13. febr. AA. (Havas) Danes dopoldne jo nekaj stotin bivših članov lleimatsehulza manifestiralo j k) dunajskih ulicah in klicalo živel knez Starhemberg. Manifostantje so so zatem sami od sobe mirno razšli. Do kakšnih incidentov ni prišlo. Prvi koraki diktature Daljnosežni ukrepi romunske vlade Bukarešta, 13. februarja, TG. Sinoči je bila j>od predsedstvom kralja Karla seja vlade, na kateri so bili sprejeti naslednji ukrepi: 1. Ustanovi se poseben odbor, ki mu bo poverjena naloga, da izdela osnutek za novo ustavo. Pri izdelovanja osnutka bo sodeloval tudi Državni zavod za državno upravno znanstvo, ki bo poleg tega še izdelal osnutek za novo upravno razdelitev države, kakor tudi nov upravnopravni red ter semkaj spadajoče pravilnike. 2. Državnim uradnikom je odslej prepovedano udeleževati se političnega delovanja. Vsako politično delovanje državnih uradnikov ima za posledico takojšen odpust brez vsakega priziva. 3. Pravoslavna cerkev bo svojim vernikom prepovedala uj>orabljati druge prisege, kakor tiste, ki so |>o zakonu predpisane. Duhovniki, ki bi se tega predpisa ne držali, bodo kaznovani. 4. Dosedanja uradniška pragmatika se ukine. Sestavljena in uveljavljena bo nova. Največja bitka kitajsho-japonske vojne Kilajci se umikajo na vsej črti, pravijo Japonci Peking, 12. februarja. A A. (Havas.) Največjo bilko od izbruha japonsko-kilajskega spora bijejo sedaj nu širokem bojišču vzdolž ielezniške proge v Lunghaj. Japonskim četam se je posrečilo obkoliti 20.000 kitajskih vojakov in, preprečili njihov umik. Kitajci so imeli dosedaj .1000 mrtvih in ranjenih. V juincm Hopeju so Japonci takisto prešli v napad in zavzeli Pujang na pol pota med Tajmingom in Lampengom. Močni japonski oddelki. prodirajo proli severu ob železniški progi iz Tiencina v Pukou. Kitajci bombardirali katoliško misijonsko postajo Sanghaj, 13. februarja. AA. 0 bombardiranju italijanske katoliške misijonske postojanke v Pengpuaiju se doznavajo še tole jiodrobnosti: Pri napadu na misijonarje jezuite je sodelovalo (i letal. Nekaj jezuitov je bilo ranjenih. Bili s o lakoj preneseni v japonske postojanke, kjer so jim izkazali pomoč. Kitajsko poveljstvo opravičuje la svoj zločin, češ, da so imela letala namen bombardirali ielezniški most na progi Tien-cin-Pukau in da štirje letaki niso bili Kitajci, pač pa tujci, ki so prišli Kitajcem na pomoč. V resnici je na lem bojnem odseku tuja legija, ki je sestavljena po večini iz Rusov. Kilajci objavljajo med drugim ludi lo, da je neka angleška firma sprejemala pred dvema dnevoma naročilo 250 letal za Kitajsko. Ta letala bodo prišla iz llong-konga v Hankov. Amerika jezna na Japonce \Vushington, 13. februarja. AA. Ameriški politični krogi izjavljajo, da vlada v USA smatra, da je japonska nota, ki se nanaša na pomorsko oboroževanji', za zdaj napravila konec vsem nadaljnjim razgovorom s Tokiom, ki so imeli za cilj, da omeje pomorsko oboroiitev. V ameriških službenih krogih še dodajajo, da bo ameriška vlada, stopila v zvezo s Parizom in Ix>ndonom, da skupno prouči japonski, odgovor in zaradi pogodbe glede ukrepov, ki bi jih bilo treba odvzeli, da bi se moglo preiti preko omejitve vedno nove gradbe vojnih ladij, ki jih določa, pomorski sporazum od lela 1936. V ameriških, pomorskih krogih smatrajo, da bo Japonska nota pripomogla k temu, da bo ameriška, vlada zdaj hitreje sklenila, da takoj začne gradili Iri oklopne križarke s tonaio več kot 35.000 Ion. (Japonska je namreč odgovorila, da no, vidi razloga, zakaj bi morala sporočiti velesilam program zgradb vojnih ladij, toda pristavlja, da nima namena graditi ladij z nad 40.000 tonami.) Za bojkot japonskega blaga London, 13 februarja. A A. (Reuter.) Danes so na svečan način otvorili mednarodno konferenco, na kateri bodo govorili o bojkotu japon-skega blagu in o podpiranju Kitajske, tor o delu v posameznih državah proti vojni nevarnosti in krepitvi Zveze narodov. Na konferenco jo prišlo 800 odposlancev iz 20 dežel, med temi iz Velike Britanije, angleških dcmiiiionov, Francijo, Sovjetske Rusije, USA. Kitajske, Mehike, skandinavskih dežel, Nizozemske, češkoslovaško in Avstrije. Današnji seji je predsedoval namesto obolelega lorda Cecila posl. Nool Backer Lord Cecil jo poslal pismo, v katerem pravi mod drugim: .Japonski moramo pokazati, da jo obsojamo. Prav lako je jio-slal iz Nevv Yorka pozdravno brzojavko bivši ameriški zunanji minister Stimson. Torek, 15.febr.: 11.00 šolska tira: Kako tudi uPc nee in učenka lahko jHmuufa, Pe nastane nenadoma iu*/.goda ali nesreča (g. dr. Kr. M is) - 12.110 NVnrllSke orgle (plošče) — 14r> Poročila - 1.1.0(1 Napovedi 1.1.20 Narodne pesmi (g. Kr. Unpšn in Radijski ork.) — It.00 Poročila — IS.(ki Kmečki Irio Is.ln Krščanstvo in nacionalizem (g. dr. Kr. Vener) — lil.no Vnim vedi, jKvročila — lll.no Nac. ura 5. Dosedanja neprestavljivost sodnikov sc ukine, dokler ne bo uveljavljen nov zakon o sodnikih. 6. Dosedaj veljavna avtonomija državnih in zasebnih vseučilišč sc ukine, dokler ne bo uveljavljen nov zakon o univerzah. 7. Za enkrat se uvaja stroga tiskovna ccnzura. Časopisi nc smejo poročati ničesar o notranje in zunanjepolitičnem življenju, kar ni bilo odobreno od tiskovnega urada. Tiskovni urad ima nadalje nalogo,- da ukine vse nepotrebne časopise, revije, kakor vse one, ki so z moralnega ali drugega stališča kvarne. Tiskovni urad bo nadzoroval tudi vire denarnih dohodkov tiska. 8. Odobren je osnutek uredbe, po kateri jc aktivnim ministrom najstrožje prepovedano, da v svoje ministrstvo sprejmejo svoje bližnje sorodnike. 9. Vsi prefekti, podprefekti (bani in okrajni načelniki) kakor tudi župani, ki so bili postavljeni pod vlado Goge, morajo denar, ki so ga v volivne namene prejeli, brez nadaljnjega položiti pri naj-bližnjih davčnih uradih. Kriza v Londonu zaradi pogajanj z Italijo London, 13. februarja. AA. (Agencija Štefani.) Sunday K.\press prinaša senzacionalno vesi, da vladajo med predsednikom angleško vlade Cliam-berlainom iu ministrom Kletnim rt liku nu.o Hrvaškem. 12.500 pa v Dalmaciji. Ob koncu je imel inž. Košutič predavanje o kulturnem deiu med hrvaškimi kmeti. Vse naročnike dnevnega »Slovcnca«, ki so izpolnili pogoje za r.atjrac-no žrebanje, ki bo 24. februarja, opozarjamo, da borno iziti žrebanja razglasili po radiju v četrtek, U. februarja med 19 50 in 20.15. I astništvo »Slovenca«. ^»♦»»»♦»^»»»•»♦»»♦»tmM,,,,,.,,.,,«,.),,^ 10 grških državnikov interniranih na otoki Atene, 13. februarja. TG. Navzlic najstrožjim cenzurnim predpisom, ki so onemogočili, da bi katerakoli vesi o izbruhu težke notranje krize prodrla v inozemstvo ali sploh v javnost, jc vendarle postalo javno, da jc bila cela vrsta vplivnih politikov izgnana iz Aten in internirana po raznih grških olokih. Tudi tiskovni ravnatelj pri vladi minister .Nikoludis sc jc končno čutil primoranega, da je poklical časnikarje k sebi in jim obrazložil potek zadnjih dogodkov. Minister Nikoludis je priznal, da je bila vlada prisiljena podvzeti stroge korake proti nekaterim politikom, ki so širili pro-tivladno in protidržavno propagando s pomočjo letakov ali s pomočjo plačanih agentov po inozemstvu. Te ljudi je morala vlada zapreti in jih »od- straniti iz Aten«. Med temi državniki so ludi sledeči: Bivši ministrski predsednik Theotokis, bivši dolgolclni zunanji minister Mihalakopulos, bivši ministrski predsednik Cafandaris. Vod-slvo zarolo proti režimu in državi sploh jc bilo v rokah bivšega vrhovnega šefa vse policije v državi Polihro-nopulosa, ki je zaprt in čaka na sodno obravnavo. Vsi ti ljudje so sodelovali z voditeljem zarote. Ker je vlada že preje izgnala iz Aten in internirala na otočju 6 drugih politikov, večidel bivših ministrov, je doseglo število izgnanih in interniranih državnikov 10. O številu zaprtih manj pomembnih osebnosti, ki so bili udeleženi pri zaroti, Nikoludis ni dal nobenih informacij. Odposlanstvu častnikov romunskega obmejnega jiolka, čigar imejilelj jc knez-namestnik Pavle, po uvdienci v Belem dvoru v Belgradu. Zasedanje bonskega sveta Jutri se prične zasedanje brniškega sveta, tretjič pod sedanjim banom. Kakor jo ta ustanova sama po sobi brez ločno določenega delokroga in brez oblasti razen v nekaterih posebnih vprašanjih, ki so jih ji iKiverili posebni zakoni (lovski zakon, nekaj občinskih zadev), vendar smo teh zasedanj veseli, ker nam ix> svoji resnosti predstav, ljajo nekak majhen parlament, obenem pa nam vsako leto odkrijejo j>otrebe naše ožjo domovine v celoti. Vemo, da banski svet ni naša samouprava, ker nima oblasti, mogel bi pa biti. zato gledamo v njem prvega znanilca banovinskega sveta z izvršilno oblastjo v banovinskem odlx>ru ali neke vrste deželni vladi, kakor to predpisuje ustava v čl. 88 si. Le ker je v naši državi tako malo veselja do decentralizacije iu ker so prijatelji centralizma, ki so ga tudi vpeljali, tako ljubosumno na preži,' da takoj jiobljejo ali vsaj oblatijo vsako samoupravno misel, se je moglo zgoditi, da je ustn-nova banskega sveta po zakonu z dne 7. novembra 1929 ostala v veljavi še po izidu nove ustave 3. septembra 1931, ki pod posebnim naslovom : Samouprava . predpisuje banovinski svet. Ta določba ustave do danes še ni izvedena, čeprav nikjer ne predpisuje, naj se odlaša, ampak v čl. 120 celo pravi, da vsa ustava stopi v veljavo z dnem objave v Službenih novinahe, kar se je zgodilo 3. septembra istega leta. Toda take usode so bile deležne že druge decentralizacijske ustanovo. Ze Vidovdanska ustava iz 1. 1921 je predpisovala oblastne samouprave, dobili smo jih šele 1. 1927 in smo jih imeli komaj dve leti. Pristašem centralizma so jo z najtršimi sredstvi celo |K>srečilo, da so za lake in podobne samoupravne ustanovo, ki jih predpisuje ustava, vpeljali izraz, da jih »predvideva«-, največ zaradi tolažbo ljudstvu, ki ječi pod bremeni in ne-smotreno upravo centralizma. Banski svet je torej tn |m> zakonu o razdelitvi kraljevine iz 1. 1029. L. 1931 so je prvič sestal, letos se sestane žo osmič. Različni ljudje so žo s teli položajev govorili o slovenskih potrebah, ludi laki, ki eo bili najstrastnejši pristaši centralizma, fter so v njem gledali svojo politično rešitev. Le-los so že tretjič sestane banski svet, ki drugače misli, ki ve, (ia jo bodočnost države samo takrat varna, ako jo urejena po željah državljanov. Ker eolotna misel sedanjega banskega sveta ustreza željam ljudstva, na njegovo zasedanje gledamo kljub njegovi majhni kompetenei z. nekim ponosom, ker pričakujemo, da bomo zopet v zgoščeni obliki dobili celotno sliko slovenskih potreb in našega položaja v državi. Polog krajevnih potreb in prošenj za zvišanje te in ono postavke, kar vse so navsezadnje lahko pismeno sporoči na pristojni oddelek banske uprave, ako žo proj |>o svojih organih ni poučena o težavah vsega svojega področja, se nam ob takih prilikah odpira pogled na tista vprašanja, ki so z enim mahom važna za celoto. Ko se zberejo možie z vse banovine, o katerih vemo. da govore jezik ljudstva, naj se proučijo nuse zadeve, od katerih je odvisna vsa naša bo-dočno.-l. Takih vprašanj ni malo in tudi niso lahka, zanesemo se lo, da ti možje veliko mislijo na naš obstoj in napredek in da nam bodo sedaj, ko so bodo ponovno zbrali z vsoh krajev naše ožje domovine, povedali, kako naj branimo svoje življenje, svojo versko in narodno kulturo, kako naj skrbimo za naš po državi in zunaj po svetu razkropljeni živelj, kako naj se ubranimo pohlepnemu tujcu, ki ga zapeljuje prednost našega položaja v Evropi, kako naj s sredstvi, ki jih pač imamo ali jih z združenimi močmi moremo dobiti, poskrbimo za kruh vsem pridnim rokam, da pomanjkanje ne 1k> vzrok ali izgovor za narodno brezbrižnost. Sedanji banski svet, dasi je imenovan in postavljen banu le kot posvetovalni organ, je naš najvišji govornik in ker je izbran iz vrst ljudstva, ima tudi pravico govoriti v našem imenu. Oblasti nima, pokaže naj nam pa pot, jk> kateri naj ljudstvo ho. di, da bo v tisti mori deležno dobrot države, kakor 7,a njeno ohranitev prispeva ali kakor bi bilo za njeno ohranitev pomembno, čo bi bilo tudi ljudstvo samih beračev. Banski svet govori v našem imenu in njegova beseda so sliši po državi, zato tiaj odkrije mnogim znslepljencetn in trmastim, da brez dravske banovine ni Jugoslavije, da brez Slovencev ni to države, ki jo solastništvo Slovencev, Hrvatov in Srbov. 7, ozirom na resno voljo sedanje vlade, da se zrahljajo vozi centralizma, moramo tudi s svoie strani storili vso, da so la načrt v največji blagor države izpelje. O samoupravah se veliko govori, velika je želja jx> njih, malo pa jih je, ki bi bili točno poučeni o narodnovzgojnem, kulturnem in gospodarskem pomenu samouprav. Večkrat se človek no more ubraniti vtisa, da se tega šo najbolj zavedajo iznajditelji in zagovorniki centralizma, ■zato so tako zadrgnili ta obroč, da danes vse našo potrebo niso nič potrebno, dokler niso potrjene po centralnih oblasteh in da možnosti našiti doprinosov nobena oblast v Sloveniji ne more ocenili sama jx> svojih organih, ampak sc v zadnji stopnji ocenjuje j k) centralni oblasti in tudi preračunano v številke. Banski svet jo sedaj najvišji nas forum, ki moro zahtevali, da se kljub podtalnemu odporu pristašev centralizma to Škodljivo stanje odpravi in izpopolnijo tudi samoupravne določbo ustavo. Žalostno pa bi bilo, ako bi bili na samouprave po ustavi iz I. 1931 lako malo pripravljeni kakor so bilo nekatere pokrajine na oblasti po vidovdanski ustavi. Sicer ima pri nas samoupravna oblast žo svojo tradicijo, ki je. ljudstvo še ni pozabilo, zalo se nam ni bati, da odgovornosti ne 1»i znnli nositi. Kljub temu pa je treba to vprašanje proučiti z vseh strani in ga utemeljevati tako neizpodbitno, kakor samo na sebi jo, da bo naša zahteva kaj zalegla. Tu ima banski svet široko polje in ne tio večje čnsti zanj, kakor čo bomo kdaj mogli reči, da nam jo on z banom na čelu pripravljal in iz-Vojeval banovinski svet z zakonodavno oblastjo in premagal liste ovire, ki žc skoraj dvajset lot zadržujejo polet države, da vzdrže — centralizem. Vedno nas tiče, da je treba misliti na vso državo in prav je tako. V luči države naj banski svet |>o-kaže, kakšna moč. in trajnost bi bila samoupravna ureditev, čeprav bi la ali oni pristaš centralizma Izgubil dobršen dol svojih nozasluženih prodnosli. Ker pa ves ta razvoj nc more iti skokoma, je treba tudi pokazati, koliko poslov v imenu državo žo danes opravliaio naše nižjo oblasti, zlasti občine, Papeževa proslava Belgrad, 13. febr. ni. Belgrajski katoličani so tudi letos dostojno proslavili obletnico papeževega kronanja. Dopoldne je bila v cerkvi v Krunski ulici slovesna pontilikulna maša, ki .jo je daroval belgrajsko-smederevski nadškof dr. Ujčič, ki je imel tudi lep nagovor na vernike. Popoldne pa je bila v dvorani francoskih Šolskih sester slavnostna akademija z recitacijami ter pevskimi in glasbenimi točkami. Slavnostni govor je imel odvetnik Zaninovič. Akademijo so se udeležili odpravnik poslov v apostolski nunciaturi msgr. Bertolli, nadškof dr. Ujčič, vsa belgrajska katoliška duhovščina in članstvo vseh tukajšnjih katoliških društev. številno je bilo zastopano tudi slovensko Prosvetno društvo. Maribor, 13. februarja. Maribor jo danes na manifestanten način proslavil 16. obletnico kronanja sv. očeta papeža Pija XI., ter je tem na viden način izpričal svojo katoliško zavednost. Dopoldne je bila v stolni in mestni župni cerkvi corkvena proslava, katere se je udeležilo ogromno število vernikov. Deputacije katoliških društev so z zastavami na čelu pričakale prevzvišenega g. knezoškofa pred škofijsko palačo ter so ga spremljale v stolnico, kjer so bili medlem že zbrani tudi zastopniki oblastev, mod njinn oba okrajna glavarja dr. Šiška in Hiletz, zastopnik mestnega župana mugistratni ravnatelj Rodošek. zastopnik policije komisar Srebot, predstavniki številnih drugih uradov, predsednik Katoliške akcije dr. Kejžar, predsednik Karitativne zveze ravnatelj Prijatelj in mnogi drugi odličniki. Ob pol 10 je imel slavnostno pridigo provzvišeni vladika dr. Tomažič, nato pa je sledila pontifikalna sv. maša, ki se je zaključila z zahvalno pesinijc Ob tričotrt na 12 je bila v veliki unionski dvorani zunanja proslava tega znamenitega dno. Ogromno število katoliško zavednih mariborskih Slovencev jo napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Zlasti jo bilo razveseljivo, da so jc udeležilo proslave izredno mnogo mladine. Spored je otvo-rila pesem /bora bogoslovcev pod vodstvom zborovodje Mihaliča; zbor je proslavo tudi zaključil s papeževo himno Prav lepo so jo podala v ol>vir iudi krasno podana deklamaeija, ki jo je imet dijak višje gimnazije. Glavna točka sporeda jo bil govor odvetnika dr. Josipa Leskovarja o službi sv. očeta, katero vrši sedaj že 16. let papež Pij XI. modro iu previdno za ohranitev miru med vsemi državami in narodi za medsebojno slogo katoličanov in za izvajanje katoliškega življenja v dejanju po katoliški akciji. Sklenil je svoja izvajanja: Današnja proslava naj bo izraz naše otroške vdanosti papežu Piju XI., poglavarju tiste Cerkve, kateri je Kristus izročil svoj nauk, da ga čuva in razširja med vsemi narodi. Nad vse pomembna in globoka so bila potem izvajanja prevzvišenega knezoškofa dr. Ivana TomažiEa, ki je uvodoma poudaril pomembnost ustanove papeštva, na katerem je zgrajena katoliška Cerkev i;ot na oni skali, ki jo je postavil Kristus. Nato je podal krasno sliko velikega dola, ki ga vrši papež Pij XI. za Cerkev, vero in človeštvo. Smrl mlinarja pod vretenom V soboto popoldne se je v Retečah pri Škof ji Loki zgodila nenavadna smrtna nesreča, katere žrtev jo bil znani reteški mlinar Kermelj Franc. V svojem mlinu ob Sori je pridno delal pri stopah kašo. Njegov najmlajši sin TonCe jo bil zunaj pri kolesih in je nenadoma opazil, da kolo nekaj podrkuje. Hitro je stekel v mlin. Tu se mu je nudil strašen prizor. Njegov 00 letni oče je ležal ves pobit in v nezavesti v žlebu pod vre-tenom, ki goni stope. Skušal mu jo pomagati, a je bilo nemogočo, ker jo vretono pretežko. Priklical je še svojo mater — ponesrečenčevo ženo in sosedo, ki pa so precej daleč. Po skupnem naporu se jim je posrečilo dvigniti težko vretono, ki je tiščalo nesrečnega mlinarja. Potegnili so ga iz žleba vsega zbitega tn krvavega. Ročico so mu zadale več smrtnih udarcev na glavo in mu zdrobile prsni koš. Prenesli so ga v hišo, kjer se je zavedel še za kakih 15 minilt Poklicani g. župnik pa ga jo dobil, ko je že umiral in ga dal v poslednje sv. olje. šel pa je dobro pripravljen na oni svet, saj jo vsako prvo nedeljo prejel sv. zakramente S Kermeljem so Roteče izgubile dobrega gospodarja in vzornega krščanskega moža. Druži- na pa bo bridko objokovala dobrega in blagega očeta. Bil je prava gorenjska grča, poštenjak, pa tudi vesel je bil rad, tako je bil povsod dobrodošel. Z njim je umrl vzoren slovenski oče, ki se ni bal družine, saj je v krstni knjigi vpisanih 15 njegovih olrok, ki jih je imel v 36 letnem zakonu z ženo, ki jo je lako nenadoma zapustil. In Bog je blagoslovil iu poplačal njegovo zaupanje. Vsi živeči otroci, in sicer 6 sinov in 3 hčere, so mu bili v ponos in radost. Sinovi, kakor tudi hčere so v dobrih službah, razen najmlajših dveh, ki sta še doma. Vsi so vneti katoliški jirosvetni delavci in pevri. Najbolj tragično pa jo pri nesreči naključje, da je pokojnik preteklo nedeljo imel v družini vesel dogodek, ko sc mu jo poročil najstarejši sin, ki ga jo pospremil v njegovo novo hišo. Pripravljal se je, da bo danes, v nedeljo, sprejel mladi jiar v domači hiši, jia je sprejemal številne kropilco na mrtvaškem odru. Kako so je nesreča pripetila, ni nihče videl. Najbrž mu je |>ri urejevanju vretena sjiodrsnilo in je padel na vrteče se vretono, ki ga je z ročicami pobilo podse v žleb, kjer si nikakor ni mogel pomagati. Smrtna nesreča mladega častnika M.aTibor, 13. februarja. Danes okoli pol 4 popoldne se je podal komaj 22 letni podporočnik 45. peSpolka Radivoj Para-mentič s svojim tovarišem na konju na 6prehod proti Kamnici. iz doslej šc neznanega vzroka pa sc jc konj v Vrbanovi ulici, to je v znani vilski četrti, splašil. Podporočnik je padel s konja ter obležal nezavesten. Prav tedaj je privozil mimo neki izvošček in nesrečnega častnika odpeljal v vojaško bolnišnico, kjer pa se ni zavedel in je kmalu nato izdihnil. Pri padcu je namreč dobil smrtne poškodbe. Počila mu je lobanja. Tudi takojšnja zdraviliška pomoč bi bila brezuspešna. Mladi podporočnik je služboval tretje leto v Mariboru in je bil zelo priljubljen pri vseh svojih predstojnikih. Bodi mu lajika žemljica! Predrzni rokovnjači Maribor, 13. februarja. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila včeraj razprava proti Ireni mladim zlikovcem, ki pa so po svojih razbojstvih že pravi rokovnjači. So to 23 letni trgovski pomočnik Alojzij Žajdela iz Logarovcev, njegov 22 letni tirat Franc in posestnikov sin Alojz Anto-lič iz Kobljenščaka. Vsi I rije imajo na vesti celo vrsto zločinov, od katerih so pa najbolj obležilna nekatera razbojstva, ki so jih vršili sredi belega dne ter so pri tem grozili svojim žrtvam celo s smrtjo. Brata Žajdela sta v noči na 27. februarja lanskega lela vdrla v hlev posestnika Erhaliča v Zagorcih, porezala sta konjem rojie ter pokradla kokoši in druge stvari, tako da sta jiovzročila 1270 din škode. Alojz Žajdela jo ukradel v Murski Soboti služitelju Nikolaju Ksenenianu njegovo kolo, vredno 1200 din. Isti dan je napadel Alojz Žajdela v Verkovcih posestnika Ivana Koltaja. Zalotil ga je na polju, zagrabil ga je z ono roko za vral, z drugo pa jo vihtel nad njim dolg kuhinjski nož ter mu grozil, da ga zakolje, če mu ne izroči denarja. Vrgel je Koltaja na tla. da si je pri padcu zlomil prsi na roki, ležečemu pa je izvlekel denarnico ter pobegnil. Na stičen način je Alojz Žajdela napadel v Motivilcih posestnlco Viktorijo Cmor ler ji grozil s samokresom, čo mu ne' da denarja. Udaril jo jo z orožjem po glavi, da jo jo oblila kri, denarja jia vseeno ni dobil, ker ga uboga žena ni imela. Alojz Antolič jo vdrl dne 16. julija v trgovino Štefana Ljubeča v Slavščini ter jo je izropal. Dne 21. julija jo napadel svojega starega očeta in ga vrgel po stopnicah, da je starček dobil zelo hude poškodbe. Grozil mu je tudi z nožem. Obtoženci so la dejanja, ki jih jim očita obtožnica, le deloma priznali. Velikemu senatu jo predsedoval dr. Turalo, prisedniki pa so bili Lenart, dr. Tombak, dr. čeki se sicer imenujejo samoupravne, pa od preobremenjenosti skoraj ne pridejo do pravih samoupravnih poslov. Preneseni delokrog naših dosedanjih samouprav gotovo zahteva več sredstev in časa kot pa njihov lastni. Tu jo trolui razmejitve in banski svet naj l>o glasnik tudi te zahtevo. Kljub zgolj jiosvetovatni funkciji banskega sveta njegovih zasedanj pričakujemo z upanjem, dn vsako nekaj pripomore k naši rasti in okrepitvi države. Jasna beseda je prvi temelj vsakih izpromomb in kakor sta bili dosedanji dvo zasedanji pod leni banom poučni, tako upamo, da nam bo tudi letošnje zasedanje jirinoslo nekaj luči in poguma za vse tisto številne majhne in neznane kulturne in narodne delavce po naši deželi, ki na zbor takih mož gledajo s spoštovanjem in vselej zrastejo, ko vidijo, da nino sami. mer in Lečnik, dočim jo obtožbo zastojial državni pravilnik dr. Iiojnik. Žajdela Alojzij je hil obsojen na 15 let roliije, trajno izgubo častnih pravic in 2500 din odškodnine posestniku Koltejju, Žajdela Franc na 2 leti strogega zapora, Antolič ua 1 leto in 4 mesece zupora. Mariborski drobiž Občni zbor okrajne organizacije Rdečega križa je bil včeraj do; oldne v lovski sobi hotela »Orel*- Bil je zelo dobro ooiskan, med drugimi sta bila navzočim zaslopniit vojske r>odi>olkovnik Mnslač in delegat tuno-in -sega odbora, njegov I. pobpicd? >dnirt ur. Fettieh-Frankheim iz Ljubljane, lz poročil je razvidno, da je razvijal Rdeči križ zelo živahno propagandno delavnost. Ustanovljenih je bila v lanskem lotu cela vrsta občinskih odborov, lako v Sv. Jakobu v Slov. goricah, v Framu, v Podvelku, Zg Sv. Kungoti in Iločah, pripravlja jia se ustanovitev krajevnih edinic šc v drugih krajih. Posebno velikega |X>uiena jo organizaciji! podmladka, ki ga ima 19 šolskih zavodov. Najvažnejša naloga društva je bilo izobraževanje satna-rijanov in bolničarjev, ki se je vršilo tudi lansko leto v posebnih tečajih, katere jo absolviralo zelo veliko ljudi. Veliko |x>zornost jo posvečalo društvo tudi bolni in slabotni doci, za katero je organiziralo posebno jxičitniško kolonijo na morju. Lep uspeh je prinesla jiroslava Tedna Rdečega križa. Društvo je aktivno sodelovalo tudi pri pri-teditvah, ki so imele splošni obrambni značaj, kakor pri prolijilinski razstavi, pri predavanju filmov in predavanjih o zračni obrambi ild. V nadaljnjih razpravljanjih se jo govorilo o vprašanju prispevkov za Rdeči križ, ki jih dobiva organizacija od industrije. Z zadovoljstvom se je ugotovilo, da se pod sedanjo vlado zmanjšuje vpliv inozemskih nameščencev v mariborskih tovarnah. Blagajniško poročilo izkazuje 13.602 din dohodkov in 17.253 din izdatkov. Zanimivo jo bilo tudi poročilo o delovanju podmladka nn mariborskih in okoliških šolah, katerega je podal neumorni organizator učitelj g. Mirko Rauler. šolski odbori so izvršili veliko dobrodelno delo. pomembno je tudi delovanje šolskih kuhinj. Podmladki so imeli 42.853 din izdatkov tor 33.448 din dohodkov tor so poslali na morje 03 revnih olrok zaradi okro. pitve zdravja. Primarij dr. černič jo nato prejel l«it odlikovanje zn svojo zasluge zlalo kolajno Rdečega križa. Občni zbor so je zaključil z volitvami. pri katerih je bil izvoljen stari odbor. Mladim lambtirašem so zaplenili tamhurir.e. Znana prikazen nočnih lokalov v predmestju in ludi v mestu so trije mali fantiči, sinovi bro/,|>o-sclnega zidarja Konrada Danka iz Pobrežja, ki igrajo po loti lokalih Inmburice in pojejo, potem pa zbirajo prispevke Ker so fantiči še majhni, najmlajši ima jedva 10 let, je njihov zaslužek precej izdaten. Svoje prošnjo znajo podkrepiti s pripovedovanjem o bedi, v kateri doma živijo. Ker jo doma res revščina, jo policij« zatisnila oči ter jim je pustila njihovo beračenje. Ker pa so jc ugotovilo, da so ti fantje na svojih nastopih pošteno opijajo in ker so bilo vso intervencije pri njihovih starših zaman, jim jo policija sedaj tnm-burice zaplenila SSK Maraton je imel v soboto tekmovanje v kegljanju. Prvo darilo si je priboril Seidler, drugo Franc štrucel, tretjo Uril, četrto Grmovšek, pelo Ciril Grešak. Tekmovalo je 25 kogljačov. V kratkem namerava prirediti klub več kegljaških dvobojev ter tako poživiti smisel za sfiortno kegljanje v Mariboru. Lepe družabne prireditve so bilo v soboto v Mariboru. Najelitnejša je bila gotovo v dvorani hotela Orel, kjer so imeli železničnrski uradniki svoj družabni večer. Obisk je bil sijajen, razpoloženje pa zaradi veselega in izbranega sporeda prvovrstno. Tudi Ruska Malica, ki je v soboto priredila v prostorih Kazino svoj »Ruski večer«-, jo privabila izredno veliko število ljudi. Zahvala tneza-namestniha in hnegsr.je Olge Belgrad, 13. februarja. AA. Zaradi smrti Nj. kr. Vis. grškega tn danskega kneza Nikolaja sta Nj kr Vis. knez namestnik iu kneginja Olga prejela številne sožalne izjave iz naše države in tujine. Pisarni Nj. Vel. kralja je po najvišjem nalogu čast zahvaliti se vsem, ki so s pismom, brzojavko ali z vpisom v dvorne knjige blagovolili izraziti svoje sožalje. Dr. Stojadinovič in dr. Korošec nn prireditvah JRZ Belgrad, 13. febr. m. V prostorih glavnega od. bora mladinske organizacijo JRZ je bil danes zaključen drugi politični tečaj. Na zaključno slavnost sla skupaj prišla tudi voditelja stranko dr. Stojadinovič in dr. Korošec in sta imela lepo, mladino vzpodbujajoče nagovore na strankino člane. Udeleženci tečaja so obenem voditeljem priredili prisrčne ovacije. Predsednik stranke je vsakemu udležencu tečaja izročil tudi diplomo. Na tečaju so mladini JRZ predavali med drugimi tudi minister dr. Krek. senator Sinodoj, bivši minister Juraj Jankovič ter dr. Nedeljkovič. Šnočnju zabavna prireditev krajevnega odbora JRZ, za upravno jKidročje Belgrad—Zeinuii—Pan-čevo, jc privabila v vso prostore glavnega odbora velike množice najuglednejših predstavnikov tu. kajšnjega jiolitičnega, gospodarskega in kulturnega življenju, ki so do zadnjega kotička napolnili oho prostorni dvorani. Na strankini zabavi, ki jo prireja tukajšnja strankina organizacija vsako leto na praznik sv. Treh krajev, ki si ga je izbrala za svojo slavo bivša radikalna stranka, sla prišla skupaj prvi predsednik in prvi jjodjirodsednik strankinega odbora dr. Stojadinovič in dr. Korošec ter ga. dr. Stojadinovičeva. Strankina voditelja je pričakoval pred strankinim domom v De-čanski ulici ves krajevni odbor s prvim podpredsednikom Junijem JankoviSem nn čelu. Jankovič ju je toplo pozdravil z. lepim nagovorom, v katerem je poudaril državniške sposobnosli obeli strankinih voditeljev. Strankina godba je zaigrala jiozdravno koračnico. Številni strankini pristaši so priredili dr. Stojadinoviču in dr. Korošcu v oboli dvoranah navdušene ovacije. Dr. Stojadinovič in dr. Korošec sta nato obiskala vso strankine jvro-6lore ter se dolgo razgovarjala s posameznimi strankinimi činitejji. Demonstracije v Splita i ubit, 4 ran eni Šibeuik, 13. febr. m. Pri snočnjem predavanju, ki ga jc imel v Šibeniku voditelj fašističnega pokretii »ZI>or< Dimitrije Ljolič, j« prišlo do hudih demonstracij, ki so jih priredili v glavnem Mačkovi pristaši Ker so demonstranti vdrli v prostore zborovanja, je moralo nastopiti ludi orožništvo. V s|>o|>ndu je bil en demonstrant ubit, štirje pa težko ranjeni. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. Zbor inženirske zbornice Belgrad. 13. febr. m. V prostorih tukajšnjo Inženirske zbornice je bil danes XIII. redni občni zbor glavne uprave Inženirske zbornice. Na občnem zboru je bila glavna uprava Inženirske zbornice likvidirana in takoj nnto ustanovljena Zveza inženirskih zbornic. Občnega zbora se jo udeležil tudi minister D. Slosovio, ki je v svojem govoru med drugim poudarjal, da je. kr. vlada izdelala obširen program javnih del, ki bodo po svojem obsegu prekosila vsa dosedanja. Posamezni govorniki so izrekli priznanje sedanji vladi za zakon o pooblaščenih inženirjih, ki je že uzakonjen. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Pogreb dr. Paveliča Zagreli. 13. febr. b. Danes je bil tukaj na zelo svečan način jiokopan prvi predsednik senata dr. Anto Pavelič. Nj. Vel. kralja in ves kraljevski dom jo zastopaj general Milivo.j Arandjelovič, vlado je zastopal minister dr. Milan Vrbanič, senat pa so zastopali predsednik 6enata dr. Mažu-ranič, podpredsednik dr. Kolnr, senator Fran Sinodej in senator Ojuro Vukotič. Narodno skuji-SEi.no sla zastopala podpredsednik Tomič in Mar-kič, daljo so prišli na jx)grob še ban dr. Ružič, jKiveljnik IV. ariuije general Jurišič s številnimi generali in višjimi častniki, predsednik mestne občine, škof grol Salis Saevvis, bivši minister dr. Kožulj, češkoslovaški konzul in dr. Krsto so dvignili ob 11 in jo |ionesli pred kapelo. Cerkveno obrede je opravil msgr. dr. S. Rittig, podčastniki so ojiravljali častno stražo, čast-niki so nosili najvišja j>okojnikova odlikovanja. Za krsto so korakali najprej pokojnikovi številni sorodniki, nato pa zastopnik Nj. Vol. kralja in odličniki. Prod kapelo sta govorila senator Vukotič in podpredsednik parlamenta Tomič, ki jo posebno poudaril, da je pokojnik dne 1. dec 1918 prečital znano spomenico voča regentu Aleksandru. Na grobu je govoril zastopnik Jugoslovansko-češkoslovaških iig. Zagrebški pevci v Pešti Budimpešta, 13. febr. AA. Snoči je prispel v Budimpešto zagrebški |ievski zbor Lisinski. Na železniški postaji sla pevce (»zdravila naš poslanik dr. Vukčevtfi s številnimi drugimi člani jx>-slaništva ler pre Isodnik madžarske zveze pevskih društev. Ta hrvaški zbor priredi nocoj velik koncert v dvorani glasbene akademije, jutri ob 17 pa nastopi v budiinpeštanskem radiu. Svečani večer, ki ga je nameraval prirediti poslanik dr. Vuk-čevič na časi članom pevskega zbora »Lisinski« nocoj v prostorih poslaništva, bo moral odpasti zaradi žalosti na dvoru. Dr. Vukčevič pa je vseeno odredil, da se bodo člani Lisinskega zbora zbrali v kaki budimpeštanski restavraciji |)o nocojšnjem koncertu. Tu jim bo prirejen slavnosten banket. Za gostovanje hrvaških pevcev so jo pokazalo v BudlmpeSti živahno zanimanje in vsi lisli priob-eujejo simpatične članke, jiosvečene temu iirvat-skemu pevskemu zboru. Spor v nemški manjšini Novi Slid, 13. febr. m. V zvozi z notranjo borbo, ki je nastala v nemški manjšini, je podal ostavko dosedanji odgovornih urednik »Deulsches Volksblalln« dr. Franc Hani. Zn novega odgovor, nega urednika je imenovan Filip Korel. Kakor znano, je »Deulsehes Volksblalt«, glavno glasilo nemške manjšine v naši državi, objavil odprlo pismo na dr. Krafta. Z odstopom dosedanjega urednika pa spor med dr. Moserjem in dr. kratkim še ni končan in se bo nadaljeval tako v političnih, kulturnih iu gospodarskih organizacijah nemške narodne manjšine. ¥ Belgrad, 13. febr. m. Ponoči je umrl v Belgradu znani srbski pisatelj M. Nastasijevič. širite katoliško časopisje! Primorske vesti Župniku A nt Slamicu v spomin! Najboljši naši stebri padajo! Markantna osebnost rfned razredčeno slovensko duhovščino tržaške škofije jc bil pokojni župnik v Dekanih pri Kopru. Nad 30 let je bil Slamič v Dekanih in je vtisnil tej idilični fari poseben pečat. Možat, delaven, duhovniški! Še lanskega avgusta, ko me je nanesla pot v Istro, sem se mu čudil: »Tone, 64 jih imaš, pa še lahko ukaniš semeniškc poglavarje, če greš med bogoslovce.« — In pripovedoval mi je o Istri in ljudeh, kako žalujejo za kranjskimi duhovniki, ki so hodili v deželo božjih mejnikov skoraj sto let. Pred 14 leti je odšlo iz soseščine toliko duhovnikov, da sta v dekaniji samo dva ostala. Zdaj je bilo treba podvojiti delo — Slamič ga je potrojil. Na visoki Tinjan je hodil peš, ker, odkar so v Istri duhovniki, se še nikoli nobeden vozil ni. Kako bi se vozil po razgrapanih potih za koze? Slamič je časih jahal osliča, večkrat ga je pa ta stresel, legel na pot in ni hotel več naprej. Slamič je one-gavil okrog živali, prigovarjal ji, povzel bolj oster ton, a tura je priganjala, ves moker je odsopihaJ na goro in šel v hladno cerkev pridigovat in ma-ševat, nato pa spet nazaj z vso paro v Dekane, kjer je imel drugo opravilo, popoldne večernice, knste, krščanski nauk otrok, ker v šolah naši duhovniki več ne poučujejo. Tako delo iz dneva v dan je moralo ukloniti tudi Slamiča. Trpel je, večkrat ga je pograbila slabost, ali nikoli ni tožil. Vedno nasmejan, vedno družaben. In bral je mnogo. V zakristiji ascetika, nemška, solidna da ne pozabim nemško, sedanji rod ne zna več tega krepkega jezika, Škoda se bo pri znanosti opazila čez kakih 20 let,« je rekel. Doma vse polno islo-venskih in italijanskih kniig, vse je hotel vedeti, o vsein biti na tekočem. Vpeljal jc bratovščina, prve petke, pelje. V Dekanih je vse slovensko še zdaj. Bil je ravno prvi petek, ko sem bil lam. Polna cerkev ljudi, oblegana obhajilna miza, cerkev kot gaj v oleandrih v vs»h h.rrvah. Anton, vršil si versko in imenitno narodno delo Versko zaveden Istran bo vedno naš. Dokler smo bili skupaj, so Dekani bili polni slovenskih kniig in časopvsov. Ljudje so bistri in govore posebno krepko slovenščino. Ko je bil dovoz naših knjig ustavljen, jc Slamič na moč pospeševal tisto malo, kar se je našega tamkaj tiskalo. Hrabril je stare in nove duhovnike: »Fantje, zavihajmo rokave, ker na« i« malo!« Premalo si gledal, Anton, na to, da sc spočijei; ko si bil že upehan, nikoli ni bilo časa za počitek, zato «i že bolan biniral, legel in drugo noč lepo previden umrl. O, kako bolestno prazni so zdaj idilični Dekani brez tebe, kako osamliena cerkvica na hribčku, vsa obdana od oleandrskegn gaja! Nad 30 let si pel v nji Bogu v čast in veličal božjo službo. Narod, ki si ga vzgojil, stoji ostrmljen in ne more verjeti, da te je moral tako naglo izgubiti! Istra, ki jo je tako objemala tvoja lepa duša, joka ob grobu enega svoiih najboljših Prosi pri Bogu za svoje; za sirotico Istro, da dobi tebi enakih! Fržk. Sprejem v tržaško fašistično zvezo Iz tržaških listov posnemamo, da jc bila tamkaj v fašističnem domu velika slovesnost, ko je pokrajinski tajnik fašistične organizacije sprejel v organizacijo 82 novih Članov. V svojem nagovoru je poudaril, da so to samo takšni mladeniči, ki so se udeležili vojne v Abesiniji in so sn tamkaj v bojih odlikovali. Tajnik je še poudaril, dn je to že sedma lisi a mladih članov, ki so bili sprejeti zarodi hrabrega zadržanja v abesinski voj-ni. »Istra«, ki tudi o tej slovesnosti poroča, pripominja, da je bilo mod poslednjimi 82 novosprejotimi tudi 38 fantov slovenskega jiokolonja, doma iz tržaških predmestij. Da bi se omejile nesreče s starimi granatami Goriiška prefektura je zurudi vedno bolj pogostih nesreč, Iti se pripetijo pri pobiranju starih razstreliv iz svetovne vojne, odredila, da ima v goriškem okolišu pravico do pobiranja samo |M>d.jetje Edvardu Hvale in nikdo drugi Podjetje Hvala je tutko opremljeno, da so nesreče takorekoč izključene. Uredba profokture prarvi, da bodo najstrožje kaznovani vsi. ki bi se tega predpisa no držali, a oblasti odklanjajo vsako soodgovornost, če bi se v bodočnosti pripetilo nesreče to vrste zaradi neposlušnosti posameznikov, v interesu katerih so bili novi predpisi izdani in poostreni. Dva mlada roparja Iz št. Vidu na Vipavskem nam poročajo, da so orožniki aretirali Janeza Krcbižn, Antona Pavšiča in Miho Hvala, ki so jih zalotili v hudem pretepu. Zasliševanje jo odkrilo, du stn prva dva z zločinskimi nameni napadla Hvalo, ki sta ga hotela oropati in sta mu dejansko tudi vzela 40 lir, iker jih več ni imel pri sebi. Hvalo sta tudi telesno zelo hudo poškodovala. Orožništvo je seveda Hvalo izpustilo na svobodo, toda ostala dva fakina je poslalo v zapor in je proti njima vložilo ovadbo zaradi zločina poskusnega ropa in telesne poškodbe. Hrbtenico ji je zlomilo Pri Colu se je pripetila 34 letni Karolini sangaljevi huda nesreča. Sedela je na vozu in se peljala s polja domov. Naenkrat je vo/ zadel v kup kamenin, se nagnil in prevrnil Kanili no, ki je z ve.iko silo priletela na tla in pri tem zadela ob Obcestno kamnitno ograjo. Obležala je nezavestna. Domačini so prihiteli in jo pomagali odpraviti v bolnišnico v Gorici, kjer leži v nezavesti in zdruvniki ne verjamejo, da bo ostala prr življenju. Na dosmrtno ječo Ze v zadnji .številki »P. S.c smo poročali, da je pred tržaškim sodiščem proces proti znanim morilcem iz Vrhpolja, Ivanu Kanejanu, I rancu Horvatu, Dergancu, Guštinu Mic.helazz.i in Corettiju. Sodišče jo tc dni objavilo pravdo-rek, s katerim sta Guštin Michelazzi in Corctti obsojena nu dosmrtno ječo ter na denarno globo vsak po 25.000 lir, medtem ko jo dobil Ivan kanojun 20 let robije ter mora plačati 50.000 lir denarne globe, Horvat 2« let robije in na plačilo 20.000 lir denarne globe ter Derganc na osem let robije in na plačilo 22.000 lir denarne globe. Smukovo posestvo na dražbi Kakor izvemo iz »Istre«, je znano Smukovo posestvo v Ilirski Bistrici na tem, da ga bodo jirodali na dražbi. Zaenkrat se ni javi! še nobeden kupec, ki bi ga odkupil. Stnnkova gostilna in kmetija, kjer so se ob sejmih in drugih večjih slovesnostih kaj nudi zbirali okoliški kmetje, je znana daleč naokoli. Mesarija pa je sploh največja v Ilirski Bistrici. Gospodarske težave so posestnika spravile v stisko, da ga bo moral prodati. Slišijo se glasovi, du ga bo na dražbi kupil veliki bistriški bogataš Viktor Tomšič, ki je odkupil že mnogo posestev v bližnji in daljni okolici, k jer so kmetje zaradi razmer prišli v denarne stiske in šo morali raz domačo grudo. V Gorici so umrli Zadnje dni so v Gorici umrli sledeči ljudje: Vrek A ta I i jo, stara 84 let: Pavlin V ludo, star 6 mesecev; ščurk Terezija, stara 74 let; Čicon Jožef, star "9 let; Katarina Pi.škulin, rojena Mola r, stara 72 let: Cecilija Misel j. roj. Dugar, staru 72 let: Hi javit Jožef, star 78 let; Marijana Vugu, roj. Kulot, stara 78 let; Ferežin Joštko, star 45 let; škurobot Franc, star 74 let; štrukelj Miha, star 54 let; Rejec Anton, star 70 let: Jožefi nn Bavčcr, por. Fornozarič, stara 43 let; K,trobila Toplikar, slnrtf 12 let: in Alojzi Kovačič, star 28 let. — Bog jim daj večni mir in pokoj! V som svojcem izrokumo iskreno sožulje! Pod voz je prišel Iz Lokavca pri Ajdovščini nam pišejo o hudi nesreči, ki jc zudolu Friderika Koinpareto. Mož jc star 55 lel. Vozil je po zaledencli ccsii in jc voz po nesreči pri prehodu neke kotali spo.zo.l iu se tako stresel, da je Frideriku vrglo na ledena tla. Pri jiadcu, ki sam po sobi ni bil hud, pa je tako nesrečno priletel na tla, da si je /lomil hrbtenico im obležal nezavesten. Domačini so mu hitro prišli na poinoč, toda domača sredstvu so bila brezuspešna. V obupnem stanju so Kompareta prepeljali v goriško bolnišnico. kjer imajo malo upanja, du bo okreval. Plin jih je zastrupil lz Trstu |x>ročajo, da so bili pri Sv. Soboti trije delavci žrtev plinske nesreče. So to Divič Maks, domu iz skednja pri Trstu. Ilaffer Ferdinand in Furlan Albin, oba iz Trsta. Pri čiščenju so si tako neprevidno odprli plinske napeljavo, da so dobili mnogo plina v pljuča, tako dn so nezavestni popadali. Prepeljali so jili v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, du je zastrupljanje pri I lafferjti tako napredovalo, da je za življenje nevarno. Druga dva delavcu sta bila poslana v domačo oskrbo. Z drugega nadstropja je skočil Bržaški listi pripovedujejo o neobičajni nesreči, ki se jo pripetila v zgradbi tržaške policije. Tajnika j je bil iz neznanih v/rokov priprt neki Mario kocman ko so je nadzorni policaj oddaljil od Kocinana. se je ta naenkrat pognal skozi okno v drugem nadstropju. Kocman jo zamolklo padel na tla. kjer jo obležal mrtev Policija jc odredila preiskavo, kako jo bilo mogoče, dn je Kocman mogel napraviti samomor, ko bi moral vendar biti |xxl stalnim nadzorstvom. Prijet, ko je prestopil mejo lz Porlbrdn pišejo, da jo bil tamkaj neki Alojzij Stergar, star 28 let, od obmejnih obla- sti prijet iu odgnun v zapor, ko jo prestopil državno mejo. Stergar je svoje dni odšel \ Ju-j goslavijo brez predpisanih potnih listin in so od takrat nanj strogo pazile obmejne oblasti. Stergiir bo moral verjetno presedeti daljšo zu-lKiriio kazen, ker je bil vojni obveznik za časa abesinske vojne. 1 Na Rombonu jc padel v prepad lz Gorice nam pišejo, da je v tamkajšnji 1 bolnišnici podlegel smrtnim poškodbam neki Anton Milie.lik iz Kobarida. Vuš dopisnik je o njegovi smrti zvedel naslednje podrobnosti: Mihclik in Jožef kendu sta se napotila na Bombon, da bi tamkaj iskala stara razstrelivu iz vojnih časov Ko s-tn šla po ozki stezici, je Mi-hoiiku spodrsnilo in jc zdrčnl navzdol do robu 44)m globokega prepada, kjer se ni mogel ustaviti. Vrglo ga jo čez rob v globino in si je mod padcem prebil lobanjo, ko jo zadel ob skalo. Kenda je takoj odšel po rešilco, ki so Milicli.ka pobrali šo živega, a v nezavesti, ter ga odpravili v goriško bolnišnico, kjer je mludi nesrečnež izdihnil. Drobne vesli I' Oiilcu r Istri je bila 2,5 januarja slovesna osmina po pok. župniku V. Dolencu. Pokojni je hil brat pred tremi leti umrlega dr. I. Dolenca, prof. bogoslovja v Ljubljani Golčuni so si napravili ta dan praznik in so res pokazali svoje spoštovanje in hvaležnost pokojnemu, ki je bival jiri njih 25 let. Vse jo bilo v cerkvi ta dan. Pokojni je bil zolo priljubljen povsod, kjer je služboval -- kot dober govornik in prijatelj žalostnih in trpečih. Golčani so šo vodno upali, da so bo vrnil, a Bog ga jo poklical k Sebi po zasluženo plačilo po dolgi in mučni bolezni, v kateri ni niti z besedico potožil, da trpi. Naj blagi gospod ne pozabi nu nje, ki se ga v ljubezni spominjajo. V Gorici je zasedal pokrajinski upravni svet. Obravnavali ro večidel občinske proračune in dovolili nekaj občinskih doklnd v človekoljubne namene. V Dolu pri Ajdovščini jc izbruhnil požar pri Vsaka polemika odveč ! Za z.adnio ohlclnico koroškega plebiscita so kulturne in obrambne organizacije naslovile na vso ; slovensko javnost oklic, v katerem so opozorile na i žalostne narodu, stre razmere slovenske manjšine j na Koroškem. Na la oklic so sc odzvali v e naj-j vidnejša glasila avstrijskega nerodnega socializma, 1 med njimi f-W:ener Neueste Nach-ichten«, celovške Freie Stinuncn in Inasbrucker Nachrichlen«. Vsi ti listi so prinesli enoten odgovor, l:i sc je ro-digiral v celovški caznarodovalni centrali in ekspozituri za narodno socialistično propagando na Koroškem. Ta organiziran nastop avstrijskega hil-lerjanskega ti.ska proti slovenski koroški manjšini jc bil primerno osvetljen in komentiran tudi v našem listu. Sedaj pn prinaiajo celovške -Frcic Slimmen« ponoven obsežen nnpad na našo zavrnitev in ponavljajo trdovratno trditve iz prvega odgovora, opremljene s potrebnim cinizmom in izdatno porcijo neokusnih opazk. Nikakor ni naš namen, voditi še nadalje kakršnokoli diskusijo o samem problemu, ker je ob zavestnem potvarj ipju in zavijanju dejstev s strani omenjenega lista in skupine okoli njega popolnoma odveč in brez pomena. Opozoriti hočemo samo na nekatere zanimive okolnosti, ki so združene ti tem odgovorom. V omenjenem članku je ponovno govora o »avstrijskem stališču« in o »avstrijskem tisku« in pri nepoučenem bralcu vzbuja vtis. kakor da je (a-mozen način pomovanja koroškega vprašanja, na-značen v tem sestavku in prvotnem odgovoru vsega avstrijskega hitlerjevskega tiska nekakšno obče avstrijsko gledanje na ta problem, lorci neke vrste avstrijsko uradno stališče. Zanima na3, od kdaj ima avstrijski narodnosocialisticnl tisk pooblastilo, da govori v imenu sedanje Avstrije, Zanima nas ludi, od Itdnj je ta tisk postni zagovornik Avstrije in njenega stališča, ko vendar nc priznava njene snmostojnosli in pomenja zanj Avstrija samo neki podrejeni »Gau« velike nemške države. V našem odgovorit na D-rvotno zavrnitev v zgoraj omenjenih listih je bilo vendar izrecno podčrtano, da so vsi ti listi organi avstrijskega narodnega socializma. Člankar celovških »Fr. Št.« ie naš odgovor proučil do zadnjih pol-mkoslih, a glej čudo: našo nedvoumno trditev, da jc tako g'edanje edino in samo stališče avstrijskega hit^rjanstva do slovenskega problema na Koroškem, to našo Irditev pa je člankar kljub globokemu študiju našega odgovora popolnoma prezrl in se |e ne dotakne z nobeno hesedico. Torej je bila ta trditev popolnoma točna. Zato nikakor ni neutemeljeno vprašanje, od kdai avstrijski nerodni socializem zastopa sedanjo Avstrijo. To vprašanje bo mogoče zanimalo celo olicielne predstavnike današnje Avstrije, ki se najbrž niti nc zavedajo, da si v vprašanju, slovenske manjšine n« Koroškem lasti vso pravico »avstrijskega stališča« do tega problema samo avstrijski narodni socializem. Mnenja smo, da imajo v krščanski Avstriji tudi krščanski možje neko besedo, in to cclo tedaj, kadar sc tiče FOTOAMATER Električni svellomeri Pravilna osvetlitev pri snemanju je navzlic precejšnji ekspozicijski toleranci negativnega tvoriva in številnim pripomočkom, ki šo na razpolago za določanje ekspozicije, še vedno problem, ob katerem se ponesreči največ posnetkov, število faktorjev, ki jih moramo pri določanju osvetlitve upoštevati, je namreč tolikšno, da je široko-grudnost negativnega tvoriva z ozirom na osvetljevanje vse premajhen nadomestek, prav lako se Pa vsaj do sedaj še ni posrečilo mehanizirati določanja osvetlitve z izumom svetlomern, ki bi vse v pošlev prihajajoče faktorje avtomatično upošteval. Tudi najboljši svellomeri, med katere prištevamo v prvi vrsti električne, kažejo čas osvetlitve le približno in ga smemo vzeti samo kot podlago za ocenjevanje in točnejše določanje ekspozicije z upoštevanjem faktorjev, ki v konstrukciji svetlo-lnerov niso uvaževnni. Zadnja novost med številnimi pripomočki, ki smo jih dobili v fotografiji zn merjenje svetlobne jakosti, so električni svellomeri. Zgrajeni so nn osnovi lastnosti, ki jo imajo nekatere snovi, dn dajejo jiod vplivom svetlobe sicer zelo šibek električni tok, kojega jakost pa jo z zelo občutljivo napravo mogoče meriti. Pri fotografskih svello-inerili te vrste jo uporabljen solen, položen nu kovinsko podlago in pokrit s silno tanko prosojno kožico platino. Jukost toka, ki ga dobavlja takšna fotocelica, je odvisna od jakosti svetlobe. Čini intenzivnejša jo svetloba, tem močnejši je odklon kazalca na svetlomern, ki pa ne kaže na skali jakosti svetlobe, temveč kar čas osvetlitve za določeno občutljivost tvoriva, normalno razvijanje in za določeno odprtino objektiv^. Za vse druge vrednosti v občutljivosti tvoriva in za vse druge zaslonke je možno določiti odgovarjajočo osvetlitev s premično skalo ali pa s tabelo. Vsak električni svetlonier meri le srednjo svetlobnost objekta, ležečega pred njim v kotu, ki ga s svojim očesom obsezo. To je zelo važno i/, dveh razlogov. Sence, ki so ploskovno majhne, ne učinkujejo pri merjenju praktfčno skoraj nič, čeprav so intenzivne, globoke. Ce bi osvetlili torej samo z ozirom na srednjo vrednost svetlobne intenzivnosti, kakor jo kaže svetlonier, hi bil negaliv v sencah premalo osvetljen. Zaradi tega je skala prikrojena tako, da ne kaže osvetlitve ločno po svetlomern, temveč z ozirom na takšne sence majhno preosvetlitev. Prav v tej okolnosti pa leži možnost diferenc med posameznimi svellomeri v pogledu trajanja osvetlitve, ki jo kažejo z ozirom na svellost onega in istega objekta. Kar so zdi namreč enemu konstruktorju bogato osvetljeno, se zdi lahko drugemu osvetljeno pravilno. Takšne direfetico mod instrumenti različnih znamk dejansko obstojajo ter se gibljejo pri isti občutljivost! tvoriva in isti zaslonki mod >/., in '/,.-, sekundo. Pri u porabljanju vefslojnega tvoriva je lolikšna razlika skoraj brezpomembna, večjega pomena jo pri tvorivu z majhno ekspozicijsko toleranco, kakor jo imajo eitoslojni filmi z zolo tanko svetločutno plastjo, nn vsak način pa jih moramo upoštevati pri snemanju z barvnimi filmi, ki zahtevajo najločnejšo osvetlitev, če naj bo reprodukcija barv ločna. Pomagamo si tako, da žrtvujemo za poskus nekaj tvoriva In popravimo skalo z ozirom na tvorivo in razvijalec, ki ga uporabljamo. Kdor dela z majhnim formatom, ho upošteval pri loj korekturi ludi preosveliitev približno za 3/10" Din, ki je potrebna z ozirom na drobno zrno in razvijanje v posebnih razvijalcih. No glede na to, da upošteva skala na svollo-merti tudi sence, je pri merjenju svetlosti objektov v protisveltohi priporočljivo ziislonili oko svetlomern z roko, izključiti s toni iz njegovega območja direktno sončne žarke in z ozirom nn globoke sence čas osvetlitve vsaj podvojiti, pri objektivih, ki ležijo deloma v sončnem svitu, deloma v senci, pa je merili samo sončno dole objektivov in določali čas osvetlitve samo z ozirom na sence. 2. Merilni kot svetlomerov je približno enak slikovnemu kolu objektivov z normalno gorišcnico. I a okoluost postane važna v primeru, če snemalno z objektivom zelo krulite ali zelo dolge goriščnico, osvetlitev pa določamo s svelloineroin, ki liiori v takšnem primeru občutno manjši ali večji kot, kakor ga obsega snemalni objektiv. Vzemimo za primer, da nameravamo napravili posnetek arhitektonske posebnosti nn neki svatbi. Stavbo obsega sonce, snemann arhitektonska posebnost pa leži deloma v senci. Da dobimo zadosti velik posnetek, bomo uporabili leleobjekliv. Če usmerimo svetlonier na stavbo, nam ho zaradi njeno svetlosti jiokazal zelo kratko osvetlitev, tem krajšo, če loži v merjenem kolu, ki je občutno večji od slikovnega kota teleobjekliva, celo nebo. Osvetlitev bi hila zaradi tega prekratka. V takšnem pri- Danes zadnilkrut ob tO uri Flimska komediia v nemškem leziku s CLAUDETTE COLBERT Rendez-vous v Parizu KINO MATICA Tel. 21-24 Zadnii dve predstai radi koncerta odpadeta! Fraiw,i Bizjaku ter mu napravil okrog 10.000 lir škode. Pokrajinska ženska fašistična zveza jc sprejela večje število novih članic. Med njimi iih je v okrožju Podgorica 7 slovenskega porekla, v okrožju St Vida na Vipavskem tudi 7, v okrožju St. Peter na Krasu 8, ter v okrožju Dolenje 5. Jurij Rumec v Trstu jc okradc! Ano Sergonovu za vrednost 800 lir. Zaprli so ga za -1 mesece in plačati mora 1200 lir odškodnine. Anton Lonckar in Karel Krušič sta hotela nekemu Bettiju okrasti avtomobil, pa sta bila pri kraji z.isačena. Dobila 6ta vsak 3 mesece zapora in 1200 lir globe. Vincencij Lombardi jc v pijanosti pretepal ženske, in sicer Angelo Folen, Ano Krizmanič in Frančiško Scgula. Dobil je 5 mesecev zapora. V Tolminu so zaprli 66 letnega Ivana Rutarja, ker so pri niemu našli staro vojaško puško. Tramvajskega uslužbenca Petra Zagcta so izpustili iz zaporov, ker jc dokazal, da ni zakrivil nesreče, pri kateri je bila poškodovana Lavra Spacapan. V Gorici je v mizarski delavnici Emila Juhe izbruhnil požar. Gasilci so preprečili večjo nesrečo. Škodo cenijo na 8000 lir. Samostojni poštni urad so po dolgem čakanju dobili v Mairczigah in je začel poslovali s 1. februarjem v veliko veselje domačinov. V Postojni je umrlu Margareta rojena Srebol-njak. Naj ji sveti večna luč. Preostalim bvojcem izrek amo globoko sožaljc. koroških Slovcnccv. V interesu avstrijskega krščanstva bi bilo, čc bi ludi ti možje povedali svoje mnenje, da bi bilo razvidno, kaj zares misli semnja Avstrija o koroškem vprašanju in kakino resnično avstrijsko stališče do tega problema. Dodajamo zaključek omenjenega članka, ki je v svojem cinizmu zares edinstven in daje sklepati o »vrednosti« in resnosti« celote. Takole se ou-norčuje: Ponoviti zamoremo samo to, kar *mo že enkrat povedali, da stvar koroških Slovencev ni noben problem, ampak samo vprašanic, Ul lo — vprašanje časa, kd.ij bo šovinistično slovenstvo končno vendar enkrat postalo tako pametno, da bo znalo svoj resnični položa, pravilno ocenjevati. Tedaj šele bo prišel čas, ko bo mogoče sesti za eno mizo in se o tem in onem pošteno pogovoriti ...« Ponovno pripommjamo, da tako govorijo koroški narodni socialisti, ali z drugimi besedami — -oroški raznarodovalci. Iz njihovih ust se posebno lepo sliši očitek o »šovinističnem slovenstvu«. In končno dodajamo, da se v eni točki strinjamo tudi za nas je koroški problem vprošunje časa. Nemška ocena A. Melihove l'n ige o Sloveniji V -Oarlnthlji , ki jo Izdaja Koroško zgodovinsko društvo* v Celovcu in jo urejuje prof Martin Wulte, med Slovenci znan po svoii teoriji o vindišarjilK kol tretjem narodu na Koroškem je v drugem zvezku letnika 1037 izšla ocena o Melikovi knjigi »Slovenija«, ki jo jo napisa! sam urednik dr. \Vutte. Ocena se omejuje na poglavja ki so tičejo Koroške. Ocenjevalec v glavnem po navija svoje poznano trditve o zgodovinskem razvoju na Koroškem, ki razumljivo zagovarjajo nemško stališče in so lo prepogosto nekritično in enostranske. Pr! toni zaide v protislovja, kol n pr. s trditvijo, dn so ee nemški doseljenci v škof. leloski okolici in drugod po bivšem Kranjskem poslovenili zaradi poslovenjenja nemških in dvojezičnih šol. dočim so se v Kočevju ohranili kor so obdržali nemške šole; nn drugem mostu pi oporoka Meliku, češ, dn koroška šola ni mnogo pripomogla h gormnnizneiji Koroške. Glede glasovanja ponavlja znano Irdiiov, da je bila za njegov izid odločilna zavesi Korošcev, da so gospodarska in geografska enota, ki no hi prenesla cepitve Zanimiva jo pri leni ugolovitev, da jo bil odstotek glasov jiiz.no Dravo in nu ozemlju mod Dravo in Vrbskim jezerom pretežno za prikljufitov k Jugoslaviji, torej ludi za cepitev Koroško. Ce bi imela dr Wutlojeva trditev realno vrednost, hi so morali ravno li doli deželo najbolj hali cepitve, kor In bili s leni odtrgani od oboli gospodarskih'središč — Celovca in Beljaka. Celotna ocena jo v splošnem močno ozkosrčna polemika, ki krčevito zagovarja teorijo koroških jionoincovalcov. Strokoven odgovor pa seveda prepuščamo strokovnjaku. merii moramo moriti svetlobo iz lakšno bližine da čim bolj izločimo iz območja merilnega kota' objekte, ki so svellojši od snenianega motiva Pn portretiranju jo slopiti n. pr. s svotlo-nieroin lako blizu portretirane osebe, da se izloči iz merilnega kotu svotlomora ozadje ki lli moglo, ce jo temno, osvollitov podaljšati, ali pa če je svetlo, skrajšali in povzročiti s tem napačno osvetlitev porlrola samega. Enako je postopali pri snemanju pokrajin s temnim ospredjem iu svetlim ozadjem, ki ga moramo pri merjenju na vsak način izločiti m usmeriti svellomor tako du vpade na folocelico samo svetloba, ki jo reflek-tirn temno ospredje. Podobno postopamo pri sne-matiju objektov ponoči, ild. 1 To jc samo nekaj važnih okolnosti, ki iih moramo upoštevati pri določani,, osvetlitve z električnim svetloinerom. Navedli smo samo takš ne ki so v zvezi s posebnostmi v konslrukciii instrumenta in s lom nikakor nismo i/črpa i vs' ga kompleksa faktorjev, od katerih je pravilnost raz vi <1 n o ! n°''' iz "i,vo,k'""> »koln«, S je razvidno, da ravna nepravilno, kdor osvetli mhanično in brez pomisleka po ska! ^o lo okolnostf ti 1,rC';illrišlo z jutranjim vlakom, ter vodstvo in sodniški zbor in ostali tekmovalci s številnim občinstvom. Navzlic hudemu mrazu so vsi vztrajali ves čas pri sv. maši. Skohi za kombinacijo Točno ob 11 sc se pričeli ua 25 meterski skakalnici skoki za kombinacijo. Kot predvozač je vozil odlično Novšak, ki je s svojim lepim stilom navdušil vse navzoče. Nato je dal starter br. Viktor Novšak znanmnje in že se je spustil br. Starman, ki je imel št. 1, navzdol ter zdrčal Čez most. Za njim so sledili ostali tekmovalci, po številu 15. ker so drugi, ki so se udolo?.ili včerajšnjega teka, izpadli. Vsak tekmovalec je izvedel po tri skoke. Med tekmovalci so se zlasti odlikovali češki Orli, med njimi posebno Kosour. ki je tudi dosegel prvo mesto, in pa naš Lichtenogger ter še nekateri drugi. Pa tudi ostali so se dobro držali, saj so bili mod vsemi 45 skoki samo 3 padci. br. Ciril Praček Po tekmah so izvedli naši tekmovalci »e nekaj skokov izven konkurence in tem so se pridružili še nekateri drugi skakalci, med katerimi je bilo nekaj prav mladih fantov, ki so nam pokazali več lepih skokov. Tako hitro so skakali drug za drugim, da so so mogli jodva zvrstiti. Mnogoštevilno občinstvo je z zanimanjem sledilo tako skokom v konkurenci, kakor tudi onim izven konkurence in je odobravalo zlasti skoke naših mojstrov. Za nameček so izvedli skakalci še nekaj skokov v dvojo. kar jo navzočim še posebno ugajalo. Nato so odšli nekateri skakalci na 65 metersko skakalnico ob železniški progi, kjer so izvedli nekaj prav uspešnih skokov. Tudi tukaj so je odlikoval naš olimpijec Novšak in znani Pribošek, za katerima pa ludi drugi niso dosti zaostajali. Vsi gledalci so so seveda takoj podali k tej skakalnici in so močno odobravali skoke, ki jih je izvajala naša elita v tej lepi zimskošportni panogi. Najbolj je ugajal gledalcem skok v dvoje, ki sla ga izredno lepo izvedla Novšak in Pribošek. Pri tej priliki pa ne smemo prezreti izbornega tekmovalca za alpsko kombinacijo br. Alojzija Žvana z Jesenic, ki jo izvedel nekaj zelo uspelih skokov s to skakalnice, čeprav je šele včeraj prvič skakal v svojem življenju. Izreden pogum, ki ga ima ta fant pri smuku, ga je pripravil zdaj ludi do lega, da »e je podal na lako veliko skakalnico in se je • tem odkril nov skakalec, ki še mnogo obeta. Češki Orel br. Kosour prvak v skokih za kombinacijo in prvak klasične kombinacije Žo včeraj se je videlo, da so češki Orli dobri t klasični kombinaciji in zlasti v toku. Danes pa si jo, br Kosour zasluženo izbojeval prvenstvo v skokih za kombinacijo. Ker je imel prav lep stil in dolge skoke, mu je to prineslo loliko točk, da jo postal tudi prvak. Z današnjimi lepimi skoki si je torej br. Kosour priboril dvojno prvenstvo. Samostojni skok i na 45 m skakalnici Popoldne ob pol 3 se jo pričelo tekmovanje v solo skokih na 45 meterski skakalnici, za katere se je prijavilo 26 skakalcev. Ze pred drugo uro se je podala velika množica gledalcev iz Rateč čez železniški tir proti Ilirijanskemu domu in skakalnici, kjer so bili najzanimivejši skoki teh tekem. Pri skokih je bil navzoč tudi zastopnik bana dr. Filip Orel, načelnik finančnega oddelka banske upravo, daljo ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je daroval za te tekme lep pokal. Navzoča sta bila tudi dr. Žižek, zastopnik Tujsko-prometne zveze, iu pa dr Ivo Pire, zastojmik Jugoslovanske zimskošportne zveze. Rezultati v samostojnih skokih so naslednji: 1. Praček Ciril 25.5 m, 27.5 m, 30 m, 202.30 točk; 2. Lichtenogger Ferdo 27, 27.5, 28.5, 100.8; 3. Janežič Jožo 24.5, 26.5, 20. 1&5.8; 4. Lichtonoggor 23, 22.5, 23, 178.30; 5 Kosour • Boh ti mil 24, 24.5, 24, 174.20; 6. Starman Lado 24. 25, 25, 171 ločk. Telovadna akademija in razdelitev nagrad Zvečer ob 8 je bila v Krekovem domu na Jesenicah slavnostna telovadna akademija ob nabito polni dvorani. Tudi akademiji so prisostvovali razni zastopniki javnega življenja, ki so bili navzoči pri skokih v Planici. Uvodoma je br. K e r m a v n e r razglasil rezultat prvih slovanskih smučarskih tekom, nakar je br. dr. Žil ko razdelil posameznim tekmovalcem darila. Darilo notranjega ministra dr. Korošca je prejela reprezentanca Zveze fantovskih odsekov za alpsko kombinacijo. Darilo g. uotra-njega ministra predstavlja krasen kip smučarja. Lop pokal ministra za ljudsko telesno vzgojo dr. Miletiča je prejela istotako reprezentanca Zveze fantovskih odsekov za zmago v klasični kombinaciji. Pokal bana dr. Marka Natlačena je prejela Gorenjska fantovska podzveza za zmago v alpski kombinaciji. Pokal ljubljanskega župana dr. Adle-šiča je prejela Gorenjska fantovska podzveza za zmago v klasični kombinaciji. Oba pokala sta prehodna za smučarske tekme ZFO in si jih mora osvojiti zveza v treli zaporednih zmagah ali po potih zmagah v presledkih. Zmagovalec v klasični kombinaciji br. Kosour, čsl. Orel, je prejel kot posameznik lep pokal. Prvi trije v smuku in sicer br. Žvan Lojze, br. Praček Ciril, oba z Jesenic, in br. Finžgar Hudi iz Krope so prejeli zlato, srebrno in bronasto plaketo. Prvi trije v slalomu in sicer br. Ciril Prr.čck, br. Lojze Žvnn in br. Davorin Žvan, vsi z Jesenic, so prejeli zlato, srebrno in bronasto plaketo. Prvi trije v teku in sicer br. Starman iz Ljubljane, br. Kosour, čsl. Orel, in br. Vid Feušek, čsl. Orel. so prejeli zlato, srebrno in bronasto plaketo. Prvi trije v skokih in sicer br. Praček. br. Lichtenegger in br. Janežič, so istotako prejeli zlato, srebrno in bronasto plaketo. Poleg toga so prejeli vsi tekmovalci, ki so prišli na cilj, oziroma, ki so se sploh plasirali, lično izdelane diplome. Akademija, ki je obsegala različne proste simbolične in ritmične vaje članov in članic, mladcev, mladenk in naraščaja ter vaje na orodju, je izpadla najlepše in v splošno zadovoljstvo; zlasti ao se odlikovali naši mednarodni tekmovalci br. Natlačen, br. Železnik in br. Legan. ki so s svojimi vajami dokazali, da bodo lahko dostojno zastopali našo državo na mednarodnih telovadnih tekmah, ki bodo konec junija v Ljubljani. Sodniški zbor in vse pomožno osebje jo izvršilo svojo nalogo odlično. Vse je šlo v najlepšem rodu vso dni tekmovanja brez najmanjših pritožb in vsakdo, ki je prevzel kako funkcijo, jo je izvršil tako, kakor je treba. Zato se s tega mesta najlepšo zahvaljujemo zlasti jeseniškim fantom, ki so s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo dokazali, da so sposobni organizirati take tekmo, kakršne so bile te. Zahvaljujemo so tudi vsem sodnikom, dalje Gorenjski zimskošportni podzvezi in še prav posebno načelniku tehničnega odbora Jugoslovanske zimskošportne zvezo g. Predaliču, ki je ocenjeval skoke. F.nako zahvalo izrekamo tudi br. Aljančiču iz Maribora in pa zdravniku dr. Tancarju z Jesenic, ki je ves čas najvestneje opravljal svojo službo. Turnir, hi ni končal zadovotiico Krasno dopoldansko vreme je vabilo gledale« kakor za stavo. Vendar so jo prijaznemu povabilu SK LrubHane> ki je povabila ljubljansko občinstvo na veselo popoldne, odzvalo ia,ko malo ljudi. Za teren in za razmere, ki dandanes vladajo v Ljubljani, se nam jc zidelo čudno, da smo zapazili 300 ljudi. SK Ljnblfana II. : Hermes 2 : 1. Spočetka •o napadli Hermežani. Toda ostra in togotna obramba Ljubljane jim ni pusrtita do strela. Pozneje pa je ljubljanska mlada garda vzela vajeti v roke in zagospodarila na terenu. Dva nagla prodora, dve akciji, proti katerim se je izkazala nasprotna obramba premalo inteligentno, sta dosegli svoj cilj. Hermežanom manjka predvsem rutine! SK Ljubljana : SK Kranj 7:1. Ligaši se niso hoteli štediti. Napadli so tn po napadih dosegli nedosegljivo vodstvo. V napadu SK Ljubljane je briljiral Pepček, ki je topot opravljal tudi delo za svojo zvezo. Dogodki so se vrstili k dogodkom. Premoč domačinov je bila očitna. Obramba ni imela pretežkega opravka. Vse naskoke nasprotnikov je brez posebnega truda udušila že v kali. Brez napora! SK Ljubljana I. : SK Ljubljana U. 4 : 1. V tekmi za zmagovalca turnirja je zmagala liga nad rezervo. Rutiniranejše moči so se obnesle v boju proti starejšim. Na centerhalfu se je obne-sel Boncelj, ki nikakor ni bil slaba zasedba tega mesta. Slaba je bila halflinija (razen Bonclja!), slab je bil napad, ki ni znal izkoristiti mnogih sans. Obramba je deloma zadovoljila. Prav dobro je sodil g. Doberlet. Belgrad, 13. februarja, m. Reprezentanci Novi Sad—Belgrad 6 : 3 (4 : 0). Praga. 13. febr. A A. Športna služba DNB javlja: Tekma med Viktorijo (Plzon) in Viktorijo (Žižkov) se je končala z rezultatom 3:2. Tekma med Prosnice in SK Plzen z izidom 4:4, Nahod : Pardubice 0:0, Klndno : Židenice 4:0, šparta : Slavija 5:1 in Bratislava : Moravska Ostrova 4:0. ad ZFO . .s ssr .^ Jugoslovanska akademska smučarska reprezentanca, ki je nastopila v Bud Ilofgnsteinu Mariborski šport Maverjev pokal pred odločitvijo Maribor, 13. februarja. Danes so se na stadionu Železničarja 6rečali mariborski klubi v petem, to je predzadnjem kolu za prehodni Maverjev pokal. Obe tekmi sicer nista nudiili posebno dobrega športa, bili pa sla do zadnjega trenutka napeti. Rapid—Slavija (Pobrežje) 2 : 1 (0 : 1). Rapid je topot s težavo in s precejšnjo srečo pobral obe točki. Pobrežani so se topot borili kot levi in ffo slabotnemu Rapidu nevarno oblegali njegova vrata. Prvi del igre so celo odločili v svojo korist in je njihov vodilni gol zabil Knezer po lepem predložku. Rapid jc v drugem polčasu z vsemi silami napadal in je izravnal z zmedo, ki je nastala po kotu, dočim je bil zmagonosni gol edinstven. Precej v zimski formi je sodil g. Bizjak. Maribor—Železničar 2 s 1 (0 : 1). Oba kluba sta igrala s svojimi najboljšimi močmi, igra pa ni bila posebho dobra. Z. je bil visoko nadmočen, te premoči pa ni mogel izrabiti v golih. Maribor je igral danes z obupno slabimi strelci (Jorgec). Tudi kombinatorno mu ni hotelo nič gralati«. Vodilni gol je za Železničarja zabil Ronjak v 35. minuti. Po zaključnem žvižgu sodnika Kasperja so pristaši Maribora burno pozdravili zmago svojega moštva. Nekalere prenapeteže je morala pomiriti policija, ki je tako v kali zatrla sleherne manifestacije. Tekmam je prisostvovalo skoraj 1200 gledalcev. S to zmago si je Maribor s precejšnjo verjetnostjo že priboril zimski coup. V nedeljo namreč igra še zadnjo tekmo s pobrežko Slavijo. Stanje: Maribor 5, 3, 2, 0, 17 : 10, 8. Rapid 5, 2, 3, 0, 9 : 6, 7. Železničar 5, 2, 1, 2. 23 : 12, 5. Slavija 5, 0, 0, 5, 6 : 26, 0. Celjski šport Mladinska slalom tekma pri Celjski koči Celje, 13. februarja. Danes ob 11 dopoldne jo bila pri Celjski koči mladinska slalom tekma, za katero je vladalo veliko zanimanje. Startalo je 25 tekmovalcev različnih celjskih klubov. Proga jo imela višinsko razliko okoli 100 metrov in jo bila dolga 500 m. Tekmovalci so pokazali dobro tehniko in bodo v kratkem ros konkurenti seniorjem. Tekmam je prisostvovalo veliko število gledalcev, ki jih je lepo vreme spet zvabilo k Celjski koči. Izid je naslednji: 1. Dvoršak Mirko (SPD) 1.59.8; 2. Dvoršak Valter (SPD) 2.02.3; 3. Knop Ljubo (SPD) 2.07.9; 4. Jošt Karel (Smučarski klub Celje) 2.21.8; 5. Romih (Športni klub Celje) 2.27; 6. Božič Danilo (Športni klub Celje) 2.27; 7. Breznik Jakob (SK Olimp) 2.27.1; 8. Božič Janko (Smučarski klub Celje) 2.28.5; 9. Cuš Milan (SPD) 2.29.4; 10. Koser Kurt (Smučarski klub Celje) 2.30. Moto-zveza kraljevine Jugoslavije Včeraj je bil občni zbor Moto-zveze kraljevine Jugoslavije v Zagrebu. Izvoljeni so bili v odbor: predsednik Edo Funk (Prvi hrvatski Motoklub, Zagreb), prvi podpredsednik dr. Lojze Čampa (Moto Hermes, Ljubljana), drugi podpredsednik Mi-hajlo Stanojlovič (Belgrad), tretji podpredsednik Rudolf Rukavina (Zagreb), tajnik Markulinovič, načelnik športne komisije Nikola Boškovič, arhivar Ivo Štrban. Občni zbor kolesarshe podzveze v Mariboru Maribor, 13. februarja. Danes dopoldne se je vršil v hotelu »Zamorct občni zlior mariborske kolesarsko podzveze, ki je bil odlično ohiskan. Vodil ga je predsednik Lešnik, navzoč je bil tudi delegat zveze Ludvik Šef iz Zagreba. Glasovalne pravice je imelo 10 klubov. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je vodstvo zelo agilno delovalo. Zahvalil se je banski upravi, zlasti banu dr. Natlačenu za razumevanje, ki ga je pokazal za kolesarski šport lz blagajniškega poročila se je videlo, da je bilo 1488 din dohodkov, 1400 pa izdatkov. Sedanje vodstvo podzveze zelo varčno posluje in no obremenjuje več klubov z nepotrebnimi izdatki, kakor prejšnje. Pri volitvah jo bila izvoljena sledeča nova uprava: predsednik Lešnik, I. jiodpredsed-nik Fajs (Celje), 11. podpredsednik Cajnko (Slovenji Gradec), tajnik Steinbuc.hlor, blagajnik Lup-ša, tehnični referent Glavič, namestnik Šapec Mirko, odborniki: Hlebš, llaummaningor, Bertoncelj, Štrucelj, Rozman, Smreka r, Vehovec, Unger, Anion. Revizorja: Močivnik in Šuiner. Predsednika sodniškega zbora so izvoli na prihodnji od-borovi seji. Članarina za novo poslovno leto bo 50 din, plus 10 din za tajniške izdatke. Uspehi jHidzveznega dela so zolo vidni, mariborski kolesarski šport stopa z njimi zelo v ospredje. Izrazila se je pa želja, naj bi bil slovenski kolesarski šport bolj samosiojen ter ne več tako zapostavljen pred Zagrebom, ki nekam čudno meša amaterizem s profesionalizmom. Ljubljanska kronika Ljubljana v znamenju predpusta. Veselo je zdaj v Ljubljani in ljudje radi rajajo. Tisti oddelek na policijski upravi, ki oddaja koncesije za veselice in plese, je prenatrpan, zakaj prošenj je dosti in policijska uprava mora seveda proučiti, katera prošnja je vredna odobritve in katera ne. V solioto zvečer so imeli celo policijski uradniki in nastavljenci v »Ljubljanskem dvoru< prav prijetno zabavo, ki sta se je udeležila tudi policijski upravnik dr. Hacin in poveljnik straže g. Bedenk. Ta zabava je bila intimna in so se ljubljanski policijski nastavljenci jirav dobro zabavali. Policijskega družabnega večera se je udeležilo tudi več občinstva, ki razume težavno delo ]x>licije. V dvorani na Taboru pa so se zabavali železničarji. Želez.ničarsko prireditev so počastili s svojim obiskom direktor dr. Fatur, banski inšpektor dr. Guštin, češkoslovaški konzul g. Minovsky in drugi. Obe zabavi, ki sta bili namenjeni predvsem strokovnim nastavljencem, sta [»otekli v polni harmoniji i'i v dobrem prijateljskem razpoloženju. Katol. prosvetno društvo v Šiški. Drevi ob 8 ima skioptično predavanje »Sprehod |>o svetu« g. prof. dr. Vinko Šarabon. No pozabite drevi ha koncert našega lenoru sta Antona 1) o r m o I o v veliki dvorani Filharmonijo. Začetek ob 20. Na sjioredu so arije iz oratorijov Bacha, Handla in Verdija iz opor Car-men, Manon in Turandot ter samospevi skladateljev Lajovica, Pavčiča, Prochazke, Škerjanca, R. Straussa in Brahmsa. Na klavirju spremlja solista pianist Pavel Šivic. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Konservatoristi: solopevci, pianisti, violinisti, čelisti in klarinetisti nastopijo jutri ob en četrt na 7 na I. javni produkciji v veliki dvorani Filharmonije. — Vabimo vse, ki se zanimajo za napredek glasbenega jioukn, da poselijo produkcijo. Spored staae 3 din in velja obenem kot vstopnica. Nekajkrat jo žo koneortiral v Ljubljani slavni ruski pianist Aleksander Bo rov s k i. Vselej je navdušil s svojo umetniško igro navzočo koncertno občinstvo. Tem jiotom obveščamo, da bo prihodnji njegov koncert v petek, dno 18. t. m. ob 20 v veliki dvorani Filharmonije. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Agilna organizacija strojnikov Ljubljana, 13. februarja. Dvorana Delavske zbornice je bila polna. Zborovali so namreč člani Zveze strojnikov Jugoslavije, sekcija Ljubljana. V soboto zvečer so imeli pri Mikliču prijateljski sestanek, ki so se ga udeležili vsi delegati. Današnje zborovanje je vodil predsednik g. Toni, ki je naglašal, da ima Zveza strojnikov lotos jubilejno loto, namreč 10-letnico svojega ol>-stoja. Zelo zanimivo jx>ročilo je jiodal g. tajnik Škrlj, ki je zlasti naglašal, da se je število članov dvignilo od 187 na 427. Osnovani so bili tudi pod-odhori v važnih industrijskih krajih, kjer so zaposleni strojniki. Društvo je interveniralo pri Pokojninskem zavodu, pri državnih oblasteh in pri drugih ustanovah v korist svojih članov. Obenem pa je društvo poskrbelo z raznimi tečaji za izobrazilo svojega članstva. Maja meseca so strojniki sklicali plenarno 6ejo vseh jiododborov, na kateri so sklenili, da vlože kolektivno fk>godlx> za strojnike in kurjače v vseh podjetjih v Sloveniji. Zveza industrijcev pa je bila mnenja, naj bodo la pogajanja za kolektivne jiogodbe samo v j)osameznih panogah. Nato so sklicali novo plenarno sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da ne priznajo zahteve Zveze industrijcev in vztrajalo pri sklenitvi kolektivne pogodbe za vse strojnike in kurjače v Sloveniji. Zdaj Je zadeva mezdnega gibanja na mrtvi točki. Tvrdka Dukič je v Trbovljah delno ugodila zahtevi strojnikov za povišanje mezd. Prav tako je bil Ie delen uspeh gibanja za zvišanje mezd jiri Trboveljski premogokopni družbi. Mnogo so je zveza trudila za višje zavarovanje članov v rudarskih krajih, kar pa je rešeno z novim pravilnikom, ki dovoljuje strojnikom po daljši zaposlitvi 1. kategorijo. Pri oblasteh je zveza intervenirata, da preprečijo zaposlovanje nekvalificiranih moči jiri strežbi parnih kotlov. V mnogih primerih so intervencije uspele. Na predlog strojevodij pri KlD na Jesenicah jo odbor predložil današnjemu zborovanju spremembo pravil. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: Peter Toni, Rudolf Šolan, Pavel škrlj. Stanko Baum-kirehner, Stanko Jevniknr, Janko Mrhar, Franc Štor, Karel Novnk in Makovee; v nadzorni odbor pu: Maks Pavlič. Franc PalovrŠnik in Joško Suliu-dolnik.