SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik XV. Novo mesto, 12. aprila 1979 Št. 10 VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ 76. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1978 OBČINA KOČEVJE 77. Samoupravni sporazum o merilih za oblicovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Kočevje OBČINA KR S KO 78. Odide o spremembi in dopolnitvi odloka o razporeditvi in določitvi števila delegatskih mest v občinski deupščini Krško 79. Odlok o ukinitvi delada za financiranje skupnih potreb ljuddee obrambe v ob čini Krško 80. Odlok o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1981 do leta 1985 81. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do 1995, oziroma za določena področja tudi do leta 2000 82. Odredba o preventivnih ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni za območje občine Krško v letu 1979 OBČINA NOVO MESTO 83. Odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1979 84. Sklep, da se del lokalne ceste IV. skupine Mirna peč-Češence—Vdki Kal-Mali Kal—Sela pri Zagorici-Karteljevo vnivojdeem anju z železniško progo Karlovac—Ljubljana v kilometru 86.229 opusti kot lokalna cesta OBČINA RIBNICA 85. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Ribnica za obdobje od leta 1985 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 OBČINA TREBNJE 86. Odlok o proračunu občine Trebije za leto 1979 87. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Trebije 88. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Sela Šumberfc OBČINA METLIKA 89. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Grabrovec za sofinanciranje modemizacje ceste Metlika-Grabrovec-Bušinja vas Občina Črnomelj 76. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39—461/74) in na podlagi 176. člena statuta občine Črnomelj so zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti ter zbor družbenopolitičnih skupnosti na seji dne 12. 2. 1979 sprejeli ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1978 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Črnomelj za leto 1978. 2. člen Zaključni račun proračuna občine izkazuje: plan izvršitev -prihodke 31,438.617 30.890.087 -odhodke 31,438.617 29,863,168 — presežek prihodkov nad odhodki 1,026.919 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki v višini 1,026.919 din se šteje kot dohodek proračuna za leto 1979. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-4/79 Datum: 12. 2.1979 Predsednik skupščine občine Črnomelj: POŽEK NIKO, dipl. ing.,1. r. Občina Kočevje 77. Na podlagi 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih sklepajo organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije ter druge družbeno pravne osebe in državni organi, ki so kot investitorji zgradili stanovanjsko hišo ali na njej pridobili pravico uporabe (v nadaljnjem besedilu stanodajalci), naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MERILIH ZA OBLIKOVANJE SPLOŠNEGA AKTA STANODAJALCEV O ODDAJANJU STANOVANJ V OBČINI KOČEVJE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se stanodajalci sporazumejo za merila o oblikovanju splošnega akta o oddajanju stanovanj svojim delavcem, ki so ga dolžni sprejeti po prvem odstavku 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih. Ta merila bodo uveljavili v svojem splošnem aktu o oddajanju stanovanj. 2. člen Stanodajalci se sporazumejo, da v svojih splošnih aktih o oddajanju stanovanj predpišejo enotna merila finančne soudeležbe pričakovalcev. 3. člen V primeru, da sta prosilca za dodelitev družbenega stanovanja zaposlena pri različnih stanodajalcih, se stanodajalca medsebojno dogovorita o skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja prosilca. II. MERILA ZA OBLIKOVANJE SPLOŠNEGA AKTA 4. člen Stanodajalci s tem samoupravnim sporazumom določijo naslednja merila za prednostni red, po katerem bodo oddajali stanovanja pričako-valoem stanovanj: - stanovanjske razmere, - socialno stanje, - kadrovske potrebe stanodajalcev, - doba čakanja na stanovanje, - delovna doba pri stanodajalcu, - skupna delovna doba, - zdravstveno stanje družine, - udeležba v NOV in internacija, - oddaljenost bivališča pričakova 1-ca od delovnega mesta. 5. člen Stanodajalci lahko s svojim splošnim aktom o oddajanju stanovanj določijo še druga merila, ki so za njih specifična in niso v nasprotju s tem sporazumom. 6. člen Zaradi enotnega vrednotenja meril pri dodeljevanju stanovanj se stanovalci sporazumejo, da za merila iz 4. člena tega sporazuma določijo točkovno vrednost po številu točk, katero bodo stanodajalci uveljavili v svojem splošnem aktu o oddajanju stanovanj. UL FINANČNA SOUDELEŽBA IN TOČKOVNI SISTEM 7. člen Osnova za finančno soudeležbo posojila pričakovalca je poprečni osebni dohodek na zaposlenega v preteklem letu v SR Sloveniji. Stanodajalci bodo upoštevali na- slednjo višino soudeležbe pričako-valea: če skupni dohodek na člana gospodinjstva doseže: 40 - 50 % je udeležba 2 % nabavna vrednost stanovanja, 51 - 60 % je udeležba 3 % nabavna vrednost stanovanja, 61 - 70 % je udeležba 4 % nabavna vrednost stanovanja, 71 - 90 % je udeležba 5 % nabavna vrednost stanovanja, 91 - 100 % je udeležba 6 % nabavna vrednost stanovanja, 101 - 110% je udeležba 7,5% nabavna vrednost stanovanja, 111 - 120 % je udeležba 9 % nabavna vrednost stanovanja, 121 - 140% je udeležba 11% nabavna vrednost stanovanja, 141 - 160% je udeležba 14% nabavna vrednost stanovanja, 161 in več % je udeležba 17 % nabavna vrednost stanovanja. Pričakovalcu se odda stanovanje brez finančne udeležbe, če skupni dohodek prosilca na člana gospodinjstva ne dosega 40 % poprečnega skupnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, ali če se mu dodeli stanovanje, katerega točkovna vrednost ne presega 80 točk. Ne glede na višino skupnega osebnega dohodka na člana gospodinjstva se dodeli stanovanje brez finančne soudeležbe: - upokojencu in invalidskemu upokojencu, - občanu, kateremu se dodeli drugo stanovanje zaradi rušitve starega. - občanu, ki je po pravnomočni sodni odločbi preseljen v najpotrebnejše prostore. - v primerih, ko imetnik stanovanjske pravice zamenja stanovanje za manjše. Za določitev višine finančne soudeležbe iz predhodnega člena se upošteva nabavna vrednost stanovanja. Pričakovalcu, kateremu se dodeli staro stanovanje, se šteje kot nabavna vrednost stanovanja knjižna valorizacijska vrednost in vplača finančno soudeležbo po lestvici iz predhodnega člena. 8. člen Lastna finančna soudeležba mora biti vplačana v korist stanodajalca do ene polovice višine soudeležbe pred vselitvijo v stanovanje, druga polovica višine soudeležbe pa v največ 24 mesečnih obrokih od dneva vselitve. Občan, ki dobi od stanodajalca stanovanje ob prvi zaposlitvi ali po odsluženju vojaškega roka, plača lastno finančno soudeležbo v korist stanodajalca v največ 24-mesečnih obrokih od dneva vselitve. Enako velja tudi za pričakovalce, ki so bili pred veljavnostjo tega sporazuma uvrščeni na prioritetni listi za dodelitev stanovanja. 9. člen Finančna soudeležba pričakoval-ca stanovanja je posojilo stanodajalcem za dobo od 5 do 10 let in se obrestuje po najmanj 2 % obrestni meri od vplačila zadnjega obroka dalje. Po preteku 5-10 let od predaje ključev za stanovanje se imetniku stanovanjske pravice vložena sredstva skupaj z obrestmi vrnejo. 10. člen Vplačana sredstva finančne soudeležbe vodijo stanodajalci v svojemu skladu skupne porabe, stanovanjska skupnost pa na računu samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Stanodajalci vključujejo ta sredstva v stanovanjska sredstva in se uporabljajo izključno za gradnjo oz. nakup novih družbenih stanovanj. 11. člen Pred dodelitvijo družbenega stanovanja in plačilorn soudeležbe stanodajalec in prosilec skleneta ustrezno pogodbo o finančni soudeležbi (posojilu), v kateri se določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja. Zlasti je treba upoštevati: - dobo vračila- soudeležbe (posojila) - (5 - 10 let), - minimalno obrestno mero (2%), - način vračanja posojila (mesečno, letno ali v enkratnem znesku). Stanodajalec določi v svojem splošnem aktu in v pogodbi konkretno dobo, obrestno mero in način vračila posojila. 12. člen Določila tega sporazuma glede finančne soudeležbe pri pridobitvi stanovanja se uporabljajo tudi za prosilce, ki bodo kot „mlada družina” pridobili stanovanja od stanovanjske skupnosti kot stanodajalca po razpisu. 13. člen Splošni akti o dodeljevanju stanovanj morajo vsebovati poleg meril in postopkov tudi primere, ki se lahko rešujejo izjemoma, kot n. pr. večje stanovanje glede na število družinskih članov, -oprostitev ali odložitev vplačila soudeležbe. 14. člen Stanodajalci se sporazumejo, da bodo ob upokojitvi delavca dodelili le-temu stanovanje, kolikor je bil delavec nad 10 let na delu pri stanodajalcu in če je uvrščen na prednostni listi pričakovalcev. To velja tudi za delavce, ki so že upokojeni, njihova prošnja za rešitev tega vprašanja pa še ni bila ustrezno rešena. 15. člen Stanodajalci lahko dodelijo stanovanje prosvetnemu, kulturnemu, zdravstvenemu, tclesnokult urnemu delavcu, vzgojno varstvenemu delavcu ter strokovnemu delavcu v ostalih javnih ustanovah, čeprav ni član njihove delovne skupnosti, če je to v interesu delavcev stanodajalca in v splošnem interesu občanov v krajevni skupnosti. Stanovanje se odda delavcu iz prvega odstavka tega člena izven prednostne liste najnujnejših prosilcev stanovanj, upoštevajo pa se določila tega sporazuma glede plačila finančne udeležbe. 16. člen Pričakovalec lahko dobi glede na število družinskih članov naslednje stanovanje: - 1 oseba - garsonjero, - 2 osebi - garsonjero ali enosobno stanovanje, - 3 osebe - enosobno ali eno in pol-sob no stanovanje, - 4 osebe - dvosobno ali dvoinpolsobno stanovanje, - več oseb — trisobno stanovanje. Posamezna delovna organizacija - stanodajalec lahko dodeli za določeno število družinskih članov tudi večje stanovanje, kot predpisuje zgoraj navedeni normativ. 17. člen Stanodajalci se obvezujejo v skladu s 85. členom zakona o stanovanjskih razmerjih, da bo njihov splošni akt o oddajanju stanovanj vseboval tudi določila o prednostnem redu tistih pričakovalcev, ki zasedajo stanovanja v zasebni lasti, katerih lastniki živijo v težkih stanovanjskih razmerah. 18. člen Pristojni organ upravljanja stanodajalca točkuje vse pričakovalce za dodelitev družbenega stanovanja in jih uvrsti enkrat na leto na prednostno listo pričakovalcev. Poimensko sestavljena prednostna lista mora biti javno objavljena oziroma dostopna vsem delavcem stanodajalca. 19. člen Če ima prosilec že stanovanje, ki je premajhno za njegovo družino ali nekomfortno, se lahko izvrši zamenjava stanovanja z upravičencem iz vrstnega reda za nova stanovanja. Natančnejše pogoje pri tem določi stanodajalec v svojem aktu. Praviloma se sestavi tudi vrstni red za zamenjavo stanovanja, v kolikor je več prosilcev za zamenjavo po sklepu organa stanodajalca o dodeljevanju stanovanj. 20. člen Stanodajalci bodo merila iz 4. člena ovrednotili z naslednjimi točkami: 1. STANOVANJSKE RAZMERE št. točk a. vrednost stanovanja: - brez stanovanja 110 - stanovanje, ocenjeno po vrednosti do 30 točk 70 - stanovanje, ocenjeno po vrednosti do 40 točk 60 - stanovanje, ocenjeno po vrednosti do 50 točk 58 - stanovanje, ocenjeno po vrednosti do 60 točk 56 - stanovanje, ocenjeno po vrednosti do 70 točk 54 - stanovanje, ocenjeno po vrednosti do 80 točk 52 - stanovanje, ocenjeno po vrednosti nad 80 točk 50 Šteje se, da je delavec brez stanovanja, če ima sodno odpoved stanovanja (družbenega ali privatnega) brez krivde prosilca, da je stavba namenjena za rušenje, da se prostor, v katerem biva po zakonu o stanovanjskih razmerjih, ne šteje kot stanovanje. b. utesnjenost stanovanja (stanovanjska povTŠina na družinskega člana): do 5 m2 25 točk od 5 do 7 m2 20 točk od 7 do 10 m2 15 točk c. upravičenec, kije s člani družine v gospodinjski skupnosti s sorodniki, ki so nosilci stanovanjske pravice^, 3 točke 2. SOCIALNO STANJE: (skupni dohodek na družinskega člana) ... - do 30 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu 4 točke - od 31 do 40 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu 3 točke - od 41 do 50 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu 2 točki 3. KADROVSJCE POTREBE: pri deficitnih delovnih mestih in delovnih mestih nujno potrebnih strokovnjakov določi stanodajalec v splošnem aktu število točk ali jim dodeli stanovanje izven prednostne liste. Potrebe po kadrih mora vsako leto sproti potrditi najvišji organ samoupravljanja v OZD. Pri taki dodelitvi stanovanja se upoštevajo določila tega sporazuma glede plačila finančne soudeležbe. 4. DOBA ČAKANJA NA STANOVANJE: po vložitvi prošnje do 1 leta 2 točki po vložitvi prošnje do 2 leti 5 točk po vložitvi prošnje do 3 leta 9 točk po vložitvi prošnje do 4 leta 15 točk po vložitvi prošnje do 5 let in več 18 točk Prosilcu se dodelijo točke tudi za bivanje v neustreznem stanovanju pred vložitvijo prošnje, in sicer: bivanje v neustreznem stanovanju do št. točk 2 leti 1 4 leta 2 6 let 3 8 let 4 10 let in več 5 5. DELOVNA DOBA PRI STANODAJALCU: - za vsako neprekinjeno polno leto delovne dobe do 5 let 1 točko - za vsako neprekinjeno polno leto delovne dobe od 6-20 let po 1,3 točke - za vsako neprekinjeno polno leto delovne dobe od 21 let dalje po 1,5 točke 6. SKUPNA DELOVNA DOBA - za vsako priznano pokojninsko leto delovne dobe po 1/2 točke V primeru, ki je pri istem stanodajalcu zaposlenih več družiaskih članov (oba zakonca ali več članov družine), se pri merilu „delovna doba pri stanodajalcu” upošteva seštevek delovne dobe vseh zaposlenih družinskih članov. Delovni dobi pod točko 5 do 6 se upoštevata pri stanodajalcih, pri katerih so prosilci zaposleni. 7. ZDRAVSTVENO STANJE: (upošteva se zdravstveno stanje prosilca in njegove družine kakor tudi ostalih članov gospodinjske skupnosti, v kolikor njihovo zdravstveno stanje ogroža zdravje prosilca in njegove družine ali stanovanjska stiska vpliva na splošno zdravstveno stanje ostalih članov gospodinjske skupnosti) - invalidnost kot posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni: 20 točk - duševna ali telesna prizadetost in nalezljive bolezni: 18 točk - bolezni dihal: 15 točk - ostala trajna obolenja (sladkorna bolezen, revmatizem ..): 10 točk V kolikor je več kot en človek družine bolan, se lahko prizna za vsakega nadaljnjega člana 2 točki, toda skwpai.najv(^4!»!$]k,. & UDELEŽBA V NOV IN INTERNACIJA: - aktivna udeležba pred 9. 9. 1943 30 točk - aktivna udeležba po 9. 9. 1943 20 točk - v internaciji do 1 leta 5 točk - v internaciji do 2 let 10 točk - v internaciji do 3 let 20 točk 9. ODDALJENOST BIVALIŠČA PRICAKOVALCA: (oddaljenost se upošteva pri točkovanju le za tiste prosilce, ki imajo neustrezne prometne zveze za prihod na delo in odhod z dela do stalnega bivališča) -od 10-15 km 4 točke - od 16 - 20 km 7 točk - nad 20 km 10 točk 21. člen Če dve OZD financirata nakup družbenega stanovanja za zakonca ali za druge člane družine v teh dveh različnih delovnih skupnostih, se lahko takemu prosilcu - delavcu prizna dodatno število točk. Tako se hitreje in z ustrezno manjšimi sredstvi reši stanovanjsko vprašanje delavca in njegove družine. 22. člen Pri enakih stanovanjskih razmerah imajo prednost pri pridobitvi družbenih stanovanj tisti delavci, ki imajo odgovornejši odnos do dela ter do dolžnosti, ki izhajajo iz združenega dela. IV. KONČNE DOLOČBE 23. člen Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina stanodajalcev in ga podpišejo pooblaščeni predstavniki 24. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga najmanj pet odstotkov podpisnikov, sprejeta pa so, če jih sprejme večina podpisnikov. 25. člen Podpisniki imenujejo sedemčlansko komisijo za spremljanje, nadzorovanje in izvajanje tega samoupravnega sporazuma pri SSS in sicer po ključu, ki bo naknadno predložen. Podpisniki pooblaščajo komisijo, da v primeru kršitve razpravlja s prizadetimi in s kršitelji za sporazumno odpravo kršitve. V kolikor ne doseže sporazumne rešitve, lahko sproži spor pri pristojnem sodišču združenega dela. 26. člen Postopek za ugotavljanje kršitev tega samoupravnega sporazuma lahko prične katerikoli podpisnik, če meni, da je kdo od njih kršil določbe sporazuma. 27. člen Stanodajalci se obvežejo, da bodo njihovi pristojni organi upravljanja sprejeli splošni akt o oddajanju stanovanj oziroma uskladili že obstoječega z določili tega sporazuma najkasneje v treh mesecih po sprejetju tega samoupravnega sporazuma. 28. člen Stanodajalci se obvežejo, da bodo upoštevali določila Družbenega do- zaposlovanju delavcev (Uradni list SRS, št. 3/76) in Družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občin Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, ki je bil podpisan od večine stanodajalcev v občini Kočevje. 29. člen Ta samoupravni sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. PODPISNIKI: - Center poklicnih šol - Gimnazija Kočevje - ..SNEŽNIK” Kočevska Reka - SDK Kočevje - Uprava SO Kočevje - Delavska univerza - Osnovna šola Vas Fara - IT AS Kočevje - Osnovna šola Kočevje - Gramiz Kočevje - Oprema Kočevje - Gostinsko podjetje „PUGLED” - Trgopromet Kočevje - Elektro Kočevje - Komunala Kočevje - Kovinar Kočevje - Avto Kočevje - ZKGP - Kmetijsko gospodarstvo - ZKGP - gozdno gospodarstvo - ZKGP - skupne službe - Vezenina Bled - Trikon Kočevje - Lesna industrija Kočevje - Inkop Kočevje - Tiskarna Kočevje - Tekstilana Kočevje - MELAMIN Kočevje - SSS občine Kočevje Občina Krško 78. Na podlagi 115. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20—207/78) in 70. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 30.3. 1979, na seji zbora krajevnih skupnosti ne 30. 3. 1979 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30.3.1979 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o razporeditvi in določitvi števila delegatskih mest v občinski skupščini Krško 1. člen 15. člen odloka o razporeditvi in določitvi števila delegatskih mest v občinski skupščini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 22—34/78) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ,,Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 31 delegatov, od tega delegirajo: — delegacija krajevne skupnosti Dolenja vas 1 delegata — delegacija krajevne skupnosti Gora 1 delegata — delegacija krajevne skupnosti Koprivnica 1 delegata — delegacija krajevne skupnosti Kostanjevica 3 delegate — delegacija krajevne skupnosti Krško 6 delegatov — delegacija krajevne skupnosti Krško polje 1 delegata — delekacija krajevne skupnosti Leskovec 2 delegata — delegacija krajevne skupnosti Podbočje 2 delegata — delegacija krajevne skupnosti Raka 2 delegata — delegacija krajevne skupnosti Rožno-Presladol 1 delegata — delegacija krajevne skupnosti Senovo 4 delegate — delegacija krajevne skupnosti Senuše 1 delegata — delegacija krajevne skupnosti Veliki Trn 1 delegata — delegacija krajevne skupnosti Veliki Podlog 1 delegata — delegacija krajevne skupnosti Zdole 1 delegata 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-021-7/79 Datum: 30. marec 1979 Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, l.r. 79. Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SFRJ, št. 39/74), 19. in 22. člena uredbe o načinu in pogojih, ob katerih lahko uporabniki družbenih sredstev odpirajo in odpravljajo račune pri Službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 59/77) in 116. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20—207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1979 sprejela ODLOK o ukinitvi sklada za financiranje skupnih potreb jjudske obrambe v občini Krško 1. člen Ukine se sklad za financiranje skupnih potreb ljudske obrambe v občini Krško. 2. člen Sredstva ukinjenega sklada se prenesejo na posebni račun organi? 4niftW9F>litičus sHupnost; 3. člen Na posebni račun organa družbenopolitične skupnosti (občine Krško) se prenesejo tudi sredstva za izgradnjo zaklonišč, ki se zbirajo v občini Krško na podlagi odloka skupščine občine Krško o izgradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/77). 4. člen Prenos sredstev opravi pristojni organ za finance skupščine občine Krško. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-402-22/79 Datum: 30. marca 1979 Predsednik skupščine občine Krško SILVO GORENC, l.r. 80. Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 6/76), 5. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do leta 1985 (Ur. list SRS, št. 22/78) ter na podlagi 115., 195. in 207. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20-207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 30. 3. 1979, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1979 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. 3. 1979 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1981 do leta 1985 1. člen Družbeni plan občine Krško se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1981 do 1985 (v nadaljnjem besedilu srednjeročni družbeni plan) 2. člen Srednjeročni družbeni plan občine Krško povezuje ekonomski, socialni in prostorski vidik družbenega razvoja. 3. člen Izvršni svet skupščine občine bo pripravil in v letu 1979 predložil skupščini občine predlog smernic za pripravo srednjeročnega družbenega plana občine in predlog osnov za pripravo in sklepanje dogovora o temeljih družbenega plana, v prvi polovici leta 1980 osnutek, do konca leta 1980 na predlog srednjeročnega družbenega plana in predlog dogovora o temeljih družbenega plana za obdobje 1981 do 1985. 4. člen Kot sestavni del srednjeročnega družbenega plana občine se pripravi ifi (udi sster. občini Krško za obdobje od leta 1981 do 1985. 5. člen Izvršni svet skupščine občine Krško določi program dela za pripravo srednjeročnega družbenega plana občine Krško. Program dela iz prejšnjega odstavka upošteva tudi pripravo srednjeročnega plana razvoja drobnega gospodarstva in pripravo dolgoročnega plana občine Krško. 6. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov za obdobje od leta 1981 do 1985. 4 7. člen Vse samoupravne organizacije in skupnosti bodo sprejele v skladu z načelom istočasnosti in kontinuitete planiranja delovne programe za pripravo planov ter ustrezno delovale, da bodo samoupravni sporazumi in dogovor o temeljih plana pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v skladu s predvidenimi roki. 8. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi srednjeročnega družbenega plana občine Krško je strokovna služba za plan in analize pri upravnih organih skupščine občine Krško. 9. člen Za pripravo srednjeročnega družbenega plana se v občinskem proračunu za leti 1979 in 1980 zagotovijo posebna sredstva, ki bodo določena in porabljena v skladu s programom dela. Sredstva iz prejšnjega odstavka, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, se prenesejo v prihodnje leto za isti namen. 10. člen Priprava srednjeročnega družbenega plana občine Krško se prične takoj. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. I Številka: 1-30-10/79 Datum: 30. 3. 1979 Predsednik skupščine občine: SILVO GORENC, l.r. 81. Na podlagi 51. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 6/76) ter na podlagi 115., 195. in 207. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20-207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 30.3.1979, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1979 in na seji družbenopolitičnega zbora dne m i i mn :»i_ ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do 1995, oziroma za določena področja tudi do leta 2000 1. člen Dolgoročni plan občine Krško se pripravi in sprejme za obdobje od leta 1986 do 1995, oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan). 2. člen Izvršni svet skupščine občine Krško pripravi in predloži skupščini občine v prvi polovici leta 1983 osnutek, v drugi polovici istega leta pa predlog dolgoročnega plana občine Krško. 3. člen Izvršni svet skupščine občine določi program dela za pripravo dolgoročnega plana, v katerem bodo opredeljeni tudi nosilci planiranja, ki so obvezni sprejeti svoje dolgoročne plane. 4. člen Dolgoročne plane sprejemajo predvsem: - organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev; - organizacije združenega dela, katerih razvoj posega v prostor; - organizacije združenega dela, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev ter poslovne skupnosti; - vse tiste samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena. 5. člen Nosilci in udeleženci družbenega planiranja, ki bodo sprejemni svoje dolgoročne plane, sprejmejo svoje programe dela za pripravo dolgoročnih planov v skladu z načelom sočasnosti planiranja vseh nosilcev in udeležencev v družbenem planiranju. 6. člen Za pripravo dolgoročnega plana občine se v obdobju 1979 do 1983 v občinskem proračunu odločijo sredstva za vsako leto posebej, ki bodo porabljena v skladu s programom dela za pripravo dolgoročnega plana. Sredstva iz prejšnjega odstavka, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, se prenesejo v prihodnje leto za isti namen. 7. člen Strokovni nosilec aktivnosti • *■» 1 V-_' nega plana občine je strokovna služba za plan in analize pri upravnih organih skupščine občine Krško. 8. člen Priprava dolgoročnega plana občine Krško se prične takoj. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-30-11/79 Datum: 30.3.1979 Predsednik skupščine občine: SILVO GORENC, l.r. 82. Na podlagi 2. odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1-14/79) in 150. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20—207/78) je izvršni svet skupščine občine Krško na seji dne 21.3.1979sprejel * ODREDBO o preventivnih ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni za območje občine Krško v letu 1979 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Posavski veterinarski zavod Brežice opraviti v letu 1979 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, koliko-rkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 3. člen Proti steklini je potrebno preventivno cepiti pse, stare več kot 4 mesece. Psi, poleženi do 31. avgusta 1979, morajo biti cepljeni do 30. 11.1979. 4. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi prašiče, ki jih hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora. Preventivno cepljenje se opra- vi s sevom K lapiliziranega viru- H’-**' .. \ « . > \ ^ ; , 5. člen Proti vraničnemu prisadu je treba dvakrat cepiti vse kopitarje, goveda in ovce v naseljih: Ardro, Sela pri Raki (KU Raka), Apnenik, Ardro, Črešnji-ce, Jelševec, Dalce, Lomno, Mali Trn, Nova gora, Smečice in Veliki Trn (KU Veliki Trn), Gorenji Leskovec - gospodarstva Bavec, Ribič Jože, Požeg Franc (KU Senovo). V omenjenih naseljih je treba živali cepiti prvič do 30.4.1979 in drugič do 30.10.1979 6. člen Tuberkulinizacijo govedi je treba opraviti pri gospodarstvih v naslednjih krajih: a) Krajevni urad Kostanjevica: - Zaboršt, Ržišče, Dobe, Črneča vas, Oštrc, Avguštine, Orehovec, Globočice, Kostanjevica, Koprivnik, Malence, Sli-novce, Dolenja in Gorenja Prekopa; b) Krajevni urad Raka: - Mikote, Kržišče, Smednik, Ravno, Gmajna, Mali Koren, Dolenja vas, Površje, Zabu-koyje, Goli vrh, Dobrava-Raka, Podlipa, Dolga Raka, Vrh, Videm, Pristava—Raka, Ciije, Celine, Jelenk, Koritnica, Podulce, Planina—Raka, Raka, Brezje-Raka; c) Krajevni urad Veliki Trn: - Spodnje Dule, Dedni vrh, Pijana gora; d) Krajevni urad Leskovec: - Veniše, Velika vas, Gorenja vas, Brezje-Leskovec, Jelše, Senuše, Selce, Loke, Leskovec, Žadovinek, Kobile, Drnovo, Brezovska gora: e) Krajevni urad Krško: - Pleterje, Anovec, Sremič, Cesta, Krško, Golek, Osredek; f) Krajevni urad Brestanica: - Raztez, Rožno, Dolenji Leskovec, Gorica, Brestanica; g) Krajevni urad Senovo: - Kališevec, Dovško, Brezje, Presladol, Zalog, Stranje. 7. člen Glede na brucolozo je treba preiskati enkrat na leto z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev. 8. člen Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati vse priznane plemenske žrebce. 9. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršiča -vost, nosemavost in varoatozo. Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoatozo. Vzorec je treba poslati do 31. marca 1979 Veterinarskem za- 10. člen Preventivno cepljenje kokoši proti atipični kokošji kugi se mora opraviti pri rejcu Gunjilac Miju, Senovo. 11. člen Način plačevanja ukrepov, izvršenih na podlagi te odredbe, ureja 52. člen zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št. 2-43/78). 12. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-2/79 Datum: 21.3.1979 Predsednik izvršnega sveta: ing. JUVANC FRANC, l.r. Občina Novo mesto 83. Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 222. ter 240. člena statuta ob čine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28.3.1979 sprejela ODLOK o proračunu občine Novo mesto za leto 1979 1. člen S tem proračunom (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Novo mesto v letu 2. člen Občinski proračun za leto 1979 obsega: — prihodke v znesku 109,370.000 din — razporejene prihodke v znesku 108,370.000 din — nerazporejene prihodke (tekočo proračunsko rezervo) v znesku 1,000.000 din. 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna iz 2. člena tega odloka se 1 % sredstev izloča v rezervni sklad občine Novo mesto. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom skupščine občine Novo mesto ah njenega izvršnega sveta, oziroma v pogodbi med občino Novo mesto in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno. 5. člen Izvršni svet skupščine občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša proračunsko porabo, če prihodki proračuna ne pritekajo tako, kot-je predvideno v proračunu, vendar največ do 10%; če pa ugotovi, da prihodki iz 2. člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o tem obvesti občinsko skupščino in predlaga ustrezne spremembe proračuna. 6. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. 7. člen Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve dohodka delovnim skupnostim organov za nove namestitve in za usklajevanje osebnih dohodkov z osebnimi dohodki delavcem v združenem delu, upoštevajoč dosežene rezultate dela. 8. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem proračunom. Sredstva morajo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s tem proračunom za leto 1979, če ni s posebnim aktom določeno dru- Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa-oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 10. člen Vsi prihodki, ki jih organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov od prodaje tiskovnih in taksnih vrednotnic ter stroškov postopka upravnih organov. Te prihodke smejo upravni organi uporabiti za materialne stroške in posebne namene. 11. člen Sredstva, razporejena v posebnem delu proračuna, se organom nakazujejo na račun 637, družbenopolitičnim organizacijam in društvom, krajevnim skupnostim ter drugim neposrednim porabnikom proračunskih sredstev na njihov ustrezen račun, vsa druga sredstva pa se koristijo neposredno iz proračuna. 12. člen Nosilci sredstev, razporejenih v posebnem delu proračuna, so: 1-. Izvršni svet za postavke 22 do 40 namen 01, za postavke 55-59 namena 04 in za postavko 77 namena 17, 2. oddelek za družbene dejavnosti za namen 08 in 09. 3. oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve za namen 10 razen postavke 70, 4. geodetska uprava za postavko 70 namena 10, 5. oddelek za gospodarstvo za namen 16 razen postavk 75 in 76. Vsa druga sredstva, razporejena s proračunom, prenaša na ustrezne račune uporabnikov oddelek za finance. 13. člen Sredstva, ki so v proračunu razporejena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo dodeljevala po merilih, za katera se bodo sporazumele krajevne skupnosti. 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izvršni svet je pooblaščen: — da v primeru neenakomernega dotekanja proračunskih prihodkov odloča o uporabi rezervnega sklada, - da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Novo mesto do višine 100.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74). 15. člen Da bi občinska skupščina lahko opravljala nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, ji morajo organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna pošiljati svoje finančne načrte in ‘zaključne račune, na posebno zahtevo izvršnega sveta pa tudi druge podatke in poročila o izvrševanju svojih nalog, ki jih za to potrebuje. 16. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1979 dana posameznim uporabnikom oziroma uporabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb teea odloka »n v nVvini 1979. PREGLED__________________________________________________ prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1979 Vrsta prihodkov 1 2 3 Prihodki Skupaj Glavni Razpored prihodkov Skupaj namen davki iz osebnega dohodka 37,950.000 prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 54,380.000 takse 8,050.000 dohodki po posebnih predpisih 2,740.000 dohodki upravnih organov in drugih dohodki 6,250.000 01 dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 61,427.790 02 ljudska obramba 7,000.000 03 dejavnost družbeno-poli-tičnih organizacij in društev 5,176.000 04 negospodarkse investic. 10.435.000 08 socialno skrbstvo 4,502.000 09 zdravstveno varstvo 250.000 10 komunalna dejavnost 12,229.210 11 dejavnost krajev, skup. 3,200.000 16 intervencije v gosp. 2,550.000 17 tekoča prorač. rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 1,500.000 1 O rp7prvni OrlaH 1.100 Onn 17. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov ter razporeditve prihodkov v posebnem delu proračuna so sestavni del tega odloka. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1979. Številka: 400-01/79 Datum: 28. 3. 1979 Predsednik skupščine občine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, 1. r. 84. Na podlagi 4. in 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71), 3. člena odloka o odločitvi lokalnih in nekategoriziranih javnih cest na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 26/73) in 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1979 sprejela naslednji SKLEP: del lokalne ceste IV. skupine Mirna peč-Češence-Veliki Kal-Mali Kal-Sela pri Zagorici-Karteljevo v ivojskem križanju z železniško progo Karlovac-Ljubljana v kilometru 86.229 se spusti kot lokalna cesta in nadomesti s cestnim nadvozom (izven nivojskim križanjem). Upravljalec lokalne ceste je dolžan spremembo označiti v skladu z ustreznimi predpisi. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 34-015/71 Datum: 28. 3. 1979 Predsednik skupščine občine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, 1. r. Občina Ribnica 85. Skupščine občine Ribnica je na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenega plana Jugoslavije (Ur. 1. SERJ 6/67) ter na podlagi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 198(1 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Ur. I. SRS. št. 17/78) in 165. (■(•'r.'1 (!?• 1 1 'K ,' ' < •< ' in vsi nosilci in udeleženci planiranja, ki s svojo dejavnostjo odločilno vplivajo na dolgoročni družbenoekonomski razvoj občine. Predlog družbenega dogovora iz 1. odstavka tega člena pripravi izvršni svet skupščine občine do konca prvega polletja 1979. 6. člen Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine se v obdobju 1979 - 1983 iz občinskega proračuna določjjo sredstva, za vsako leto posebej, ki bodo porabljena v skladu s programom dela in dogovora o financiranju in realizaciji dela na pripravi dolgoročnega plana občine. Sredstva, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, se prenesejo v prihodnje leto za isti namen. Za izvajanje tega člena skrbita vodja računovodstva in predsednik izvršnega sveta. 7. člen Za namenska posebna sredstva iz prejšnjega odstavka je odgovoren izvršni svet skupščine občine Ribnica. 8. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana je organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina. 9. člen Delo na pripravi dolgoročnega plana občine se prične takoj. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 30-6-79-01 Datum: 28. 3. 1979 Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, L r. Občina Trebnje 86. Skupščina občine Trebnje je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1979 sprejela ODLOK o proračunu občine Trebnje za leto 1979 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1979 znašajo: - lastni prihodki 31,278.000 din - dopolnilna sredstva 9,922.000 din SKUPAJ: 41 :20Q,000 din rtjwi — za razporeditev po posebnem delu proračuna 40,825.000 din - za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 375.000 din 2. člen V obvezno rezervo se vlaga 1 % od tekočih prihodkov proračuna za leto 1979. 3. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1979 organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja samo v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Sredstva morajo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana skladno s predpisi o njihovi uporabi. Uporabniki sredstev občinskega proračuna'smejo prevzemati obveznosti v imenu občinske skupščine le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. 4. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna smejo koristiti sredstva za osebne dohodke in skupno porabo le v skladu z veljavnimi samoupravnimi sporazumi o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo. 5. člen Sredstva, ki so predvidena za financiranje organov družbenopolitične skupnosti (glavni namen 01), družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti, se odvajajo v okviru razpoložljivih sredstev mesečno na njihove žiro račune. Višino mesečnih dotacij določi s sklepom izvršni svet. 6. člen Za sredstva iz namena 11 — dejavnost krajevnih skupnosti, komisija za usklajevanje dela krajevnih skupnosti izdela normative in predlog razdelitve sredstev na krajevne skupnosti. O predlogu dokončno sklepa zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. 7. člen Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren izvršni svet občinske skupščine, ki je pooblaščen da: 1. V primeru neenakomernega dotoka dohodkov začasno uporabi sredstva rezervnega sklada; 2. zadrži izvrševanje planirane porabe za področje urbanizma nad dovoljeno porabo po zakonu o republiškem proračunu »M UfA 1 3. zadrži uporabo planiranih sredstev za negospodarske investicije pod zap. št. 47 posebnega dela proračuna, dokler ne bo v skladu z zakonom o proračunu SR Slovenije za leto 1979 ugotovljen dovoljen obseg porabe za te namene; 4. sredstva za nagrajevanje delovne uspešnosti dodeljuje po potrebi upravnim organov na utemeljeno zahtevo; 5. zmanjša proračunsko porabo, če prihodki ne pritekajo po planu oziroma, če se bo pri usklajevanju celotne porabe ugotovilo počasnejšo rast družbenega proizvoda od planiranega; 6. spreminja namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev; 7. odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene ali premalo predvidene izdatke. 8. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Trebnje v prvem trimesečju 1979 dana posameznim uprabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna. 9. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna za leto 1979 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1979 in sta sestavni del splošnega dela tega proračuna. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1979. Številka: 400-07/78-10 Datum: 30. 3. 1979 Predsednik skupščine občine: TONE 2IBERT, 1. r. 87. Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistem a družbenega planiranja in družbenega plana Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 155. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela dne 30. 3. 1979, zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1979 in družbenopolitičnega zbora dne 29. 3. 1979 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Trd)nje 1. člen Skupščina občine Trebnje pripravi in sprejme dolgoročni plan občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan). 2. člen Izvršni svet skupščine občine pripravi in v letu 1983 predloži skupščini občine osnutek in predlog dolgoročnega plana občine. 3. člen Izvršni svet skupščine občine določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine. Program dela iz prejšnjega odstavka upošteva pripravo prostorskega plana občine Trebnje po odloku o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/78). 4. člen Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju. Dolgoročne plane sprejemajo zlasti: - organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev; - organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembneje posega v prostor; - organizacije združenega dela, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev; - vse samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo ali so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena. Kriteriji za določitev organizacij združenega dela, ki morajo sprejeti dolgoročne plane, bodo opredeljeni s programom dela iz 3. člena tega odloka. Nosilci in udeleženci družbenega planiranja iz prejšnjega odstavka sprejmejo program dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseli fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine. 5. člen Financiranje dela na pripravi dolgoročnega plana občine se zagotovi na podlagi dogovora o financiranju in realizaciji dela na pripravi dolgoročnega plana občine, ki ga sklenejo udeleženci planiranja. Predlog dogovora iz prejšnjega odstavka tega člena pripravi izvršni svet skupščine občine do 1. oktobra 1979. 6. člen Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine se v obdobju 1979 — 1983 v občinskem proračunu določijo sredstva za vsako leto posebej in bodo porabljena v skladu s programom dela in z dogovorom o financiranju in realizaciji dela na pripravi dolgoročnega plana občine. 7. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine Trebnje je oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Trebnje. 8. člen Delo na pripravi družbenega plana se prične takoj. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 30-06/79-10 Datum: 30. 3. 1979 Predsednik skupščine občine Trebnje: TONE ŽIBERT, 1. r. 88. Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter statuta krajevne skupnosti Sela Šumberk je svet krajevne skupnosti na seji dne 1. 4. 1979 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Sela Šumberk 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje programa modernizacije cest v krajevni skupnosti Sela Šumberk. 2. člen S samoprispevkom bo zbranih 5 682.600 dinarjev sredstev, ki bodo v PREGLED prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Trebnje za leto 1979 A. PRIHODKI vrsta pri- hod. prihodki skupaj din 1. davek iz osebnega dohodka in na dohodek 8,734,000 2. prometni davek na premoženje in na dohodke od premoženja 14,471.500 3. takse 2,207.000 5. prihodki po posebnih predpisih 910.500 6. prihodki upravnih oiganov in drugi prihodki 1,100.000 7. prihodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 9.922.000 9. prenesena sredstva 3,855.000 SKUPAJ 41,200.000 B. RAZPORED PRIHODKOV štev. glav. nam. razpored prihodkov skupaj din 01 dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 20,922.850 02 dejavnost ljudske obrambe 2,185.000 03 dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,190.570 04 negospodarske investicije 1,687.000 08 socialno skrbstvo 4,124,490 09 zdravstveno varstvo 125.000 10 komunalna dejavnost 1,927.390 11 dejavnost krajevnih skupnosti 851.000 16 intervencije v gospodarstvu 2,581,700 17 tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prej let 4,230.000 18 krediti, vezana in izločena sredstva 375.000 un.b';,SJCOTAI:“^ddtjqj! o pnoX mb U