YU ISSN "0040-1978
IZ VSEBINE:
Stran 2 — Suha bta za stanovanjsko gradnjo
Stran 3 — Varno v šolo in domov
Stran 5 — Še o prazniku v Vitomarcih
Stran 7 — Že tretjič najboljša v Sloveniji
Stran 10 — Brigadirsko poletje je končano
leto XL, št. 32
Ptuj, 20. avgusta 1987
CENA 150 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Siva
plesen
se seli
Kaj bomo jedli? Meso je dra-
go, kruh ni ravno poceni. Ostane
nam le še krompir. Ce bo ostal!
Napada ga namreč fitoftora in
zaradi nje močno gnije.
Strokovnjaki pravijo, da škro-
pljenje proti tej nadloigi še zme-
raj zaleže, vse dotlej, dokler je ci-
ma še zelena. Plesen se z zelenih
delov krompirja seli na gomolje,
' in to moramo preprečiti z najra-
zličnejšimi fungicidi. Bodite brez
skrbi za svoje zdravje: krompir-
ček lahko mirne duše pripravlja-
te svoji družini kljub škropljenju,
saj fungicidi škodujejo plesni, ne
pa ljudem.
In kaj storiti na zapleveljenih
poljih s krompirjem? Nič, ker
škropljenje ni priporočljivo ozi-
roma ne bi pomagalo, da pa bi
sedaj travo pulili, se nam skoraj
ne da več. Ce se vam pa že da,
pazite, da ne boste gomoljev raz-
krili. Na soncu (če ga še bo kaj)
bodo pozeleneli. Takšni pa so
neužitni za ljudi in druge živali.
Je pa zelen krompir — če ni pre-
debel — primeren za sajenje.
Pa obilen pridelek vam želim!
Ne sicer predebel, da ne bo kdo
podvomil v vaše umske sposob-
nosti. Saj veste tisto o debelem
krompirju.	jš
Foto: I. Ciani
Stoletna tradicija in dobro delo
v Cirkovcah in Jablanah je bilo pretekli konec
tedna vse v znamenju gasilstva. 100-letnico delova-
nja so praznovali v gasilskem društvu Jablane, svoj
13. dan pa gasilci celotne ptujske občine. Praznovali
so delavno, kot je pri gasilcih navada. Gasilska vaja,
novi prostori za gasilce v Jablanah, novo kombinira-
no vozilo, zgodnja budnica gasilske godbe na piha-
la ..vse to ljudi spomni na dolgoletno izročilo ga-
silstva, plemenite nagibe v njihovem delu, ogromno
prostovoljnega dela za razvoj celotnih naselij, števil-
ne prireditve in uspešno opravljanje osnovne naloge
— varstva pred požari in ukrepanja v najhujših pri-
merih. Skratka — gasilci se potrjujejo na vsakem
koraku. Kar pripravijo, pripravijo dobro, kot so to
storili tudi jablanski gasilci, krajani Cirkovc in naj-
odgovornejši iz ptujske gasilske zveze.
d. I.
MLADI SE VEDNO ODHAJAJO
Ob letošnjem krajevnem praz-
niku so se prebivalci krajevne
skupnosti Ptujska Gora veselili
novih pridobitev, do katerih so
prišli s pomočjo občinskega in
krajevnega samoprispevka, pre-
cej denarja pa so zbrali tudi s po-
sebnimi pogodbami. Najbolj so
bili veseli prebivalci zaselkov
Slape in Stogovce, saj so dobili
kilometer in pol dolgo asfaltno
povezavo s Ptujsko Goro; za dol-
go pričakovano asfaltno prevle-
ko so prispevali precej denarja s
posebnimi pogodbami, del pa je
prispevala krajevna skupnost. Iz
sredstev občinskega samopri-
spevka so v tem času zgradili ki-
lometer republiške ceste v dolini
Dravinje. Kot je povedal pred-
sednik sveta krajevne skupnosti
Rado Rodošek, so krajani poka-
zali precejšnjo solidarnost. Za
asfaltiranje lokalne ceste so zbra-
li prav toliko denarja, kot so ga
za ta namen zbrali s krajevnim
samoprispevkom, krajani pa so
priskočili na pomoč tudi pri
gradnji daljnovodnega omrežja
in transformatorskih postaj. Ne-
kateri zaselki so imeli tako nizko
napetost v električnem omrežju,
da niso mogli uporabljati niti go-
spodinjskih strojev. Denar za vse
akcije so zbirali vsi krajani, tudi
tisti, ki že imajo asfaltne ceste in
primemo električno napetost.
Seveda čaka prebivalce te kra-
jevne skupnosti še precej dela.
Letos nameravajo urediti stop-
nišče, ki vodi od šole k ptujsko-
gorski cerkvi, da bi tako zaokro-
žili pobudo trga, na katerem se
posebno ob koncu tedna zbere
precej obiskovalcev. Nasploh je
tamkajšnje turistično društvo pri-
čelo intenzivno olepševati okolje
in uspelo ozaljšati podobo Ptuj-
ske Gore. Ob letošnjem prazniku
so najbolj prizadevnim izročili
priznanja Turističnega društva,
ki bodo zagotovo spodbudila tu-
di ostale krajane, da se pridruži-
jo prizadevanjem za urejeno in
čisto okolje.
Ena pomembnih nalog je ob-
nova ceste na Janški Vrh, saj je
življenjskega pomena za prebi-
valce tega zaselka. Sredstva za
obnovo naj bi prispevali uporab-
niki, nekaj pa bo tudi solidar-
nostnega denarja. V krajevni
skupnosti so prepričani, da bodo
omenjeni nalogi letos uresničili,
saj so se tako dogovorili tudi ob
izdelavi programa za leto 1987.
V naslednjem obdobju bodo
asfaltirali kilometer ceste v Pod-
ložah in zgradili vodovodno
omrežje, na Ptujski Gori pa želi-
jo urediti večnamenski prostor, v
katerem bi potekale razne samo-
upravne, politične, družbene in
društvene aktivnosti.
Vsi ti načrti oziroma njihova
uresničitev naj bi pripeljali v to
l^rajevno skupnost mlade. Ugota-
vljajo namreč, da je še vedno več
tistih, ki odhajajo v mesto, kot
onih, ki se po končanem šolanju
odločijo za delo na kmetiji. V ne-
katerih zaselkih so predvsem sta-
rejši ljudje, precej oddaljeni drug
od drugega. Prepuščeni so sami
sebi, mnogokrat potrebni pomo-
či mlajših, vendar ti žive svoje ži-
vljenje v mestu. V krajevni skup-
nosti se tega zavedajo in zato po-
skušajo takim družinam pomaga-
ti, kadar so pomoči potrebne, to
pa je predvsem v zimskem času,
ko so ceste tako rekoč neprehod-
ne.
Vodstvo krajevne skupnosti
pričakuje, da se bo v prihodnje
nekoliko bolj razcvetel turizem,
ki naj bi prav tako vplival na
mlade, ko se bodo odločali o
svojih življenjskih poteh. Upajo,
da jih bo vse več ostajalo na
kmetijah, da bo dovolj otrok, ki
bodo obiskovali šolo na Ptujski
Gori in da ne bodo iz leta v leto
razpravljali o ukinitvi šole. Ta je
še vedno žarišče kulturnega utri-
pa in škoda bi bilo, če bi to
majhno a pomembno žarišče
ugasnilo.
Nevenka Dobljekar
V soboto, 15. avgusta, so delegati skupščine krajevne skupno-
sti na slavnostni seji obudili spomin na začetek delovanja Lackove
tehnike v Stogovcih in ocenili v tem letu opravljeno delo. Priznanja
za aktivnosti pri razvoju posameznih zaselkov in celotne krajevne
skupnosti so prejeli Janko Erbus, Jakob Jeza, Rudi Klarič, Vilko
Šeliga, Ivan Bauman, Anica Gajšt, Mirko Likavec, Franc Malek,
Ivan Verdenik in Mirko Ledinek.
Pohvale so izročili predstavnikom Skupnosti za ceste občine
Ptuj, Cestnega podjetja Maribor — tozda Vzdrževanje cest Ptuj in
Elektra Maribor — tozd Ptuj.
Osnovnošolci so pripravili kulturni program, ki so ga hkrati
namenili tudi borcem NOB — ti so imeli svoje srečanje v nekdanji
Lackovi tehniki.
Krajevni praznik so v nedeljo obeležili še z nastopom folklorne
skupine Vinka Koržeta in s koncertom New Swing Quarteta v ptuj-
skogorski cerkvi.
N. D.
^ UVODNIK--N
Kako dolgo bomo
še zmogli?
Po anketi zagrebškega centra za tržne raziskave že dobra po-
lovica jugoslovanskih družin ne more pokrivati vseh stroškov z
osebnimi dohodki, skoraj dve tretjini družin v Jugoslaviji pa meni,
da bo njihov življenjski standard letos slabši kot lani. Dohodki po-
polnoma zadostujejo samo osmim odstotkom gospodinjstev, še kar
zadostni so približno tretjini — 32 odstotkDm, 38 odstotkov jugo-
slovanskih družin poudarja, da jim dohodki ne zadostujejo, med-
lem ko jih 22 odstotkov sploh ne more pokrivati sprotnih življenj-
skih stroškov. Nekoliko bolj so zadovoljne družine v Sloveniji, kjer
dohodki zadostujejo za pokrivanje stroškov približno II odstotkom
družin povsem nezadovoljni pa so z dohodki v večjem delu Makedo-
nije — 29 odstotkov. Na vprašanje, za koliko bi morali biti ti do-
hodki višji glede na razmere in življenjske stroške, je približno tret-
jina odgovorila, da bi morali biti večji za polovico. Kar 23 odsto-
tkov družin pa meni, da bi morali biti dohodki celo dvakrat večji.
V	anketi je bilo zajetih seveda le manjše število ljudi in družin,
lahko pa smo prepričani, da ti podatki veljajo za večino Jugoslova-
nov in da je po tolikih desetletjih obljub o blagostanju in boljšem ži-
vljenju kaj klavrno spoznanje, da živimo slabo, da bomo jutri živeli
še slabše in da pravzaprav ne vidimo nobene boljše prihodnosti. Ta-
ko kot navadni, preprosti ljudje, tisti, ki proizvajajo v tovarnah, na
njivah in v hlevih, ne vidijo boljšega jutrišnjega dne, ga verjetno ne
vidijo tudi mnogi, najbolj oodgovorni politiki. Seveda pa spreneve-
danja ne bo moglo več biti dolgo, niti prevračanja odgovornosti na
tiste, ki niso nič krivi, ampak se je v njihovem imenu le vladalo in
delilo.
Julijska inflacija je bila 105,5 odstotkov. Imamo torej številko,
ob kateri bi se morali zgroziti sedaj, ne da smo se zgražali samo, ko
smo na primer pisali o podobnih zadevah, ki so se dogajale v drža-
vah Južne Amerike in še kje. Kakšna je inflacija v zahodni Evropi,
vemo: majhna, ponekod zanemarljivo majhna. Rekorderji smo to-
rej v marsičem, v zadnjem času žal le v slabem; in če bomo s takim
poskakovanjem nadaljevali, cilja ne bomo dosegli;
Cene na drobno so bile v Sloveniji julija višje za 117 odstotkov
1' primerjavi s cenami lanskega julija. Najbolj je poskočila stanari-
na — 202 odstotka, žitni izdelki — 192 odstotkov, osebne storitve
za 185 odstotkov, obrtne storitve in zelenjava za 180, kulturne za
172, časopisi za 157 odstotkov, tekstil 151, komunalne storitve in
zdravila za 144, šolske potrebščine za 121, meso za 108, da o benci-
nu, premogu, elektriki, gradbenem materialu, poštnih storitvah in
drugih, za življenje nujnih potrebščinah, niti ne govorimo.
V	zadnjem obdobju smo največji šok doživeli ob podražitvi
kruha in mesa; ukinjena pa je tudi neposredna kontrola nad cena-
mi perutninskega mesa. Torej bomo kruha poslej kupovali le toliko,
kot ga bomo pojedli, prej manj kot preveč. Meso pa bo le še za ne-
delje in praznike kot nekoč v tistih nepravičnih starih časih.
Žal zaradi dopustov in službene odsotnosti nismo uspeli dobiti
nekaterih primerjalnih podatkov oziroma izvedeti, kaj imajo od po-
dražitev mesa proizvajalci — torej kmetje in farme. Kot kaže, ma-
lo. Na odkupu na primer plačamo kmetu 800 dinarjev za kilogram
■ žive svinje, če pa proda več kot pet prašičev in jih pripelje v Ptuj, do-
bi pri kilogramu 40 dinarjev več — torej 840. Za kilogram mladega
pitanega goveda je pri posebni kakovosti cena 963 dinarjev, za prvo
kvaliteto 935 dinarjev in za drugo 916 dinarjev. Za starejše govedo
je kilogram žive teže od 666 do 722 dinarjev, teleta za pitanje pla-
čujejo po 2000 dinarjev za bikce in 1800 dinarjev za teličke, kilo-
gram žive teže telet za klanje pa je 1600 dinarjev. O cenah smo pov-
prašali tudi na farmi prašičev. Tudi tam ni bilo najodgovornejših,
j pravijo pa, da se cene njihovega mesa oblikujejo na novosadski
I borzi in da so odvisne seveda od kakovosti tistega, kar tržišču po-
nujajo.
Če sklenemo s podatkom, da je neposredni proizvajalec dobil
za okrog 8 odstotkov več pri kilogramu žive teže, ker so se podražili
samo boljši deli živali, ostanemo skoraj brez besed. Zlasti še ob dej-
' stvu, da stane kilogram pljučne pečenke 7857 dinarjev, govejega
f stegna 5330 dinarjev, zarebrnic 4115 dinarjev, svinjskega stegna
j 4563 dinarjev; dražji pa so tudi piščanci — za kilogram je potrebno
\odšteti 1600 dinarjev,	^^
Streljajo v jasno nebo
Komisija za oceno škode ob naravnih nesrečah
v kmetijstvu pri izvršnem svetu skupščine občine
Ptuj je končala svoje delo. Veliko ga je bilo, pre-
več. Pet neviht s točo, avgustovske poplave in pla-
zovi so najbolj prizadeli prav najmanj razvite dele
naše občine, kraje »na skrajnem robu razvoja«,
kot je dejal nek kmet v Juršincih.
Več kot šestina občine je prizadete, natančneje
10.700 hektarjev; zaradi toče krajevne skupnosti
Vitomarci, Juršinci, Polenšak, Zavrč, Cirkulane,
Podlehnik, Stoparce, Žetale in Ptujska Gora, zara-
di poplave in plazov pa krajevne skupnosti v po-
rečju Dravinje: Videm, Dolena, Podlehnik, Maj-
šperk in Ptujska Gora. Toča je naredila škode za
3258 milijonov dinarjev, poplave in plazovi pa za
1083 milijonov. Skupno je samo v kmetijstvu ško-
de za 4 milijarde 342 milijonov dinarjev. To so
ogromni zneski, ki pa jim bo potrebno prišteti še
škodo na komunalnih objektih, saj so zlasti kraje-
vne ceste zelo poškodovane. Komisije po krajev-
nih skupnostih, ki bi naj pregledale stanje na svo-
jem območju, se kar ne morejo odločiti, da bi pri-
čele ocenjevati škodo.
Ko bodo znani vsi podatki, bo verjetno naša ob-
čina izpolnjevala pogoje, določene z družbenim
dogovorom o solidarnostni pomoči, po katerem se
republiška sredstva dodeljujejo občini, v kateri je
škode za najmanj tri odstotke družbenega proivo-
da.
Zelo prizadeti so krajani na območju Juršincev:
v Zagorcih, Sakušaku, Senčaku in Bodkovcih je
toča uničila vse. Krajani so ogorčeni, ker je bila
obramba pred točo zopet neučinkovita. Menijo,
da je vzrok za točo med drugim tudi ta, ker so pre-
selili radarski center iz Žikarc in ker je premalo
strelnih mest. Center je sedaj tako daleč, da stanje
na nebu in ukazi, ki jih dobijo strelci, niso skladni:
včasih streljajo v jasno nebo, drugič pa ne smejo,
ko toča pada.
Juršinčani zahtevajo pomoč. Trdijo, da so poza-
bljeni od vseh. »Še davka ne bi mogla plačati, če
ne bi imela deda v službi,« je trdila neka krajanka,
druga pa: »Socialno podpira >vmajohe<. Mi pa je-
mo le krompir.«
Ti slovenjegoriški kraji so res prizadeti v tolik-
šni meri, da sami iz zagat ne bodo mogli. Res pa je
tudi, da so bili zlasti trsničarji neprevidni: svojega
pridelka niso zavarovali. Preveč bi morali plačati,
pravijo. Toča je uničila polovico od 700.000 prvo-
razrednih cepljenk in škode je za 24 (starih) mili-
jard. Draga šola bo to juršinske trsničarje!
jš
Deset uspešnih let
Pretekli teden je minilo deset
let od pričetka obratovanja nove
tovarne krmil ptujske Perutnine.
Krmila so v okviru te tovarne
pričeli delati že leta 1962, z novo
tovarno pa se je razvoj v kako-
vostnem in kadrovskem pogledu
pospešil. Prvo leto je šestdeset
ljudi v njej proizvedlo okoli 81
tisoč ton krmil ali tisoč 380 ton
delavca. V desetih letih pa so
^proizvodnjo povečali na seda-
jnjih 115 tisoč ton. V njej trenut-
jno dela sedemdeset delavcev in
jStrc^vnjakov, proizvodnja na
^a^lenega pa je tisoč 650 ton.
. Za tovarno je značilno, da so
proizvodnjo usmerili le v krmila
za piščance, tako da so svoje
znanje in napore usmerili v ka-
kovost in izpopolnjevanje tehno-
logije za proizvodnje te vrste kr-
mil. Letna zmogljivost tovarne je
16 tisoč vagonov v treh izmenahif
Po količini se uvrščajo med pet
največjih proizvajalcev, če pa se
primerjajo s specializiranimi
proizvajalci so na samem vrhu.
Tudi njihov položaj med evrop-
skimi pridelovalci krmil za peru-
tnino je ugleden.
Trenutno proizvajajo v tovarni
mali izbor krmil v katerega sodi
šest osnovnih vrst — štiri za broj-
lerje m dva za vzrej'o starih star-
šev in staršev. Po potrebi pa iz-
delujejo vrsto drugih krmil s po-
sebnimi dodatki.
V tovarni posvečajo tehničnim
izboljšavam veliko pozornosti.
Predvsem skušajo rešiti težave s
premalimi shranjevalnimi zmo-
gljivostmi, zato so letos pridobili
nove rinfuzne siloze z elektron-
skimi tehtnicami. Uvedli so tudi
novo peletimico kjer izdelujejo
krmila v obliki pelet in granula-
ta. Celotno proizvodnjo pa so
povezali s procesnim računalni-
kom.
d. 1.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
20. avgust 1987 - TEDNIK
Letos še lepše
Gotovo se predvsem najmlajši smučarji še spominjajo, da so lan-
sko zimo radi zahajali na smučišče pod boriskim gradom Jože Ro-
škar, ki je sicer domačin, dela pa na krvavških vlečnicah, je že nekaj
tednov na dopustu in vsak prosti dan porabi za urejanje smučišča.
Ko smo ga obiskali na smučišču, je kopal temelje za postavitev
žičnice. Doslej je že posekal odvečno grmovje in s tem razširil progo.
Z buldožerjem so mu spianirali in uredili nekatere dele smučišča, ta-
ko da sedaj ne bo nevarnosti erozije in zemeljskih plazov. Ce bo torej
zima bogata snega, bo smučišče letos še lepše kot lani.
Jože Roškar veliko vlaga v ureditev smučišča in doslej mu ni
uspelo nikogar pritegniti k sodelovanju. Nihče nima denarja, da bi
sovlagal. Še dobro, daje dobil zemljišče K K TOZD Slovenske gorice-
Haloze v najem.
Tudi letos cfena enodnevne karte ne bo zasoljena, saj Jože pravi,
da mu ni cilj služiti na račun mladih smučarjev, želi pa jim nuditi po-
ceni in dobro smuko. Žal mu je tudi, da je Bori tako zapuščen in da ni
pestrejše ponudbe. Dogovarja pa se s Haloškim biserom, da bi pozimi
nudili smučarjem tople napitke in morda še kaj več.
Malo je ljudi, ki bi s svojim denarjem in trudom želeli prispevati
za oživitev nekoč privlačnih izletišč. Upamo, da se bo v občini našel
kdo, ki bo lahko z Jožetom sodeloval ali mu pri nadaljnjem vlaganju
v smučišče vsaj nihče ne bo kljuboval. Najbolj hvaležni mu bodo prav
gotovo najmlajši smučarji, ki se jim smučanje na oddaljenejših smuči-
ščih zaradi vratolomnih cen vse bolj odmika.
d. 1.
Smučišče, ki je vse bolj urejeno, bo skoraj nared za novo zimo
slika: I. Ciani
V vrtu
Iz dneva v dan sta naš vrt in okolje bolj jesenska. Prihaja obdob-
je, ko rastlinje namesto pisanega cvetenja in po bujni vegetaciji nudi
svoje plodove in pridelke. Na barvito in plodno jesen, ki jo vsak vrt-
nik tako željno pričakuje, pa se mora ustrezno tudi pripraviti.
Že v prejšnjih prispevkih smo govorili o negi vrta, o pletvi in zati-
ranju plevela, pinciranju, rezanju odcvetelega cvetja, poletni rezi, koš-
nji trav in podobnih opravilih. Pri vseh teh opravilih nastajajo rastlin-
ski odpadki; te skrbno spravljamo v kompostni kup, kjer jih kompo-
stiramo. Kompostni kup naj bo za vsakega vrtnika neke vrste »hranil-
nik«, ker bo s skrbnim kompostiranjem prihranil najdragocenejše in
hkrati najprirodnejše organsko gnojilo — to je humus v obliki kom-
posta.
Tudi kompostiranje zahteva posebna opravila. Kompostni kup,
na katerem zbiramo vse vrste rastlinskih odpadkov z vrta in gospo-
dinjstva, moramo od časa do časa prelopatati. Z lopatanjem skrbimo,
da bo trohneča masa pomešana z zemljo, šoto ali že preperelim kom-
postom. Med plasti vsakih 10 do 15 cm narahlo posipamo apneni
prah, s katerim pospešimo mikrobiološko življenje v takšni masi in jo
razkisamo. Kup naj ne bo previsok (do I m), kajti skrbeti moramo, da
bo čimbolj zračen. Kompost bo kakovosten, če bo nastajal s trohne-
njem odpadkov, ne pa v procesu gnitja, ki nastaja takrat, če ni dosto-
pa zraka.
V	ZELENJAVNEM VRTU je še čas za sajenje sadik jesenske
glavnate solate, kolerabice, rabarbare in listnatega ohrovta. Sejemo
pa zimsko solato, motovileč in špinačo. Paradižnike vršičkamo tako,
da jim odrežemo rastni vršiček v višini opore, izrezujemo zalistnike in
odstranimo spodje listke, ki so dozoreli oz. odmirajo. Pri kapusnicah,
kot so zelje, ohrovt, brstičar in druge, bodimo pozorni na zdravstveno
stanje, ker jih prav sedaj objedajo gosenice kapusovega belina. Škro-
pimo z enim od insekticidov, ki nam jih v ta namen nudijo v kmetij-
skih trgovinah. Ne pozabimo škropivu dodati sredstva za močljivost,
sicer se škropivo zeljnega lista ne bo oprijelo.
V	SADNEM VRTU škropimo še višnje in češnje, da očuvamo
listje pred glivično boleznijo — luknjičavostjo listja, zaradi katere list-
je predčasno dozoreva in odpada.
Ce je eno- in dvoletni les primerno muževen, to je v stanju, ko se
lubje loči od lesa, je čas za okulacijo — letno cepljenje na speče oko.
Ta način cepljenja je tudi nejenostavnejši in najprimernejši za vse vr-
ste sadnega drevja, pa tudi nekatere vrste okrasnih drevnin.
V	OKRASNEM VRTU v tem obdobju skrbimo za redno nego
okrasnih rastlin, odstranjujemo plevel in redno kosimo, čeprav travi-
nje že počasneje prirašča, kot je to bilo v spomladanskih in poletnih
mesecih. Odstranjujemo odvcetele dele okrasnih rastlin, zlasti pri če-
bulicah (gladiolah) in gomoljnicah (dalijah), da bodo čvrsteje dorasli
organi rastline, ki so namenjeni razmnoževanju.
Miran Glušič, ing. agr.
Sadjarske informacije
Jabolčni zavijač:
Zadnje dni julija in pve dni avgusta smo zabeležili dokaj močne
ulove metuljčkov jabolčnega zavijača, ponekod pa se tudi najdejo čr-
vivi plodovi. Menimo, da še do konca avgusta obstaja nevarnost ja-
bolčnega zavijača in svetujemo takoj še eno škropljenje proti njemu.
Priporočamo zlasti BASUDIN (karenca 21 dni), GARDONO (14
dni), BURSBAN (21. dni), RELDAN (21 dni), ZOLONE (28 dni); se-
veda so učinkoviti tudi drugi, vendar mnogo bolj strupeni pripravki,
ki imajo tudi daljše karence, npr. gusathion (28 dni), ekalux (35 dni),
ultracid (42 dni). Učinkoviti so tudi piretroidi, vendar izrazito stimuli-
rajo rdečo sadno pršico, pa tudi karence se dokaj dolge, razen pri de-
cisu.
Vsekakor opozarjamo na karence, ki jih je treba upoštevati. In-
sekticidu dodajajte organske kontaktne fungicide proti poznemu škr-
lupu. 14 dni pred obiranjem priporočamo škropljenje z enovitom M.
Strokovna služba Kmetijskega
zavoda Maribor
SUHA LETA ZA STANOVANJSKO
GRADNJO
Ko smo proti koncu lanskega
leta predstavili nov, inflaciji pri-
lagojen obračunski sistem, smo
med drugim navedli, da bo imel
daljnosežne posledice v gospo-
darskem in širšem družbenem ži-
vljenju. Zakon o celotnem pri-
hodku in dohodku (dalje zakon
CP) je bil sprejet zelo na hitro in
je v marsičem nepopoln. To seje
pokazalo že pri prvem in —
kljub korekturam zakona CP
žal tudi pri drugem (polletnem)
periodičnem obračunu. Precej-
šnja nedomišljenost tega zakona
se je hitro maščevala predlagate-
lju zakona, zato dolgo ni mogel
pripraviti tehničnih navodil za
precej neobičajno revalorizacijo
družbenih sredstev. Šele v juliju
je bil objavljen pravilnik o nači-
nu revalorizacije sredstev, ki na-
tančneje določa, katera sredstva
in na kakšen način jih je treba re-
valorizirati. Zato smo v bankah
šele sedaj mogli dokončno dolo-
čiti odplačilno tehniko za posoji-
la. Zakon ni predvideval izjeme
niti pri revalorizaciji stanovanj-
skih kreditov, zato smo v bankah
v smislu zavarovanja družbenega
interesa s 1. marcem letošnjega
leta uvedli v novo sklenjene kre-
ditne pogodbe klavzulo o gibljivi
obrestni meri.
Klavzula določa, da bo kredi-
tojemalec vrnil kredit v revalori-
zirani višini in plačal tudi realne
obresti. Enako obvezo je prevze-
la tudi banka, da bo revalorizira-
la tudi privarčevana oz. vezana
sredstva občana po enaki stopnji
kot kredit. Pri obrestovanju kre-
dita in depozita nastaja še ena
pomembna sprememba, to je di-
skontni način obračuna obresti.
Ta sprememba pa postopek mo-
čno zaplete, zato bomo v nada-
ljevanju pridali konkreten pri-
mer.
Pred tem pa naj pojasnimo še
to:
Za namensko varčevanje, skle-
njeno pred 1. marcem letos, ve-
ljajo stari pogoji — ne glede na
to, kdaj bo kredit odobren in po-
rabljen.
Višina dovoljenega kredita
glede na vezana in privarčevana
sredstva ostane nespremenjena
in znaša 220 % kredita na vezana
dinarska sredstva, 250 % kredita
na vezano dinarsko protivred-
nost prodanih deviz, 180% kre-
dita na privarčevana sredstva z
dvoletno varčevalno dobo itd.
Prav tako ostajajo v veljavi osta-
la dosedanja določila pravilnika
o stanovanjski gradnji.
Novost je le v načinu odplače-
vanja. Način odplačila je še na-
prej anuitetni. Do sedaj smo
anuiteto ločili na odplačilo dolga
in obresti. Tako ostane tudi za
kredite, ki so bili sklenjeni pred
spremembo.
Pri novih kreditih (z gibljivo
klavzulo) pa se stvar bistveno
spremeni. Obresti so gibljive in
se delijo na dva dela: na revalo-
rizacijske (R), ki se spreminjajo
vsake tri mesece odvisno od inf-
lacije in znašajo na primer za tre-
tje trimesečje 91 %, ter na realne
obresti, ki jih določa organ ban-
ke in so relativno fiksne. Za le-
tošnje leto znašajo 5 %.
Prvi, revalorizacijski del obre-
sti, se bo med letom pripisoval h
glavnici. Za obračun obresti bo-
mo uporabljali diskontirano re-
valorizacijsko stopnjo. Za kredi-
te v črpanju bomo uporabljali
dnevni diskont (interkalarne
obresti), za kredite v odplačilu
pa mesečni diskont. Na koncu
leta pa bomo izračunali novo
anuiteto, ki bo upoštevala pripi-
sane revalorizacijske obresti od
kredita in odštete revalorizacij-
ske obresti na vezana sredstva.
Tudi v času porabe kredita se
bodo revalorizacijske obresti pri-
pisovale dolgu, realne obresti pa
bodo obračunane mesečno in jih
Prva mesečna anuiteta, ki velja
do konca leta 1987, znaša 53.780
din.
V odvisnosti od dobe porabe
kredita (največ tri mesece) in
vplačanih mesečnih anuitet za le-
to 1987 se določi anuiteta za leto
1988. V primeru, da navedeni
kredit porablja občan dva mese-
ca in odplača v letošnjem letu še
tri mesečne anuitete po 53.780,—
din, bo ob poplačilu dela kredita
z revalorizacijskimi obrestmi na
vezana sredstva določena anuite-
ta za leto 1988 v znesku
bo potrebno na podlagi pisnega
obvestila plačati v roku 15 dni.
Prvo mesečno anuiteto bomo
določili na podlagi porabljenega
zneska kredita, pogodbene real-
ne obrestne mere in odplačilne
dobe (kot doslej) in nato poveča-
li s koeficientom, opredeljenim v
8. členu pravilnika o načinu
obračunavanja revalorizacije
sredstev (za 2. polletje 1987
1,36.).
V	času odplačevanja bo banka
mesečno obračunavala revalori-
zacijo kredita po diskontni velja-
vni revalorizacijski stopnji od
stanja kredita. Ob koncu vsakega
koledarskega leta bo banka dolo-
čila novo mesečno anuiteto na
podlagi revalorizacijskega stanja
kedita, realne obrestne mere in
preostale odplačilne dobe.
V	primeru, da je kredit dovo-
ljen na podlagi vezave sredstev,
bo banka pred izračunom nove
anuitete zmanjšala revalorizira-
no stanje dolga za znesek letne
revalorizacije vezanih sredstev.
Za boljše razumevanje navaja-
mo naslednji primer, ki je zasno-
van na odplačilni sposobnosti
občana s povprečnim osebnim
dohodkom v SRS:
62.000,- din, za leto 1989
IIKOOO,- din, za leto 1990
195.000,— din. Dolg ob koncu
drugega leta odplačevanja pa bo
znašal že 8,730.000,-^ din. Anui-
teta se bo vsako leto povečala za
cca 80 % - 90 %, ob predpo-
stavki, da bo uradno objavljena
rast cen industrijskih proizvodov
91 %. Če bodo hkrati rasli v ena-
ki višini tudi osebni dohodki ozi-
roma bodo realno ostali nespre-
menjeni, bo pri povprečnem
osebnem dohodku, ki je sedaj
cca 210.000,— din, znašala anui-
teta 25,6 % od povprečnega OD.
V takšnem razmerju bo s povpre-
čnim OD ves čas odplačevanja
kredita — to je 15 let. To pa se-
veda pomeni, da občan v tem ča-
su ne bo mogel najeti nobenega
novega kredita.
Sklep:
Za primer smo namenoma
vzeli občana s povprečnim oseb-
nim dohodkom zato, da bi videli,
do kakšne višine se lahko zadolži
v odplačilni dobi ob predpostav-
ki, da bodo osebni dohodki sle-
dili infiaciji.
Primer kaže, da občan s pov-
prečnim osebnim dohodkom (Če
nima drugih prihodkov) brez
večjega tveganja najame na pod-
lagi dinarske vezave 5 mio kredi-
ta. Anuiteta, ki je sprva videti
nizka, kljub občutnemu narašča-
nju ne presega dovoljene obre-
menitve osebnega dohodka, ker
vsebuje le razliko prirasta revalo-
rizacijskih obresti med obrestmi
dolga in vezanih sredstev.
Tak primer obračuna je dejan-
sko ugoden, saj preprečuje, da bi
občan v normalnih razmerah po-
stal odplačilno nesposoben. Ra-
zen tega pa mu omogoča nekaj
višjo zadolžitev. To pomeni, da
princip, ki ga uvajamo, ne bo v
celoti zaustavil stanovanjske
gradnje, bo pa jo bistveno
zmanjšal — predvsem na dolgi
rok.
Revalorizacija dolgov ima na-
mreč to posledico, da ostane za-
stavljen del osebnega dohodka
približno enak vso odplačilno
dobo. To pa onemogoča nove za-
dolžitve. Bistvena razlika glede
na dosedanji način kreditiranja
je v dolgoročni omejeni odplačil-
ni sposobnosti občanov.
Podobno je tudi v OZD, saj se
bodo stanovanjska sredstva obli-
kovala šele po zaključnem raču-
nu, če bo ustvarjeni dohodek za-
doščal Prehod na tak način fi-
nanciranja stanovanjske gradnje
pomeni tako rekoč enoletni mo-
ratorij v gradnji družbenih, pa
tudi zasebnih stanovanj.
Kot premostitev te stanovanj-
ske suše je zvezna vlada ob spre-
jemu teh zakonskih sprememb
obljubila gradnjo 30.000 družbe-
nih stanovanj, kar je zelo lepo.
Škoda je le, da noben zvezni de-
legat ni zbral toliko poguma, da
bi predlagatelja teh predpisov
vprašal, kdo in na kakšen način
naj bi to gradnjo financiral.
Seveda v tem sestavku nismo
mogli zajeti vseh vprašanj in po-
drobnosti v zvezi s stanovanjsko
gradnjo, zato bomo zainteresira-
nim občanom osebno pojasnili
podrobnosti in svetovali pri
odločitvi.
Franc LUKMAN, mag. oec.
—	občan veže pri banki	2,280.000 din
—	kredit odobren na podlagi vezave za
stanovanjsko gradnjo (220 %)	5,000.000 din
—	realna obrestna mera	5 %
—	odplačilna doba kredita in doba vezave
sredstev	15 let
—	stopnja rasti cen industrijskih proizvodov	91 % —
(revalorizacijske obresti — R) določena za
III. kvartal
1987 in se
spreminja
vsake tri
mesece. V tem
primeru jo
bomo jemali
kot stalnico
—	mesečna diskontna revalorizacijska stopnja 5,5406
—	poraba kredita	do 3 mesece
POMANJKANJE TOVORA
Kriza je tudi pri prevoznih or-
ganizacijah, kjer ugotavljajo, da
tovora skoraj ni. Prizadeti so ve-
liki in mali sistemi. Še od tam,
od koder so včasih vozili velike
tovore, ni skoraj več kaj odpelja-
ti. Poleg tega je vedno več tistih,
ki ne kupujejo na zaloge, ker bi
jim le-te dodatno požrle doho-
dek.
S takim stanjem se srečujejo
tudi v DO Agrotransport. V svo-
jem več desetletnem delu še niso
imeli tako težkega obdobja. Na
srečo imajo tudi buldožerje, ki
opravljajo zahtevna zemeljska
dela v raznih krajih v Jugoslaviji.
Tako se je vnovič pokazalo, kako
prav je imelo vodstvo ob ustano-
vitvi podjetja, ko se je poleg pre-
vozov odločilo tudi za zemeljska
dela.
Kot je povedal direktor DO
Franc Hajduk, v prejšnjem mese-
cu niso dosegli planiranih koli-
čin, pod planom so bili v tran-
sportu, pri zemeljskih delih je bi-
lo nekoliko bolje. Za to obdobje
je značilno tudi plačevanje z me-
nicami. Še v nobenem jih niso
imeli toliko, kot jih imajo sedaj,
zato je likvidnost slaba.
V prvem polletju so imeli
1,488 milijarde realizacije, kar je
enkrat več kot v enakem obdobju
leta 1986. Porabljena sredstva so
znašala 885 milijonov, dohodek
613, obresti iz dohodka 167 in či-
sti dohodek 447 milijonov dinar-
jev. Sredstva za osebne dohodke
so v prvih šestih mesecih dosegla
326 milijonov, za sklade pa so
namenili 110 milijonov.
Kljub še tako velikim težavam
so skušali kar se da dobro poslo-
vati. Vseh 230 zaposlenih se ne-
nehno trudi, da bi poslovali s
čim manjšimi stroški. Varčujejo
pri generalnih obnovah avtomo-
bilov in strojev. Skušajo tudi
zbrati dovolj sredstev za nakup
novih. Tako so letos že kupili
šest vlačilcev in tri buldožerje ter
vozilo za servisne potrebe. Vsak
dan čaka na tovor 86 vozil, ki so
pripravljena ob kakršnemkoli ča-
su. Dnevno pa je na voljo tudi 31
buldožerjev.
Letos so v Agrotransportu pre-
cej izboljšali osebne dohodke.
Delili so skladno z ustvarjenim
dohodkom. Neto izplačani oseb-
ni dohodek za DO je v tem ob-
dobju dosegel 162.808 dinarjev.
Vozniki so v povprečju zaslužili
182.069, v trimesečju je znašal
njihov povprečni OD 158.261, P
januarju 155.602 in v juniju
228.157. Strojniki so januarja v
povprečju zaslužili 96.962, v tri-
mesečju 112.075, v junija 219.607
in v šestih mesecih 153.486 di-
narjev. Zaslužek v tehnični služ-
bi, kjer delajo kvalificirani delav-
ci raznih strok, pa je bil nasled-
nji: povprečje je januarja znaša-
lo 91.998, ob trimesečju 113.393,
junija 179.103 in v šestih mesecih
139.559. Ostale službe so v tem
obdobju v povprečju zaslužile
162 tisoč dinarjev.
Osebne dohodke nenehno
spremljajo in jih sprotno povišu-
jejo. Prvega marca letos so spre-
jeli samoupravni sporazum o
ugotavljanju in razporejanju do-
hodka in čistega dohodka ter o
osnovah in merilih za delitev
sredstev za osebne dohodke in
skupno porabo v delovni organi-
zaciji, kjer so postavili osnove za
količinsko nagrajevanje. Prvič
bodo izplačali tudi stimulacije.
Delavci proizvodnih enot bodo
za julij dobili izplačano od 7,7
do deset odstotkov od ostanka
čistega dohodka za gospodar-
nost. Ostale službe pa nagrajuje-
jo na osnovi doseženih količin
proizvodnih enot.
IZVOZ
Ce so v prejšnjih letih imeli za-
dovoljiv izvoz, se zdaj z njim ne
morejo pohvaliti. Letos še niso
izvažali. Ne izvažajo zaradi po-
mankanja dovolilnic, ki omogo-
čajo prevoz tovora skozi tujo dr-
žavo. Prednost v izvozu imajo iz-
vozno naravnana podjetja. Kot
je povedal direktor Franc Haj-
duk, načrtujejo, da bodo začeli
opravljati izvozne storitve na os-
novi dogovora z Intertranspor-
tom iz Ljubljane, tako da bodo
nakladali vozila na železnico ter
ustvarjali vsaj toliko deviznih
pravic, da bodo lahko uvozili
vsaj najnujnejše rezervne dele.
Gume, do katerih so še do ne-
davnega težko prišli, zagotavlja-
jo prek Avtonabave Ljubljana,
rezervne dele pa kupujejo po
vsej Jugoslaviji, saj imajo v svo-
jem voznem parku vozila Tam
Maribor, Mercedesa FAP Priboj,
Magyrusa, italijanskega proizva-
jalca Fiat-Alis in 14. oktobra
Kruševac.
Da bi lažje obvladali celoten
jugoslovanski prostor, so organi-
zirali poslovalnice v Beogradu,
Ljubljani, pri Opekarni Žabjak v
Ptuju, 15. septembra pa bodo
odprli novo na tovornem termi-
nalu Jankomir v Zagrebu. Tu bo-
do zaposlili dva delavca; skrbela
bosta za oskrbovanje njihovih in
drugih vozil.
Celotno poslovanje, tako so
soglasno sklenili, naj bi bilo ka-
kovostno. Zavedajo se, da se bo-
do samo z njo obdržali. Posebej
spoštujejo dogovorjene roke.
INOVACIJE
Agrotransport sodi med tiste
organizacije, ki jim inovacijsko
delo ni tuje. V zadnjih letih so za
ta svoja prizadevanja prejeli več
nagrad in priznanj občinske razi-
skovalne skupnosti. V inovacije
sp šli predvsem zato, ker jim pri-
manjkuje uvoženih rezervnih de-
lov in ker nimajo deviz zanje.
Zadnji njihov veliki dosežek je
vgraditev podvozja v buldožer
FIAT-ALIS domačega proizva-
jalca 14. oktobar Kruševac. Na
to so se skrbno pripravljali, saj
so si postavili nalogo, da mora
inovacija še pred vgradnjo zago-
toviti brezhibno delovanje. Vgra-
ditev delov je veljala 22 milijo-
nov dinarjev, kar je veliko manj,
kot če bi morali vgraditi tuje re-
zervne dele. Ocenili so, da bi za
to potrebovali okrog 50 milijo-
nov deviznih dinarjev.
Buldožer z domačim podvoz-
jem dobro dela in ima za seboj
že petsto ur uspešnega dela. Se-
daj z njim delajo na gozdnih ce-
stah v sosednji Hrvaški. Prvi
uspešni poseg jih je spodbudil,
da so obnovili že drugega. Tako
bodo delali tudi v bodoče.
Takih uspehov, za katere zve
javnost bolj po naključju, je pri
njih veliko. Ne obešajo jih na ve-
liki zvon, zavedajoč se, da s tem
pomagajo sebi in delovni organi-
zaciji, da lahko uspešno posluje.
Zasluga za dobro inovacijsko de-
lo gre predvsem vodstvu tehni-
čne službe, ki je okrog sebe zbra-
lo vestne in marljive delavce. Za-
gnano in brez urnika se borijo za
boljše poslovanje.Veliko podpo-
ro imajo tudi v direktorju, ki je
tudi sam inovator, čeprav o tem
raje molči.
MG
tednik - 20- a^^gus*
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Sedmi kmečki praznik na Destrniku
čeprav je avgust bolj namenjen dopustniškemu
razpoloženju, vsi le ne mislijo na počitek in do-
pust. Med takimi so tudi člani Turističnega dru-
štva Destrnik, ki že sedmo leto zapored pripravlja-
jo kmečki praznik.
Kot je že navada, bo krajane 23. avgusta pre-
budila domača kmečka godba z budnico in tako
oznanila začetek 7. kmečkega praznika. Težko je
biti v vsaki vasi prvi, KS Destrnik jih šteje 17, a se
bodo fantje potrudili in šli v vsako vas ter prebudi-
li najbolj vnete zaspance.
Ob 14. uri bo na prireditvenem prostoru pred
gasilskim domom osrednja prireditev. Tudi letoš-
nji program bo v glavnem slonel na prikazovanju
že skoraj pozabljenih kmečkih del, opravil in obr-
ti. Dogovorili so se, naj bi vsaka vas pripravila en
prikaz, da bi bil spored bogat in pester. Prve bodo
nastopile terilje in predice, ki bodo prikazale pri-
dobivanje lanene niti. Žal se na Destrniku ni ohra-
nila nobena laniščnica. To je prostor, kjer so pri-
pravljali lan za prejo. Nekaj orodja, ki sodi k temu
delu, pa je še najti pri marsikateri domačiji. Naše
babice in prababice so iz lanenih niti izdelovale
domače platno za posteljno perilo in za oblačila.
Iz lanenih niti so izdelovali tudo vože.
Včasih je vsaka vas imela kovača, kolarja, kroja-,
ča, čevljarja, tesarje itd.; ti so kmetu naredili sko-
raj vse. Modernizacija je segla tudi v vas in teh del
skoraj nihče več ne opravlja ali pa le priložnostno.
Kako se izdeluje vreteno za prešo, pesto za kolo,
kako se vihti kovaško kladivo in še bi lahko našte-
vali — vse to bo prikazano v nedeljo. Videli bomo
selitev viničarjev, pripravljajo pa tudi prave kmeč-
ke koline z izdelovanjem kašnic. Kosci in grabljice
bodo zapeli kako že pozabljeno pesem, ki jih je
nekoč spremlja na delo ali ob njem. Mejaši se bo-
do kregali za košček zemlje, ki postaja tudi že bolj
cenjena. To je le nekaj točk iz programa, kaj vse
pa pripravljajo, bomo videli v nedeljo, 23. avgusta,
če bomo obiskali prireditev. Pripravljajo tudi tek-
movanje v molži krav. Čeprav to vsakdanje kmeč-
ko delo danes večinoma opravijo molzni stroji, pa
še v marsikaterem hlevu morajo molsti pridne
kmečke roke. Na enem izmed prejšnjih praznikov
so se pomerile žene, letos pa naj bi se izkazali mo-
žje in fantje. Zato tisti, ki nameravate tekmovati,
pridno vadite, da vas bodo ubogali krava in prsti.
Za pridelovalce domačih kultur bo že drugič
tekmovanje, komu je zemlja obrodila največji pri-
delek: najdebelejšo bučo, peso, komu je zrasla
največja sončnica in kdo bo prinesel koruznico z
največ klasi.
Lačni in žejni z Destrnika ne boste odšli. Doma-
čega kruha iz kmečke peči bo dovolj. Pripravili bo-
do domač obložen kruh, ki mu pravijo ojstrovški
sendvič, zorijo že domače klobase. Žene po vaseh
se že dogovarjajo in razmišljajo, katera bo spekla
najslajše gibanice. Po vseh zaužitih dobrotah pa se
bo prilegel litrček domačega vina.
Ob polkah in valčkih Ptujskega instrumentalne-
ga ansambla bo veselo vso noč. Do solz pa se bo-
ste nasmejali Lujzeku iz Berdeja, ki vam bo pove-
dal eno in drugo.
Člani Turističnega društva z Destrnika si želijo
le še lepo vreme, ki naj privabi v ta del Slovenskih
goric čimveč obiskovalcev.
MF
OBČINSKI KOMITE ZA URBANIZEM. GRADBENE
IN KOMUNALNE ZADEVE PTUJ
S 1. avgustom 1987 je sklepu skupščine občine
Ptuj znotraj ožjega območja mesta Ptuj prepove-
dan promet za vsa vozila/t.j. vseh prevoznih sred-
stev, namenjenih za vožnjo po cesti, razen vozič-
kov za slabotne in otroških prevoznih sredstev/.
Promet je izjemoma dovoljen za stanovalce tega
območja, če imajo na vozilih posebne domicilne
nalepke, ki jih izdaja komite za urbanizem, gradbe-
ne in komunalne zadeve občine Ptuj. Imetniki domi-
cilnih nalepk ne smejo puščati vozil na prometnih
površinah temveč na dvoriščih, če imajo za to do-
voljenje hišnega sveta, in v garažah.
Imetniki poslovnih prostorov znotraj območja, na
katerem je prepovedan promet z vozili, ki imajo na
vozilih domicilno nalepko, lahko z vozili opravljajo
dejavnost, za katero so registrirani, ter za njih čas
vožnje ni omejen.
Na prometnih površinah smejo vozila le ustavljati
/do 15 min/, ne pa jih tudi parkirati.
Dostava blaga večje teže ali dimenzij /dovoz in
obvoz/ je močna z vsemi vozili zasebne iz družbe-
ne lastnine, vendar le v času do 8. ure in do 12. do
13. ure. Vozniki vozil morajo imeti pri sebi dokazilo
/račun, dobavnico ipd. /, da dostavljajo ali odvažajo
blago. Kaj je blago večje teže ali dimenzij, ki ga ni
mogoče nositi, bo treba sproti presojati.
Nakladanje in razkladanje blaga je treba opraviti
v čimkrajšem času, nato mora voznik vozilo odstra-
niti.
Imetniki koles z motorjem, ki stanujejo znotraj
obravnavanega območja, lahko uporabljajo pro-
metne površine, na katerih je prepovedan promet,
in sicer za vožnjo do doma po najkrajši poti. Sled-,
nji, pa tudi imetniki domicilnih nalepk ali posebnih
dovoljen; morajo ob kontroli pokazati osebne do-
kumente ali potrdilo o izdani domicilni nalepki ali
posebno dovoljenje.
Na parkirišču pri blagovnici MIP v Ptuju je parki-
ranje časovno omejeno na 60 min.
Uporabniki tega parkirišča morajo imeti na vid-
nem mestu znotraj avtomobila nameščeno parkirno
uro enostavne izdelave. Ura mora biti nastavljena
na čas prihoda, ko pa poteče ena ura, sp dolžni vo-
zilo odpeljati. Od vzpostavitve nove prometne ure-
ditve znotraj ožjega območja mesta Ptuja je opaziti
povečano število parkiranih vozil na pločnikih v Rai-
čevi in Trstenjakovi ulici, hkrati pa je parkirišče pod
gradom nezasedeno.
Slednje kaže na to, da opozorila voznikom, naj
spoštujejo predpise, ne zaležejo ter da bo potreb-
no poostriti nadzor nad mirujočim prometom na ro-
bu mestnega jedra.
Popravek
v članku Nespodbudni rezultati
poslovanja gospodarstva občine Ptuj
in Ormož v prvem polletju letošnjega
leta je v tretjem odstavicu prišlo do
napake. Pravilni znesek izgub v ptuj-
skem gospodarstvu je 4932. milijonov
dinarjev.
VARNO V ŠOLO iN DOMOV
Počitniška sezona se končuje
in naši otroci že razmišljajo,kaj
bo še potrebno nabaviti za šol-
sko leto, ki je pred njimi. Za
1080 otrok se bo pričela nova ži-
vljenjska preizkušnja, saj bodo
pričeli obiskovati 1. razred.
S 1. septembrom se bo povečal
promet na cestah, ulicah in jav-
nih prevoznih sredstvih, saj bodo
učenci hiteli v šole in domov.
Predvsem mamice otrok prvih
razredov skrbi, kako se bodo
malčki znašli v prometu, saj se
bodo šele pričeli učiti prometno
abecedo. Le-tem predlagamo, da
se z otrokom pred pričetkom
pouka odpravijo na sprehod peš
večkrat od doma do šole in ga
poučijo, kako je potrebno varno
hoditi po prometnih površinah.
Na cesti pojasnite otroku os-
novno pravilo prečkanja ceste:
počakaj, poglej najprej levo, po-
glej desno, in če je cesta prosta,
jo prečkaj po najkrajši poti. Po
nekajkrat prehojeni poti od do-
ma do šole vas naj otrok vodi in
vam pove, kako je potrebno tod
hoditi in na kaj moraš posebno
paziti. Preverite, kakšen je otro-
kov občutek za oddaljenost in hi-
trost vozil. Na poti v šolo in do-
mov naj učenec prvega razreda
celo šolsko leto nosi okoli vratu
rumeno rutico, saj bo tako bolj
viden. Otroci v živobarvnih (ru-
menih ali oranžnih) oblačilih
zbudijo pozornost, videti in biti
viden pa je temeljni pogoj za var-
nost v prometu. Mislite na to, ko
otroku kupujete oblačila, v kate-
rih bo hodil v šolo.
Otroku izberemo najbolj var-
no pot tako, da bo cestišče pre-
čkal čim manjkrat, izogibajmo se
cest z veliko gostoto prometa, če-
prav bo na ta račun pot daljša.
Ugotavljamo, da starši prve dni
pouka otroke vozijo v šolo in do-
mov z avtomobili in jih iz njih
učijo, kako naj hodijo pp voziš-
ču, pozneje pa jih pustijo, da sa-
mi opravljajo to pot; takrat se
otroci v prometu ne znajdejo.
Večina šolarjev in otrok v mali
šoli se ponesreči na cesti, kar
čeznjo tekajo. Otrok se mora na-
vaditi, da ne teka brezglavo čez
zaznamovane prehode za pešce;
posebej mora biti previden pri
prečkanju ceste, kjer ni zazna-
movanih prehodov za pešce.
Staršem, ki imate otroke v viš-
jih razredih, predlagamo, da se
včasih sami prepričate, kako se
vaš otrok obnaša na poti iz šole
domov, ko porabi za to pot ne-
kajkrat več časa, kot je potrebno.
Ne pozabite:
Največje število prometnih ne-
zgod, v katerih so udeleženci
otroci, se zgodi ravno v bližini
doma. Letno umre v Sloveniji za
dva razreda otrok, dve veliki šoli
pa lahko napolnimo s poškodo-
vanimi otroki; tretjina od teh jih
ostane invalidov.
Zato moramo otroka pravilno
prometno vzgajati in ga učiti, ve-
lik delež, kako se bo obnašal v
prometu, je odvisen od našega
obnašanja na prometnih površi-
nah.
SKUPŠČINA OBČINE
PTUJ,
SVET ZA PREVENTIVO
IN VZGOJO V CEST-
NEM PROMETU
Otroka je potrebno poučiti o obnašanju na cesti.
Mipovo
srečanje razgibalo
mesto
Peto tradicionalno Mipovo srečanje s potrošniki je uspelo. Na
prostoru pred Blagovnico se je v soboto zbralo več tisoč ljudi, ki so
vztrajali do zgodnjih jutranjih uf. Za veselo razpoloženje je skrbel an-
sambel Mavrica, za dodatno razgibanost pa člani smučarskega kluba
F*tuj s srečelovom.
Ptujčani so v noči od sobote na nedeljo pospravili osemsto kilo-
gramov mesa in popili tisoč in več litrov vina. Zanimivo je tudi, da so
v slabih treh urah, to je od devete do dvanajste ure, prodali mortadelo
velikanko, težko štiristo kilogramov. Najbolj je bil svojega nakupa ve-
sel Stanko Zajšek iz Žetal, saj je našel v klobasi gumb z Mipovim zna-
kom, s tem pa si je prislužil deset kilogramov mortadele.
V soboto so se na slavnostni seji ob prazniku delovne organizaci-
je, ki je hkrati nadomestek za tradicionalne trgovske plese, sestali sa-
moupravni organi in družbenopolitične organizacije. Razvojne usme-
ritve in dosedanje uspehe je predstavil glavni direktor Franc Toma-
nič. Petnajstim delavcem so podelili zlate Mipove značke za dosežene
uspehe na gospodarskem, samoupravnem in političnem področju. Di-
rektorji temeljnih organizacij pa so izročili jubilejne nagrade delav-
cem za deset, dvajset in trideset let zvestobe delovni organizaciji.
Zlate Mipove zmačke so prejeli: Herta Petrovič, Marija Brglez,
Slavko Leben, Kondrad Kodrič, Jože Bezjak, Darinka Perkovič in
Anton — vsi iz tozd Maloprodaja, Alfonz Bauman, Stanko Šuman in
Helena Kolar — iz tozd Veleprodaja, Marija Smolinger, Terezija Ko-
sajnč, in Franc Jeza mlajši — iz tozd Zaščita, ter Marica Pukšič in
Frančka Zupanič — iz delovne skupnosti skupnih služb.
MG
Je bila odločitev
pravilna ?
Dobre in slabe strani nove prometne ureditve v ptujskem starem
mestnem jedru so že vidne. Dobro je, ker lahko pešci — skorajda —
nemoteno hodijo po starih mestnih ulicah, dobro je, ker se jim ni tre-
ba več plaziti med stenami starih stavb in avtomobili, dobro je, ker v
starem delu mesta nekoliko manj smrdi po izpušnih plinih, vse skupaj
pa dobro dene tudi lepim, starim zgradbam, ki jih je močno načel zob
časa.
Slabo pa je, ker je po mnenju večine zaprtih preveč ulic. Promet
skozi Ptuj je zgoščen na dveh prometnicah, ki za takšno gostoto pro-
meta nista primerni. Največ težav povzroča izhod na magistralno ce-
sto, kjer praviloma prihaja do neznosne gneče, nereda in rahlih histe-
ričnih napadov udeležencev v cestnem prometu — predvsem vozni-
kov. Slabo je, ker prometa ne ureja semafor. Slabo je, ker še vedno ni-
so zgradili obljubljenega parkirišča za občinsko stavbo na Srbskem
trgu, zato sedaj vozniki parkirajo na pločnikih in ob cesti. To je še po-
sebno slabo zaradi tega, ker je ob tej cesti osnovna šola, nekoliko dlje
pa tudi vrtec. Slabo je, ker ni označenih parkirnih prostorov, ker ni
parkirnih ur, ki bi časovno omejile parkiranje, in slabo je, ker nekate-
rih zadev v starem delu mesta enostavno ni mogoče opraviti peš. Gre
seveda za trgovine, ki so zaradi tega izgubile nekaj strank, pa tudi go-
stilničarji se ob omembi prometne ureditve starega mestnega jedra
bolj kislo držijo.
Kar zadeva trgovine, bi jim lahko svetovali dostavo na dom — to
so počeli trgovci tudi v dobrih starih časih in nikoli niso tarnali, da se
jim zadeva ne obnese — to pač sodi k uslužnostni ali storitveni dejav-
nosti! Gostilničarji bodo morali ukrepati drugače. Ne gre, da bi nosili
pijačo na dom! Najbrž pa lahko pritegnejo goste s pestro ponudbo, k
sodelovanju pa pritegnejo razne kulturne skupine, ki bi poživile po-
letno mrtvilo v ftuju. Seveda brez povezave s trgovci spet ne gre! Ti
bi si morali omisliti nekaj prikupnih lokalov, v katerih bi sprehajal-
cem ponudili spominke, izdelke domače obrti, darila — seveda brez
kiča, delikatese s specializirano ponudbo in podobno. Da se zadeva
tudi po denarni plati dobro obnese, so že marsikje dokazali, čeprav
njihova mestna jedra nisa niti tako stara kot ptujsko niti tako lepa.
Svoje bo morala dodati tudi stanovanjska skupnost, ki se že pre-
dolgo odloča o obnovi stanovanj v starem delu mesta. Stanovanja bi
lahko že zdavnaj uredili, če bi k urejanju pritegnili stanovalce — se-
danje ali bodoče. Seveda pa jim je treba ponuditi tudi dobre možno-
sti, ne pa računati zgolj na dobiček. Ta bo prišel z leti, ko bo mestno
jedro postalo tako zanimivo, da bodo obiskovalci prihajali vanj tudi
zaradi »spremljajoče« ponudbe in ne zgolj zaradi lepih stavb in osta-
lih kulturnozgodovinskih spomenikov. Zagotovo pa je treba znova
pograjati ptujsko garnizijo, ki kljub kritikam pusti propadati čudovito
zgradbo v Prešernovi, v kateri je bil nekoč hotel. Če jim ni mar za
stavbo, naj jo podarijo tistemu, ki jo je pripravljen obnoviti in v njej
odpreti hotel — tega Ptuj krvavo potrebuje.
To je torej nekaj dobrih in slabih strani nove prometne ureditve.
Kaže, da je slednjih precej več kot prvih, zato bi veljalo o njih razmi-
sliti, zadeve še bolj temeljito razčleniti in ustrezno ukrepati. In to ta-
koj!
Nevenka Dobljekar
Tudi v ptujski občini so pravno uredili vinotoče
(Nadaljevanje)
Vsebina določb o vinotočih v ptujskem
odloku in primerjava z določbami o vinoto-
čih v ormoškem odloku o urejanju kmečkega
turizma (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
10/83, 20/85).
Kdo se lahko ukvarja z vinotočem?
Po ptujskem odloku se z vinotočem lahko
bavijo občani, ki izpolnjujejo naslednja po-
goja:
—	da se ukvarjajo s pridelovanjem grozdja
in vina na vinorodnih območjih Haloz iz Slo-
venskih goric,
—	da imajo za to dejavnost dovoljenje ob-
činskega komiteja za družbenoekonomski
razvoj in planiranje.
Kot vidimo, odlok govori le o občanih.
Pod pojmom občani pa po mojem mnenju
odlok misli na zasebnike, ne gl6de na poklic,
torej tudi na kmete. Ni potrebno, da občan
stalno biva v ptujski občini, pač pa mora
imeti vinograd na območju Haloz oz. Sloven-
skih goric. Ce občan, ki ne stanuje v ptujski
občini, želi imeti vinotoče v svoji počitniški
hišici v svojem haloškem vinogradu, lahko
glede na 109. čl. OZ dobi dovoljenje za opra-
vljanje vinotoča od omenjenega komiteja, če
izpolnjuje še druge v odloku navedene pogo-
je.
Ormoški odlok pa dovoljuje opravljanje
vinotoča tistemu zasebnemu gospodinjstvu
oz. kmetiji, ki sta usmerjeni v proizvodnjo
grozdja in vina v tolikšnem obsegu, da lahko
zadovoljita potrebe gostov. Pogoja o legi vi-
nograda pa nima.
Kdaj bo omenjeni organ po ptujskem
odloku izdal občanu dovoljenje opravljanja
vinotoče?
To bo občinski organ storil, ko bo ugoto-
vil:
—	da je bčan prijavil in atestiral letni pri-
delek vina,
—	da ima občan soglasje tržnega in kmetij-
skega inšpektorata uprave za inšpekcije ob-
iin Ormož in Ptuj za točenje nevsteklenične-
ga vina
— da prostori in oprema ustrezajo mini-
malnim sanitarno-tehničnim pogojem, kar
ugotovi uprava za inšpekcije občin Ormož in
Ptuj.
Tu je pripomniti, da bo uprava za inšpek-
cije presojala ustreznost prostorov in opreme
glede na citirani republiški pravilnik, ne pa
po prostem preudarku.
Tudi ormoški odlok zahteva za opravljanje
vinotoča dovoljenje od pristojnega upravne-
ga organa. Ne govori pa nič o prijavi in ate-
stiranju letnega pridelka in o dovoljenju za
točenje nevstekleničnega vina. Glede prosto-
rov, v katerih se opravlja vinotoč, pa določa,
da morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpi-
suje že večkrat omenjeni republiški pravilnik.
Kaj se sme po ptujskem odloku nuditi go-
stom?
Poleg doma pridelanega vina se lahko na
vinotoču gostom nudijo še doma pridelane in
pripravljene pijače, kot so: sadjevec, sadni
sokovi, naravno domače žganje; med jestvi-
nami pa: domač kruh, zaseko, ocvirke in hla-
de narezke. Po ormoškem odloku pa je razen
enakih pijač in jestvin, kot jih navaja ptujski
odlok, možno na vinotoču nuditi še med pija-
čami doma pripravljene likerje na osnovi do-
mačega žganja in — izjemoma — tudi mine-
ralne vode, med jestvinami pa še kompote,
marmalede ter druge sladice.
Po mojem mnenju bi bilo lastnikom vino-
točev in gostom ustreženo, če bi se smeli nu-
diti tudi doma pripravljene mlečne izdelke,
kot so mleko, skuta, sir, gibanice itd.
Vinotoč mora biti označen.
Ptujski odlok predpisuje, da mora biti na
vidnem mestu označena firma vinotoča, ki
vsebuje polno ime lastnika vinotoča, naved-
bo dejavnosti in zaščitni znak, ki ga bo izdala
poslovna skupnost »Pot v gorice.« Ormoški
odlok take določbe ne vsebuje.
Kazenske določbe:
Ptujski odlok za kršitev določb o vinotoču
ne grozi z denarnimi kaznimi, pač pa določa,
da občinski upravni organ prepove opravljati
vinotoč, če ne izpolnjuje predpisanih pogo-
jev. Taka določba v odloku niti ni potrebna,
ker enako vsebuje čl. 150 OZ, ki se lahko ne-
posredno uporablja tudi za vinotoč. Prav ta-
ko se za prekrške, ki jih stari občan v zvezi z
opravljanjem vinotoča, lahko-po mojem
mnenju-neposredno uporabljajo kazenske
določbe 19. čl. ZgD in 152. čl. OZ, o katerih
sem že pisal. Ormoški odlok pa za kršitev
predpisov vsebuje svoje kazenske določbe.
Razlogi za pravno ureditev vinotočev:
Ni mi znano, kako je predlagatelj razložil
potrebo po uzakonitvi te dejavnosti in kak-
šna je bila razprava ptujskih delegatov ob
sprejemanju predpisov o vinotočih. Osebno
smatram, da bi se o vinotočih moralo tudi v
sredstvih javnega obveščanja več povedati in
čuti bi se morali vsi argumenti za in proti.
Ne moremo prezreti dejstva, da je tudi v
ptujski občini več tri- črnih vinotočev (nere-
gistriranih), katerih, kolikor je meni znano,
doslej ni nihče resno preganjal in se boril
proti njim. Zato se mu zdi popolnoma prav,
da se tudi na tem področju napravi red in
uvede zakonitost. Mislim, da se ne motim, če
zapišem, da so proti neregistriranim (črnim)
kakor tudi proti uradno dovoljenim vinoto-
čem tako gostinske gospodarske organizacije
kot tudi privatni gostilničarji, in sicer iz kon-
kurenčnih razlogv. Tudi društva in ustanove,
ki se bore proti pretiranemu uživanju alko-
holnih pijač niso navdušena, če se mreža pro-
dajalcev takih pijač stalno širi in poraba al-
kohola povečuje. Pač pa bodo vinotočev ve-
seli izletniki in drugi potrošniki, ker pričaku-
jejo, da bodo cene vina in prigrizkov znatno
nižje kot v gostinskih lokalih. Praksa bo po-
kazala, ali bodo vinogradniki pokazali za vi-
notoče večji ekonomski interes, kot so ga po-
kazali za kmečki turizem, ki se v ptujski obči-
ni nikakor ne more razviti. Od v sedanjem
srednjeročnem programu načrtovanih 20 tu-
rističnih kmetij v ptujski občini jih sedaj de-
luje le troje, kot to razberemo iz člankov
»Zaščitni znak za kmečki turizem« (Tednik
št. 33/85) in »Turizem na kmetih smo zane-
marili (Večer, 25/VII 87).
Mirko Kostanjevec
4 - KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
20. avgust 1987 - TEDNIK
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
— Kristina Šamperi-Purg —
Ptujski in ormoški
sejmi
Ptujski in ormoški sejmi imajo bogato tradicijo in so z manjšimi
spremembami živi še danes.
Sejmi so bili v srednjem veku poseben privilegij in znamenje ne-
odvisnosti mest. Podeljeval jih je deželni knez tistim mestom, ki so
imela za to možnosti. Pomembni so bili tržni prostor, skladiščni pro-
stors pravico skladiščenja, sejemski privilegiji, oblikovano sodstvo,
zaščita domačih in še posebej tujih trgovcev, zaščita domačih mest-
nih obrtnikov pred podeželskimi, zaščita pred obrtniki drugih mest
itd. Ptujski sejmi in tudi ormoški so s svojimi svoboščinami in natan-
čnimi določili glede dela in trgovanja domačih obrtnikov in trgovcev
in z izoblikovanimi določili za tuje obrtnike in trgovce omogočali
predvsem zaščito imetja in življenja. Sejem,ske svoboščine s posebnim
sejemskim sodnikom so trajale do štirih tednov.
Ptuj je že v 9. oziroma 10. stol. imel sodstvo, most in mitnino. Po-
datke o tem zasledimo v falzificirani listini kralja Arnulfa iz I. 890
(FKS, šk. št. 9, reg. št. 6) salzburški cerkvi. Na osnovi te falzificirane
listine je Oton II. izdal leta 977 (FKS, šk. št. 9, reg. št. 7) originalno li-
stino, s katero potrjuje Salzburgu razna posestva, med njimi tudi Ptuj
z desetino, dvema deloma mesta s sodstvom, mitnino in mostom, ti-
sto, kar so Salzburgu podelili predniki Otona II., med njimi Arnulf. V
teh listinah sejmi niso direktno omenjeni, vendar nam most, mitnina
in sodstvo narekujejo to domnevo. Že leta 1300 (FKS, šk. št. 10, reg.
št. 129) je v popisu posesti ptujskih gospodov omenjen sejem na dan
sv. Ožbolta (6. avgust). Popis je nastal ob delitvi posesti med Hartni-
dom in Friderikom Ptujskim. Ožbaltov sejem je bil in je še na dan pa-
trona cerkve sv. Ožbalta, ki je bila prafara in je stala zunaj ptujskega
mestnega obzidja. Kdo je podelil Ožbaltov sejemski privilegij mestu
Ptuju in kdaj, ne vemo sicer natančno, vendar pa posnamemo iz sta-
tuta mesta Ptuja iz leta 1376, da so bili sejmi, sejemske svoboščine,
predpisi o organizaciji le-teh precizirani v 12 členih. Statut posebej
navaja področje in kompetence ptujskim mesarjev, usnjarjev, pekov,
branjevcev in prodajalcev vina.
Leta 1331, maja, je Herdegen Ptujski — maršal Štajerski — sku-
paj s svojim bratom Friderikom Ptujskim podelil mestu Ormožu prav
iste pravice in svoboščine, kakor so jih imeli meščani mesta Ptuja. Za-
vezala sta se, da bosta statut izstavila naknadno. O tem statutu ni po-
datkov in ne vemo, kako je opredeljeval ormoške sejme. Prav gotovo
pa so se v tem času že oblikovali zaradi prodaje vina, ki nam je znana
iz sporov med Ptujem in Slovensko Bistrico. Leta 1497 pa je izšel do-
kument-listina, s katero kralj Maksimiljan podeli mestu Ormožu na
prošnjo Jakoba in Nikolaja Zekla (Szekelyja) dva navadna letna sej-
ma: na dan Marije Magdalene (22. julija) in na dan sv. Martina (11.
nov.). Tako je Ormož zraven tedenskega tržnega dne, ki je bil do tedaj
v nedeljo, poslej pa v ponedeljek, dobil tudi dva letna sejma. Ta po-
delitev sejmov je povezana z vsemi svoboščinami, ki smo jih srečali že
pri Ptujskih sejmih; tudi Ormož je torej v tem času zadostil pogojem,
da mu je cesar podelil ta privilegij.
Statut mesta Ptuja iz leta 1513 navaja za Ptuj dva letna sejma
(člen 125), in sicer se je Ožbaltovemu z dva tedna trajajočo svobošči-
no pridružil še Katarinin (25. nov.) s štirimi tedni trajajočo svobošči-
no, vendar je Ptuj izgubil letni sejem ob binkoštih (člen 126) (na dan
sv. Elika), ker ga je cesar prestavil v RadgonO. Ta sejem je potrdil me-
stu Ptuju leta 1458 (FKS, šk. št. 5, reg. št. 297) cesar Ferdinand, dovo-
lil pa ga je salzburški nadškof Sigmund. Ptujski tedenski sejmi pa so
bili ob torkih.
Ptujski in ormoški sejmi so se obdržali do danes in predstavljajo
zmes med pravim srednjeveških sejmom in tako imenovanimi novo-
dobnimi bolšjimi sejmi.
Aktivni so trije ptujski sejmi:
—	Ožbaltov ^ 6. avgusta
—	Katarinin — 25. novembra
—	Jurijev — 23. aprila.
Ormoški sejmi pa so:
—	Martinov — II. novembra
—	sejem ob petkih pred cvetno nedeljo
—	Jakobov sejem (prvi ponedeljek po 25. juliju), verjetno name-
sto starejšega Magdaleninega, ki je bil 22. julija.
Kralj Maksimiljan je podelil mestu Ormožu leta 1497 na prošnjo Jako-
ba in Nikolaja Szekelyja dva navadna letna sejma, in sicer na dan sv.
Magdalene (22. julija) in na dan sv. Martina (11. novembra). Original-
na listina v ZAP, pergament, 70 x 30 cm.
Predstavljamo ansamble
XVIII. festivala
IDILA iz Cirkovc je ansambel, ki bo letos debitiral na ptujskem fe-
stivalu. Avdicijo so uspešno opravili v Mozirju.
COF iz Novega m^a je s svojim igranjem prepričal strokovno ko-
misijo na avdiciji v Dolenjskih Toplicah.
ALPINA iz Zirov ni zgolj tovarna čevljev, ampak tudi ansambel, ki
se je v Dolenjskih Toplicah potegoval za nastop na Ptuju in uspel.
MARTINI iz Radelj ob Dravi je ansambel, ki je svoje sposobnosti
igranja in petja prikazal na avdiciji v Lenartu. Strokovna komisija jih je
izbrala.
GORENJCI iz Radovljice so znan ansambel. Na ptujskem festiva-
lu bodo letos nastopili drugič. Prvič so bili srebrni.
VESELI ZASAVCIIŽ Zagorja ob Savi so razveselili poslušalce in
očitno strokovno komisijo na avdiciji v Topolšici in prisluhnili jim bomo
na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju.
Ansambel TONIJA HERVOLA iz Brežic je stari znanec sl(^enske
domače zabavne glasbe. Na ptujskem festivalu bo nastopil četrtič. Do-
slej je osvojil že vse kakovostne stopnje Orfejevih značk. Nazadnje je bil
srebrni.	L
Simpatični pritlikavci
Grad Domava sodi med najlepše baročne spomenike pri nas in s svojim
celotnim bogastvom predstavlja pomemben kulturnozgodovinski kompleks.
Del te kulturne dediščine, dornavske pritlikavce, si lahko v avgustu in septem-
bru ogledamo tudi v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju. Muzej sicer
še urejujejo, vendar delovno vzdušje v spodnjem prostoru ne moti, da ne bi za-
vili v zgornjega, kjer je razstava. Plastik pritlikavcev sicer ni veliko, kljub temu
pa je potrebno pohvaliti zamisel in tudi postavitev razstave; ta je delo Janeza
Balažica in Jaka Mariniča. Slednji je likovno oblikoval plakat in razstavno zlo-
ženko.	mš
SEKCIJA ZA KULTURO DOLENA
vabi
v soboto, 22. avgusta, ob 16. uri v Poleno na osrednjo pri-
reditev v počastitev 8. PRAZNIKA KS DOLENA.
Za prijetno zabavo in dobro voljo bodo poskrbeli s kmeč-
kimi igrami (tekmovanje koscev in grabljic; ljudski pevci;
vlečenje vrvi in razna druga kmečka opravila); preseneče-
njeiz zraka.
Na veliki VRTNI VESELICI vas bodo zabavali folklorna
skupina, priznani slovenski ansambel DOBRI ZNANCI s
pevcema Eldo Viier in Damjanom Korenom.
Pridite v Doleno, tudi za dobro domačo kapljico in specia-
litete domače kuhinje bo poskrbljeno.
TEDNIK - 20- avgust 1987
IZ NAŠIH KRAJEV - 5
v
Se enkrat o proslavi ob dnevu borcev in odprtju
občinskega muzeja NOB v Središču ob Dravi
v krajevni skupnosti Središče ob Dravi smo ta-
jjo v družbenopolitičnih organizacijah kot krajevni
samoupravi in Gasilskem društvu Središče skrbno
pripravljali — skupaj z občinskim odborom zveze
borcev NOV Ormož — letošnjo proslavo dneva
jjorcev. Praznik vseh narodov in narodnosti naše
(jornovine smo počastili še z odločitvijo, da tega
dne slavnostno proslavimo tudi 100. obletnico ga-
silskega društva Središče.
Osrednji del proslave dneva borcev je bil posve-
čen ponovnemu odprtju muzeja NOV, zato nekoli-
več o tem delu programa.
V KS Središče je bila muzejska zbirka NOV
ustanovljena kmalu po vojni. Začetna krajevna
zbirka je pred nekaj leti dopolnjena in preobliko-
vana v muzej NOV občine Ormož. Zbirka je bila
nameščena v stanovanjski hiši v centru kraja. Raz-
voj stanovanjske gradnje je zaradi rušitve te hiše
terjal njeno preselitev. Muzej NOV so v tem letu
še dopolnili in se sedaj nahaja v lepih, svetlih in
primerno urejenih prostorih, kjer je tudi možnost
še nadaljnjega dopolnjevanja zbirke.
Prebivalcem naše krajevne skupnosti pomeni to,
daje zbirka NOV prav v našem kraju, veliko. Do-
kaz za to trditev je številna udeležba naših kraja-
nov na slavnostni seji občinskega odbora ZB NOV
v nabito polni dvorani in povorki k spomeniku,-
Icjer so organizirano sodelovali še godba na piha-
la, vod TO, gasilci in številni člani zveze borcev
NOV iz drugih krajevnih skupnosti občine Ormož,
saj je to bila osrednja občinska proslava dneva
borcev.
Po svečanosti pri spomeniku je prvoborka Mile-
n5i Bokša-Bac s prerezom vrvice odprla muzej v
novih prostorih nasproti spomeniku.
Muzejsko zbirko so si ogledali številni gostje in
krajani. Člani občinske in krajevne organizacije
zveze borcev so obiskovalcem dajali pojasnila.
Muzej je bil odprt vse do slavnostnega mimohoda
gasilskih enot, s katerim se je pričel uradni del
proslave ob 100. obletnici gasilskega društva Sre-
dišče, torej do 14. ure; tako je bilo dogovorjeno na
razširjeni seji krajevne organizacije zveze borcev,
na kateri so sodelovali predstavniki DPO, kraje-
vne skupnosti in gasilskega društva; tam smo obli-
kovali stališče, da bi vsaka sočasna dejavnost zve-
ze borcev v času proslave 100. obletnice gasilskega
društva bila nekorektna.
Muzej je zdaj odprt vsako nedeljo od 8. do 12.
ure. Dežurstvo so prevzeli člani krajevne organiza-
cije ZB. Po začetku šolskega leta, t. j. od septem-
bra dalje, pa prevzemata skrb za muzejsko zbirko
skupno Osnovna šola Središče in KO ZB.
Središka godba na pihala, ki letos prav tako
praznuje 100. obletnico obstoja, pa je med obema
prireditvama nastopila s promenadnim koncer-
tom.
Obe proslavi sta bili izvedeni z veliko prizadev-
nostjo organizatorjev — občinske in krajevne or-
ganizacije ZB, gasilcev in drugih krajevnih faktor-
jev na dostojen in dnevu borcev ter jubileju ga-
silcev primeren način, s pieteto in spoštovanjem
do žrtev vojne in ponosom ob 100. obletnici gasil-
stva.
V	krajevni skupnosti Središče je dogovorjeno,
da se na tako imenovani občinski hiši izobesi žal-
na zastava za vsakega umrlega prebivalca krajevne
skupnosti Središče. Zaradi slavnosti, ki so se vse
odvijale prav pred občinsko hišo, smo se dogovo-
rili, da tokrat izobesimo žalno zastavo takoj po
uradnem delu obeh proslav, kar je tudi bilo storje-
no—z najboljšimi nameni in da se izognemo dvo-
umnim razmišljanjem, saj sta bili obe slavnosti na
istih prostorih, ob istih stavbah.
. S tem pojasnilom ne želimo polemizirati s pis-
cem članka, objavljenega 23. julija 1987 pod na-
slovom »Ocvirek k proslavi ob dnevu borcev in
odprtju občinskega muzeja NOB v Središču ob
Dravi.« Gre le za objektivno sliko dogodkov in ar-
gumente, ki naj širšemu krogu delavcev, predvsem
zunaj krajevne skupnosti Središče ob Dravi, real-
no predstavijo dogodke na dan borcev in izvedbo
programa.
Drugi del članka je usmerjen v kritiko gradnje
mrliške veže in avtorja projekta.
V	krajevni skupnosti spoštujemo ideje in mne-
nja vsakega našega krajana, vsako pobudo, saj ve-
čina pobud stremi za boljše rešitve. Vendar pa mo-
rajo na drugi strani krajani spoštovati večinsko
dogovorjene in z referendumom ali sklepi organov
krajevne samoupravne dogovorjene programe in
naloge.
Mrliško vežo smo planirali v vseh srednjeročnih
programih od leta 1967 dalje. Zaradi pomanjkanja
sredstev smo gradnjo odlagali iz leta v leto. V zad-
njem obdobju sta svoje prispevala tudi zakon o
omejitvi negospodarskih in neproizvodnih investi-
cij ter visoka rast cen v gradbeništvu. Projekt veži-
ce je bil trikrat dopolnjen in usklajevan z zahteva-
mi zakonodaje, ki ureja to področje. Gradnjo mrli-
ške vežice smo na podlagi programa krajevnega
samoprispevka, sklepa skupščine KS in sveta kra-
jevne skupnosti pričeli konec leta 1985. Trenutno
je gradnja v sklepni fazi, potrebna je le notranja
oprema ter ureditev okolja.
Vežica je po določbah, ki urejajo normative za
tak objekt, zgrajena v takšni velikosti in ima tiste
nujno potrebne prostore, ki se zahtevajo glede na
število prebivalcev in gostoto naseljenosti. Projekt,
po katerem je gradnja izvedena, je bil na vpogled
prebivalcem krajevne skupnosti. Ogledalo si ga je
dokajšnje število zainteresiranih in so se zani tudi
večinsko opredelili. Krajevna konferenca SZDL
Središče ob Dravi
Krajevni praznik v Vitomarcih in odprtje asfaltiranih krajevnih in lokalnih cest je prejšnjo nedeljo privabilo
pred osnovno šolo staro in mlado. S tako lepo obiskano osrednjo proslavo se lahko le malokdo pohvali.
mommoomosssssssisss^^
Se o prazniku v Vitomarcih
Sicer pa se v Vitomarcih vse res ni spremenilo. Kulinarične dobrote, tudi
tiste najbolj stare in že skoraj pozabljene jedi, pogače in pecivo, še kra-
sijo kmečko mizo, teknejo pa tudi današnjim rodovom.
zapis in foto: mš
O prizadevanjih za boljši jutri, o
nekdanjih ilovnatih cestah in ti-
stih, ki še ostajajo, je na slovesno-
sti ob 11. krajevnem prazniku go-
voril Ivan Čuček — predsednik
sveta KS Vitomarci.
8 - ZA RAZVEDRILO
20. avgust 1987 - TEDNIK
tednik - 20- avgust 1987
OGLASI IN OBJAVE — 9
Poleg načrtov, ki jih imamo na področju gospodarstva, bo naša osrednja
skrb namenjena še kakovosti življenja, je med drugim poudaril Gorazd
Žmavc, predsednik skupščine občine Ptuj na osrednji slovesnosti, ki je
bila ob občinskem prazniku v viteški dvorani na gradu.
ZLATO PLAKETO OBČINE izroča sedanji župan nekdanjemu -
Francu Tetičkoviču, sedaj predsedniku OK ZKS Ptuj in direktorju
splošnega sektorja v Perutnini.
OBČINSKI PRAZNIK V SLIKI
Alojz Gojčič, dr. Ivan Sedej in Boštjan Pire predstavljajo monografijo
Ptujski slikarji XX. stoletja.
Pesem, ki jo zapoje Slovenski oktet, je še lepša, še bolj blagoglasna. Tu-
di v Ptuju je ponovno navdušil s svojim nastopom.	Zapis: mš
Foto: S. Kosi
Brigadirsko poletje je končano
Brigadirsko poletje v ptujski
in lenarški občini je končano, saj
je minulo soboto, 15. avgusta,
slovesno sklenila delo Zvezna
mladinska delovna akcija Slo-
venske gorice '87. Na njej je so-
delovalo sicer za četrtino manj
brigadirjev, kot so načrtovali, a
so kljub temu svojo delovno nor-
mo presegali v povprečju za 40
odstotkov. Okoli 350 brigadirjev
sicer vseh predvidenih del ni mo-
glo končati — v prvi izmeni zara-
di neznosne vročine, v drugi pa
zaradi štirih deževnih dni —
kljub temu pa je vrednost njiho-
vega dela ocemena na 102 mili-
jona dinarjev. Ce k temu prtmak-
nemo podatek, da je veljala iz-
vedba akcije okoli 75 milijonov,
potem je ekonomski račun že do-
volj upravičen in dvome o upra-
vičenosti akcije lahko že zaradi
tega odrinemo. Seveda pa ni mo-
goče izmeriti vrednosti številnih
prijateljstev in vezi, ki so jih bri-
gadirji iz republik in pokrajin
stkali v času akcije.
Haloški in slovenjegoriški člo-
vek iz Majskega Vrha, Vidma,
Dolene, Jurovc, Froleha in Bač-
kove je ostal hvaležen brigadir-
jem iz Kruševa v Makedoniji,
Sente v Vojvodini, Ljubuškega in
Olova v BIH, Mionice in Parači-
na v Srbiji, Podravske Slatine v
Hrvatski, Titove Mitrovice na
Kosovu ter Murske Sobote in
Slovenske Bistrice, ki so v dveh
izmenah za nekaj kilometrov po-
daljšali vodovodno žilo na manj
razvitem območju ptujske in le-
narške občine, poleg tega pa ure-
dili še del cest in odstranjevali
posledice zemeljskih plazov po
neurju.
Ob zaključku akcije je zbra-
nim brigadirjem in redkim pred-
stavnikom družbenopolitičnega
življenja obeh občin govoril pod-
predsednik skupščine letošnje
akcije Ivan Jemenšek iz Lenarta.
Komandant akcije Ivan Rojs pa
je predstavnikom posameznih
brigad izročil udarniške značke
in najvišja priznanja — trakove
akcije. Letošnjo ZMDA Sloven-
ske gorice pa je zaprl član pred-
sedstva republiške konference
ZSMS Stanko Šalamon.
Ob koncu lahko mirno reče-
mo: letošnja akcija je v celoti
uspela in hvala vsem brigadir-
jem, ki so vanjo vložili svoje delo
in trud. Še posebej velja zahvala
članom štaba letošnje akcije, ki
so se izkazali kot odlična delo-
vna skupina.
M. Ozmec
Izid žrebanja Lesove
nagradne križanke
v studiu radia Ptuj je bilo v ponedeljek, 17. avgusta, v prvi uri sporeda ja-
vno žrebanje nagradne križanke, ki je bila objavljena v 30. številki Tednika 6.
avgusta letos.
Prejeli smo 506 izrezanih kuponov z izpisanim geslom, od katerih je bilo 11
nepravilnih. Pravilno geslo, ki ste ga dobili iz črk na označenih poljih od 1 do
23, se glasi: ZA GRADNJO VAŠE HIŠE OD A DO Ž. Izmed 495 pravilnih ge-
sel je bilo izžrebanih pet nagrad, in sicer:
1.	nagrado v znesku 10.000 dinarjev prejme Katarina Fluš iz Ljutomera,
Ulica J. Ribiča 10;
2.	nagrado v znesku 7.000 dinarjev prejme Zlatko Krajnc iz Pacinja 3 pri
Domavi;
3.	nagrado v znesku 5.000 dinarjev prejme Melita Hren iz Podvincev 21/a;
4.	nagrado v znesku 3.000 dinarjev prejme Anamarija Fridl iz Gubčeve 33 v
Ptuju;
5.	nagrado v znesku 2.000 dinarjev pa je žreb namenil Alešu Goričanu iz
Placarja 11/b pri Destrfiiku.
Vsem izžrebanim reš^lcem naše iskrene čestitke, nagrade bodo prejeli po
pošti, vsem ostalim reševalcem pa drugič več sreče in hvala za sodelovanje!
-CM
V minulem tednu (od 11. do vključno 18. avgusta) So miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve
hudi in dve lažji telesni poškodbi. Zabeležili so tudi smrt enega od udeležencev ne-
sreče v začetku tega meseca. Vzroki nesreč so bili prehitra vožnja, izsiljevanje pred-
nosti in tehnična hiba na vozilu. Materialna škoda je bila ocenjena na okoli 3,2 mi-
lijona dinarjev.
TOVORNJAKU ODLETELO KO-
LO
Do zelo nenavadne prometne ne-
sreče je prišlo v sredo, 12. avgusta, ob
21.45 na magistralni cesti v Spuhlji.
Voznik tovornjaka s priklopnikom
Vladimir Pekovič iz Obrenovca je pe-
ljal iz Ormoža proti Ptuju. V bližini
hiše št. 15 v Spuhlji se je s priklopni-
ka snelo zadnje kolo in se zakotalilo
po cestišču. V tistem trenutku je iz
ptujske smeri pripeljal voznik kombi-
ja Rudi Bauer, začasno zaposlen v
Avstriji. Tovornjak je zapeljal s ceste
in se pri tem precej poškodoval, tako
da je nastalo za več kot 2 milijona di-
narjev materialne škode. Na Bauerje-
vem vozilu pa je škode za okoli 500 ti-
sočakov. Telesnih poškodb na srečo
ni bilo.
TRČIL V KOLO Z MOTORJEM
Do hude nesreče je prišlo minulo
soboto, 15. avgusta, ob 19.40 v Peršo-
novi ulici v Ptuju. Voznik osebnega
avtomobila Boris Kovačič iz Ptuja je
peljal z Mestnega Vrha proti mestu. V
križišču z ulico Borisa Kraigherja je
najverjetneje zaradi neprilagojene hi-
trosti trčil v zadnje kolo voznika kole-
sa z motorjem Igorja Vedemjaka iz
Volkmerjeve v Ptuju. V trčenju je po-
leg Vedemjaka dobila hude telesne
poškodbe še sopotnica na kolesu z
motorjem Maja Znidarič iz Nove Go-
rice.
-OM
UMRL ZARADI POŠKODB
Na lokalni cesti pri Dornavi se je v
torek, 4. avgusta, v prometni nezgodi
hudo poškodoval Vlado Veršič, 44 let,
iz Prerada v KS Polenšak. Prepeljali
so ga v ptujsko bolnišnico, vendar so
bile poškodbe prehude, zato mu
zdravniška veda ni mogla pomagati.
Po enotedenski intenzivni negi je
umrl.
FF
Magdinlh šestdeset let
Pri Juriju ob Pesnici se je 22. julija
1927. leta rodila Magda Lešnik, Ptuj-
čanka, za katero smo skoraj vsi vede-
li, kako ji je ime, Ic malokdo pa, kako
sc piše. Kako tudi ne. Celo Povrtnini-
no trgovino smo preimenovali kar Pri
Magdi. Več kot dve desetletji jo jc vo-
dila, vedno prijazna in dobre volje,
stroga do sodelavk in ustrežljiva do
strank. Magdo smo torej vsi poznali
in še danes, ko je v pokoju, jo srečuje-
mo zgovorno in nasmejano, ko hiti po
opravkih ali pa po kakšnih drugih
dolžnostih — tistih, ki jih opravlja
kot predsednica komisije za življenj-
ske razmere borcev pri 00 ZZB NOV
Ptuj ali v okviru krajevne skupnosti
Jožeta Potrča, kjer živi.
Svoje mladosti se ponavadi radi
spominjamo, saj je povezana z lepimi
spomini, brezskrbnostjo in prijatelj-
stvi iz otroštva. Magdina pa ni bila
nič kaj lepa. Bila je nezakonski otrok
matere viničarke. Že po četrtem letu
je morala od doma v Zgornjo Kungo-
to pri Mariboru. Za šolo je bilo malo
časa, ker je že kot otrok veliko garala
na zemlji, tudi pri grofovski družini.
Nemci sojo že leta 1941 odpeljali v
otroško taborišče, nato pa še kot mla-
doletnico dali bližnjim kmetom in go-
stilničarjem za pomoč pri delu. »Naj-
prej sem delala v hlevu, nato pa kot
gospodinjska pomočnica; vse to do
leta 1942. Delo mi ni ugajalo niti ob-
našanje ljudi, ki nas, Slovencev, niso
imeli radi. Zato sem pobegnila. V
Mariboru so me dobili in vrnili v
Kleinstatchen, kjer sem pod strogim
nadzorstvom ostala do leta 1944. Na-
to sem čisto spontano, tako rekoč po
nekakem instinktu, stopila v stik z
NOB in bila v 45. vojvodinski. Dobila
sem namreč tifus in sem bila v som-
borski bolnišnici. Tako tistega najbolj
veselega trenutka — svobode nisem
doživela neposredno, doma. Celih
šest mesecev sem bila med življenjem
in smrtjo; 17. februarja 1946 pa sem
odšla v Maribor, kjer sem kasneje do-
bila delo v MTT. Zal pa so na zdrav-
niškem pregledu ugotovili, da imam
rano na pljučih in sem morala na Po-
horje,« se tistih časov spominja Mag-
da Lešnikova.
Skoraj polpismena je morala na
izobraževanje za trgovski kader, uspe-
šno končala tečaj in leta 1948 dobila
dekret za Ptuj, od tam v Markovo«,
nato na Polenšak in nazaj v Ptuj. V
Ljubljani je končala srednjo partijsko
šolo, se vrnila na komite v Ptuj in tam
so spet rekli, da jo kot trgovko bolj
potrebujejo. Prevzela je poslovalnico
Povrtnine številka 38 in v njej ostala
polnih 29 let, do upokojitve leta 1980.
»Še enkrat bi si izbrala poklic tr-
govke. Rada delam z ljudmi in še da-
nes se -spominjam vseh nekdanjih
strank in svojih dobrih in pridnih so-
delavk,« je Magda sklenila pogovor o
svojem delu.
Ko pa sva klepetala o današnjem
času in razmerah, je bila do njih zelo
kritična. Tako do delovne nediscipli-
ne kot do tega, da veliko ljudi živi na
robu življenjskega minimuma.
Ko smo jo povprašali po njenih že-
ljah, je skromno odgovorila, da jih ni-
ma veliko. Le zdravja in zadovoljstva,
pa še nekaj prijetnih trenutkov v svoji
skromni hišici v Halozah si želi, tisti,
ki jo je skoraj razpadlo kupila pred
leti, si jo uredila in vzljubila skupaj z
vinogradom. Rada je med svojimi
zajčki in kokošmi, v veselje ji je mala
vnučka...
Tega ji želimo v izobilju in upamo,
da jo bomo tako dobre volje in na-
smejano srečevali še dolgo, dolgo na
ptujskih ulicah.
mš
Maeda Lešnik
osebna kronika
Rodile so:
Silva VREŠ, Bukovci 111 -
Aleša; Zdenka ČERNJAVIČ,
Desnjak I5/b — Primoža; Vera
BOMBEK, Portorož, Obala 73
— Ivana; Dragica PETEK, Ga-
jevci 18 — Mitja; Viktorija CEP,
Lešje 22 — deklico; Irena FI-
DERŠEK Kočice 60 - deklico;
Brigita PISEK, Kidričevo, Kaju-
hova 11 — Katjo; Danica SER-
DINŠEK, Kicar 32 - Tadeja;
Andreja BEZJAK, Budina, Bel-
šakova 13 — Matica; Dragica
PETEK, Rucmanci 20 - Mate-
jo; Mira HERGULA, Cvetkovci
4 — Sandija; Dušanka TODO-
SOVSKI, Ptuj, Kvedrova I -
Majo; Vekoslava MESAREC,
Drakšl 6 — deklico; Zinka
KRAJNČIČ, Formin 64 - Ro-
ka; Marta MAR, Dornava 70 —
Jerneja; Leopoldina LETONJA,
Popovci 16 — deklico; Ana ŠO-
RI, Podvinci 21 — deklico; Kri-
stina ŠMIGOC, Repišče 1 - de-
klico; Romana GRMIČ, Rabelč-
ja vas, Ul. 25. maja 10 — Aman-
do; Marija CIMERMAN, Mar-
kovci 74 — Simona; Dragica
LORENČIČ, Bratislavci 19 -
Klavdijo; Irena MIHOLIČ, Raz-
križje 59/a — Nino.
Poroke:
Martin PAVLI NIČ, Ljubljana,
Ul. Angelce Ocepkove 3, in Ma-
rija MAVSAR, Ljubljana, Ul.
Angelce Ocepkove 3; Anton PE-
ČNIK, Dobja vas 120, in Valeri-
ja MAHER, Spodnja Hajdina
17/b; Štefan KOSTANJ EVEC,
Stojnci 98, in Zdenka VILČNIK,
Ptuj, Mlinska c. 15/b; Milan
HORVAT, Krčevina pri Vurber-
gu 55, in Ema BERANIČ, Krče-
vina pri Vurbergu 55; Marijan
MEDVED, Mala Vamica 4, in
Slavica TOPOLOVEC, Gradišče
31; Zvonko KO KOL, Maribor,
Gosposvetska 67, in Saška AJD-
NIK, Maribor, Gosposvetska 67;
Danijel ZAJC, Sela 34, in Irena
ROBIČ, Apače 126; Franc
MURKO, Pobrežje 113, in Mar-
jeta KOZEL, Skorišnjak 37.
Umrli so:
Rudolf VINDIŠ, Rodni Vrh
25, roj. 1930, umri 8. 8. 1987;
Franc BER, Kočice 38, roj. 1935,
umri 7. avgusta 1987; Jožef KIR-
BIŠ, Ptuj, Poljska c. 4, roj. 1932,
umri 13. avgusta 1987; Vlado
VERŠIČ, Prerad 50, roj. 1943,
umri 12. avgusta 1987; Ljudmila
KOSI, Pršetinci 51, roj. 1930,
umrla 12. avgusta 1987; Alojzija
ZGONC, Ptuj, Bevkova ul. 13,
roj. 1899, umrla (14. avgusta
1987; Terezija ŠKRILA, Bolečka
vas 6, roj. 1911, umria 15. avgu-
sta 1987; Anton SLEŠIČ, Apače
290, roj. 1921, umrl 16. avgusta
1987; Marija PLOHL, Tmovci
27, roj. 26. 6. 1930, umria 15. av-
gusta 1987; Neža BRUS, Dom
upokojencev Ptuj, roj. 1918, umr-
la 15. avgusta 1987.
TBDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Voinja-
kova 5, poitni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puinik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Darja Luk-
mah, Martin Ozmec, Marjan
šneberger in novinar-lektor
Joie šmigoc. Uredništvo In
uprava Radio-Tednik, telefon
(082) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaia 7500
dinarjev, za tujino 9500 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu
Je TEDNIK uvričen med pro-
izvode, za katere se ne pla-
čuje temeljni davek od pro-
meta proizvodov.