Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozernslvo mesečno 35 Din nedellska Izoala celole.no v .Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petU-vrsla mali oglasi po 150 ln2D,ve£|l oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din. T uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri veClem o naročilu popuaf Izide ob 4 zjuli aj rožen pondelJKo ln dnevo po praznil«« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. GUMI Rokopisi se ne vračalo, nefranlclrana pisma se ne spre/emalo ^ Uredništva telefon šiev. SO, upravnlštva štev. 328 Političen list sza slovenslci naroči Uprava fe vKopltartevt ul.il. 6 ^ Čekovni račun: Clubllana štev. I0.6S0 In 10. I4S ia Inaerate, Sara/evo št. 7303, Zagrclt št. 39.0U. Vraga ln Dunaf it. 24.797 113. Uzunovičeva vlada. Stjepan Radič zopet kapituliral. Koalicija ostane. - Izmeril se ie samo en mimster. Belgrad, 17. maja. V noči od sobote na nedeljo se je predsednik vlade Uzunovič na stanovanju prosvetnega ministra Trifunoviča sestal z Davidovičem in mu pri tej priliki konkretno predlagal, naj njegova stranka stopi v vlado. Cilj te ponudbe je bil od vsega začetka jasen. Ponudba je imela namen vplivati na radičevce, da bi še bolj popustili svoje zahteve. Tudi je bilo jasno, da ta ponudba ni iskrena. Uzunovičeva vlada namreč dosedaj ni pokazala nobene dobre volje, da bi pobijala korupcijo, niti da bi vodila iskreno politiko sporazuma, kakor jo je dosedaj Davidovičeva stranka. Z ozirom na to je bilo jasno, da Davidovičeva stranka ne bo mogla sprejeti programa Uzunovičeve vlade. Iz tega nadaljnega rnzvoja se je videlo, da ima Uzunovič še vedno stari program, namreč nadaljevati velesrb-sko Pašičevo poliiiko. Iz dejstva, da je Uzunovič povabil samo demokrate, se je to še bolj videlo. Ker je obenem postavil kot pogoj to, da ostanejo v vladi poleg demokratov samo radičevci (in sicer naj bi radičevce v vladi zastopali samo trije ministri, ki b jh Radču narekovala radikalna stranka), je to dokaz, da je bila njegova akcija naperjena posebno proti hrvatskim in slovenskim strankam, ki terjajo širšo samoupravo in se bore proti centralizmu ter proti vsem slabim posledicam, ki jih ima centralizem za posledico na političnem, posebno pa na gospodarskem polju. HSS kot sedanjo zastopnico hrvatskega naroda, so hoteli na ta način oslabiti, da bi ostala še na-dalej v vladi obenem pa da bi njeno vodstvo izključili iz vlade in njo samo, če mogoče, razcepili. Ta namen se prav dobro vidi iz tega, ker so hoteli radičevcem vzeti dva mandata in stranki diktirati tri ministre. To naj bi bil prejudic, da bi se Radičeva stranka v parlamentu razcepila in da bi šli z vlado samo tisti poslanci, ki so pristaši dr. Nikiča, Šli peri ne in Krajača. V parlamentu bi neglede na to radičevci glasovali z vlado. Po Uzunovi-čevih računih bi vlada imela večino, če bi vanjo vstopili demokrati, katerim so se v zadnjem času pridružili tudi muslimani. Priključitev muslimanov k Davidovičevcem je stara tendenca gotovega dela muslimanskega kluba, ki je na stališču, da se obe stranki lahko popolnoma spojite. To razpoloženje enega dela muslimanov napram Uzunovičevim ponudbam se je popolnoma razkrilo v razgovorih z Uzunovičem. v katerih so muslimani nastopili z demokrati kot ena celota. Kar se tiče sodelovanja Slovencev, je bi- lo od vsega začetka jasno, da je ost tega reševanja krize naperjena proti njim, posebno proti S lis. Ker noče SLS pod nobenim pogojem in pod nobenimi ponudbami izdati narodnega programa na korist velikosrbske centralistične kombinacije, ker je na drugi strani disciplina kluba in stranke tako velika in morala tako krepka, je vsaka misel na kakršnokoli razcepitev popolnoma izključena. Ker je vsaka borba proti vodstvu SLS brezuspešna, hočejo SLS še nadalje držati stran od vlade ter v Sloveniji forsirati vse stranke, ki so hrvatsko ali srbsko orientirane. Ravno zato uživajo simpatije velikosrbskih centralistov g. minister Ivan Pucelj in pa Žerjavov! demokrati. Tudi med Hrvati je jasno opazili, do politika, kakor se razodeva v teh načrtih, ne uživa' več zaupanja naroda in Radičeva stranka ravno radi tega neprestanega kapitulira-njia propada. Na drugi strani raste hrvatska pučka stranka, ki je programatično in idejno enaka slovenski ljudski, kar najbolj dokazujejo volitve v Dalmaciji, ki so se včeraj izvršile in pri katerih je HPS med vsemi strankami od zadnjih volitev edina narastla. Čeprav je pri teh volitvah v Dalmaciji v mnogih krajih HPS nastopala skupno z Radičevo stranko vsled lokalnih interesov nekaterih krajev in občin je vendar število njenih glasov samo pod njenim čistini imenom tako na-rastlo, da ji je pri volitvah zagotovljenih več mandatov. Kar se tiče demokratov in JMO, je treba naglasiti, da sta ti dve stranki načelno pristali na vstop v vlado, če se izpolnita dve nujni zahtevi, da bo vladia vodila odločno borbo proti korupciji v smislu zahtev opozicije in da bo vodila pravilno in iskreno politiko narodnega sporazuma. Ta korak demokratov in muslimanov je posebno razumljiv radi tega, ker so si hoteli vsak za sebe zasi-gurati svobodne volitve, če bi te morale nastopiti preje, kakor se mislL Napad, ki se je na ta način pripravil proti Slovencem, pa je ostal brez vsakega odmeva. Demokratska in muslimanska stranka sta uvideli neiskrenost radikalnih ponudb in sta zato prekinili pogajanja. Slovenci bodo ta napad na slovensko samostojno mišljenje vzdržali. ljudstvo namreč, ki je enkrat pričelo s svojo borbo za svobodo in ki se bori za svoj j narodni in gospodarski obstoj, ne kloni du- • hom! Zato so napori velikosrbskih centralistov že vnaprej obsojeni na poraz. Prosvetni dan v Št. Vidu nad Ljubljano. __Glej poročilo na 6. strani. Na Poljskem zmagal PiSsudski. NOVA POLJSKA VLADA. - ŽRTVE REVOLUCIJE. - V ZUNANJI POLITIKI NOBENlft IZPREMEMB. Varšava, 17. maia. (Tzv.) Včeraj je bila objavljena lista nove vlade. Vlada je sestav-ljena sledeče: ministrsko predsedstvo in železnice prof. Karel B a r t e 1, zunanje ministrstvo Avgust Z a 1 e s k i, notranji minister Mlocianowski, vojni minister maršal P i 1 s u d s k i, finančno ministrstvo C z e -c h o v i e k , ministrstvo za socialno skrbstvo dr. Jurkiewicz, poljedelsko ministrstvo in agrarna reforma Rac ženski, trgovinsko ministrstvo G1 i w i c z, prosveta in vere P r o m o w s k i. Varšava, 17. maja. (Izv.) »Warszawian-ka« prinaša statistiko žrtev v zadnji vojaški revoluciji, v kateri je bilo 205 oseh mrtvih in 966 ranjenih. Vendar ta statistika še ni natančna. Poveljnik mesta Varšave je izdal ukaz, da se 17. t. m. izvrši svečan pokop vseh padlih z vsemi vojaškimi častmi, brez ozira na to, na kateri strani so se borili. Varšava, 17. maja. (Izv.) Češkoslovaško poslaništvo v Varšavi je ob zadnjih krvavih dogodkih izobesilo v poslopju svojo zastavo. Tudi druga poslaništva, ki so nameščena ravno v onem delu mesta, kjer se je bil najhujši boj. so izobesila svoje državne zastave. Na francosko poslaništvo je pomotoma udrla ne-I ka četa, ki pa je takoj zapustila poslopje, ko se je stvar pojasnila. Rusko poslaništvo ni ia-obesilo zastave, pač pa je vse dohode močno | zavarovalo in zabarikadiralo. Varšava, 17. maja. (Izv.) Med zaprtimi častniki, ki so se borili proti Pilsudskemu, se nahaja tudi poveljnik varšavske Citadelle Modlansky, ki je ukazal streljati v mestu s topovi. Varšava, 17. maja. (Izv.) Kakor poročajo listi, je sejmski maršal Rataj vsled naporov zadnjih dni moral v posteljo. Vendar je tudi danes sprejel nekaj ministrov. Varšava, 17. maja. (Izv.) »Novi Kurier Polski« javlja, da je zunanji minister Zaleski, ki je bil preje poljski poslanik pri Kvirinalu, izdal brzojavno okrožnico na vsa poljska po. slaništva, da nova vlada ne bo spremenila dosedanjih smernic zunanje politike. Varšava, 17. maja. (Izv.) Iz informacij na kirurški kliniki jo razvidno, da je bivši vojni minister Sosendovvski, ki je v splošni zmedi hotel napraviti samomor, sedaj že izven nevarnosti. , Marks - nemški državni kancler. NEUSPELA POGAJANJA MED UZ UNOVIČEM IN DAVIDOVIČEM. Belgrad, 17. maja. (Izv.) Po oficielnem komunikeju, ki ga je izdal demokratski klub o prekinitvi vseh pogajanj z radikalno stranko so se dogodki razvijali takole: Po glasovanju o dnevnem redu v debati o korupciji 14. t. m., ko je vlada ostala v manjšini, s se z radikalno stranko pričela pogajanja o iskreni novi kombinaciji. Prvi dan so bili ti pogovori neobvezni. Na seji demokratskega kluba je Davidovič poročal o prvih pogajanjih z Uzunovičem. Demokratski klub je glede teh vprašanj svoje stališče tako formuliral: 1. Stvarna rešitev vprašanja pobijanja korupcije v smislu zahteve, da se izvoli anketa za določene slučaje korupcije in da se zakon o korupciji čim preje sprejme. 2. Nujno delo pri sprejetju neodložljivih zakonov, ki so posebno potrebni z ozirom na neugodno gospodarsko stanje. JI. Jamstva za samostojno stališče in iskreno sodelovanje vlade pri izvajanju določenega programa na ta način, da bi se radikalni del vlade jasno obeležil z ljudmi večjega zaupanja, ki so se že do sedaj na primeren način z demonstrativnim obnašanjem izkazali kot nasprotniki Uzunovičeve vlade. 4. Zahteva, da se nova kombinacija postavi na širšo osnovo, da bi se ji zagotovilo sodelovanje kake hrvatske ali slovenske stranke Ker so se te stranke opredelile pri glasovanju 14. maja za akcijo proti korupciji, bi njih popolno izključevanje iz kombinacije moglo dati povoda sumnji, da so se pretežno srbske stranke sporazumele za reševanje korupcije v vladi. V razgovorih z Davidovičem se je Uzunovič najprej rezerviral glede vprašanja o po-bijajnu korupcije, ker se mu zdi, da bi ta zakon kršil ugled naše države v inozemstvu. Nadalje komunike razlaga, kako so potekla pogajanja med Uzunovičem in Davidovičem. Ugotavlja se dejstvo, da je Uzunovič odločno odbil zahteve glede korupcijskega zakona. -Istotako je odločno odbil zahtevo, da bi se proti tistim krivcem, ki so navedeni v interpelacijah, na podlagi obstoječih zakonov izvedla kazenska preiskava in kazensko postopanje za vsa tista dela, ki jih interpelacija navaja. Demokratski klub je z ozirom na to pogajanja z Uzunovičem ob pol 9. prekinil. Poslanci demokratskega kluba so izjavili, da so dobili vtis, da radikalom in Uzunoviču ni za stvarni boj proti korupciji, ampak da ga hočejo voditi le z lepimi frazami. Zato je Uzunovičev poskus propadel. Berlin, 17. maja. (Izv.) Državni predsed-j nik Hindenburg je imenoval prejšnjega pravosodnega ministra dr. Marksa za državnega kanclerja, ki bo še nadalje vodil pravosodno ministrstvo in ministrstvo za zased, ozemlje. Državni predsednik je potrdil nadalje vse dosedanje člane kabineta. Berlin, 17. maja. (Izv.) Nova nemška vladia se je danes dopoldne ob pol enajstih sestala na svojo prvo sejo, na kateri so obravnavan program nove vlade. Po naročilu državnega predsednika bo vlada predložila nov načrt resen politik kljub Raditevim neprestanim spremembam ne bi mogel verjeti, da bo Radičev klub te pogoje sprejel. Vendar se je '/godilo, česar ne bi bil nihče pričakoval. Pogajanja med radikali in radičevci sta vodila minister Pucelj in pa poslanec Preka. Dopoldne sta bila v imenu Radičevega kluba pri Uzunoviču. V imenu kluba sta ga obvestila, da ne sme napačno razumeti njihovega glasovanja, ki da ni bilo naperjeno proti vladi. Z ozirom na to sta prosila Uzunoviča, da jih pri izpopolnjevanju vlade vzame v poštev. Uzuuovič je razložil svoje stališče in navedel pogoje, ki smo jih našteli zgoraj. Poleg tega je Uzunovič pni nadaljnjih pogajanjih postavil radičevcem še novi pogoj, da morajo v slučaju, če se zopet sprejmejo v vlado, na prvi skupščinski seji glasovati za tak prehod na dnevni red, kakor ga je predlagal narodni poslanec Radonič, to je, da se proti korupciji no sprejme noben mkon, tla so Rndc Pašičeva afera pomeša r drugimi in da so da anketnemu odboru šest mesecev časa. Radičevci so o teh pogojih ponovno razpravljali. Pucelj in Preka sta Uzunoviča večkrat prosila, da naj svoje prgoje popusti, vendar pa so takoj pristali na to, da glasujejo za Radoničev prehod na dnevni red. Najbolj pa so lomili kopje pri osebnih vprašanjih. Zahtevali so, da gre iz vlade dr. Nikič. Pristali so pa tudi na to, da gre iz vlade Pavle Radič. Najbolj zanimivo jc bilo pri teh pogajanjih zopet obnašanje Stjepana Radiča. Sc snoči je v izjavah, ki jih je dal časnikarjem, z.a enolno nemško zastavo in bo skušala to vprašanje rešiti v najkrajšem času tako, da bo to vprašanje rešeno v skladu z določili ustave še pred poletjem. Dosedanja politika se ne bo spreminjala, predvsem pa bodo ostale nespremenjene smernice dosedanje zunanje politike. Berlin, 17. maja. (Izv.) Ker je državni zbor odklonil predlog za odpravnino nemškim knežjim rodbinam je sklenila vlada, da izvede o te11 ljudsko glasovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, 20. junija. . r IM.jjm. i odločno zavračal vsako misel na to, da bi njegov klub mogel pristati na zahteve radikalov. Danes pa je šel preko vsega tega. V posebni izjavi, ki jo jc dal časnikarjem opoldne po avdijenci pri kralju, je javno priznal svojo nesposobnost in nerazumevanje politike in taktike. V tej izjavi je v glavnem poudarjal sledeče: »Pristajam na vse zahteve Uzunovičeve. Mislim, da je bilo naše glasovanje proti Rado-ničevemu predlogu samo incident in Uzunovič sedaj lahko tudi v tem vprašanja računa na našo podporo. Glasovali bomo za tisti dnevni red, ki ga bo predložil Radonič. Želel bi samo, da bi se iok šestih mesecev skrajšal na štiri. Vendar pa tudi to ni glavno.« Glede razdelitve portfeljev jc Radij izjavil: »Popolnoma vseeno mi je, koliko portfeljev dobimo. Glavno je, da sem jaz in moja stranka v vladi.« Poleg tega je Radič izjavil, da se je obvezal, da dva meseca ne bo govoril. Dejal je, da mu je za dva meseca natakrijen nagobčnik, da bo vlada lahko v miru delala. Tudi glede osebnih vprašanj ne dela vladi zaprek in misli, da se bo vse v redu vršilo. Ta Radičeva izjava je jasno pokazala, da jc še tekom dneva pričakovati končne odločitve. Po tem namreč si Radič ni pustil samo natakniti nagobčnika, ampak si je pustil tudi diktirati program, in ni stavil nobenih zahtev, temveč se je ud al popolnoma, je bilo vsem jasno, da bo odločitev padla šc tekom danaS-njega dneva. KOALICIJA RR OBNOVLJENA. POGAJANJA Z RADIČEM - RADIKALI ZAHTEVALI OD NJEGA POPOLNO KAPITU-LACIJO — RADIČ ZOPET VSE POPUSTIL. Istočasno ko so so vodila pogajanja men radikali in demokratskim klubom, pa so se vršila pogajanja med radičevci in radikali. Glede radičevcev so se vodila pogajanja v dveh smereh: 1. za slučaj, če bi vstopili v viado demokrati in 2. za slučaj, da bi demokrati ne vstopili v vlado in bi se v tem slučaju obnovila stara koaliicja. Uzunovič. je radičevcem stavil sledeče predpogoje: Priznati morajo svojo napako pri glasovanju o prehodil na dnevni red. V nobonem slučaju ne smejo v vlado Pavle Radič, v vladi pa morajo ostati Nikič, Šuperina in Krajač. V slučaju, da bi vstopili v vlado demokrati, hi dobili radičevci tri portfelje, katere morajo dobiti Nikič, Šuperina in Krajač. Radi teh težkih pogojev je večina parlamentarcev uvidela, da hočejo radikali radičevce izicrrati. Noben Zvečer ob 9., ko so se pogajanja z demokrati prekinila, so bili radičevci sprejeti v vlado, potem ko so pristali na vse zahteve radikalov, pod istimi pogoji, toda z jamstvom, da bodo sprejeli zahteve glede omilitve boja proti korupciji. Dalje so diali radičevci jamstva, da Rndič ne bo več govoril. Ob 10. zvečer, ko je Radič ponovno kapituliral in je Uzunoviču zagotovil, da bo pridno delni, je Uzunovič šel na dvor in predložil kralju dva ukaza: 1. ukaz, r katerim so sprejemu ostavka Pavla Radiča in 2. da se imenuje z« ministra zn ngrnrno reformo dr. Stanko Šibenik. narodni poslanec in uodnrcd- ! sodnik narodne skupščine. Mesto se je prvotno ponudilo dr. Preki, ki pa je odklonil iti v vlado. Na ta način se ostavka Uzunovičeve vlade sploh ni sprejela kljub temu. da je v skupščini dobila nezaupnico, pač pa je šel iz. vlade Pavle Radič in je prišel na njegovo mesto dr. Stanko šibenik. Kriza, ki so jo izzvali radičevci po nepotrebnem, kaže popolno Radičevo neresnost- Če bi se bil Radič pridružil ožjemu opozicionalnemu bloku, bi lahko radikalom narekoval pogoj®- Radikali namreč v tem slučaju ne bi mogli s Pribičevičem napravili nobene večine, ker je Jovanovič izsto- pil iz radikalnega kluba. Zato Je vsaka kombinacija Pašič-Pribičevifi izključena. S tem, da je Itadič ostal sam ln poleg tega le intrigiral proti opoziciooalnemu bloku, je prišel v položaj, da je moral prositi radikale za vstop v vlado in se je osmešil pred oelim svetom. Pokazal je, da je nesposoben in nedorastel za delo. Za tak izhod krize nosi odgovornost minister Pucelj, ki je bil glavni posredovalec med R in R. Minister Pucelj je to kapitulacijo v klubu pripravljal irt se v tem smislu pogajal z Uzunovičem. Kar se tiče Radiča, so radikali takoj po rešitvi krize dejali, da ga bodo poslali r inozemstvo ali celo preko oceana, da bo lahko v Ameriki ali Afriki govoril, kar bo hotel, da pa ne bodo pustili, da bi ostal v Evropi in s svojimi nastopi in neresnostmi škodoval državi. Današnja Radičeva kapitulacija je hujša od vseh. Vprašanje korupcije je prišlo v tak stadij, da se je pričelo misliti, da se bo ta velikanska rana pričela energično zdraviti. V trenutku pa. ko je cela država pričakovala energičnega nastopa, ko se je mislilo, da se bo v skupščini izkristalizirala poštena in delavna večina, ki bo delala za narod, je zopet nastopil Radič, kapituliral pred korupcijo in pomagal uničiti vse dosedanje uspehe v borbi proti korupciji. Kort rija slavi danes zmago, Radič pa svojo pono\ no kapitulacijo. UZUNOVIČ JE ZADOVOLJEN. Belgrad, 17. maja (Izv.) Uzunovič je dal zvečer časnikarjem .edečo izjavo: »Kralja sem obvestil o svojem velikem uspehu. Sondiranje terena in pregled položaja je pokazal, da je rezultat glasovanja 14. t. m. sporen. To se je moglo takoj ugotoviti že po glasovanju na sami seji. Takoj drugi so to potrdili tudi odgovori strank, in sicer od strani radičevcev. Razen tega je predsednik HSS izjavil, da zadeva ne sme spremeniti položaja, oziroma da vlada ne sme izgubiti večine. Kljub temu je bila naša dolžnost, da prej nego bi se vse to manisestiralo in ugotovil izid tega glasovanja, Izvajam posledice in podam ostavko kabineta. Ker je takoj po glasovanju vse navedeno vedel kralj, mi je naložil, da preje nego bi se sprejela ostavka, ponovno pregledam položaj, da bi se videlo iz rezultata, ali je potrebno ostavko sprejeti ali ne. Dejal sem že, da je rezultat pokazal, da večina dejansko sploh nikdar ni manjkala in videlo se je, da je ostalo vse pri starem. Z ozirom na to ni razloga, da bi se ostavka sprejela. Kakor vidite, bo vlada o tem obvestila skupščinskega predsednika. Čez par dni bomo pričeli z delom v skupščini. Z ozirom na to sem prosil kralja, da ostavke ne sprejme. Samo g. Pavle Radič je radi nekaterih osebnih stvari podal ostavko, ki se je sprejela in za ministra za agrarno re-'ormo je imenovan dr. Stanko Šibenik.« Ta Uzunovičeva izjava je zelo značilna. Uzunovič kot predsednik vlade sam potrjuje popolno kapitulacijo Radiča in njegove stranke. Težko si je misliti, da bo hrvatski narod pretrpel še to novo ponižanje, ki mu ga je ustvaril Stjepan Radič. JOVANOVIČEV KLUB NARAŠČA. Belgrad, 17. maja (Izv.) Narodni posl. dr. Hadžija iz Pančeva je danes obvestil radikalni klub, da izstopa iz kluba in da se pridružuje Jovanoviču. Istotako se je tekom današnjega dneva vršil sestanek radikalov iz zgornjega Banata. Na sestanku se je sklepalo o tem. ali pristopijo k Jovanoviču ali ne. Vsi »o izjavili za Jovanoviča. Jovanovič ima sedaj 12 poslancev. Pričakuje se pa, da bo v kratkem k njemu pristopilo še 10 poslancev iz Vojvodine. Belgrad, 17. maja (Izv.) Ljuba Jovanovič. je poslal radikalnemu klubu sledeče pismo: »Radikalnemu poslanskemu klubu. V zvezi z mojim pismom od 2. t. m. z ozirom na vse, kar je od tega dne ukrenil poslanski klub in drugi v njegovem imenu in v zvezi z mojim govorom od 14. t. m. izjavljam, da se ne morem več smatrati za člana tega kluba.« Občinske volitve v Dalmaciji. Zagreb, 17. maja. (Izv.) Po vsej Hrvatski je vladalo veliko zanimanje za občinske volitve v Dalmaciji, o katerih so prišla prva poročila snoči in danes zjutraj, vendar pa niso znani še vsi rezultati rada slabih telefonskih zvez s Pri morjem. Volitve so se vršile v znamenju proticentralizma in hrvatstva in je značilno, da so vse srbske stranke, radikali, samostojni demokrati in Davidovičevi demokrati, izšle iz volitev precej poražene. Radičevci so zastavili vse sile, da bi preprečili nazadovanje svoje stranke, in je preko 20 poslancev bilo zadnji čas neprestano v Dalmaciji, toda kljub temu so izgubili mnogo občin, ki so jih dosedaj imeli v svoji oblasti.. Ker »o volitve prišle nekoliko prezgodaj, se še ni moglo v vsej jasnosti pokazati propadanje radičevcev, značilno pa je, da na mnogih krajih radičevci niso hoteli nastopati samostojno, ampak so se družili pod imenom lokalnih list, ali pa so šli v volitve v zvezi z drugimi hrvatskimi strankami. V splošnfem so se okrepile predvsm hrvatske opozicionalne stranke, dočim so nazadovale vladne stranke. V tem oziru kaže na slab uspeh mesto Split, kjer so dobili federalisti 8, HPS 1, HSS 7. meščanski blok 10, samostojni demokrati 5 in komunisti 10 mandatov. V Splitu se je udeležilo \oliiev komaj 52 % volivcev. V Sibeniku ie dobila HPS 4. Jugoslovensld blok 17 ln HSS 20 mandatov. Udeležba pri volitvah je bila mnogoštevilnej-ša po deželi, kjer je tudi HPS napredovala. V Sinju je dobila 10 mandatov. V desetih občinah je nastopila HPS skupno z radičevci in je blok zmagal z veliko večino. Po stavki na Angleškem London, 17. maja (Izv.) Povsod se je zopet pričelo delo. Tudi v pristaniščih, razen v Manchestru, kjer se organizirani pristaniški delavci branijo delati skupaj z neorganiziranimi. Podjetniki pa niso še pripravljeni, da bi neorganizirane delavce odpustili. London, 17, maja (Izjv.) V spodnji zbornici je izjavil na neko vprašanje zaklad ni minister Churchill, da računa stroške vlade, katere je imela vsled te stavke na 750.000 funtov šterliimrov. Upa, da vsled teh izdatkov ne bo taeba povišati davkov. Šolska debata v italijanskem parlamentu. Zadnje dni minolega tedna je italijanski fašistovski parlament razpravljal o proračunu naučnega ministrstva. Oglasila sta se kot zastopnika narodnih manjšin tudi poslanca dr. Besednjak in Tinzl. Pogumno sta zagovarjala pravice teh manjšin do izobrazbe na podlagi lastnega jezika. Posl. Besednjak je navajal razne pritožbe slovenskega prebivalstva na šolskem polju in med drugim protestiral, da podrejeni naučni organi silijo slovensko učiteljstvo v fašistovske organizacije. Posl. Tinzl je predložil dnevni red, v katerem se poziva vlada, da naj v šole inojezičnih manjšin znova uvede materinščino kot učni jezik; narodnim manjšinam se naj dovoli, da si ustanove zasebne šole.Večina je slovenskega in nemškega poslanca neprestano prekinjevala z medklici in hrupom. Med posl. Besednjakom in naučnim ministrom Fedelejem je došlo do ostrega nastopa. Fedele je namreč tekom nadaljnje razprave izjavil, da je dejstvo, da so se dijaki novih pokrajin oprostili šolskih taks »sijajen odgovor na neumnosti, ki jih je slišala zbornica prejšnji dan.« Na to je posl. Besednjak odločno reagiral. Izjavil je, da ne ve, če se nanašajo ministrove besede na njegov govor ali na medklice. Če je mislil minister na njegov govor, potem izjavlja, da neumnosti, ki sem jih izpovedal, odgovarjajo načelom najglobljih krščanskih mislecev in idejam, za katere s se borili in trpeli največji možje italijanskega narodnega preroda. Če je pa mislil minister na oni del govora, kjer je govoril o nasilju nad vestjo slovenskega učiteljstva. se z njim strinja. To so zgodovinska dejstva, ki dokazujejo neumnost, toda ne tistega, ki jih je objavil, marveč tistih, ki so jih zagrešili. In minister ima dolžnost poskrbeti, da se taka dejstva ne bodo ponavljala; potem se zbornici ne bo več treba pečati z neumnimi stvarmi. Minister Fedele je takoj odgovoril. Rekel je da ostane pri svojih besedah in da je mislil prav na dr. Besednjakove navedbe glede slovenskega učiteljstva in fašistovske organizacije. Te navedbe so popolnoma napačne. — Porablja priliko, da obvesti zbornico, da obstoja v pokrajinah, ki so »italianissime«, neka vrsta tajne slovenske učiteljske organizacije, o kateri se ne ve, odkod jemlje sredstva in ki je, kakor se zdi, zvezana z drugimi društvi. Te učitelje podpihujejo poslanci, ki se imenujejo slovanski, pa so in morajo biti italijanski, ter jim hranijo, da bi pristopili k fašistovski uči-i teljski organizaciji, dasi slovanski učitelji to sami žele. Na ta dejstva so se nanašale moje ! besede. Posl. Besednjak je ponovno prosil za be-j sedo, ki mu jo ie pa zbornični predsednik od-' rekel, češ da je Incident zaključen. Minister Fedele je imel potem obširen govor, v katerem je šolskim funkcionarjem v novih pokrajinah ponovno izrekel polno priznanje za njihovo delo ln rekel: »Vlada ne namerava kreniti od pravca, ki ga je dala šolski politiki v teh pokrajinah, niti ne more dopustiti dvoma o pravici italijanske države, da v ozemljih, ki spadajo pod njeno suvere-, nost, vzgaja italijansko in v italijanskem je-I ziku Italijanske državljane.« Tako brutalno zametuje najprimitivnejše | pravice podjarniljene narodne manjšine narod, ki se je neštetokrat obračal na ostali svet s protesti v imenu lastnih podjarmi,jenih bratov, narod, ki je šele pravkar snel svoje lastne j suženjske verige. Toda prav njegov vzgled nas j prepričuje, da ni sile na svetu, ki bi mogla ! zavednemu in kulturnemu narodu iztrgati narodno individualnost. Tudi italijansko nasilje nad Slovenci ho osramočeno, kakor je bilo avstrijsko nad Italijani in Slovani. RAZPRAVA 0 OGRSKEM PRORAČUNU. Budimpešta. 17. maja. (Izv.) Pri razpravi o proračunu notranjega ministrstva se je poslanec Fabian pritoževal nad tem, da je ministrski svetnik Tomcsany ne samo član tajnih družb, temveč da povrhu tega tudi svoje podrejene uradnike sili, da se pridružijo tajnim organizacijam. Socialni demokratje so podali izjavo, da se radi diktatorske politike notranjega ministrstva Rakovskyja in radi njegovega postopanja pri ponarejevalskl aferi ne l>odo udeležili razprav in so nato vsi zapustili dvorano. J. B. S.: Dogodki na Poljskem. Praga, 16. maja 1926. 0(1 prevrata ni bilo dogodka, ki bi vzbudil tako veliki interes češke javnosti kakor je poljska revolucija. Ravno vsled plodonosne politike bivšega poljskega zunanjega ministra dr, Skrzynskega so postali odnošaji med obema sosednima državama čim prisrčnejši. Zdelo se je, da bo to prijateljstvo v veliki gospodarski prospeh obeh držav. Radi medsebojne pomoči sta dobili obe državi v svetovni politiki mnogo večji pOmen. Ako se razmere v Poljski do prihodnje seje Zveze narodov ne razčistijo tako, da bi imela sigurno vlado, bo trpela pri tem ne samo Poljska, temveč bo tudi g. dr. Beneš izgubil močno oporo. Dogodki na Poljskem pa tudi lahko iz-premenijo evropski zemljevid, kar gotovo ne bi bilo Češkoslovaški v korist. Poročila pravijo, da se na rusko-poljski meji zbira bolj-ševiška armada in tudi Nemci so dobili novega poguma. Ne glede na to pa lahko uspešni prevrat Pilsudskega opogumi tudi socialiste na Češkoslovaškem. Glavni vzrok poljske vstaje so težke življenjske razmere v Poljski, ki jih je v veliki meri večala nebrzdana strast med posameznimi strankami. Nesloga, stari slovanski greh, obhaja med Poljaki že od nekdaj zmagoslavje. Tudi sedaj je v parlamentu zastopanih 22 klubov, ki jih često ne deli med seboj nič drugega kot osebni interesi in osebni spori. Mesto, da bi se stranke združile in s samozata-jevanjem rešile državo in s tem tudi svoje pristaše in velike krize, iščejo edino le orožje za boj proti drugim strankam. Sloga bi bila tem bolj potrebna, ker tarejo Poljsko vse težave, ki so se pojavile v tej ali oni evropski državi po vojni, samo da se v Poljski javlja vsako zlo v najvišji meri. Kakor druge nove nastale države ni bila tudi Poljska v prijateljskih odnošajih z bolj-ševiško Rusijo, toda Poljsko je to razmerje stalo krvavo vojno. Kot francoski eksponent proti Nemčiji še ni bila tako srečna, da bi se kakor Češkoslovaška pomirila z Nemčijo, temveč bije z njo ravno sedaj kruti diplomatski boj za vstop v Zvezo narodov. Poljska ima v svoji državi skoraj 40 odstotkov narodnih manjšin, ki niso v nobeni državi tako močne kakor ravno v Poljski. Tako veliko število bi bilo preveč celo za mnogo bolj aktivne in inicijativne Čehe, a kaj šele za precej orientalno-nepodjetne Poljake. Na veliki večini poljskega ozemlja je divjala vojna cela leta ter uničila gospodarstvo. Socialistični vladi Daszynskega in Moracze\vskega nista znali izkoristiti ugodnega trenutka v prvih povojnih letih ter osigurati poljskemu poljedelstvu trga za prodajo pridelkov. Ker sta smatrali kmeta za kapitalista, sta mu naložili veliki dohodninski davek, ki mu zapira sapo. Obubožan kmet pa ne more kupovati industrijskih izdelkov, v tujini pa poljska industrija ne more konkurirati. Tako je nastal zastoj tudi v poljski industriji, ki je imel za posledico brezposelnost delavstva, ki pa se ne usmeri na deželo, kjer tako primanjkuje delavcev, da morajo prihajati iz inozemstva. Velika napaka dosedanjih poljskih vlad je bila, da še niso izvedle izenačenje davkov. Poljsko ozemlje je bilo pred vojno razdeljeno med Nemčijo. Avstrijo in Rusijo, ki je imela vsaka drugačen davčni sistem in drugačne davke. Igrača v rokah zapadnih velesil je bila Poljska do nedavno ogrožena na vzhodu od Rusije, na zapadu od Nemčije. Poljske kapitalistične stranke so hotele varovati svojo domovino z veliko stalno armado, ki je požirala milijarde ter s tem uničevala poljsko gospodarstvo, kar je bila voda na mlin boljševiškim agitatorjem. Država bi se že gotovo mnogo bolj konsolidirala, če bi bila izvedena agrarna reforma in ne bi ostalo samo pri začetkih. Kako je odpovedala agrarna politika, kaže dejstvo, da se v agrarni Poljski v zadnjem času uvaža meso in mleko. Veliko krivdo nosijo na neurejenih razmerah tudi socialdemokrati, ki podžigajo razredne strasti. Prvi korak k zboljšanju bi bila stabilizacija valute, te pa ni brez ravnovesja v proračunu. Nemogoče pa je povečati dohodke, pač pa bi se dalo ogromno prištediti pri izdatkih za vojaštvo. Minister Zdziechowski je hotel ozdraviti državne finance z žrtvami vseh stanov, torej tudi delavstva. Temu pa so se uprli socialdemokratje. Mislili so, da bodo s tem liojeni proti finančnemu načrtu Zdziechow-skega si zopet pridobili izgubljeno naklonjenost delavstva. Odpoklicali so svoje zastopnike iz vlade, ustvarili tekom zadnje krize levičarski blok in začeli vedno glasneje govoriti o močni roki socialdemokratskega generala Pilsudskega. Pilsudski, rojen 1. 1867. v Culowu blizu Wilne iz plemiške rodbine, je star socialistični organizator in revolucionar. Ze 1. 1888. je bil zavoljo udeležbe v zaroti proti ruskemu čaru pregnan za 13 let v Sibirijo. Ko se je vrnil iz pregnanstva, je začel z vso silo organizirati v okviru socialne demokracije poljsko delavstvo in je postal kmalu eden izmed njegovih voditeljev. V to dobo spada ustanovitev delavskih bojnih organizacij, ki so se iz njih razvil0 za časa vojne poljske legije. Prve take organizacije so nastale 1. 1906. v Lvovu in Krakovu. Ker ro bile že od svojega začetka naperjene zlasti proti Rusiji, so se v svetovni vojni postavile na nemško-avstrijsko stran. Poveljnik jim je bil Pilsudski, ki je skušal iz legij osnovati popolnoma samostalno armado, ki ne bi bila odvisna od avstrijskih in nemših poveljnikov. Ker tega ni dosegel, je izstopil iz armade. Ko pa sta januarja 1. 1917. Nemčija in Avstrija proglasili poljsko državo, sta poklicali Pilsudskega vsled njegove priljubljenosti v začasni državni svet. Njegov visoki položaj mu je dal priložnost, da vpliva na vse poljske stranke, da zahtevajo popolno neodvisnost. — Ravnotako je pridobil legionarje, da so odrekli Nemčiji prisego. Vsled tega so ga Nemci internirali v Magdeburgu, odkoder se je vrnil kot tiiunifator v Varšavo novembra 1. 1918. Regentstvo mu je dalo v roke popolno oblast. Pilsudski je sklical Narodno skupščino in poveril sestavo vlade socialdemokratu Da-szynskemu. Dne 23. novembra 1918. so ga izvolili Poljaki za predsednika republike. To je vršil do konca 1. 1922., ko je odstopil in postal šef generalnega štaba. Toda ker-se je čim dalj bolj jasno nagibal na skrajno socialdemokratsko stran je moral koncem 1. 1923. odstopiti s tega položaja. Kdor ve, kako so Rusi pred vojno zatirali Poljake, temu je jasno, zakaj je bila borba proti Rusom med Poljaki popularna in da je bilo težko odstraniti Pilsudskega, ki se je postavil proti Rusom že 1, 1888. in pozneje v no-voosvobojeni Poljski zopet vodil poljske čete proti boljševiški Rusiji. Da bi ga storili neškodljivega, so mu hoteli dati mesto generalnega vojnega nadzornika, ki bi se ustvarilo nalašč za njega. Toda ta čin bi bil po predlogu vlade samo naslov brez vsake oblasti. Zlasti je razburilo Pilsudskega imenovanje generala Malczewskega za vojnega ministra, ki velja kot njegov nasprotnik. Oprt ua parlamentarni levičarski blok je mislil, da je prišla njegova ura. Izjava socialdemokratske-i!" 'itelju dr. Mareku ob priliki zadnje I o mu je odpovedal podporo, je bila s osek v oči, da bi bila vstaja tem bolj ue, aicovana. V tem trenutku še ni jasno, ali se bo Pil-sudskemu posrečila revolucija ali ne. Gotovo pa je, da Pilsudski ne bo prinesel boljših časov. Kot neomejeni diktator, ki je imenoval socialistično vlado Daszynskega in pozneje Moraczewskega je že imel dovolj prilike pokazati svojo sposobnost Tudi ni verjetno, da bi general znižal izdatke za vojaštvo, kar bi edino moglo spraviti poljski proračun v ravnovesje. 6e manj kakor sedanjim poljskim vladam pa bi se posrečilo njemu dobiti ugodno zunanje posojilo, ki je edini učinkujoč lek poljskih državnih financ, ker diktatorjem svet nerad zaupa. Če bi se tudi Pilsudski vsidral in prevzel vso oblast v svoje roke, je ne bo mogel dolgo obdržati, ker ima proti sebi več ko tri četrtine prebivalstva in sposobne voditelje. Gotovo bo v tem slučaju razvil vso svojo delavnost znameniti kršč. demokratski poslanec Korfanty, ki je zadnji čas bil bolj v rezervi. Še manj pa je upati na uspeh podobne akcije v Češkoslovaški, kjer je ljudska izobrazba na visoki stopnji in je ljudstvo politično izšolano. Na vsak način pa je socialistična diktatura nekaj novega in posebnega 1 Poleg bolj-ševiške in fašistovske imamo zdaj še socialdemokratsko. Zares je jako zanimiv pogled na povojno Evropo — pa nič kaj razveseljivi REORGANIZACIJA SVETA DRUŠTVA NARODOV. Ženeva, 17. maja. (Izv.) Pri glasovanju redakcijskega odbora komisije za reorganizacijo Društva narodov so se zastopniki Brazilije, Uraguaja, Argentinije in Španije vzdržali glasovanja, tako da je predsednik Motta ugotovil, da je prvi člen z 11 glasovi sprejel enoglasno. PltOTl FAŠIZMU NA ČEŠKEM. Praga, 17. maja. (Izv.) Češka socialistična stranka je imela včeraj zborovanje, katerega so se udeležili tudi zunanji minister dr. Beneš, minister Strihny in Klofač, Sprejeta je bila resolucija, ki opozarja na nevarnost fa-šistovskega pokreta na Češkem in zavrača take tuje metode za rešitev političnih in parlamentarnih vprašanj. VOLGA POPLAVLJA. Moskva, 17. maja. (Izv.) Volga je pri Ri-binsku upadla za 1 m, pri Kazanu pa je ponovno narastla. V Kanavini je moralo več tisoč ljudi zapustiti hiše. Dosedanjo škodo cenijo na 10 milijonov rubljev. A Zerjavovo pismo dr. Ninčiču radi prestavitve konzularnega uradnika Barleta so ponatisnili tudi hrvatski in srbski listi, bodisi s komentarjem aH brez njega. Razveseljiv pojav pa je, da jc edino »Jutro« objavilo »prepričevalen« zagovor da »klerikalci« kradejo državne ake«. A Jankovič Vclizar podaja v »Samoupravi« izjavo, da nc bo tožil Stjepana Radiča, ker se ne splača. G. Vclizar Jankovič je, kakor je videti, zelo skromen. STADION - kut?uimo srečke! fcaf se godi doma t Anton Slatnar. ♦ V nedeljo, dne 16. maja je ob pol štirih popoldne umrl v Kamniku šLrom Slovenije in izven nje znani tiskarnar gospod Anton Slatnar. Rojen je bil ranjki v kmetski hiši na Homcu pri Kamniku dne 3. januarja 1867. Po dovršeni 4. gimnaziji se je učil tiskarske obrti v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani, bil nato stavec v Narodni tiskarni ljubljanski, Mohorjevi v Celovcu in nazadnje v Katoliški tiskarni v Ljubljani. Leta 1900 se je postavil na lastne noge in pričel s tiskarno v Kamniku v dvoriščnih prostorih Kladvetove hiše na Šutni. Obenem je imel v frančiškanski hiši na Glavnem trgu trgovino s papirjem in knjiigami. Pred dvema letoma je kupil bivšo Samčevo hišo na Glavnem trgu, kjer si je uredil ravno moderno, lepo tiskarno, pa je prišla bolezen (sarkom), ki je za njo trpel dolgo vrsto let, iskal proti njej leka vsepovsod, nazadnje pri slovečein radio-zdrav-niku dr. Zeileiesu v Gallspechu na Gornje Avstrijskem, pa povsod zaman. Trpel je silne bolečine, a je vse udano prenašal. V tiskarski etrokd je bil pokojnik strokovnjak. Lično je tiskal in opremljal Cankarjeve knjige, ki jih je zalagal Schwentner in dal tiskati Slatnarju. S pijeteto je tiskal te knjige, z glo-lokim spoštovanjem vedno govoril o Cankarju. Vsa leta je tiskal »Cvetje iz vrta sv. Frančiška« nekaj let »Orliča« in celo vrsto drugih knjig, izdajal in tiskal »Kamničana< in skozi 5 let »Naš list«. Zadnje čase je imel namen pričeti izdajati ljudske povesti v novi »Ljudski knjižnici«, a mu je bolezen prekrižala načrte. Kot pravi Slovenec, gospodar in vnet prijatelj slovenske kulture ni mogel dr. Zerjavove politike iu se je, ostajajoč pri demokratski stranki, dejansko odtegnil političnemu življenju, vedno obsojajoč »mladinsko« politf.ko, ki nam zapravlja avtonomijo. Visoko je cenil dr. Kreka in bil sploh odločen avtonomist. Da zadnjih let je bil ravnatelj Mestne hranilnice, nekaj časa občinski odbornik in predsednik Jugoslovanske Matice od ustanovitve do težke bolezni. V občinskem odboru je dal iniciativo za milijonsko brezobrestno posojilo. Ko SDS ni držala obljub glede odborniških mest, je izstopil iz odbora. Kljub svoji strankarski pripadnosti je bil globoko veren in vnet Marijin častivec. Nobeno nedeljo ni zamudil sv. maše, v bolezni tn ob težkih gospodarskih prilikah je iskal z zaupanjem pomoč pri Mariji. Po značaju je bil ua zunaj ponosen in trd, v resnici pa plemenit in nesebičen ter znal vse odpuščati. Z njim i je preminul odličen kulturni delavec, ki mu bo naš narod ohranil nad vse časten 5@ spomnil. Andreju Smoletu. Rojstno hišo Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta na Dunajski cesti (znana gostilna pri Fi-govcu) diča zdaj lepa spominska plošča, ki so jo tam dali vzidati Penatje (to je izbrana družba slovenskih kulturnih delavcev v Ljubljani), in jo v noči od sobote na nedeljo slovesno odkrili. Tiho in diskretno se je izvršila ta svečanost. O polnoči so se zbrali Penatje pri svitu plamenice pred spominsko ploščo, kjer se je njih starešina vseučiliški profesor dr. Alfred Šerko poklonil ma-nom Andreja Smoleta 8 tem-le zanosnim nagovorom: Penatje! Pozdravljeni vi vsi, ki ste se zbrali eb uri polnočni v proslavo spomina Andreja Smoleta, Slovenca po krvi in čustvu, po mislih in srcu ... Pozdravljeni 1 Pozdravljena dolina šentflorijanska, ta zemlja domača, ki kriješ Franceta Prešerna in Ivana Cankarja! Bog bodi g teboj! Pozdravljen pred vsem pa Ti človek, 11 romar slovenski — naš bratec Andrej! Ob uri polnočni se Te spominjajo bratje Penatje, kakor Ti, romarji trudni po zemlji slovenski, predragi deželi, ki si jo ljubil prisrčno ves čas. Pozdravljen Andrej! V Tebi mi zremo svoj narod slovenski, njegovo usodo, bridkost in nesrečo, njegove vesele in žalostne dni. Zatorej Bog s Tabo, prijatelj Prešernov, spomin Tvoj med nami naj večno živi! Nato je govornik položil venec na spominsko ploščo, a Penatje so trikrat vzkliknili: Slava! S tem je bila slavnost končana. Spominska plošča, ki je iz pravega slovenskega kraškega marmorja in delo Plečnikove šole, nosi v rdečih črkah vklesane Prešernove verze: Težka človeku ni groba odeja Vzamejo v sebe ga zemlje moči Trčimo bratci, še vince se smeja Dolgo Smoletov spomin naj živi! Spodaj pa napis: Bratcu Andreju v opombo Penatje. In rimsko letnico 1926. Ljubljana je s tem za en kulturni spomenik bogatejša. zabave, katere bodo nudile letoviščarjem mnogo užitka. Od 15. t. m. posluje na Bledu carinama, katera olajšuje tujcem inozemcem prihod kakor tudi j odhod z Bleda ter jim prihrani carinsok revizijo na državnih mejah. Naši konzulati v inozemstvu imajo zadostne vsestranske informacije o našem letovišču ter bodo mogli dajati interesentom zadostna pojasnila o Bledu. Železniška uprava nas ni z novim voznim redom prezrla ter uvedla dobre železniške zveze z inozemstvom ter opremila istega s preglednim stolpcem zvez z glavnimi postajami v inozemstvu. V tukajšnjih hotelih je že polno življenja in vrvenja ter imajo isti za binkoštne praznike že vse polno naročil glede prenočišč. S 1. majem je pričela tudi redna vožnja Alp-auto Lesce—Rled in obratno po zelo nizki ceni 10 Din za osebo. Bled je v popolnem pomladanskem cvetju ter zmožen razvedriti najtužnejše srce in obuditi k prijetnem življenju najbolj zaspano dušo. Ko pomlad cvetoča pride in slavEki žvrgo-lijo... pa kliče te venčani maj in druge prelepe stvari, tedaj si, mladina, nemirna in rada bi avtomobil. Ti sanjaš maj, zložen in posvečen gospodom filistrom, želiš pa si avtomobila, da ž njim bi se vozila povsodi, kjer raste malt, rdeči, žareči, ter slak hrepeneči se vzpenja v zrak, oh, tako prosto po Župančiču. Rada bi navozila se, željno veselja napila se... Poslušaj, sanjavi svet, avtomobilov je malo, kavalirjev pa še manj. Pač pa je še mnogo srečk za orlovski Stadion. Ako zadeneš le enega izmed glavnih dobitkov, si lahko kupiš svoj lasten avto-j mobil, ki te bo peljal povsodi, kjer raste mak, rdeči, žareči... ter slak hrepeneči se vzpenja v zrak ... Pojdi po srečke, če hočeš avtomobil... Kdor hoče, zadene. Začetek letne sezone Naše letovišče je povsem oživelo. Popravljajo različna pešj>ota, urejujejo nasade, parke in druge naprave, katere služijo tujcem kot šetališča. Vidi sc vsestransko, da se nam bliža zopet toliko pričakovana letna sezona. Obisk tujcev se nam obeta v tej sezoni zelo obilen, posebno, ker so cene zelo nizke, da omogočajo tudi srednjemu sloju, da si privošči po trudapolnem dolu nekaj dni počitka v našem gorskem raju. Inozemci se zanimajo za Blerl letos izredno mnogoštevilno, posebno Nemci in Avstrijci. Dosedaj je obiskalo Bled 500 oseb med temi Angleži, Francozi, Italijani, Amerikanci, Avstrijci, Cehoslo-vaki, Nemci, Poljaki in Romuni. V tem številu se vidi napredek dobro osnovane vsestranske reklame, katera nam obeta najboljši uspeh in daje upanje, da postane Bled pri enakem nadaljnjem delu za pospeševanje tujskega prometa iskano svetovno letovišče. Priznati se mora tudi, da se je med tukajšnjim ljudstvom razvil splošni čut za pospeševanje tujskega prometa, kar nam jamči vsestranski napredek. Obetajo se v tej sezoni zelo zanimive prireditve kot mednarodni tonis-tiirnir, mednarodne konjske dirke, za katere je posebno v inozemstvu zelo veliko zanimanja, veslaške in plavalne tekme, cvetlični korzi, redni družabni izleti v nadvse romantično okolico in na hribe ter druge različne V soboto je odpotovalo iz Trbovelj na Francosko 84 rudarjev, med temi 17 oženjenih. Drugi teden odpotuje še večje število. Vsi gredo z izse-ljeniškim agentom. Kdaj bo Dela.ska zbornica posredovala s francoskimi rudniki radi nameščanja rudarjev z ozirom na ugodno poročilo delegacije, ki se je tam nahajala, še ni znano. Vsekakor se tu delavec z večjo družino ne bo nikakor mogel preživeti, ker zaslužek ne zadostuje niti za samce. Istega^dne, ko so odšli tovariši na Francosko, je bilo zopet reducirano večje število rudarjev, na primer na vzhodnem okrožju 20, 20 pa jo bilo premeščenih na Separacijo. Tudi je bilo več rudarjev vpokojenih O Franciji in tamkajšnjih rudarskih razmerah je v nedeljo izčrpno poročal krščanski socialist Stanko Keše v trboveljskem društvenem domu pred polno dvorano rudarjev. Iz celega poročila so dobili rudarji vtis, da so sicer življenjske razmere rudarjev v Franciji veliko boljše kot tu, pač pa se je bati padca francoskega franka in s tem tudi podražitve življenjskih potrebščin, ker se že kaže, da je v dveh letih poskočila cena živežu na dvojno. Da se pa socialne razmere pri nas čedalje-bolj slabšajo, kaže med drugim tudi to, da se v trboveljski cementni tovarni ne plačujejo delavci po kategoriji, kot jim pripada. Pritožilo se je več delavcev cementarne, da se jim zaslužek odtegne, če ga namesti paznik — četudi samo za dve ali več ur — na drugo mesto To postopanje je neupravičeno, ker pripada delavcem le ona plača, v katero stopnjo pripada. Bati se je tudi, da ne začne še rudnik s tem prakticiranjem, n. pr. da bo plačal kopača kot vozača ali še nižje. ! ?! Prekmurju G. poslanec Klekl vsepovsod odkriva rane prekmurskega ljudstva in išče sredstev, kako bi jih ozdravil. V zadnjem času je v Belgradu vložil več pritožb pri različnih ministrstvih. Eno takih smo objavili že v nedeljski številki. Danes sporočamo, da je vložil tudi pritožbo, podpisano od agrarni interesentov iz Kupšinec, kjer je velepo-sestvo grofa Szaparyja. Agrarne interesente namreč varajo, da bodo izgubili zemljo, ako jo do 1. oktobra ne kupijo. — Nadalje je vložil pritožbo proti 21 odstot. upravnih stroškov Vodne zadrugo in zahteval, da se ugodi zahtevi občin, ki so jo izrazile pred komisijo na licu mesta v Turnišču. Preteklo soboto je odšla iz Beltinec agrarna revizijska komisija, ki se je od srede aprila do 1 zdaj mudila na veleposestvu grofice Marije Zichi. ' Po odredbi z dne 2. marca 1925 št. 8160 in po od- ! redbi z dne 30. maja 1925 št. 21.725 itd. se mora zemlja prej razmeriti in deiočiti se morajo prej i agrarni interesenti, predno se začne razprodajati. V teh odredbah je natančno določeno, kako se mora zemlja razmeriti in kornu razdeliti. Agrarna zemlja grofice M. Zichi pa se je lansko letu začela tržiti, no da bi se razmerila in določili agrarni interesenti. Reviziji je prisostvoval skoro ves čas sam delegat kr. agrarnega urada v Marboru. prebivalstvu v obmejnem oženit Iu. Dobivam poročila, da carinske in druge, oblasti na severni meji delajo prebivalstvu razne zapreke. Tako so si izmislili sedaj čisto nov davek na žito, ki ga vozijo naši na mline, ravnotako novo dajatev na les, ki ga vozijo na žage. Radi lega neopravičenega postopanja sem se že pritožil uri generalni direkciji carine v Belgradu. Slišim tudi, da delajo carinarnice zapreke pri prehodu čez Muro in na drugih obmejnih točkah. Da se te krivice ki jih uganjajo posamezniki, odpravijo, pozivam vse prizadete, da mi poročajo na ^noj naslov v Maribor ali v Belgrad o nepravilnem postop-riju carinskih in drugih oblasti na meji. Poročila naj bodo točna, podatki zanesljivi in podprti z dokazi in pričami. Navedite datum dogodka, osebe, natančna imena in opišile podrobno vse, kar se Vam zdi nepravilno. Ko sem 8. maja v skupščini v Belgradu pred ministri in poslanci govoril o žalostnih razmerah na naši meji, so mi potem ministri izjavili, da naj jim opišem vse pritožbe prebivalstva. Pomagajte mi torej s točnimi podatki, da napravimo krivicam in nepotrebnim šikanam konec. Franjo Žebot, nar. poslanec v Mariboru. Železniška afera je končala v soboto dne 15. t. m. pred okrožnim sodiščem v Celju. Obdolženih je bilo 23 oseb deloma radi tatvine deloma radi udeleženosti pri tatvini. Razprava je pokazala utemeljenost obtožbe. Kaznovani so bili vsi obdolženci in sicer Kranjc 6 mesecev, Burkeljca 5 mes., Pliberšek 4 mes., Rečnik 4 mes., Hribernik 3 in pol mes., Žabota 3 mes.. Krivec 2 mes., Gorjanc 2 in pol mes., Ribič tri mes., Kompan 3 mes., Orličnik 3 mes., Zni-dar 3 mes., Lednik 2 mes., Štorman 2 mes., Lam-pret 2 mes., Stvarnik 3 mes., Verdev 6 tednov, Va-novšek 3 tedne, Burkeljca 3 tedne, Kranjc 1 mes., Ogrizek 1 mes., A. Grizek 1 in pol meseca, I. Orličnik 3 tedne. V noči od nedelje na ponedeljek Je zaMo goreti v gospodarskem poslopju posestnice .bilijone Hojko v Hočah v mariborskem okraju. Ker so požar pozno opazili, ni bilo mogoče rešiti niti strojev niti vozov, ki so poleg drugega blaga 7go-reli. Gasit so prihitele požarne brambe iz HoS, Rszorja in Maribora, ki so požar omejile. Kako je požar naslal, še ni dognano, sumijo pa, da je bil podlaknjen. Zavarovalnina je izredno nizka in tako trpi posestnica občutno škodo. V nedeljo zjutraj meri .8 in 9. uro je na Upnici pri Radovljici pričelo goreti. Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje pri »Tonejcu«. Požar se je izredno hitro razširil, posebno še radi tega, ker v neposredni bližini hiš ni vode za gašenje. Vzrok ognja bo najbrž slab dimnik. K sreči je stala ta hiša na samem, tako da se ni mogel požar razširiti na druga poslopja. Zločin ali nesreča. v noči je izginil te rini Ivan Vinko, najemnih v Jurovcih, župnija Št. Vid pri Ptuju. Doslej se še ni dognalo, ali je utonil radi pijanosti v Dravinji, ali ga je kdo ubil. Bolj verjetno je, da gre v tem slučaju za nesrečo, ker se je vračal Vinko okoli devete ure zvečer proti domu vinjen iz vinotoča. Sukno in kamgarne športne obleke, fino črno blago za salonske obleke, črtasto za modne hlače,_ lister za suknjiče, kupiš najceneje v Ljubljani pri tvrdki F. in I. GORIČAR — SV. PETRA C. 29. Fran Šuklje; morju v. Tuušs in os taline, stare Kartage. Zjutraj ob 8. uri z broda na avtomobilih v mesto Tunis! Najprej ob delavskih barakah magazinih in skladiščih v prelepo »savenue de Jules Ferry«, cesto 60 m široko, ki jo kinča štirivrstni drevored figovih dreves. Dolga je 650 m, na njenem koncu se dviga impozantni spomenik francoskega državnika Jules Ferrya, ustanovitelja francoske nadvlade v tej bogati obširni ki zgodovinsko prevažni pokrajini. Bistroumni mož je učinil s svojo energijo, da so sc tem'iito izjalovil načrti grabežljive Italije, ki je nepu -iano škilila po tem bogatem plenu, pa je m.o P' 'a onemoglim srdom gledati, kako ie nepri? .nočnejša Francija 1. 1881 s tako zvano »F ogodbo« takorekoč pred nosom jej ugrabi a dragoceno deželo. Mož jc v istini zaslužil, da so mu hvaležni rojaki postavili ;menitni bronasti spomeniki Iz Fcrryjevega prilaza v »avenuc de France« mimo palače, v kateri prebiva francoski generalni rezident, dalje do Porle de France, skozi velike duri proti tuneškemu staremu mestu. Omenjam, da jc evropski del, novo mesto, naravnost krasno, lepa poslopja, bogate izložbe, navzlic živahnemu prometu povsod ugledna snažnost in vzorni red. Francoz sc je tukaj v istini skazal mojstra v upravni organizaciji. Tembolj občudujem njih delo. ker od nad 200.000 prebivalcev je zgolj 14.000 Francozov proti 115.000 mohamedanccv, 41 tisoč Italijanov in 22.500 Židov. Dolga vrsta naših avtomobilov vozi najprej skozi židovski del mesta. Radovedno nas gledajo Abrahamovi potomci ,še bolj zvedavo seveda ženski del te pasme. Tuneška Židinja je lepa, dokler je mlada, a kmalu se strahovito odebeli in takrat je pač konec njene lepote. Samo pri neki stari Židinji sem šc videl narodno židovsko nošo, na glavi visoko, zgoraj špicasto kapo, podobno »stoku« sladkorju, široko »jopo« in — ozke hlače pri taki telesni obilnostil Potem pa na »kasbo«, v bejov grad in v »souk«, t. j. tuneški bazarl Izstopimo iz avtov, cela naša družba se poda skozi ogromna vrata, ki jih stražijo bejovi gardisti, v poslopju, kjer posluje imenski vladar in uraduje njegovo ministrstvo. Senca vladarske moči, kajti dejanski gospodar v Tuneziji jc edino le francoski generalni rezident. Vojni minister je poveljnik francoskega armadnega kora; finance, šolstvo, javne zgradbe, pošto, vse imajo Francozi v rokah. In to je pravi blagoslov za deželo, ker pod turškim gospodarstvom, ki ga nikoli ne smete zamenjati z arabskim, je rapidno postajala puščava dočim se sedaj povsod opaža gospodarski napredek. Prekrasen je razgled s ploščnate strehe bejove palače, ko gledaš pod seboj celo mesto, sinje morje in venec slikovitih gord! Sedaj pa v »soukc«, v arabske tržnice! Ulice šc boli tesne kakor židovska ulica v : Ljubljani, visoke hiše, na obeh straneh same I prodajalne, deloma tudi delavnice, kjer vidiš, kako Arabec izdeluje svojo blago. Kar jc mo-hamedanskega sveta, arabskega, berberskega ali zamorskega plemena, to ne kriči, mirno pričakuje, da ga kupec vpraša za ceno. Značilno je, da so cele ulice zasedene po gotovih obrtih, na pr. v tej sami črevljarji, v eni sedlarji itd. Z mobamedansko flegmatično molčečnostjo kotrastuje židovska kričavost, ki tujcu kar ; vsiljuje svojo »kramo«. Sicer je pa menda i blago, ki ga ponuja kot pristen domači izdelek, j ; večinoma narejen v Parizu ali kje na Nemškem. Tako smo rinili skozi labirint mnogoštevilnih tesnih ulic, s kamenjem tlakovanih in razmeroma hladnih tudi pod afriškim soln- ' cem. Naposled smo bili veseli, ko smo spodaj zopet dobili svoje avtomobile. Zopet v »Ave-: nue de France« mimo katoliške katedrale in I spomenika velikega kardinala, Francoza Lavi-gerie nazaj v pristanišče na naš parnik. Popoludne smo bili namenjeni v Bardo in Kartcgo. Bardo, svoje dni zimska rczidcpca i tuneškega beja, je danes veliki muzej in obžaloval sem le, da nisem mogel ostati tukaj vsaj celih štirinajst dni, da napasem svojo zvedavost na njegovih prelepih zbirkah. Punskc ostavinc, grškorimske preostanke, arabske ! znamenitosti, vse v obilici, tako, da naravnost zmešan po preobilici vtisov skoro povedati ne morem, kaj je učinkovalo na mojo dušo! Ali povelje sc jc glasilo: »Naprej« in drveli so avtomobil k nami Droti mestu, kjer jc nekdaj stala slavna Kartago. Vstavimo se najprej pri izkopaninah rimskega cirkusa, prepojenega tudi s krvjo krščanskih mučenikov. Na mesto, kjer sta med drugimi smrt storili za Kristusovo vero devica Sv. Perpetua in Sv. Fe-licitas, se danes dviguje kameniti križ! V istini »in hoc signo vinces!« In zopet naprej po krasni cesti v serpentinah na hribček, kejr je nekdaj bila citadel« slavnega velemesta kartaškega. Tukaj jc stalo svoje dni svetišče Eskulapovo, kjer so zadnji boritelji kartaginjenski v obupnem boju prot! zmagujočim rimskim legijam Scipiona mlajše«« junaško smrt storili! Prevzeli so me zgodovinski spomini. Živo sem si predstavljal soprogo Has-drubala, kartaškega poveljnika, ki je bil sramotno prosil milosti rimskega zmagovalca, kako sc ogorčena nad strahopetnostjo svojega moža, rajše z otroci vred strmoglavi v plamene gorečega svetišča, nega da bi utrpela rimsko sužnost. In sedaj se dviga na tem k>a;:t katoliška bazilika, ki jo jepostavil kardinal Lavigerie! Ogledali smo si znamenite zbirke izkop-nine, najdene, vpostavtjenc in urejene po učenem redovniku De Latru. Ko sem hodi! po teh dvoranah, žalibog prehitro, zapazim starega moža, v beli obleki ,z arabskim burnusom z rudečim' fesom na glavi. Vstavim se, ter ga vprašam francoski, ali ni duhoven. On pritrdi, istotako, ko znova stavim vprašanje, ali ni morda redovnik onih belih očetov«, freres blancs«, menda najnovejšega reda katoliške cerkvc, ki ga je ustanovil Lavigerie. Potrdi ter Dnevne novice ir Kntohetske nagrade. Poslanec Smodej se je včeraj informiral pri finančnemu delegatu dr. šavniku glede izplačila katehetskih nagrad. Zvedel je, da je g. delegat že dal nalog za izplačilo nacrrad. it Ne pozabi, da se bo 30. maja vršilo Žrebanje loterije za Orlovski Stadion. Samo še nekaj dni. Zato kupi srečke, če si jih prejel po pošti, jih čimpreje plačaj. it Predsednik trgovsko zbornice potrjen. Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 12. maja 1926 št. 6646. potrdilo izvolitev g. Ivana Jelačina ml. za predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. ir Pojasnilo služkinjam in gospodinjam. PTed nekaj dnevi j© nastal med neko služkinjo in gospodinjo v Ljubljani spor, ki je povzročil predčasno razveljavljenje službenega razmerja. Zadeva je bila sledeča: Služkinja je prala, dobila je v milu reklamni cekin za 10 frankov in ga pridržala, trdno prepričana, da pripada cekin tistemu, ki ga dobi v milu, torej njej. Gospndinja je cekin reklamirala zase, češ, da je cekin njen, ker posel v službi pridobiva gospodarju. — Ker bi utegnili prav radi reklamnih cekinov v milu nastali še neprijetni spori med gospodinjami in bišnrvgospodinjskimi posli, naj sledi tu sledeče stvarno pojasnilo: O navedenem spornem predmetu je ravnala gospodinja prav, a služkinja napak. Posel, ki dobi v milu reklamni cekin, je po zakonu dolžan, izročiti istega delodajavcu. Ljubljana, 17. V. 1926. — Za -Poselsko zvezoc France Žužek. ir Orožni listi za rezervne častnik«. Veliki župan bo dal brez naplačila takse orožne liste za posest avtomatske pištole in revolverjev kalibra 7 do 9 mm, ako pripada to orožje k predpisani vojni opremi. Tozadevne prošnje so tudi kolekovine proste, priložiti jim .je pa treba potrdilo pristojne komande vojnega olrrožja, da je prosilec res rezervni časlnik in da spada dotično orožje k njegovi vojni opremi. Prošnje moTajo vsebovati vse osebne podatke in osebni popis. Za tiskovino »orožni list« je priložiti znesek 3 Din. ★ Vizumi za obisk postonjske jame. Kr. italijanski generalni konzulat v Ljubljani sporoča: Ob priliki bližnjih binkoštnih praznikov se ponovno povprašuje v tukajšnji kr. pisarni, ako se bodo morda tudi letos izdajali vizumi'z znižano takso za obisk postojnsko jame. Kr. italijanski generalni konzulat javlja radii tega, da se bodo izdajali tekom celega tekočega tedna v pisarni kr. italijanskega konzulata v Ljubljani vsaki dan od 9 do 12 vizumi z znižano takso po 10 dinarjev v svrho obiska postojnske jame. Vizum bo izdan za tja in nazaj ter bo veljaven 8 dni. Po isti cent t. j. po 10 dinarjev na osebo se bodo vidirali tudi skupni potni listi, ako se priglasi za vsako skupino najmanj 5 oseb. ★ Odlikovanja za umetnike. Kralj Aleksander je odlikoval z redom sv. Save II. razreda belgrajskega kiparja Gjorgje Jovanoviča tn dubrovniškega pisatelja Iva Vojnoviča. ★ Iz konzularne službe. Imenovana sta za creneralna konzula: Janičije Dimitrijevič v Bra li, Dragomir Kasidolac v Bariju. ir Odlikovanje. Z zlato kolajno za državljanske zasluge je odlikovan Franc Marinko, višji pisarniški oficijal pri okraj, sodišču v LaSkem. . ★ Na srednji vinarski in sadjarski soli v Mariboru se vrše še 3 učni tečaji: 1. Grozdna mikač in vprežno orodje v vinarstvu v soboto (22. maja). 2. Krma in krmljenje v torek (25. maja) 3. Rastlinski škodljivci in bolezni v sredo (26. maja). Poslednji tečaj se 3. maja ni mogel vršiti, ker je bi takrat zavod Še laort radi škrlatinke, in se sedaj nadoknadi. Začetek vsak dan ob 8. Pouk je brazplačen. Zanimnnci naj se Ra udeleže v čim večjem številu. — Ravnatelj Anrej Zmavc. . svoje strani vpraša, odkod smo mi? Zadovoljno je pokimal, ko odgovorim, da smo Jugo-lovani in jaz posebno, da smo Slovenci. Dejal mi je, da je tu vzgojevalnica in semenišče za katoliške misijonarje namenjene za kulturno delo med afrikansko pasmo. Stopim še v zgodovinsko sobo, okrašeno z veliko podobo, predstavljajočo boj francoskega kralja sv. Ludovika IX. L 1270 s Sara-ceni. In druga podoba nam kaže smrt njegovo, ugrabljenega po kugi. Njegova vojska je bila uničena po boleznih in sovražnem meču, konec jc bil križarskih vojska. Polumesec je bil začasno zmagali , Ne morem popisati čutov, ki so me nadvladah na tem mestu. Štiri velike kulture so tu sledile ena drugi, vsaka je pustila za seboj svoje sledove, Najprej feničansko-punska, dalje grškorimska, za njo arabska in naposled novodobna francoska. Zamislim sc in naposled me dvigne iz zgodovinskih sanj iskreno prepričanje, da je minljiva vsa sila tega sveta, a da nazadnje prevladuje božanska moč, utelešena v naši veril __ OBLEKE v.. us^s*11 najceneje JOS. ROJINA - LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA S ir Volitve ▼ Zvezo poštnih organizacij. Pri zadnjih volitvah na glavni fkupščini Zveze so bili dzvoljeni: za predsednika Joško Jakše, uradnik pri poštnem ravnateljstvu, za I. podpredsednika Martin Gruden, za II. podpredsednika Joško Čampa, oba z ljubljanske gl. pošte, za I. tajnika Ljudevit Staut, za II. tajnika Anton Boh, oba zvaničnika ljubljanske glavne pošte, za pregledovalca računov L. Kovačič in pa Martin Ban,službujoča na ljubljanski glavni pošti, za namestnika revizorjev Martin Bezjak, uslužbenec viške pošte, za blagajničarja pa Fr. Martinšek z ljubljanske kolodvorske pošte. ir Pogodbeni poštarji in jamčevina. V smislu člena 12 pravilnika o pogodbenih drž. poštah bo začelo poštno ravnateljstvo prihodnje dni pobirata od pogodbenih poštarjev določeno jamčevino. To se pravi, poslalo bo poziv in položnico, da poštar predpisani znesek precej poravna. Med našimi poštarji je najmanj 60 odstotkov takih odpravnikov, ki nimajo potrebne vsote denarja na razpolago. Vsekako bi bilo umestno, da bi ministrstvo dovolilo plačevanja jamčevin v obrokih. ir Označba vrednosti v denarnih pismih. Pošiljatelj denarne pošiljke, ki označi na njej manjšo vrednost, kakor jo ima v istini pošiljka, pa to pristojni organi komisijsko ugotove, je odgovoren za prevaro po kazenskem zakonu in se kaznuje poleg tega s tem, da mora plačati desetkratno vrednost manj plačane pristojbine. To denarno kazen določi sprejemna pošta. * Umrla je v Mokronogu gospa Amalija Pleskovič. Blagopokojnici časten spomin in plačilo v nebesih! •k Popravek. V št. 108 se nam je vrinila pomota, da znaša taksa ribarske knjižice Din 22.50. Taksa ribarske knjižice pa znaša slej-koprej Din 100, kolekovina 20 Din. ir Zakup lova. Lovska pravica upravičencev skupnega posestva v krajevni občini Rateče se da potom javne dražbe do 31. maja 1931 v zakup. Dražba se vrši v toTek dne 1. junija 1926 v Ratečah pri načelniku št. 128 ob 12. ir Na mednarodni avtomobilski tekmi prošlo nedeljo na progi Samobor—Plješivica —Jaška—Rakov potok—Sv. Nedelja—Samobor, katero je priredil avtomobilski klub SHS — Sekcija Zagreb, je bilo ca. 30.000 občinstva. ir Pobegla kaznjenca. Pri posestniku Mergunu v Vrhovem dolu je pobegnil iz skupine kaznjencev-delavcev še komaj 24 letni Ivan Meserko iz Migolice pri Mirni. Fant je bil obsojen pred ljubljaniskm deželnim sodiščem radi raznih tatvin na pet let težke ječe. Odnesel je kazensko obleko in perilo zaznamovano s ka-nilnično številko 419. — Skoro ist-časno je pobegnil tudi urarski pomočnik Stanislav Cnnko, ki je bil obsojen tudi radi tatvine in sicer na tri leta težke ječe. * Umrl je v Osijeiku Stjepan Has, predsednik tamošnje radičevske organizacije. Umrl je vsled poškodb, zadobljenih v neki gostilni ob priliki volivne agitacije. Sodna komisija, ki je truplo obdiioirala, je ta vzrok smrti potrdila. * Redukcija železniških delavcev. Vsled sprejetja novega proračuna se namerava odpustiti v področju ministrstva za železnico ca. 3.500 železniških delavcev. •k Razstavo ročnih del pripravlja v Zagrebu ruska kolonija za 23. maj. •k Danski znanstvenik v Dalmaciji. V Dalmaciji se mudi dr. Johnson, zdravnik iz Konenhagena. Obiskal je vsa večja mesta in bival dalje časa v Zadru, Splitu, zalem pa gre v Dubrovnik. Dr. Johnson zbira materijal o vzrokih kuge, ki je divjala v Dalmaciji zlasti v Zadru v 1. 1763-65. * Gorenjski bataljoni Orjune v Kropi, ko 80 jo zavzemali na Vnebohod, so »brojili« 15 mož plus en civilist. ir »Agramcr Tagblatt« in »Morgen« v Zagrebu izhajata od nedelje naprej pod skupnim imenom »Morgenblatt«. Novi dnevnik zatrjuje, da bo odslej v vsaikem oziru nov. Pravi, da hoče postati nemški list balkanskega polotoka. Prva številka je izšla na 48 straneh. ir Dekorativna umetniška razstava se pripravlja v Zagrebu. V to svrho je pooblaščen g. SandoT A. Aleksander, da se razgovori z umetniškimi, trgovskimi in obrtnimi krogi, ki hočejo sodelovati pri tej razstavi. * Na sokolskem izletu v Pragi Zagreb ne bo zastopan in to iz razloga, ker ni bil na izlet povabljen »Hrvatski sokoMri savez«. Tudi neke belgrajske sokolske župe so izjavile, da se kongresa ne udeleže, ker »o povabljeni nanj bolgarski »Junaki«. ir Posvečen v zahumsko-raškega epi-skopa je bil v nedeljo dT. Nektairije Krulj, direktor bitoljskega bogoslovja. ir Štipendije za inozemstvo. V novem proračunu ministrstva za prosveto je predviden kredit 2,000.000 Din za štipendije v svrho študija v inozemstvu. * Započoti mostovi lanskega ali predlanskega leta se morajo leto« dograditi. V ta namen je določen kredit 27,000.000 Din. ir Internacionalni kongres bolniških strežnikov in strežnic se bo vršil letos v Belgradu na pobudo »Rdečega križa«. ir Trasiranjo nove ieleznice. Ministrstvo za železnice je poslalo komisijo inženerjev ia strokovnjakov, da pregleda ozemlje med Mlad enovcem in Topolo, kjer se bo začela graditi železnica. ir 2elesniSki minister je podpisal ukaz, s katerim so povišani, imenovani ozir. prestavljeni številni uradniki v področju ministrstva za železnico. ir Vozni red »Režne plovbe«. S 18. majem je stopil v veljavo novi vozni red potniških ladij društva »Rečna plovba«. ir Tragična smrt škofa. V soboto je brzo-vlak povozil avto triventskega škofa, ki se je vozdl po cesti Pisa—Genova. Škof in njegov tajnik sta bila na mestu mrtva. * Umrl je v soboto v Varaždinu književnik Higin Dragošič. Dosegel je starost 84 let. ir Kongres maturantskih podružnic poštnih uradnikov cele kraljevine se bo vršil v Splitu dne 27. junija in ne 23. maja kakor je bil prvotno določen, o čemer se obveščajo vsi člani, ki so se nameravali kongresa udeležiti. ir Radiocmanaciisko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE, (38° C), postaja Stra-ža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne-nje, neuralgije, isrhias, ženske bolezni, eksu-date, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tu-kajšna kura je tudi okrepčevalna in omlaje-valna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na j zahtevo. ir Za rezervne častnike. Objave za brezplav-no vožnjo v Zagreb ob priliki zbora in razvitja zastave »Udruženja rezervnih oficirjev« so se pravkar razposlale vsem članom, ki so se dosedaj prijavili. Kdor je ne bo prejel, naj jo takoj reklamira. Objava velja samo s člansko karto in za čas od 20. do 28. maja 1926. Medzavezniško federacijo bojevnikov bo na zboru v Zagrebu zastopal angleški polkovnik g. F. W. A h b o t, ki se bo ustavil v soboto dne 22. maja 1926. v Ljubljani, kjer bo gost ljubljanskega pododbora. Za člane ljubljanskega pododbora bo uprava poslovala v hotelu »Lovački Rog« na Ilici 14. Objava velja za vse potniške in brzovlake; vendar se članom priporoča, da urede j>otne dispozicije tako, da vporabijo sledeče vlake: 1. V soboto potniški vlak iz Ljubljane ob 12.14 uri (s tem vlakom odpotuje uprava); 2. v nedeljo brzovlak iz Ljubljane ob 9. uri; 8. kdor bo šel samo v ponedeljek k razvitju zastave ter ne bo imel prenočišča v Zagrebu, naj uporabi potniški vlak, ki odide iz Ljubljane v nedeljo ob 23.10 uri ter pride v Zagreb v ponedeljek ob 7.25 uri odnos-no brzovlak, ki odide iz Celja v ponedeljek ob 4.26 uri ter pride v Zagreb ob 6.50. Vsak poznejši vlak bo neprimeren, ker bo zbor za razvitje zastave že zgodaj zjutraj v ponedeljek. Za povratek se priporočajo sledeči vlaki: brzovlak ob 17.50 iz Zagreba — ob 21. uri v Ljubljani; 2. brzovlak ob 20.40 iz Zzagreba — ob 22.'t v Celju; 3. potniški vlak ob 22. uri iz Zagreba — ob 3.25 v Ljubljani. Kdor želi, da se mu za potovanje v Zagreb ali vrnitev nazaj rezervira prostor v teh vlakih, naj javi takoj pododboru z dopisnico, za kateri vlak se Je definitivno odločil in s katere postaje bo odpotoval. Uprava se bo potrudila, da se vsem tem rezervirajo prostori. — Pododbor Ljubljana. Najboljši in naj trpežne jSi češki čevlji TIP-TOP in BflLY-SVICfl se dobe le v trgovini ŽIBERT. PreSernova ulica. CfuMjana 0 Na predvečer dijaškega zborovanja v soboto 22. maja bo dijaška akademija v Rokodelskem domu ob 8. Spored je raznovrsten: petje, deklamacije, recitacije, alegorična slika itd. Nastopijo dijaki iz vseh krajev Slovenije. Natančen spored še objavimo pravočasno. Ker je čisti dobiček namenjen za dijaški podporni fond prosimo, da pridno posegate po vstopnicah; pTeplačila se hval. sprejemajo. Vstopnice so po 13, 10 in 4 Din. © Preden hereš to notico, prečitaj prvi sestavek z naslovom: Spomlad pod rubriko: j Kaj se godi doma — — Srečke loterije za i Orlovski stadion se prodajajo v naslednjih ; trafikah: Neža Blaž, Dunajska c. 12; Val. Mlakar, Resljeva cesta; trafika Belak, Dunajska cesta (poleg Dogana); Zabred pred Glavnini kolodvorom; Bohinc, Sv. Petra c.; A. Gruber, Sv. Petra c. 51; Ant. Pleško, Sv. Petra cesta 8; I. Šoukal, Pred škofijo; Pezddr Fra-rija. Gradišče 3: Minka Modic, Kopitarjeva ul. 1; Glavna trafika, Mestni trg; trafika hotel »Union ; J. &A. Kccutar, Mestni trg 25; trafika v Prešernovi ulica. O Seja belokranjskega odbora za povzdigo turistike v Boli krajini se vrši v sredo ob 5 popoldne v muzeju. Z ozirom na bin-koštno prireditev metliške šolske mladine v Ljubljani, so naprošeni vsi v Ljubljani živeči Belokranjci, da se te seje udeleže, da bo akcija uspela in da naše bele rojačke tudi skromno pogostimo. O Propagandni zlet belokranjskih otrok. Metliška šolska maldina priredi za Binkošti propagandni zlet za povzdigo belokranjske turistike v Ljubljano. Tu bo nastopila z originalnimi igrami in narodnimi belokranjskimi pesmimi. Opozarjamo na to izredno prireditev, ker že dolgo nismo videli kaj takega. Natančen program objavimo. © »Hera« stavbna zadruga v Ljubljani vabi svoje člane, ki reflekbirajo na stavbišča na Dunajski cesti, da se zglase v četrtek dne 20. maja popoldne v zadružni pisarni Dalmatinova ulica. Člani, fei refliktirajo na stavbišča na Kodeljevem, naj se zglase v petek dne 21. maja popoldne v zadružni pisarni. Važno radi oddaje parcel. — Načelstvo. © Mestnim gg. gerontom. Baje imajo gg. gerenti precejšnjo skrb za olepšavo našega mesta. To so že na nekaterih krajih pokazali, predvsem, ko so lani osnovali iepo misel in isto te vršili. Zasadili so namreč tedaj nov park ob vhodu v Studentovsko ulioo. Ta park, pa tudi drugi delajo meetu ne malo časti. Za vse to gg. gerentom čast! Da si pa iste časti in slave ne bodo zmanjšali, naj gg. ge-rentje pridejo danes ali jutri v stolnioo k šmarnicam in naj obrnejo svoje skrbne oči za cerkev, kjer bi bil lahko ]ep park, če bi ga primerno uredili in ogradili. Sedanji park pa dela veliko nečast mestu ko nima nobenega poštenega drevja ali grmovja, še manj pa lepe ograje, ki sedaj »rebra kaže«. Naj gg. gerenti tudi za ta park posvete troho skrbi In naj ga urede ter lepo ograde aH pa na kakršenkoli način zavarjejo, da ga otroci ne bodo »popravljali«. 0 Nezvesti ienin. Pušikar in mehanik Josip Saunig, ki je delal nekaj časa tudi v Ljubljani, se je tu seznanil z neko Julko, vdovo, ki bi se bila rada zopet poročila. Po kratkih razgovorih sta se domenila, da si ustanovita skupno gospodinjstvo in se tudri poročita. Julka je bila z ženinom zadovoljna, čeprav je mož malo šepal na levo nogo in začela sta se resno pripravljati za poroko. V to svrho je izročila vesela Julka podjetnemu ženinu Din 4000 za oskrbo raznih potrebnih listin, za poročne prstane in druge poročne stroške, Podjetni ženin pa' je takoj, ko je dobil denar, pobral svoja šila in kopita in se je odpeljal iz Ljubljane. In šepasti Jože se ženi z njenim denarjem bržkone že zopet kje drugje, opeharjena Julka pa plaka doma po sleparskemu ženinu, še bolj pa po izgubljenih 4000 Diin. © Vozite (lesno! Na Gosposvetski cesti je povozil neki voznik iz Slomškove ulice kolesarja Ivana Plestenjaka, skladiščnika iz Ljubljane. Plestenjak je zavozil med konje, vendar pa je imel srečo, da se ni nič poškodoval. On trdi. da je zakrivil nesrečo voznik, ki je vozil mesto po desni po levi strani ceste. DVA SAM0UM0RA. Predvčerajšnjim so našli v Ljubljani nekega samomorilca, ki se je obesil ob robu idiličnega Regalijevega gaja na ljubljanskem gradu. Tam se je sprehajal okoli druge ure popoldne visokošolec višje tehnike v Ljubljani Branko Bartol iz Praža-kove ulica Ob robu gaja Je zagledal na neki nizki gabrovi veji obešenca, ki je visel na vrvi, s kakršno so povezani stožci sladkorja. Skočil Je takoj k njemu in odrezal vrv. Obešenec je bil sicer že nezavesten, bil pa je še gorak in morda še nekoliko živ. Poskušal ga je oživiti, toda vsi poskusi so ostali brezuspešni. Branko je poklical nato gozdnega čuvaja mestnega magistrata Ivana Slugo, ki je obvestil policijsko stražnico. Na lice mesta je prispela takoj policijska komisija pod vodstvom revir, nadzornika g. Grudna v spremstvu zdravnika, ld je ugotovil smrt vsled zadušenja. Truplo obešenca eo prepeljali nato v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Preiskava je ugotovila sledeče: Obešenec je komaj 28letni Ivan Jager, ki ie služil kot knjigovez pri državni železnici v Mariboru. Žena Pavla Je pri policiji izpovedala, da je bil njen mož v zadnjem času nekam spremenjen. Dan pred samomorom ji je povedal, da Je bil prejšnji dan v Mariboru aretiran, ker je bil osumljen neke tatvine. Prestal Je noč v zaporu, drugi dan pa so ga takoj po zaslišanju izpustili, ker je bil nedolžen. Ta aretacija ga je tako potrla, da je nagovarjal ženo, da naj izvršita skupni samomor. Žena je stanovala vsled pomanjkanja stanovanja pri svojih starših v Ljubljani na Ižanski cesti št. 10. — žena seveda na ta predlog ni pristala in je še celo mislila, da se mož v svoji nejevolji kar tako lahkomiselno izraža. Ko je odhajal mož od doma, jI je obljubil, da bo dobila poslovilno pismo, česar pa mu žena tudi ni verjela in tudi res ni dobila nobenega pisma. V nedeljo popoldne je šla 55 letna Emilij« Haring, trgovka v Ljubljani s svojo sestrično na sprehod proti Gameljnam. Ko sta šli ob Savi, Je Emilija naenkrat med pogovorom nenadoma zakričala, skočila proti bregu in se vrgla v deroče valove. Njena tovarišica je klicala ljudi na pomoč, toda vsaka pomoč bi bila zaman, ker je žena takoj izginila v valovih. Kot vzrok samomora navajajo duševno potrtost vsled izgube precejšnjega premoženja in vsled težite živčne bolezni. Njenega trupla le niso dobili. Marih€r □ Za stalnega voroužitelja na I. in TI. deSki osnovni šoli v Mariboru s pravicami drž. uradnika 5. skupine, II. kategorije je imenovan p. Anton Avbelj. □ Davčnemu uradu v Mariboru, je dodeljen v službovanje davčni izvrševalec g-Štefan Job, dosedaj pri davčnem uradu v Ptuju. □ Akademija pododbora »Jadranske straže« na drž. mošk. učiteljišču v Mariboru se vTŠi v četrtek 20. maja ob 20 v Narodnem domu. □ Tlakovanje Vetrinjsko ulice. V ponedeljek zjutraj so se pričela v Vetrinjski ulici dela na polaganju novega tlaka. Dosedanja tlak iz granitnih kock je bil že tako izvožen, da je bil vsak promet z vozovi otežkočen. Med tlakanjem je ulica za promet zaprta. Za tiskanje porabljajo staro kamenje. □ Splašeni konji so podrli na Trgu svobode 62 letnega kovača iz Pobrežja Ruperta Arzenšeka. Prišel je pod voz ter zadobil precej težke poškodbe po obrazu in na rokah. Prepeljali so ga v bolnico. □ S konja je, padel na Teznu pri Mariboru poročnik Vladimir Mnrtinovič ter si pri tem poškodoval levo nogo. Rešilni oddelek gn je prepeljal v vojaško boinioo. □ Pijani protepači. Pomožni delave« Ivan Drasohpacher njegova žena Marija in neki Anton Schell so se podali v nedeljo popoldan dobre volje iz mesta na izlet proti Lajtersbergu. Ustavili so se pa že v gostilni Drelsiger, kjer se jim je vino tako dopadlo, da so se ga polteno navlekli in začeli ko-rrjžno izzivati in zabavljati. V Lajtersbergu pa je to opasna stvar, kar je izkusila tudi omenjena trojica. LajterberšM fantje so jih tako nemilo namlabill, da so morali Drasclinacherja prepeljati v bolnico, dočim se žena in prijatelj zdravita doma. □ Žimnice, otomane, rolete že Ugotovljene in po naročilu ceno in solidno kupite pri tvrdki Jagodic & Sajko, Maribor, Rotovški trg 3. □ Pohištvo — lastni Izdelek, spalnice, je-dilnioe, postelje, omare, kredence, stole, mize, mcdrrce, otomane, zaklopne spalne fotelje razpošiljamo tudi na deželo. Solidno blago, umerjene cene, pri tvrdki Jagodic & Sajko, Maribor, Rotovški trg 8 pri stolni cerkvi. . Cel/e ^ & Celjski radikali so se postavili na stran Pašiča in zavzeli stališče proti Jovanoviču. V tem o iru so enaki našim demokratom, ki sedaj upajo, da pridejo v vlado. Vsaj tako je prorokoval v nedeljo v Rimskih toplicah g. ravnatelj Jug. •0- Velikanski shod SDS v nedeljo v Rimskih toplicah je bil kar najsijajnejše obiskan. Ljudstva se je trlo, da ni mogla niti polovica udeležencev prisostvovati veličastvenemu zboru, na katerem je posebno g. narodni posl. dT. Pivko razkrinkal hinavsko delovanje »klerikalcev«, ki jih je v prvem delu svojega duhovitega govora imenoval kulantno pristaše To notioo damo v list samo radi tega, da olajšamo mukapolno delo »Jutrovega« poročevalca. Kako je bilo v resnici bomo poročali šele na podlagi autentičnega poročila, ki bo izšlo danes v»Jutru«. T0 radi tega, ker so bili vsi udeležnci samo pristaši SDS (menda kar cel tisoč) in ni belo na shodu prav nobenega pristaša SLS. In zato se moramo šele potruditi, da dobimo informacije o velevaž-nem državniškem govoru, ki ga je imel nar. poslanec edini kolega g. Žerjava, ki je menda voditelj samostalne demokratične stranke in obenem minister. Vsaj tako so ga titulirali na tem ogromnem shodu laškega okraja, ki 6ega sodeč po udeležbi, od Celja do Ljubljane z eno izjemo Rimskih toplic in oikoliških krajev. tako obiskovane kot leto«. Vsak vefer j* cerkev skoro nabito polna. Sneg v nedeljo dne 9. maj« je v Planini n»d Jesenicami mnogo škode napravil na sadnem drevju. Tudi narcise so polegle, a se kmalu zopet opomogle. Na Vnebohod pa je bilo že mnogo turistov na Golici. Regulacija Save od Plavža doli proti Jesenicam in Savi bi bila nujno potrebna. Vsaka povo-deni odtrga kos travnikov in njiv, katerih v naši ozki dolini itak m mnogo. Toda Jesenice so »dale-ko< ona Gozdu« pod Prisnjnikom bo otvoPi Jena v soboto dno 21. t. m. — Podružnica SPD v Kranjski gori. Eszpre& somšča Kdor krade in kdor mu iakclj drži — oba sta kriva, tako pravi že s^ar slovenski pregovor in pa naš kazenski zakon tudi. Taka družba je nastopila pred kazenskim senatom ljubljanskega deželnega sodišča. Bili so štirje obtoženci, vsi Čevljarji. Prva dva sta bila svoječasno uslužbena v Po-lakovi tovarni za usnje in izdelovanje čevljev v Ljubljani, njihova tovariša pa sta čevljarja iz ljubljanske okolice, ki sta prisedla poleg njih na obtožno klop, ker sta kupovala od prvih pri Polaku ukradeno blago. — Kljub strogemu nadziranju pri vhodu in izhodu v Polakovo tovarno, se je posrečilo prvima obtožencema, da sta iztthotapila iz tovarne, kolikor so pač še mogli ugotoviti po zaple- Meteorološki zavod v LJubljani, dne 17. maja 1926. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Baro-meiei Toplota » C' Rel. i\apa Veter ln brzin, t m Oblač-noti 0-10 Vrsta padavin krni f 05 ob opazovanju v mm do 7» 7 755-5 8-4 97 ZE 1 10 9-7 Lfubliana (dvorec) 8 755-4 10-7 92 NE 1 10 14 756-0 16-1 b3 NVV 3 10 21 757-9 11-2 62 SW 2 0 Zagreb 754-7 15-0 85 SVV 2 9 0-2 Bei^rad 8 755-3 17-0 55 SE 4 10 Sarajevo SVopijc Dubrovnik 756-3 150 95 mirno 10 3 Praga 7 750-3 15-0 — SW 1 0 V Ljubljani je a ; s : (V> " —. * S •2 «> fci o f* V Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Nova križarska vojska otrok. Francoski spisal Henry Bordeaus. Prevedla K. H. 43 Kako naj zdaj na kolodvoru v Turinu zvedo, kaj Je z Ančko in Lipetom? Učitelj vpraSuje tega in onega postrešeka, obloženega s kovčegi in torbicami, toda nihče ga ne razume in vsakdo mu odgovori s prijaznim, zagonetnim in praznim smehljajem. Kar zagleda gospod župnik sutano, ki gre mimo. Steče takoj za njo in ogovori svojega sobrata: »Niste li kje videli mojih župljanov?« Italijanski duhovnik posluša in ne razume vprašanja. Vendar pa zna francoski. »Naše mlade faarne?« »Da, da, Ančko in Lipeta. Župnik sem iz Av-rieuxa«. Naš župnik je ves zamišljen in misli, da ve ves svet za križarsko vojsko in da so v velikem mestu, kakršen zgleda Turin, bolj učeni kot drugje. »Ančka in Lipe?« ponovi duhovnik začudeno. »Dva majhna romarja sta, ki sta hotela videti papeža v Rimu.« To pot je zadel pravo: »Že vem, že vem. Romarji so že odSli. Bil sem tu, ko sose odpeljali, natančno pred tremi urami.« »Veste li gotovo, da so se odpeljali?« »Prav gotovo, prav gotovo. Naravnost v Rim ',redo. Odpeljali so se med petjem. To je bil prekrasen prizor. « »Zdaj imajo naši štirje potniki vse Mčudene ' braze kot v zavetišču na Mont Cenisu, ko so mislili, c'a so brez denarja. »Za niimi gremo prav v Rim,« odloči duhovnik Laloze, ki zasluži, da bi postal vojščak. G. Mussillons mu pritrjuje: »Prav rad bi si ogledal Garibaldijevo mesto.« »Toda nič več lir nimamo,« pripomni s praznimi rokami. »Zaloga mi je pošla.« In zdaj smo brez groša v tujem mestu. Za vsak slučaj se župnik približa okencu in vpraša, koliko stane vozni listek iz Turina v Rim. Uslužen uradnik mu pove v dobri francoščini: »V tretjem, gospod župnik, ena in dvajset lir in dvajset centimov.« »Hvala, hvala, to ni nič.« Takšen obupan obraz ima, da opazi njegovo zadrego neka žena, ki je bila za njim. »Morda greste v Rim?« »Zares bi rad šel tja«. »Ali hočete, gospod župnik, da vzamem vozni listek za vas? Jaz sama izslopim v Florenci.« »Mi smo štirje, gospa.« Malce se obotavlja spričo števila, toda ne dolgo: »Torej bom vzela štiri listke. Vzemite zraven še tole.« »Listke rad vzamem, gospa. Toda denarja ne morem sprejeti.« »Berite zame maše in skazali mi boste veliko uslugo.« »Toda saj me ne poznate, gospa.« »Narobe, prav dobro vas poznam. Nič niste podobni našim duhovnikom, vsaj onim ne, ki jih sre-čavam v Florenci, v Rimu, v Niči. Nosijo maihne ovratnike, dostojanstvene plašče, čevlje z zaponkami in rokavice. Vaša sutana pa je zakrpana in ima vse barve.« »Slikar sem, gospa,« razlaga skromno župnik iz Avrieuxa. »Vaša sutana to razodeva. Molile zame, gospod abb6. Molite, zakaj zelo sem potrebna. Stara sem in sanm sem in v mladosti sem delala vse, kar je treba, da sem ostala sama pa starost.' »Rad vam obljubljam, gospa, in rekel bom tudi Ančki in I,ipetu,naj molita za Vas, in ta dva molita dobro.« Ona se slabo poskusi nasmejati; ti imeni ji ničesar ne povesta. In uljudno pokaže potnikom vlak za v Rim. »Požurite se: vlak bo skoraj odšel.« In že so vsi štirje na poti v večno mesto. XII. Vsakemu svoj Rim. Prihod naših potnikov drugi dan, v sredo zvečer, ni nudil Rimljanom nič izvanrednega. Bili so zbiti, upehani, onemogli in trudni; v očeh so imeli polno dima in v nosu tudi, zakaj italijanski premog diši izredno slabo in širi svoj gosti prah zavratno in potuhnjeno prav v nosnice. Zmotili so se in vstopili v napačnega, ter se odpeljali proti Firenci, kar je podaljšalo njihovo pot in jim povzročilo sitnosti z italijanskimi sprevodniki, ki težko kaj razumejo in ne znajo francoski. In na njihovi utrujenosti plava lahno razočaranje kot megla nad ljubko ravnino. V solncnem zahodu so videli zeleno in rodovitno pokrajino in kmet Andrej je občudoval njeno rodovitnost, videli so rumeno gosto žito, ki je bilo že zrelo za pod srp - kako prehitevajo Maurienne! — in svetle hiše. ki vise na gričih kakor suhi venci, vas nad vasjo. Lahka modra para je mehčala obrise svetle doline, ki se je v lahnih valovih dotikala gor v ozadju, komaj vidljivih v zlalem prahu. Pozneje so videli v bled. ni mraku, ki se počasi spušča na ravnino, sence, ki se dvigale iz tal, velikansko kopo sena iti zraven še druge, manjše kopice. »Rim, Rini«, so kričali okoli njih v vagonu. To je Rim: preden se človek zave, pa ie že v nJem, kakor se vrhu prelaza Mont Cenisa mahoma znnMo v Italiji. Vsakdo se vrže na svojo prtljago. Oni rir. 'o p rti • o »o in lahko nlrio opazujejo. Ti kuni st-uu so kuiioie in le kupole so cerkve- IHEHI= o O *i C i * u 8 •<.- > « fa S 2. 1 —> h * C -C o U 5B < 1- o Si S. «3 w A 2 8. O s fcc Jc! j 6 .. o 1 ea >o S s i ® * H U o o. C . (S t- i Ou OS 1 =lll~ill njenem blagu, 12 parov čevljev, nekaj usnja za peto (ukradeni čevlji so bili namreč sicer popolnoma dodelani, vendar pa še niso imeli peta) in pa neknj vrvic za zadrgo čevljev. Te čevlje sta kupila druga dva obtoženca, tudi čevljarja in sicer jako poceni, tako da bi bila napravila prnv dobro kupčijo, da jih ni zasegla pravočasno roka pravice. — Omenjeno količino ukradenega blaga je namreč policija zaplenila. Prvoobteženea sta tatvino priznala, -ker bi jima tajenje ne bilo itak nič pomagalo. Pravita pa, da jih je zapoljala lepa prilika in ~>a velika množina blaga, ki je bila vedno nakopičena v tovarniških prostorih. Ostala dva pa sta se zagovarjala, da nista vedela, da je blago ukrad°no, ker sta se prvoobtoženca lagala, da sta dobila čevlje in pete v tovarni za podporo in nagrado. Tega pa jima seveda niso verjeli, ker sta kot čevljarja in dobra znanca prvoobložencev gotovo tudi dobro £ vedela, da dobe v tovarni čevlje samo usnjarji, čevljarji pa ne. Pa tudi če bi jih res dobila, bi ne bila podarila taka tovarna kot je Polakova za nagrado svojim delavcem čevljev brez peta In zato so bili obsojeni vsi štirje. Prva dva sta dobila, in sicer eden en mesec, drugi pa 14 dni težke ječe, druga dva pa radi nakupa ukradenega blaga tudi prvi en mesec, drugi pa 14 dni, toda ne težke, marveč navadne ječe. Zastopnik Polakove tovarne je izjavil, da tovarna ne zahteva razun povrnitve zaplenjenega blaga nobene odškodnine. Spoštuj očeta in mater! »Tako pravi četrta božja zapoved, katero spoštujejo vsi pošteni ljudje. Vi pa France Rogelj, delavec ste v Preserjah, vse drugo že tudi vemo od vas, spoštujete to božjo zapoved in ta zakon tako, da ste udarili v družinskem prepiru svojega očeta s pločevinastim umivalnikom po glavi in ste ga precej težko poškodo- vali. No ln kaj pravite k temu?« In vstal je hudi sin in se naravnost zarezal nad sodniki, da ni vse tako, kot ga dolže. Predsednik: »Vi ste pa res sirov človek!« — Obtoženec: »Lahko!« — Predsed : >No po tem vas bomo pa tudi sodili 1< — Obtož.: »Tudi lahko!« — »Dobro,« in fant se je zagovarjal takole: »Res sem ga, toda nisem ga mislil. Z očetom sva v sovraštvu, ker stanujem v njegovi hišici z neko žensko.« — Predsde.: »Ja, pa pravijo, da vas oče ne mara zato, ker je ta ženska slaboglas-na in pa ker mu nočete pomagati pri kmetijstvu.« — Obtoženec je nekaj zamnnral, kar se ni dobro razumelo in je pravil dalje, d,1 je šel usodni dan 7. umivalnikom po vodo. Naletel je na očeta, ki je doma razsajal in hotel je vse pretepsti. Sestro je obrcal, ker mu je odprla vrata. Le s silo so mu vzel ismetišnico inn ato še en kol iz rok. Pri tem pa je obtoženec zamahnil z umivalnikom in je za-n—TT""" imiiimiiiii iiniii'111 m in ii'i ii ' zssu&sus&iim del očeta po nesreči po glavi. Kor pa se je dejanski stan ugotovil malo drugače, kot ga je opisoval sin in ker se tudi ni izkazal noben tak silobran, da bi bilo treba udariti starega očeta z umivalnikom kar z vso silo po glavi, je bil obsojen France Rogel na tri mesece težke ječe, pri čemer ga je predsednik resno poučil, da se oče v nobenem slučaju ne sme pretepati, ker oče je oče, četudi bi bil včasih malo neroden, kar pa v tem slučaju ne pride toliko v poštev, ker je zakrivila cel prepir med očetom in sinom le malopridna in slaboglas-na ženska, kar je fant sam priznal. "Poizvedovanja Najdena ženska ura. Na orlovski prireditvi na Vrhniki se je našla ženska ura; dobi se v kaplaniji. Več spretnih ŠIVILJ za belo se takoj sprejme. . Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13. Služba ORGANISTA in CERKVENIKA se razpisuje. Nastop službe 30. maja. - ŽUPNI URAD ŠMARTIN POD ŠMARNO GORO. 3384 ~~Vajenka spretna, se sprejme y strojno pletarno V. GLUMAC - Maribor, Ulica 10. oktobra St. 4. NATAKARICA ge sprejme na rač u n. Potrehjia manjša kavcija. Nastop takoj. - Naslov v upr. lista pod St. 3385. Perfekt. stenograiko in strojepisko t š č e za takoj industrija na Gorenjskem za slov., srbohrvatsko in nemško dopisovanje. Izurjenost je pogoj. - Ponudbe z zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod št. 3381. Boljša gospodična ki zna dobro šivati, išče mesta v večji kuhinji v svrho popolne izvežbe tudi v kuhinji; vstop takoj. - Ponudbe upravi .Slovenca« Maribor pod: »Pomlad« 38 - 62. PRODAJAl-EC mešane stroke, prvovrstna moč, vešča sloven. in nem. jezika, se sprejme v trgovino meš. blaga. -Ponudbe pod »R. S. St. 3312« upravi »Slovenca«. IČOOm poštenega pot-lObCIll nika za razpe-čavanje mlevskih izdelkov proti proviziji. Pism. ponudbe na upravo pod: »Stalna služba« St. 3264. Delavca samskega, za poljska dela in_ za Prenašanje vreč, iščem, ism. ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »Stalna služba« »t. 3265. Poravnajte naročnino! UM in iš£e dobreža- p°- nlllll štenega samskega HLAPCA, vajenega konj. Pism. ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Stalna služba« 3263. Enonadstr. hiša zidana zelo solidno, prav dobrem staniu, velikim vrtom, se proda po ugodni ceni. - Ponud-ae na: Ivan HOIS, Maribor, Koroška cesta št. 24. "Pozor! Volnene bluze, pletene jopice, moške in ženske nogavice, kakor tudi si lahko preskrbite podple-tenje starih nogavic po najnižji ceni v stroj, plc-tarni V. GLUMAC, Ma-ribor, Ulica 10. oktobra 4. »Na debelo in drobno.« GOSPODIČNA dobro izvežbana v pisarn, stroki in knjigovodstvu, vešča srbohrv., nem. in ital., želi takoj nastopiti primerno mesto za časa sezone ali event. stalno na Bledu, ln sicer pod ugod. pogoji. - Ponudbe upravi pod: Vestna 3?.07. POSTREŽNICO ozir. sostanovalko išče starejša gospa. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3392. ZLATA ura-zapestna se je izgubila 16. maja v kamniškem vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.55, ali pa s kolodvora Kamnik do restavracije »Stara pošta«. Pošten najditelj dobi dobro nagrado. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 3396. Stanovanje hrano in vso postrežbo dobi 5 let brezplačno, kdor posodi 30.0C0 Din na vknjižbo. Vračilo mesečno 500 Din. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »5 let«. Ugodno zlasti za vpokojenega g. duhovnika, učitelja itd. 3391 SADJEVEC prvovrst. it žlahtnih Jabolk proda A- Oset - Maribor. Vsled opustitve obrti pro dam ugodno čevljarsko ORODJE ■troje ln sobno opravo. — MARIJA DOLLENC Ljubljana, Gosposvetska 8. MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, se proda na Seln 47 pri Ljublj. Proda se WANDERER - MOTOR 4 KS, 3 prestave, priklop, Kik-starter, 2 zavirači, v najboljšem stanju. Cena 6000 Din. - Poizve se pri Ivanu Krajcu, Javor-nik štev. 18, Gorenjsko. NAKUP najfinejših ljutomerskih SORTNIH VIN kakor vina iz mešanih nasadov, po ugodnih cenah v vsaki množini, najku-lantneje posreduje Vinarska zadruga »Jeruzalem-čan« r. z. z o. z. - Ivanjkovci. Poslovodja: Josip Janžek. Telel. štev. 2 Omara za led in Biljar-karambol se ceno proda Dopisi pod „Omara ozir. Biljar" št. 3104 Traverze Cement Apno ln vse vrste ŽELEZNINO po n a J n i ž i 1 ceni pri Ivan Koražija železnina MARIBOR pri kolodvoru. Specialna mehanična delavnta za popravo pisalnh, j;ačunskihjn drugih strojev UIP0V1K BARAGA Ljubljana, ^"Žgf^' Hotel, kino, restavracija v Krapinskih Toplicah poslopje novo, enonadstropno, parketirane sobe, elektrika, vodovod, vrt, vse kompletno, je ceno NAPRODAJ pod povoljnimi pogoji. — Vprašati pri lastniku FRANC jURKOVICU ZAGREB, Kačičeva 6. Sprejme se večje število krojaških pomočnikov vefčlh velikega, malega ter ročnega dela in likanjn. -Služba je stalna. Vožnja sc povrne in plača. Tedenski lasluiok (pri 8 urnem dolu na dnu) od 400—SOO Din. -Reflektanti naj se javijo od torka do sobote od 9 do 11 dopoldne pri tvrdki E. BERNATOVIC, Mestni trg St. S, Ljubljana. Trgov. POMOČNIK špecerist, išče službe. -Gre tudi na deželo. Nastop 1. jun. ozir. pozneje. - Naslov v upravi lista pod »Pomočnik«, Maribor. Klobuke, perilo, sandale, majice, dežne plašče, dežnike, čevlje itd. nudi po konkurenčni ceni JAKOB LAH, MARIBOR, samo GLAVNI JRG 2 T. RABIČ *} o. Ljubljana ^Vorskk^ Priporoča se železnina A. SUŠNIK Ljubljana, ZaloSka cesta. vod. moč, s turbino, novo zidan, sredi lepe vasi, pri glav. cesti, brez konkurence, se poceni proda. Naslov Franja Lebarič, Zg. Sv. Kungota pri Mariboru. Gradbeno podjetje ing. Josip Dedek mestni stavbenik Specialno podjetje za projektiranje in izvrševanje vodnih naprav in industr. zgradb. LJUBLJANA, Zibertova cesta 7. Tel. 749 (interurb. 103) Tel. 749 (Internih. 103) |7U|*C||ip* vse vrste vodnih zgradb, hidro-I OUJC . centrale, jezove, obrežna zavarovanja, mostove, industrijske žele-zobetonske zgradbe, ceste, vrtanje (sondaže) do vsake globočine, po i :: dolgoletnih izkušnjah. i: I Jlmerikanske žurnale, salHa-kont«, šfrac«, oHjcm. knjižice šolske zt>ezl^e, trgovske, pisarniške ln šolske map«, fasciklje, ris. blok« H3. nu3i ugodno Knjigoveznica K.T. D. v Cjubljani, Kopitarjeva ulica št 6/II, DRUŠTVO LASTNIKOV TISKARN IN GREMIJ TISKARSKIH IN SORODNIH GRAFIČNIH PODJETIJ ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI javljata tužno vest, da je dne 16. maja preminul v Kamniku njiju zvest in zaslužen član, gospod Anton Slatnar tiskarnar v Kamniku. Pogreb blagopokojnika bo v Ljubljani dne 18. maja ob 16. uri od cerkve sv. Krištofa na pokopališče pri Sv. Križu. Izbornemu strokovnjaku in vrlo delavnemu možu bodi ohranjen časten spomin. Ljubljana, dne 17, maja 1926. Prodam večji paket delnic Sradb. družbe ..Slograd" d. d. pod nominalno vrednostjo, s kuponi od leta 1924. naprej. — Ponudbe pod »PRILIKA« na anončni biro »VERA« v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8. Išče se za takojšnji nastop samostojna, perfektna I hnjigovodkinjo ki obvlada popolnoma slovenski in nemški jezik in stenografijo. — Začetnice so izključene. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »VELETRGOVINA 3378« Valjčni mlin IVAN KUR ALT Domžale nudi po najnižjih dnevnih cenahi pšenično krušno moko, koruzni zdrob, koruzno moko za polento, pšenične (srednje debele) otrobe in druge mlevske izdelke. Zahtevajte cenik I "V"-m . -V-v'- "V Kdino naj vetle in in ttašmodernelše ^odietle spscielno _ t« vrste v stoveniii M@zp.ari2 Rado, Maribor, G!avrv Tužnim srcem javljamo žalostno veat, da je naša ljuba, blaga gospa Ivana Pihlerjeva bivša trafikantinja v nedeljo dne 16. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo ▼ torek, dne 18. maja 1926 ob pol 5. url popoldne Iz mrtvašnice državne bolnic« na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah V Ljubljani, dne 17. maja 1926. ŽALUJOČI OSTALI. Telefon interurban 476 Brtofavi; Mezdni Maribor Trgovci, zahtevajte ponudbe! Za Jugoslovansko Uikarno v LJubljani: Karol Cei, Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec. Uredniki Franc Tersetflav.