IihMja vsak (Un nedrij in prosalkov. ¡^«d dniljr except Ian-jays »od Holiday». PROSVETA StÖ-YEAB XXL CMM Hate la IMS GLASjLQSLOVENSKE NE PODPORNE JEDNOTE Urada liki In upramlikl prostori t t65? 8. Lowndolo Ato. Offlea of PubMeoUont 866? South Lowndolo Ave. Telephone, Rockwall 4904 OotonS M iiiiil iliM ■t CktoM«. iMfai* m JA i Juuw, M. lau, al Um ol Ohuw «I SuO S. im. AoceptOMo for OMÜliag et opeclel roto of Ckka BafMM to, III., Četrtek, S. maja (May 3), 1928. tebeerlptloe M Toortf STEV.—NUMBER 104 praeidad for to oooüoo UM, AM of Oot I, lil?, oothortaii ao Jone 14. IUI Solzavice k krepeljei za rudarje mesto kruha f|M>vorniki civilnih avobodlčin w presenečeni zaradi Urorja na stavkovnem premogovnem polju. _ Pittsburgh, Pa. (F. P.)—Zaporniki civilne sVobode so bili presenečeni zaradi terorja » stavkovnem premogovnem polju V Pennsylvaniji, da so sami stopili na pot državne penn-iylvanske policije, ki jaha prek rudarjev, njih žen in otrok. Br-lojavka, ki je bila sestavljena na podlagi večjega števila poročevalcev Unije za ameriške ci-vitn« svobodščine v Pittsburg-bu, v kateri so navedeni tudi detajli glede kraja, časa in oseb, se glasi: ■ Victôr Gutman, White Valley, pa. — Zjutraj dne 20. aprila Wm sel mimo piketov na griču lunaj Exporta. Približno ob tf-item času je državna policija metala solzavice v skupino. Ena me je oslepila in ko sem bil slep, sem bil pretepen s krepeljcem. Udarec je padal za udarcem, dokler se mi ni končno posrečilo zbežati v privatno hišo. Od tam sem pa zopet zbežal naprej. V soboto dne 21. apr. ob 6:15 sem bil med cerkvijo in nakladalnem v Exportu. Sel sem proti White Vaileyju. Državni policaj se je name padrl: "Pojdi nazaj v White Valley!" Odgovoril sem: "Saj grem nazaj." ! Državni policaj je pa rekel: ! 'Počakajte malo/ Nato me je pričel tepsti po glavi in tilniku, končno se mi .je posrečilo pobegniti." . . Frank Homec, White Valley, Pa.—Okoli 6:15 dne 20. aprila sem stal pred prodajalno nasproti premogovnika Belmont. Čakal sem na lastnika, da odpre trgovino. Skupina itiož je stala blizo vrat. Brez vsake provoka-cije ali svaril je več državnih policajev napadlo skupino. En policaj je zbil mene na tla več krat. Vsak poskus vstati je po "Rašavalei unije" v službi baronov? Državni policisti prt-tapli radarjavo iaao Trinajstletna hčerka je rešila mater z lovsko puško iz brutalnih rok. Pittsburgh Coal Co. obdoliena pred senatnim odsekom, da plačuje razdirače v rudarski organizaciji. Senatna preiskava gre h koncu. Washington, D. C. — Dne 30. aprila je bila pred preiskovalnim senatnim odsekom izrečena obdolžitev, da je Pittsburgh Coal Company — katero vodi znani diktator J. D. A. Morrow — najela voditelje "Save the Union" komiteja, da ji pomagajo razbiti rudarsko unijo United Mine Workers of America. Obdolžitev, katero je izrekel Louis McGrew, urednik "The Labor Worlda" v Pittsburghu, je povzročila veliko senzacijo med senatorji in oster konflikt z advokati omenjene družbe. McGrew je dejal, da kompanija daje finančno pomoč "agitatorjem, ki vodijo revolto proti eksekuti-vi rudarske unije." Nadalje je McGrew dejal, da Pittsburgh Coal Company vzdržuje bordele za stavkokaze in dovaža alkoholne pijače. Don Rose, zastopnik družbe, je odgovoril, da so vse te obdol-žitve "zlobna izmišljotina." Preiskava glede rudarske stavke in krize v premogarski industriji sploh se bliža h koncu. Senator Watson, ki vodi preiskavo, je v torek naznanil, da je dolga lista prič izčrpana in zasliševanje je zaključeno. Ako bo še katera priča potrebna, jo Watson pokliče pozneje. Slickville, Pa. — Pet državnih policajev je preteplo iprs. Mary Marinelli. Tolkli in udrihali ao po nji, dokler ni njena trinajst-etna hčerka zagrozila, da prične streljati z lovsko puško, ako matere ne puste na miru. Ko so policaji v sredo zjutruj udarili po rudarjih, da preprečijo plketiranje, je mrs. Martine!!! zavpita: "Ne tepite jih po glavi, kajti razbil! jim bodete glave." Neki policaj ji je ukazal, naj gre z mostovža v hišo. Toda ona se ni ganila. Tedaj je pa skočil na mostovž in zamahnil s krepeljcem. Rudarjeva žena je pa zagrabi a za krepeljc, da ga iztrga policaju. Takoj je prišlo pet drugih policajev svojemu tovarišu na ;K>moč in so pričeli brutalno u drihati Ženo po nogah. Tedaj je pa prišla trinajstletna hči z lov sko puško in zagrozila državnim policajem. Zdaj so "junaki" še le odnehali in se zgubili kot po liti kužki. Sydney, Avstralija. — Število brezposelnih delavcev v Avstra liji je 160,000 ali približno e-vzročil, da je po meni padel zo- najgt odstotkov, a število še ve- BREZP08ELN0ST V A V-8TRALIJI. Število še vedno narašča. pet krepeljc. Končno se mi je posrečilo uteči. Martin Nigro, White Valley, IV—Ob petih popoldne dne 20. aprila sem bil eden prvih v šestnajst avtih, ki so dospeli iz Gnvnsburga, da popeljejo v Yukon 57 piketdv, ki so bili izpušni iz zapora. Moj k upe j Do-duevcKa sistema so ustavili dr-*H\ni policaji. Bilo jih je deset. 1 kazali so nam, da se obrnemo in odpeljemo v Yukon. Vsi avti m bili prisiljeni to storiti. Nasi al i so argumenti in deset dr-žavnih policajev jih je nekaj iz-»M nas preteplo s krepeljci. Uwrence Sloan, trgovec, Export, |'a. — Vstal sem in sem Kisel ,|„ij v prodajalno, da grem )*> dve bmači po 25 centov za n«k«ra prijatelja, ki so ga ravnokar pretepli državni policaj!. To j», bilo ob 6:80 dne 20. aprila. î'ornHal sem stranski hodnik, ko pridrdrala dva avta Dodge-v,,gH Tmj pretepanju. ! >hn Polk, White Valley. Pa. sem po William Pen nov l 'Ino 20. aprila, ko sem se M * stavkovne straže po ne-m'r'h v Kxportu. Bili so trije ',r >v\ možje x menoj. Pripodll se ' avto, naložen z državnimi po- Kden policajev je atal "" n"ifo na stopnici in opletal ' "koli K«** * gorjačo. Da nismo '"1' udarjeni, orno morali poska-**ti v i»,tok. «- 1'rHskovalec št. 4.—Ko sem ^ v dvorani rudarjev v White \ *;kyjU pred shodom je prijez-t Mirajev na dvorttče. dno narašča. Trajni dotok izseljenikov je eden izmed glavnih vzrokov za naraščanje števila brezposelnih delavcev. w PRVOMAJSKE MANIFESTACIJE SIROM SVETA Tragedija. na PoQakem: komunisti ubili enem aocislistov. — Velflte alavnoatl v Moskvi. — Nemiri na Dufcaju. Predsednik CaHea vodit manifestacije v Mehiki. Petdeset zdravnikov odslovi jenih U mestne službe. Chicago. — Petdeset zdrav nikoV in več bolniških strežnic je bilo te dni odslovljenih iz mestnega zdravstve nega d e-partmenta, ker v mestni blagajni denarja ni za njihove plače. Zdravniki in strežnice so 1-meli v oskrbi zdravniško pregledovanje otrok v javnih šolah. Lansko leto so prejemali plače iz sklada za vzdrževanje mestnega tuberkuloznega sanatorija. V tem sklsdu je sedsj ssmo Ae $13,000 in vsled tegs je bil zdravstveni komisar Kegel pri-moran odsloviti zdravnike in strežnice iz mestne službe. Sinclair prizaava, da Ja dajal atotiaoiaka A vae to je bilo "legitimni hue-ineea," se izgovarja oljni mag nat. Washington, D. C. — Harry F. Sinclair, petrolejski magnat teapotdomske slave, je bil v torek zaslišan pred senatnim od sekoaMhr^rfč ja navedel svojo verzijo oljnega škandala. Povedal je senatorjem, da je res pre jel $899,000 kot delež profits mi sterijozne Continental Trading Co., ampak U denar je porabil "legitimno" v imenu svojih kom-panij. Denar je dobil v liberti-bondih in od omenjene vsote je dal $260,000 Will. H. Haysu za kritje deficita republikanske stranke v predsedniški kampanji leta 1920; nadalje je Haysu "posodil" $100,000 in na isti način je "posodil" bivšemu tajniku notranjih zadev Fallu $288,000 na njegov renč v Novi Mehiki. Vse, kar je Sinclair počel, je bil "business" v mejah postsve. Ko pa je bil vprašan po mnogih detajlih tega "poetavnega buslnes-ss," je magnat rekel, da "se ne spominja." policajev Lindbcrghovo letalo v muzeju. Washington, D. C. — Charles A. Lindbergh je v pondeljek zadnjikrat pilotiral svoje slavno letalo Spirit of St. Louis, v ko terem je letel v Pariz lir druge kraje sveta. Prispel je v njem ¡z St. LouNa v Washington in potem se je s težkim srcem poslovil od istega. Letalo gre zdaj v Smithsonian muzej, kjer bo poznim rodovom pričalo o tri-umfu. Utalo je naredilo 40,000 milj poletov in Lindy pravi, da bi lahko letelo še toliko. Varšava« 2. maja. — prvomajske manifestacije delavcev Varšavi ao se prelevile v krvavo bitko; v kateri je bilo osem delavcev ubitih in?285 ranjenih. Komunisti so streljali ns socialiste med pohoddm na ulicah. Moekva» S. maja. — Pol milijona delavcev In 25,000 mož rdeče armade je včeraj manifestira lo v Moskvi. Prvi maj v Rusiji je dan proslavljanja proietarl-jata, valed čeaar so kolosalne prireditve bolj vojhškega kot civilnega značaja. Tudi civilisti — člani delavskih unij: moški in ženske — nosijo puške z nssaje nimi bajoneti na ramah. V pa radi stotisočev, ki so končno na polnili Rdeči trg okoli Leninovega groba, so bili aastopsnl na-Vodi vsega aveta; tudi Kitajci so imeli, svojo sekcijo. V pohodu je bilo čez sto godb vseh mogočih instrumentov. Zanimiva je bila godba, V kateri je štirideset ruskih kmetov Igralo na harmonike. Tisočeri beli hapisi na rde čem polju so kifosali in karlki rail angleškega zunsnjegs ministra Chamberiai^a. Mussolini ja, Poincareja, Cgngtaolina in kapltalisem vobfa. Vojaki rdeče armada ao potoSuieblčajno pri. sego proletarijatu, nakar so grmeli topovi in peli zvonovi po vseh cerkvah v Kremlju. Dunaj, 2. maja. —• Kolosalne demonstracije dunajskega do-lavstvs so se izvršile mirno, iz-vzemši, da je par tisoč komuni stov navalilo proti jsči s kri kom: "Bela Kun mora biti oovo-bodenl" Bil je spopad a policijo in voditelji ao bili aretirani. Ko je bila množica brez voditeljev se je hitro razšla. IxMidon, 2. majs. — Običajne prvomajska demonstracije Hyde parku so letos vodili lev čarski socialisti in komunist Glavna govornika pred množico 5000 delavcev sta bila A. J. Cook vodja rudarjev in komuniatičn poslanec Sjiklatvala. Manifestacije v Parizu, Ber linu, Bel gradu in Sofiji so potekle brez kakih incidentov. Posebnost je bila v Bruslju, ker so komunisti nabili plakate na vojašnicah s pozivom na vojake nat se pobrstljo z delavci. Mexico City, 2. maja. — 50 tisoč delavcev Je včeraj manife stiralo j*» ulicah glavnega mesto Mehike. 'Delavske vrate oo korakale mimo Narodne palač* in navdušeno pozdravljale predse nika Cel lesa, ki je na po*«?bnem odru revjuval manifestacije In počastil delavce. New York. — Okrog 250,000 Mazda «abakih dalav-aav aa )a povišala Tako poroča biroj sa delovoko statistiko Združenih držav. Waahington, D. C.—Povprečna mezda strokovno organiziranega delavstva za oeemdeset rokodelstev, nevštevšl Železničar-ev, je bila dne 15. maja 1927 za tri odstotke In sedem deaetink odstotka višja kot ravno Istega datuma 1926. To je dognal biroj Združenih drŽav za delavsko ata-stiko. Mezda od ure za teh SO rokodelskih skupin je bila leta 927 $1.19, leta 1926 pa $1.141. Delavni čas zs ves teden In vseh-rokodelstev se Je skrčil za .5 odstotka v tem letu. Sofer-em se je delavni čas skrčil sa .4, prlstaniščnim delsvcem za .8 odstotkov. Peki delajo na te-en 47.7 ur, šoferji in vosniki 64.7, kamnoseki 44, pristanlščnl slavci 44.7 in tiskarski delavci 44.8. Povprečno prejemajo naj višjo mezdo ometači In sicer 11,628 na uro. ŠTEVILO BREZPOSELNIH IE LAVCEV NE PAIA To pokazuje članek v glaailu A-meriške delavake federacije. zMJsžHav kitajskih Mrjav z amsriiklh ledi)? Predaednik mornarake organi saelje meni. da bo aprejet to-zadevni zakon. Waahlngton, D. C. — Andrew Furuseth, predsednik Mednarod ne mornarska unije, meni, da kongres še v sedanjem zaseda nju podvzams akcijo o predlog senatorja Kings, ki določa, da ae Izključijo c ladij Zdruftenlh dr lav kitajski in drugi ailjatsk mornarji, ki jih podjetnlbr na-stavljajo, da nadomestijo iiuče-ne belopoltne mornarje na ame rlških in drugih tujeaemsklh ladjah. Po poročilih Furusstha pošl ljajo mlade Kitajce v ameriške pristane, kjer se izkrcajo na kopno in se zamenjajo s starimi k' tajskimi mornsrjl, ki se vračajo Kitaj. Orljentalskl mornar padejo človeku posebno v oči, da vedo malo o mornarstvu in da ao mladi, pravi Furuseth. On men da se v kitajskih kolonijah etai Kitajci nadomeščajo z mladim odkar Je bil leta 1B91 sprejet »s kon, ki izključuje -Kitajce kot nsseljenike. Stsrost Kitajcev se v Ameriki nI povečala, ami*' dosegli so večno pomlajenje. Zvezna vlada Miti auhaikega sgenta. Rushville, lil. — Zvezna vlada je zo|»et |M»oegla v zadeve državnega sodišča In prevzela v svoje roke slučaj prohlbicijski Ka agents Daniel Hollowella. ki J<> l>od itbUAlpo tatvin« In požlgo. Hallowell Je obtožen, da J«' navalil v družbi dveh drugih »u-stanovati je Waahlngton. D. C.—Povprečno število brezpooelnlh strokovno organisiranlh delavcev v 24 mestih je v mesecu januarju znašalo 18 odstotkov. Tako je bilo v mesecu februarju In mesecu marcu, prav! "American Federatlonist," glasilo Ameriške delavske federacije v maj skl Številki. Ako se primerja Število brezposelnih v Baltlmor-u, Birmingham!!, Buffalu, Cln cinnatiju, Jersey Cityju, l*oo Angelesu. Phlladelphlji In Ws-shlngtonu s številksmi v februarju, tedaj se je število brezpo selnih nekoliko znižalo, am|)ak število brez|M»selnih je bilo mesecu marcu večje kot v mesecu februarju v Bostonu, Detroi tu, Minneapolis!!, New Yorku, Pltaburghu in St. Loulau, V O-mahl js bilo v mesecu februarjti 26 odstotkov delavcev brez dela, mesecu februarju pa 40 od stotkov, za mesec marec pa nI poročila. V Baltlmor ju Je bilo 41 odstotkov strokovno organi tiranih delavcev brez dela v me-secu februarju, 31 odstotkov pa v mesecu marcu. liktator 6aagtaalia • pripravlja« m bag »ot v Peking je odprta. Nado-naHatl pretrgali ialesnlco, ki je pod kontrolo Japoncev. Sangaj, 2. maja. — Kuomin-tangaka vlada v Nanklngu je prejela Informacije, da je vse u-radnlštvo v Pekingu v največji paniki in diktator Cangtsolln je e pripravil vlake za beg v Mandžurijo. Z zavzetjem Tslnana in železnice, ki vodi proti Tientslnu, je nacionalističnim armadam pot v Peking odprta. Ppostrlla pa se e nevarnost konflikta z Japonci. o treba obesiti, |>a mago tukaj?" Povedal sem mu, da se zanimam za stavkovni položaj. Vprašali so me. od kje prihajam. Povedal sem, da iz Pittsburgha. Tedaj je pa eden policajev rekel, ti prekleti rdečkarji povzročajo že zopet sitnosti." Daairavno so bil! poliesji zelo previdni pri odgovorih na vprašanja. so se odprto izražali o od-boru za ohranitev unije In j*>-sebno o John Brophyju, o katerem oo govorili kot o prokle-oem razočaran zaradi velike mržnje, Izraže ne v besedah. delavci odkrito. * - Ideležllo prvomajske olavnootl v Toledo, O. - Alfred Nominee, New Yorku. laatnik farme na obrežju Erie Chicago. — Clkaškl ezera In dva njegova tovariša oociallotlinega mišljenja ao pro-oo bili'* torek aretirani na obto-1 olavlll prvi maj v Ogden Audlto-¡bo da so prevažali žganje In riumu, kjar je bilo okupna pre-£ge opojne pijače^ i, Kanad. ; H^ Združene države. Tihotapci so Molznem ___Olavnoatno otvoriUv mali Službi cefo vVsto motornih | svoje noee in to™ **«?™J ^ovsvtov^ letal «a preva-lv.n Buren ulici In Ash Und blvd. Unje opojnih pijač. _ ^ trsa v lirčljl. Sofija, 2. maja. — HH*n nov po- c l- hašklh agenUiv v farmarja Bert Belowoa, kat^n*- ---------- «h je smatral za butlegorja. V r| & griži |SMlležeJo vsi nedolj njegovem stanovanju nloo age" nI domačini. ♦ tje naAll alkoholnih pijač. Po- Malo Je vredno za brltsko Ju brali so pa več dragocenosti, kakor govori obtožnica, in da zakrijejo tatvino so podtaknili o-genj, ki Je Bellow ou uničil go-apoda raka pooioja. atlco življenje otočanoklh doma él nov, ako nloo belopoltnlkl I Nemčijo aprejels Kelloggov pre-llvojnl načrt Berlin, a. maja. — Nomčlja j FARMARJI REDE PRABlCE. DrugI prašiči pa ftro proflte. Chicago, III. — Ameriški farmarji so prodali 18,000,000 prašičev za $245,000,000 v prvih treh in pol messcth letošnjega sta. V ravno tem času lanskega sta so prodali 10,000,000 prašl-čsv sa $260,000,000. Za tri sto tisoč prašičev, ki so jih zrsdlll več in Jih transportIrall na trge, so prejeli pet milijonov dolarjev manj v gotovini. Za U številke, da eo pravilne, jamči Farmarska unljska šlvln-ska komisija, udruga ta trao-vlno, ki so Jo orvaalalrall farmarji sa prodajo ftlvlne in pa-rotnlns. To je tiata reč, ki tare farmarje, Je dejal ravnatelj far-merske trtne zadruge. To nI sa-mo s prašiči, ampak Je i vsemi poljskimi pridelki, farmarji pri-delajo več pšenice, koruze In srede več goveje živine, a prejmejo pa za svoje produkte vedno manj denarja. BlJHACl NA DEIAJ. Homhe pokajo tudi v Waukeganu „prejHo brez rezervacij In kva-Wauk«gan, UL - V torek -MlflkacIJ ameriški načrt za od je rozpočlla bomba v poslopju j ,n-svo vo«h vojn. V not i, k na 826 Utlca Ht. V čaou ekoplo- poobna v pondoljok v Waahlng zljo oe je nahajalo sedem o*>\>\lon. izjsvljs nemšks vlada, da v poslopju, toda ranjen ni bil I je pripravka oprojetl multlla-nlhio Laatnik poolopja ni pre- toralno protlvojno p»»godbo. jel no»>enega grozilnega pisma In-- — Poljub — električni oonek. Upi boljševlku. Bil »em razo»-j maja.w Dr. Pontop- -le mržnje, Ureže- ^ k[ vihar< kj ^ wvl v „e v o«»««-... O tem času se je pitu je v podonov.ki dolini, jo včeraj dlv približala žena z dvema ^ ruml)o.tih|jal preko Maro Zogoro v Bolga mi Za oolicaje ni Imela doore ,naj u milni mi»- riti «(»remitan o ploho In toio policija nima nikakega oladu| teroristih. — fckoda. ki jo je povzročila razotrolba Iximbe, ae I ceni no $1,000. Rowley aretiran aa olHetbo «• _ ' Naslov sa es* kar late «tik s| "pr08vf5tà" Mi7-H Bo. Lowadate A -THE ENLIGHTENMENT" Organ of tka Steven* Matlssal Owned bf Ste National Advcrttetey ri*»« «a Sabocrtption: United States (except Chicago) and Canada SSM p« rj Ckisago 17JO, and foreign coantrias 88.00 per Dataai g oklepe je a. pr. (April J0-1S1S) polcg vašega i. da raai fa • Ua di eo vam a« aatarl Hat. aa naslove RUDARSKA STAVKA V DRŽAVAH PENNSYLVANIA IN OHIO. • » 2. I. 4. B. 5. 7. 8. 9. 10. Zaključek gl odbora. Delitev podpore stavkajočim in razni nepotrebni prepiri pri delitvi podpore , ~ stavkujočlm članom 8. N. P. J. -— . ' CHICAGO, ILL., dne 17. teb. 1028. Prultvo Itev. 538 v Dllles Bottora, O. j Prosim. Izvolite poroti o izredni podpori, katero deli po nsvodilu ii gl urada br. Nace Žlambarger, la Izpolnit« vaa te sledeča vprašanja: ,1. Ali j« Vate druitvo prizadeto v sod. promogarski stavki?...... Koliko članov je priradetih?...... Ali j« prejel katčri kaj Janama podpor» od Žlenkerger«?...... AH se deli podpor» neprlstrano?...... AH je dnifttvo;sadovoljm>, da te tako d«li in sanaprej?...... Koliko članov Ima Val* druitvo?...... Koliko Ja Slovencev t...... Koliko Hrvatov?.....I , Koliko Srbov i...... ; i „. Koliki dragih narodnosti 7...... Te lafpraaacije so nam selo pttrobne radi tečnejtega poslovanja in prs-vične razdrlitv*. Apeliramo zato ponovno, da izpolnite navedena vprašanja Ukoj In točno Ur nam vrnHe U listino v par dneh. NI treba Čakati društvene seje. Ako tellu kaj poeebej pojasniti. rabiU prostor spodaj In aa drugI strani U listine. Ce Vam Je snana kaka pristranost sH nfpoštc-nost, JzJsviu U točno In navedli'dekate In fakU. lamtoM Vsm zahvaljuj«* te vnaprej ter oaUjam, Vaš s spoštovanjem In bratskim posdrsvom. 1 VINCENT CAINKAR. prads. SNPJ. . Cenjedi brat«!—Molim, da Sli pošljete drugo pismo, o kaUrem telim, da bi bilo bolj raaumljivo. Citati Ja ne morem, to nekako rasumiti tU U pismo znači.- Bratski pozdrav. OEOROE SPOKlSH. Ujnik iUv. 638. Dllles Bottom, Ohlo. , , • _ i * CHICAGO. ILL., 17. teb. 1928. Društvo štev. 848 v Steubcnvllle. O. /m. . proeim. U voli ta poročati o izredni podpori, katero deli po navodilu Is gl. urada v Vašem okraju brat Ntee Žlemberber, in v te sv^ko ispolnlte vaa tukaj sledeča vprašanja: 1.; Ali Je Vaše društvo prisadeU v sad. promogarski aUvki?—Nije. 2.' Koliko članov Je prizadetih?— Nljedan. 8. Ali Ja prejnl kateri član kaj denarna podpore skosi br. žlember-17—NI je. 4. Ali se deli podpora nepriatrano?—Yaa. Ali Je društvo sadovoljno da ¿lemberger deli podporo kot sedaj?— No. 8. 1 6. Koliko članov št^fe Vate druitvo?—81. 7. Koliko J« Slovencev?—*. , 8. Koliko Hrvatov?—18. 8. Koliko Srbov?—S. 10. Koliko drugih narodnosti?—7 Rusa. T« Informdclje so nam potrebne zaradi točnejšega poslovanja in radi pravičnega razdeljevanja, zaU ponovno apeliramo, da IspolniU U vprašanja točno |a Ukoj, Ur ne čakajU na društveno sejo. Ako ieliU kaj pojaanlti, kar nI v Uh vprašanjih sapopadeno, Izrabite proeter apodaj in na drugI atraal te ttatltte. Ce Vam Je snana kaka nepošUnost ali pristranost, IzvollU Id Iziavrti te točno naveetl dokase In fakU. Ee vnaprej sa Vam zakvaljujot sa U uslugo, osUjam i Vaš s bratskim posdravom, l» J * 37 VINCENT CAINKAR, preds. SNPJ. CenJsnL— Rad M vedel, kdo Je ta ftlemberger, ki deli podporo za štraj-karje. To ml pojaaniU bolje. ' . Cenjeni brat. Naše društvo S.N.PJ. v SUubenvillu nima itrajkarjev. Tukaj smo imeli veselico, katere prebitek Je tel v pfmoč it raj kar Jem. Sodelovalo Je te pet drugih društev: Tri arbeVa. eno hrvaUko ln eno madiarsko. Posdrav. STANKO JUKlC. Ujnik. CHICAGO. ILL.. dne 17. feb. 1088. Društvo tU v. 662 v Horton. Ohio. Proalm. izvolite poročati o izredni podpori, katero deli po navodilu Is gl urada v Vašem okraju brat Nace tlemberger, in v U svrho Izpolnite vsa tukaj sledeča vprašanja: L AH Je Vate društvo prizadeto v sed. premogarski stavki?—Ja. 2. Koliko flanov Je prizadetih?—S. 8. Ali je prejel kateri član kaj denarne podpore skosi br. ¿lembergers?—Ja. { v 4. Ali ae deli podpora nepriatrano?—Ne. 8. Ali Je druitvo sadovoljno da Zlemherger deli podporo kot sedaj?— Ne. 6. Koliko članov iuje Vate društvo?-18. 7. Kolik» je Slovencev?—48. 5. Koliko Hrvatov T—I. 0. Koliko Srbov?- 18. Koliko drugih narodnosti?— Te informacije ao nam potrebne zaradi točnejtega poslovanja In radi pravilnega razdeljevanja, zato ponovno apeliramo, da IspolnRe te vpr nja točno in Ukoj, ter ne ČakajU na druitveno seja. Ako icttU kaj pojaaniti kar nI v teb vprašanjih sapopaden». u rabite prostor spodaj in na drugI strani t» Itstme. Ce Vam Je saana kaka nepoštenoet ali prlatršnoat, Isvoliu U izjaviti In Učno naveati dokase in fakU. že vnaprej se Vam zahvaljujoč sa U uslugo. oeUjam Val s braUklm pozdravom, MNCKNT CAINKAR. preds. SNPJ. Cenjeni gl. p red.-Zakaj se ne strinjamo s N. ■ ¿lemberger jem, Je aje-gov ratun v HroeveU. ko Je h.-hl od naselbine do naselbine, poroča, da . imel samo 8« «trotkov. kar nI nikakor mogoče, ampak na U način, kakor Jo ta uredil. Ja- Jas sam ga peljal »d mene do prerej oddaljenega rojaka, ml je rekel, da'mi ds en dolar za stroAke. kar nI veliko. On Ja pa sapisal za podporo. Pri dotičaem rojaku je prenočil dvakrat po eno noč. Njih Sin ga je voetl en dan od naselbine do naeelbine. «k vaa to jim Je del 86 kar Ja prav saalo. zapisal S* je pe v podporo. Samo aa tako voinjo ne bi bile veHko 8—? dolarjev. Jas me ae oporekam. Ja* dobro vem. da Uka pota ne more «ikdo prehoditi. ampak U se mi ne vidi, ker pr«4e s takim računom v javnoet. Naši tlani so mnenja, da bi bilo ne Jb.. I JU, Oa bi vi kar aaravnoet na krajevna druitva pošiljali. VI tarnte liatine, •urome prošnje sa aaeament. Is katerik lahko rasvidlU ves poiošaj Paekrga f. »ameanega In celega druitva. Vaš s bratskim nandravsm JOsrl'M ftKnrr, uj. feb. IP2a. 1. AH Je Vaša društva prizadete v sed. premog m r «ki stavki?—Ja. f; Koliko članov Je prizadetih?—« mota te ena lena. S. AH Je prejel kateri član kaj denarne podpore skozi br. Zlembcr-gera?—No. 4. AH se deti podpora nepriatrano ?—Mi ne nema nič zato. s. AH Je društvo zadovoljno da Zlcmberger deli podporo kot sedaj ?- 8. Koliko članov šteje Vate društvo?—8. t Koliko Je Slovencev?—S. 8. Koliko Hrvatov ?—Nan. 8. Koliko Srbov?—Nan. 10. Koliko drugih narodnosti?—Nan. Te taforaaacijc ao nam potrebna zaradi točnejšega poslovanja te radi pra-vičnnpa razdeljevanja, zato ponovno apeliramo, da ispoteKe U vprašanja točne in ukoj. Ur ne ČakajU na druitveno sejo. Ako teUte kaj pojasniti, kar nI v teh vprašanjih zapopndeno, izrabite proetor spodaj in na drugi strani te Hetine. Če Vam Je snana kaka nepoštenost aH pristranost. IsvoHte te izteviti te točno naveati dokaze ln fakU. že vnaprej se Vam zahvaljujoč za te uslugo, oeUjam Vaš z bratskim pozdravom, VINCENT CAINKAR, preds. SNPJ. JO& TURNER. (Dalje prihodnjič.) V hitro nfha vsakdanje delo. Bratje ¡» Sestre, «topimo na plan in pokažimo, da bije v naših srcih bratska solidarnost. Njih boj je boj vsakega po-someznega delavca. Kajti njih izguba bo ve£ sli manj zadela tudi druge industrialne delavce. In tegs je treba ds ae zavedamo. To je napotilo slovenska dru- itva it. 70 KSKJ, it. 87 J8KJ. sttéea. ftekel je, * se je it. 107 8NPJ, Samostojno društvo "Edinost" fn Slovenski nar. klub, ki nam je dal dvorano na razpolago brezplačno, da prirede veselico 6. maja. Mi drugi pa vedno glejmo, da pomoremo do vsm IZ NASELIM pojasnila o podpori. Hovth View, Pa. — Dolžnost me veže, da popravim neljubo pomoto, ki se je urinila v 91. številki Prosvete z dne 17. aprila, i rat Terčelj nam je poslal dva čeka po $25 in ne samo enega, kot je bilo pomotoma poročano. Od rojakinje Frances Zakoviek Waukegana smo dobili tudi ček v znesku $25, ki se je glasil na dve društvi. • Na seji dne 8. aprila smo ime-i $75. Dali smo zvezi 10. John 2abkarju 5; Anton Sluga 150 ->-58.50' v blagajno. Zakaj ostalo e od trimesečnih računov 706. Sedaj imamo v blagajni 66.46. — Vem, da ne ugaja vsem članom, kajti sliial sem nekoga, ki je rekel, kadar obleka pride, »a ie tisto denite v blagajno. Tak član ne pomisli, da pri tako velikih družinah lahko pride nesreča vsaki čas, in kam bomo ill po denar v sili. Veliko je članov, ki ie druitvenih pristojbin ne morejo plačati, nekateri jih niao plačali od decembra. Torej nekaj mora tudi v blagajni oatati za skrajno potrebo. Kislim, da pri nobenem društvu naie jednote niso druitveni u-radnikl tako beraiko plačani kot so pri naiem. Tajnik ima 8 centov od Člana; blagajnik in zapi-inikar pa vsak po 50c na mesec. Predsednik pa nič. Saj je lahko Vesel, da dobi to čast. — Se enkrat se lepo zahvalimo vsem darovalcem in nabiralcem za nji-K>vo velikoduinost. Priporočamo se ie v nadaljno pomoč. Martin Urban, predsednik it. 266 SNPJ. i CHICAGO. ILL.. 17 Društva štev. 807 v Byeevtlie, Okie Proelm. is vel He po rota ti e isrednf pedpyi. katar<> dali pa navodilu la »_ gt urada v Vašem okraja krat Nace Zlemboif i. la v U «vrba ispalnHe vsa "or' kateremu emn pojasnile na- i Se teinje, da nuo naši otroci Zakaj je v Library ju iola * zaprta. Library, Pa. — Naj poročam javnosti, da bodo tudi drugi ljudje vedeli, zakaj je v Library iola zaprta. 2e pred dobrim me-seOem se je začela širiti novica, da imajo otroci pri premogovniku Montur 10, ki je last Pittsburgh Coal kompanije, nalezljivo bolezen, ki se imenuje "amallpox". Vse je Alo mirno naprej, dokler nam niso otroci na-iih stavkarjev začeli dopovedovati, ko so hodili 2 šole domov, da imajo otroci stavkokazov vedno več te bolezni pri Montur kampi št. 10. Videli smo poročilo v angleških listih, da je Pittsburgh Coal kom pan i ja prizadeta. Poročano je bilo tudi, da je Aola zaprta. In res je bila par dni, a so jo nato kar na hitro zot>ct odprli. Nekateri otroci so Ali v Aolo. drugi ne. ker so se njih starii bali, da bi otroci dobili bolezen od otrok stavkokazov. Nekega dne smo se tene stav« kujoOih rudarjev zmenile, da gremo v Aolo, da doženemo, koli-ko je te nalezljive bolezni pri o-trocih stavkokazov. Odile smo v Aolo In vpraAale. kje je nad-učitelj. Učiteljice so nas vpra-Aale. kaj hočemo. Povedale so nam, da danes ni ravnatelja v Aoli Me smo se zmenile, da gn počakamo. Ni ga bilo treba dolgo časa čakati. Kmalu je priAel ln naa motril, čei. kaj to pomeni. da Je priAlo danes toliko lensk v Aolo? Me smo mu povedalo, kaj želimo. Dejal Je, da ima poročilo samo od ene stavkaAke družine, ki ima to bolezen. Me smo t m trdite, da vemo za več alučajev in da an bojimo, da bi naši otroci ne dobili te nalezljive bolezni od otrok stavkokazov Rekel je. da ae ne more nič napraviti glede tega. Me smo zahtevale, naj akliče šoteki odbor. Se istega dne »večer smo Ale zopet nazaj v Aolo in kmalu nato Jn priAel Aolaki od- varni hoditi v to Aolo zaradi stavkokaikih otrok, ki imajo nalezljivo bolezen. Možje bo rekli, da bodo stvar preiskali ter nam tozadevno sporočili. Cez par dni so nam naznanil da imajo pri štirih stavkokaš-kih družinah imenovano bolezen, ter da bo Aola za nedoločen čas zaprta. Kakor* ne sliii, ni kompanije nič kaj zadovoljna, ker smo se žene stavkujočih rudarjev malo postavile, da se je izvriila preiskava, ki je imela za posledico omenjeno ugotovitev. Pomislite, ljudje, ako bi ne ne bile zavzele, mogoče bi ie danes naAi otroci morali hoditi z bolnimi otroci skupaj er Aolo. Včasih je tudi dobro, da se ženske malo postavijo. Zdaj se pa sliši, da tiste, ki smo se potegnile zaradi iole in poleg tega ile ie parkrat na piket, da nas imajo vse zapisane. Hvala tistemu dobremu človeku, ki je vedel od vseli žensk imena in jih je go-tpodu superintendent poslal, da ie bi pozabil naiih imeni StavkokaAko delo pri premo-Tovniku Montur 10, gre lepo in mirno naprej. Mislili smo, da se bodo spomnili na 16. aprila in pustili umazano delo, pa so menja pozabili, kdaj je bil dan 16. aprila. Mislimo pa, da pride čas, 'co se bodo spomnili ti nesram-li ljudje, da delajo sebi in nam crivico. H konetumojega dopisa ielirn vsem itrajkarjem, da bi že bil tonec tega Atrajka, ki ga ima mo zdaj. J. Ambrožič. Naznanilo in poziv! Johnstown, Pa. — Delničarjem Slov. Co-op. Assn. v Mox iam - Johnstownu, Pa., naznanjam, da ste vsi klicani na iz redno sejo Slov. kooperativne zadruge, katera se bo vrAila na joboto, 5. maja ob 8. zvečer prostorih Slov. del. doma na Moxham - Johnstownu, Pa. Na tej i moramo zavzeti potrebne korake glede naAe zadruge in njenega poslovanja, ki ne odgovarja naiemu zadovoljstvu. Jo bilo sklenjeno na pretekli direktorski seji, da se pozove vse delničarje na skupno sejo, da se u-krene kaj gotovega, da-li se poslovanje likvidira, da v najem, ali proda, ako je kupec. Stvar je odvisna od skupne seje delni čarjev. Priporočam vsakemu delničarju, da se seje udeleži, ako se »kaj zanima za svoje interese. Oddaljeni člani naj mi poAljejo svoj sedanji naslov, da vemo eden za drugega. Želim, da se udeležite seje v kolikormogo-če obilem Atevilu. Frank Korotti, Uj., 615 Lin-ien Ave., Johnstown, Pa. najboljiega uspeha. Kdor hoče .dnevnik *Waukegan Daily Newt' je poro&it o proslavi Miroslava Vilharja: "Več sto oseb se je ydekdilo Vilharjeve proslave 110 letnice proilo nedeljo v Slovenskem narodnem domu. Prirejen je bil lep program, sestavljen največ is pesmi pokojnega Miroslava Vilharja. Proslava se je vrAila v prvi vrsti, da se pomaga postaviti pesniku v Jugoslaviji v njegovem rojstnem kraju spomenik, kjer je bil rojen L 1818 in je preminul leta 1871/' Dne ao. aprila je bila tu po-voljno obiskana proslava 110 letnice Vflharja, ti je prinesla precejšnjo vsoto sa njegov spomenik ; vrAila se je v Slovenskem narodnem domu, * Našlo se je nekaj denarja. Kdor ga j« izgubil, naj se zgiasi pri Matiji Pogorelcu, 424 10th Street,-Waukegan, 111. itsAd listi, so bili aretirani na odredbo naselniikih oblasti, ki pravijo, da je četvorica nepo-stavno priila v Združene države. Aretadja je bila izvršena v Srbskem narodnem domu v teku nekega shoda. Novak in Mav- ____________________ riČ sta bila na odru,' ko so jtf med drobnimi stvarcamK vzeli detektivi. Čekov je kasne- ^ pride delo. Drugi dan ali je tajil, da je bil shod komuni- vrAil pod vodstvom Balkansksfa odbora.—Poročevalec. «aMaLmS» Proslava V*harjeve 110 letnice Wankega, DL — Tukajinji Veselica v pomoč itrajkarjem St. I ¿Hita, Mo. — Ker Ae n ravno huda vročina in se Ae lahko zabavamo v dvorani, so sklenila tukajAnja aiovenska dru Itva, da se sdružijo ter prirede skupno veselico dne 6. maja korist stavkujočim rudarjem, da jim pomoremo v njih borbi kolikor je v naAi moči. Bratje in sestre, resnica je, da niso najboljši čaai in da se povprečna družina tetko preživi Ali kljub temu vaak lahko nekoliko daruje, ker vsak najmanjši dar je dobrodošel. Upamo, bratje in sestre, da ne bo nikogar v naši slovenski naselbini, ki bi nekaj ne daroval. Upamo, da se bo vaak član omenjenih društev, kakor tudi poaamesno občinstvo v St. Loui-su in okolici. Mnoštevilno u-(teležilo omenjane veselice. Ni tnrba. da tukaj povdarjam po-trebo niti pomena akcije, ker je vsakemu dobro znano, zakaj ae gre. Vaak ve. da povprečen delavec ai ne more mnogo prihraniti in je tiraj v potrebo, kakor kaj darovati, naj to epofočl komiteju svojega društva ali manager ju v Slov. nar. dvorani, 3881 So. 7th St. Za dober uspeh se priporočajo Združena društva. Za odbor — Tereaija Speck. V odgovor rojaku Proven. White Valley, Pa. — V «stu Enakopravnost ae rojak Previc iz White Valletta zelo huduje nad menoj.' Imenuje me Muso-inija, socijal-patrijota in Nekakšnega diktatorja. On piše arogantno in oba dopisa, tikajoča se mene, sta brez argumentov in duševna nizkota. V White Valley ju, ki spada pod občino Franklin, se je zadnje čase veliko spremenilo. Prvo je, da smo voiiki lanskega novembra precej dobro pometli s Kukhiksklanovci iz občinskih u-radov, drugo je pa to, da Prevcu ni ob času volitev nič v žep pad-o. Kajti naš Previc je bil tsfco navajen, da je pri volitvah vedno gledal, da je kaj zaslužil od buržoaznih strank. Ker je tudi moja zasluga, da Sftio se socija-isti in kmetje združili na eno volilno listo, da smo na ta način bolj sigurno pometli z njegovimi bratci, zato me imenuje socijal-patrijota. Ali ni res ta ko? V občini, kjer je preje prevla-deval terorizem, ki so ga širili prejšnji Šolski direktorji in nad-učitelj, na način, da so starši slovenskih šolarjev po nedolžnem plačevali kaznt na mirov nih sodiščih, pa prevladuje danes najlepši mir. Ali ni res tako? Vem, da ne bo tega priznal, nerad prizna resnico. Ali je > bistvu kaj razlike med smeri Akim kukluksklanizmom in italijanskim fašizmom? Prav nobene razlike ni. Obe stranki, če se sploh smejo <_ imenovati stranki, sta do skrajnosti teroristične in diktatorske. On (Previc) je vedno prav pridno agitiral za klanovce pri vsakih yolitvah, da so bili izvoljeni in zasedli javqe urade, medtem ko sem jaz vodno agitiral za socialistične in druge delavake kandidate. To je argument, ki precej dobro pojasnjuje kdo jc Mussolini. SvojeČasno je tudi Previč pripadal k socialistični stranki; bil je blagajnik kluba v White Va-leyju, ko se je razpustil leta 1919. Ali je že poslal preostanek bagajne na gl. stan JSZ, kamor tisti denar spada? Kot člana soc. stranke je to moja dolžnost, da ga vprašam. Kakor sem bil pred nekaj časom informiran, od tam, še niso nič prejeli od njega. Imenovana organizacija tudi zbira fond za stavku joče premogarje in bodo hvaležni, a-ko tisti denar pošlješ tudi v U namen. Ker se je najin apor razvil iz veselice, katere prebitek je šel stavkujočim premogarjem. oziroma je on spravil to afero v javnost, mu ne bom odgovarjal več na podtikajoče dopise. kakorAne js dosedaj pošiljal v Enakopravnost ali kam drugam. Pripravljen sem pa argumentirati stvarno o razrednem boju, ki ga bijemo premogarji z m i k dar naaitenimi operatorji, ker nem prepričan, da le s stvarnimi argumenti se isčisti-jo pojmi, ki so podlaga k skupnosti v vprašanjih delavskega problema. — Joe Brlts. Hart a tov tč aretira*. Detrsit Mick. — Zadnji petek zvnčer so detektivi aretirali štiri jugoalovanake komuniate. med Umi tudi Charlesa Novaka. alias Bartuloviča. urednika Delavca" Drugi trije ao Teodor Čekov. Sam Mavrič in Nik Dimitru. Kakor poročajo dstro- •PAZOfANJA Človeški mravljinci. Suni z nogo mravljišče pazuj. Kako vse drvi in| sem in tja. Nekaj časa je paiii in "Črna kraljica." Chicago. — Jugoslavensko prosvetno udruženje uprizori nedeljo 6. maja znano dramo "Črna kraljica" s predigro "Pro-kletstvo na Medvedjemgradu" CSPS dvorani, 1126 W. 18th St. Predigro je spisal Dragutin Freidenreich, avtor drame 'Gra-ničarji." Vstopnina v predprodaji 75c, pri blagajni $1. Dvorana bo Odprta ob dveh popoldne, igra se prične ob 8. Po predstavi bo splo-Ana zabava m ples. Godba pod vodstvom Frsnja Pokornega. Za obilo udeleibo se priporoča — odbor. Vssti p farmarske naselbine. Graad Junction, Cok>. — Ni dolgo tega, ko so se spet naselile dve slovenski družini tu na farme. V tej okolici se bavimo s sadnim drevjem; rastejo tudi vsi drugi poljski pridelki. Ampak odvisno je od zemlje, kakršno kdo ima in kakor zna kdo obdelovati. Letošnja zima je bila povsem lepa januarja in februarja, marc je pa bil bolj deževen, april pa mrzel, tako da. je uničenega precej sadja. Upati je, da ni do kraja uničeno. * Pa naj še to omenim, da smo v krstkem prišli ob dve slovenski dekleti. Zakonsko zvestobo sta si obljubila Louise Vidmar in Joe Verant, ki sta šla na farmo v Fallon, Nevada. Druga, Anna Slogar, je poi*očila Anton Pluta, in sta odšla na Somerset, Colp. Novoporočencem želim obilo u-speha in zadovoljnosti. Mrs. Agnes Koshak. I*oročilo. Los Angelea, Calif__Dne 7. aprila se je vršila tu zabava v korist stavkujočih rudarjev. — Priredila so jo skupno društvs št. 177 HBZ, št. 5 HSP, št. 462 SNPJ, it. 124 SSPZ, UHHD, pa je, da ljudje enkrat mislijo na varna bivališča v vseh takih krajih. Na to bi morale mislit» vlade, če bi bile bolj človeške. Zemlja se bo tresla Ae nadalje-dokler se skorjo popolnoma ne uravna in pplsše—in o tem J* treba misliti. Ka^ če bi vlade mislile manj na yojno in imperializem in v« na boj a prirodnimi elementi, so še vodno največji sovi-sin* človeštva? Kaj če bi si ljudje en-krat sami pomagali? Koliko časa morajo Ae čaW in trpeti, prodno spoznaj -druge pomoči ni? Naznanilo. Nokomin. IE — S tuinim .r^predaedniku SNPJ, « cem naznanjam prijateljem in znancem žalostno meat, da je preminul moj dragi oče Martin Konec v stari domovini. Umrl je 10. aprila v Stranicah pri Konjicah v starosti 90 let. Pred letom dni mi je umrla mati Jožefa Konec na svečnico 2. februarja v starosti nekaj čez 80 let. Pred 2 letoma je umri mlapši brat Alois v Mariboru v bolnišnici za operacijo na glavi; vzrok, posledica vojne. Tako sem v dveh letih izgubit tri. žalujoči: 6 sinov, trije v Ju» goslaviji. eden v nemški Av-Siriji m podpisani — vee ds Zahvala. Port Royal-Fits Henry. V imenu društvs "Svobodom" slec" št. 169 SNPJ »e lepo hvalim br. Vincent Cainksrj» | v*Xo $100, ki sem joprejel zs od str ke prizadete člane našega dr* štva. Po previdnosti v,,ou razdelil med prizadete čl»ne Člani našega društvs ljubili, ds ob priliki povrnejo rovsicem. NsAe druAtvo ni » nikdar zadnje, če je bik» t£ kateremu društvu ali članu S PJ pomagati. Upam. da bo km lu konec to dolge, če st* £ Um. najdaljše v sgodovi»1^ jajoče st Ujnik. Narafit« M^ £ ttîbtek, a. maja. Vesti iz Jugoslavije «OSFEBENCA PIJANSKIH Slastni" samouprav. (Izvirno.) Split, 10. aprila. Odkzr se je v Jugoslaviji re Lkirala takozvana samouprava, £katere so zlasti imeli posebne "Litije naši klerikalci, se je ££nje poslovanje nekoliko iz-lilo, kajti precejšen del ETje' sedaj odpadel na o-{¡¡¡tne samouprave ali skupšči- Oblaatnih samouprav v Jugo-jkviji ni malo. Vseh skupaj jih u 33 Najvažnejša za nas Slo-¿ce je mariborska in ljuhljan-fa M ostale dele jugoslovanske friave pa zagrebška, potem be-grajska, splitska in druge. Delo oblastnih samouprav v Jugoslaviji pa je silno otežkoče-oo, kajti največje težave so v £n. da ni potrebnega denarja in ker tudi ni potrebnega krediti. Pomisliti se mora, da odpade na oblastno samoupravo največ socijalno skrbstvo, ki je nino, da ni baŠ na visoki stop-aji. Po svetovi vojni pa je na-italo, zlasti v deželah, ki so bile blizu fronte in v pokrajinah, kjer k je vršilo klanje, vse polno novih problemov, okoli katerih bi m sedaj morala sukati vsa naša gospodarska in socijalna politi- ^ • JlilSlP Tako smo dobili veliko vpraša-aje: kako dati ljudem — strehe. To stanovanjsko vprašanje, ki je danes najaktualnejše v Jugoslaviji, dela zelo veliko preglavice ne samo najemnikom, ki morajo drago plačevati slaba stanovanja, nego tudi hišnim posestnikom, ki so neverjetno obdavčeni na svoja posestva, tako, da se vzbuja nevolja proti sedanjemu stanju ne samo pri gospodarjih, ampak še bolj tudi pri stanovanjskih najemnikih. - V Beogradu pa se seveda igrajo balkansko politiko. Oni se za taka vprašanja prav malo ali celo nié ne menijo, ker jhn je pié vseeno, ali so ljudje zadovoljni ali niso. Država sama noie graditi in na ta način omiliti takozvane stanovanjske krize, privatniki pa se boje postavljati htte, ker nimajo cenenega kredita in ker se boje.visokih davkov, Pristojbin in taks. To vprašanje bi moralo internirati tudi naše oblastne samouprave, ali, kljub temu, da ima marsikateri oblastni poslanec nekaj resne volje, da bi sodeloval pri reàitvi tega vprašanja, vendar mu je to težkočeno, ker te samouprave nimajo kredita. Ifrugo, kar je tudi zelo važno ** naše oblastne samouprave, pospeševanje kmetijstva in kmetijskih panog sploh. Jugoslavija, ki je v pretežni večini a-farna, to je kmetijska država, i«na lepo urejenega kmetijstva. Pn Jugoslovanskih kmetih je o-P*2iti vse polno zanikernosti, ki deloma izvira iz neznanja, delo-ma pa iz lenobe, češ, saj je zem-¡J» tako rodovitna da bo sama ¡¡J brez prevelikega truda rodila. T'*la povdariti je treba, da vse Pokrajine v Jugoslaviji niso e-nako rodovitne, da zlasti Dalma-ciJa in primorske dežele ne uspejo posebno lepo. V teh krajih j*, da bi »e na ta način pomaga-lo ondotnemu < prebivalstvu, bi morali rojiti in pospeševati um-kmetijstvo, k čemer bi seljaki tobilj interes in voljo, da bi v 'V°J prid in za svoje interese ¡Nfnili kmetsko produkcijo. — oblastvene samouprave seveda tudl ne zmorejo te naloge iz enojnega razloga: Nema kredita Potem je treba, da omenimo * 1 2 gospodarsko krizo, ki «lasti občutno zadela našo že màl° izvito in že razvijajočo se Mu.nt rijo, «o se razmajali te ^»cijaln«» strukture našega ^bivalstva. V industriji je na-«Uia vHika brezpoaelnœt. De-*Vri imajo majhne plače, delati |)o 12 ur na dan in še več. kr*J>h pa, kjer ni rodovitna u * J*. to je r>oaebno v Hercego-1'almacijl in Cml gori. pa ljudje že PHOBV1TA Mika noč mad Slovaaci . vHaHfi uprave. logično pa zopet je, da samouprave tega ne zmorejo, ker nimajo kredita. Delo oblastnih samouprav je torej silno otežkočeno. Ljudstvo postaja vsled teh razmer vedno bolj obupano zlasti pa delavski razred, ki je še najbolj zatiran. To silno občutijo tudi funkcionarji oblastnih samouprav, ki so se z namenom, da najdejo rešitev in odpomoč temu neznosnemu stanju, zbrali na konferenci v Splitu. Po dolgih referatih in razmotrivanjih, so se zedinili na tem predlogu, oziroma resoluci- Ji: t 1.) Narodno zdravje je treba čuvati potom zdravstvenih ukrepov z grajenjem sanato-rijev, okrevališč za mladino in odrastle, itd. 2.) Pospeševati je treba kmetijsko gospodarstvo ustvariti napreden tip vasi in kmet-skih domov, organizirati je treba kmetijske kredite. 3.) Nuditi je treba socijalno pomoč in imeti je treba socijalno skrb za deco, gluhone-me, slepe. Regulirati treba izšel j eniško vprašanje. 4.)' Podpirati treba narodno umetnost, gojiti in prevzeti strokovne šole. 5.) Pospeševati je treba javna dela, promet, zlasti tujski na Jadranu. 6.) Za pokritje stroškov posamezni oblasti naj država odstopi javne dajatve. Oblasti naj najemajo v inozemstvu posojila in doma, urede naj oblastne hranilnice s pravicami in ugodnostmi, kakršne iirta državna hipotekama banka. 7.) Izgradi naj široke občinske samouprave. Če se bo oblastnim samoupravam posrečilo realizirati ta program, tedaj smemo biti prepričani, da se bo notranji položaj znatno izpremenil na boljše. Pogreša se slovenski "Ameri-kanec". Zagrebška policija se že tri tedne bavi s težko nalogo, da izsledi nekega Josipa Pirma-na, ki je na misterijozen način dne 18. marca izginil iz Zagreba. Kdo je Josip Pirman? Kakor se je dognalo, je bil Pirman rojen leta 1861. v Zaborštu pri Studencu v Sloveniji. Pred dvajsetimi leti se je izselil v Ameriko skupno s svojo ženo. Ker je bil po poklicu mlinar, je našel tamkaj dober zaslužek. Na njegovo nesrečo pa mu je Umrla žena in on se je odločil, da se vrne v staro domovino, pustivši v Ameriki svojo 18 letno hčerko in dva sina. Naselil se je v Zagrebu, kjer si je zgradil malo hišo. Bil je veseljak ter je zvečer 18. marca zašel v neko veselo družbo, ki je v spremstvu tam-burašev pozno ponoči zapustila gostilno. Od tedaj je izginila vsaka sled za Pirmanom. Nekateri so mnenja, da je v pijanosti zašel v kanal in utonil, drugi pa so mnenja, da gre najbrže za zločin. Izsledovanje se nada-ljuje. Zopet nearečna žrtev alkohola Vinjeni Anton Tomšič iz Zavtn pri Zagorju je padel z ozke ob-savske stezice v prepad in se u bil. Ranjki Tomšič je bil prece premožen kmet, ki je živahno kupčeval z živino. Ob Tomšičev nesrečni smrti je oživel med za gorskim in trboveljskim prebi valstvom spomin na žalostni dogodek v letu 1914. Pred pričet kom vojne je vinjeni Tomšič j strelil svojo ženo in je zato pre aadel vso svetovno vojno v mariborski kaznilnici. Zdaj je tud on, sicer premožen in ugleden poseinik. žalostno končal Rudniška aenreča v Trbovljah Pretresljiva rudarska drama se je dogodila 14. aprilsizveč«- v Terezijinem rovu v Trbovljah Ravno pičle pol ure pred koncem ftihta je ogromna plast zaupnega materijala zasula Josipa l r-žiča in Franceta Bukovca Do-čim so slednjega že pravočasno rešUi. so prišli do LrškSa šele o-krog polnoči. Bil j« mrtev. P» Marate*» aaključj«« je u-mrla lSletna Feni Kastolčeva iz Gradca pri Litiji. Zastrupil« t rada jo. Tako je n*- M rajanje: prehrane ljud-,------- - .... v , . m¡¡r država vsled aekon- Je krt ter so jo * Ijaaako bolnico, kjer pa ji država 2Udirtn,h razmer a« msgša, Io tud» (Izvirno.) Trst. ob Veliki noči 1928. Velika noč, vstajenje! Kdaj pride tudi za nas Slovence v Italiji — Vstajenje? In velika noč? Vsak narod, vsaj v Evropi je že doživel svoje velike sanje, doživel je sanje, ki jih je sanjal stoletja, sanje po svobodi. — Le naš narod v Ita-J liji še ni prišel do uresničenja svojih sanj po svobodi.. Velika noč 1928. — Slovenci v Italiji so vedno v slabšem položaju. Že grozi popolna asimilacija z italijanskim narodom, teror italijanskega fašizma z vsakim dnem hujši, zavednost Slovencev skoraj vsak dan manjša. Pritisk fašizma na naše prebivalstvo neznosno. Glad, brezdomje, brezposelnost ... To je Velika noč 1928 med Slovenci v Italiji! Kadar greš popotnik po lepih goriških brdih, kadar te privede hoja v ta naša lepa vinska brda. kjer smo včasih lepo, mirno in zadovoljno živeli, spofrini ae na svoja mladostna leta, ki so ti ostala v tako lepem spominu. Primerjaj jih in potem potrkaj na naša vrata in povprašaj nas po zdravju... Odkar smo prišli sem, odkar so nas priklenili v te brloge, ki niso več naši, je odila naša nekdaj vesela pesem iz naših src. Videl boš: Naša brda niso več vesela, naše morje ni več tako kakršno je bilo, le tuji obrazi iz Kalabrije se nam reže divje v obraz in se nam posmehujejo v ~Oni dan sem šel v oddaljenejšo primorsko vas. Prvo, kar me je pretreslo je bilo, da sem takoj opazil, da vas propada. Ves zunanji videz je pričal, da je tako. Povprašam kmeta, ki stoji na pragu: Kako oče? —Previdno se obrne, če ga kdo ne sliži: "Slabo in vedno slabše... Kmet je postal revež, revež, da se ga bog usmili. Delavec je postal — oprostite izrazu — fa-tin. Brezposelnost, Umazanija, uderuštvo vse to daje zunanji in notranji videz fašističnim nebe-som na slovenskih tleh v Italiji. Velika noči Slovenci! — . . . Odhajam na agitacijsko potovanje. V kovčku imam socijs-istične knjige, pa tudi komunistične brošure. Ne poznam do-ro kraja. Vem le, kje stanuje naš zaupnik. Obrnem se k njemu. Stopim v njegovo hišo. Iz-nenadem obstojim. Pet karabl-nerjev in dva miličnika izvršujeta pri nJem hišno preiskavo. Ničesar nima doma, saj ve, da sumljivih stvari ne sme imeti v hiši, kjer stanuje. — Toda kljub temu, da ne najdejo ničesar, ga odpeljejo na podeštat ali kam. Sumljivo pogledajo *e mene. Mislim, sedaj po h op, še po me-ni!" — Zmotil sem se. Srečno uidem nevarnosti. Političen prijatelj mi pove geslo in jaz dobim drugega zaupnika. "Vidiš, sodrug. Tole in tole je treba med ljudi, da čitajo, kako hočemo spraviti, da bo bolj varno?" Greva v gostilno. Pri mizah je par slabo oblečenih ljudi, jrezposelnlh profesionistov. Napravljena sta tako, kakor tržaška fakina. Ce pa jima pogledal v oči, takoj opaziš, $ia sta reveža, kateremu je strla borba 7M vsakdanji kruh vse življenje. Stopim k enemu in ga vprašam: "Prijatelj, hočeš zaslužiti y _ "Seveda, hočem, je bil takoj odgovor. — Razložim mu. da ga poznam (Čeprav ga ni •em. ampak sem vedel o njem le toliko, kolikor mi je v parih be-»edah poVO*l drugi zaupnik f katerim sem prišel v gostilno.) In da Imam zaupanje do njega. Raz peča naj našo literaturo med ljudi, previdno seveda, da ga ne dobi oblast, sicer bo sedel par l^t. — Pravi: Bom. Skrivoma mu dam nekaj knjig, katere naj proda Potem ,« mu še dam zavitek letakov (prepovedanih seveda!. "Za h lir vam Jih razneaem." ml re* Odštejem mu jih In se pošlo- vin»- . . .. Za pet lir? Za pet lir riaklratl nevarnost S do 10 letne težk" — In to n» osamljen sh- To je Velika noč v Italiji... Gospodarski in socijalni položaj našega slovenskega življa na Primorskem postaja z dneva v dan vedno slabši. Je že skoraj nevzdržljiv. Toga se prav dobro zavedajo današnji fašistični oblastniki, pa kljub temu prav ničesar koristnega ne ukrenejo. Ljudstvo, zlasti naše je vedno bolj obupano. Navadilo se je te narodnostnega terorja, ki ga izvaja fašizem! nad slovenskim jezikom, kajti gospodarska beda je sedaj že hujša, kakor more biti teror vsled tega, če-govore slovenski mesto italijanski. Kam plove Italija, in kam plo-vemo tudi mi Slovenci na Primorskem, ki nosimo na sebi verige suženjstva? Je Velika noč sa nas rea še daleč? . . . S. A. T. Dalo kongresa a U« WIO- VHIHOOw v MOV graoiji ia MtiraUzaoi)i •m • '• ii AiiwrruRrrrT< ječe. čaji V sedanjem zaaedanju je kongres izmed velikega števila raz novrstnih zakonskih načrtov sprejel dosedaj le dva predloga (bills), ki se nanašata na prise ljevanje. Enega je predsednik že podpisal in tudi drugi prav si gumo postane zakon. Na ta način dobimo le dva nova zakona, kot izid vsega delovanja sedanjega kongresa na polju imigra cije in naturalizacije. Prvi zakon se nanaša na Indi jance, rojene v Kanadi, in jih izvzema iz kvotnega zakona. Ta izjema iz splošnega pravila temelji na Jayjovem mednarodnem ugovoru od 1. 1794, ki je bi kasneje potrjen s pogodbo i Ghentu 1. 1814. Tedaj se je Indi jancem spoznala pravica, da smejo svobodno prestopati mejo med Združenimi državami in Ka nado. Priseljeniški zakon od 1 1924 pa je napravil dVomljivo to njihovo starodavno pravico. Po tem zakonu je izrecno prepove dano priseljevanje vseh onih, ne morejo postati državljan Združenih držav. Le beiokožci in ljudje "afriškega pokoljenja" morejo biti naturalizirani. Indi janci torej ne morejo biti naturalizirani (razun seveda onih rojenih v Združenih drŽavah) in zato je njihovo priseljevanje avtomatično prepovedano. Indijanci so bili od pamtive-ka navajeni prekoračati sedanjo mejo Združenih držav in vsled prepovedi, ki jo je vseboval priseljeniški zakon od 1. 1924, jo prišlo do izrazov nezadovoljstvs. Stvar je prišla prsd sodišča in vsaj v enem slučaju je sodiščo izjavilo, da pravica, zajamčena Indijancem po prejšnji!^ inigod-bah, še vedno obstoja. Da ne bo protislovja, je bil predložen sedaj odobreni zakon, s katerim se Indijancem iz Kanade izrecno priznava ta pravica. Originalni predlog se je nanašal tudi na In-dijance iz Mehike, in to na člane onih plemen, ki morejo do-kazati, da so izvirno bivali v sedanjem ozemlju Združenih držav. Ali .ta del osnove je bil izbrisan in se zakon nanašu samo na Indijance iz Kanade. Nadalje, ta pravica prestopanja meje se ne razteza na adoptiram* Indijance (Indijanska plemena do-stikrat adoptirajo belokožrikone imela odločen vpliv na zopetno odlaganje tega vprašanja. Razun imenovanih dveh zakonov imamo še pet zakonskih na Črtov, od katerih je senat sprejel tri in kongres dva. Senat je odobril sledeče predloge: 1. pred og. da se odpomore ločenim dru žinam; 2. predlog, da se odpravi predpis, ki zahteva, da morajo V8eu. Predno načrt postane zakon, ga morata odobriti obe zbornici kongresa in predsednik ga mora podpisati. 0 Teh pet predlogov ln dva gori omenjena zakona pa Je tudi vse, o čemur ata obe ali vsaj po ena zbornica kongresa kaj sklenila. Vsi drugi predlogi niso Še sploh prišli v pretres niti v eni zbornici in zato s« ne izplača tu govoriti o istih. \ Izmed 140 zakonskih predlogov, predloženih v tom zasedanju do 28. marca, so bili nekateri debatiranl v odsekih. Ali le malo žtevilo predlogov sploh za gleda svetlo izven odseka. Treba le računati, da Je bilo v poslanski zbornici predloženih vsega skuiiaj 18,812 predlogov vseh vrst in v senatu 6417. Le 1422 izmed teh predlogov Je bilo uzakonjenih, in od teh Ja 544- ta-kozvanih privatnih predlogov (tičočih se posameznih oseb). Ni torej treba |K>statl nič razburjen ali pa gojiti visoke upe, če kdo sliši, dá je kak kongresnik predložil U ali oni zakonski načrt, Od načrta do zakona Je pot dolga in mortal i teta zakonskih uu-črtov Je ogromna.—FIJM. Ljudje imajo kaj različne potrebe in zahteve glede spanja. Medtem, ko aa mladina od 6. do leta ne počuti dobro, če ne prespi deset ur, zadostuje odraslemu 7 do 8 ur, od 6fi. do 76. le-U pa celo tri do štiri ure na noi. Seveda človek ne spi vsako noč »"»g™** 1 ZDRAVSTVO Poljudna bsaeda o ktgijenl ia alurM sa zdravje. VPRAŠANJE NESPEČNOSTI. I O PROTINU. Dr. med, Otto Molsheim piše: Med narodom «e "protin" in •revmatizem" zmeraj med seboj zamenjavata ali pa ju imajo za eno in isto bolezen. A protin je zelo redek, mišični In sklepni revmatizem sta pa zelo Prvi pravilni opis protina da- •lob?k,°_Po_l!k^ ¡»Eui«T resa slavnega angleškega zdrav-nika Hydenhama» kl je sam na kazali, da apimo najbolj globo-(o eno uro potem, ko nas je za- PoUej rlTa^lt- trpel in ki opisuje torej .vo-nje redčiti, a se na koncu druge ' ^^ ^ w " pravilno spoznal, je bil globlje, dokler ga neko notranje Je> dt „ prl valovanje ne požene »gor ^ kUUn<| v Cim bolj se bUtomo jutru, to m , d ^ ih ^ redkejše in nemirnejše postaja £ £vnmliimu spanje. Ta diagram s|»anja p»1' se pri raznih ljudeh dokaj iz preminja. Tako na primer dia gram duševnega delavca ni enak delavca, zakaj pri prvem traja precej časa, dokler se v možga V približno polovici vseh «lučajev je s zamaščenoatjo, sladkorno boleznijo in arterioaklem-io. Na sgodi sa samo, da zboli na protin» bolan človek tudi na eni ali drugi imenovani bolezni, nih poleže vznemirjenje, ki f" Lm„t M „^opM „I* tanoékn je izzvalo delo. Zato duševni do lavec najtrdneje spi stoprav proti jutru. Jeh bolezni pri sorodnikih bol« nika. Tako boleha eden v družini na protlnu, drugi na zamaššono- Itd. Tudi pravijo, da je sa postanek protina odgovorna pre- V naših dneh toži in tarna jo a|| ^ ^ Hladkorn, vsak drugi človek o ne*|H<čiiostl. Kako naj se bojujemo zoper to _ neprijetno nadlego? N^UI®|diSi« purana. Zato lmanujojo je, če se človek podnevi dovolj rt)Vmjltlwm "boleoen rov- razgiblje; tako se mu t)»»«»™ v I |h „ prot|n ^ -UUVo bogatih." telesu utrujenost, ki potlej »k«>-lTudi pp| kronWntm gastruplje-raj avtomatičho zahteva «l»nje. LJu g -vlllc<}m prWl> večkrat do Zvečer skušajmo opustit delo. ^ fnikov ,)rotlna. pn tem ki zahteva Jačji krvni tlak, več- moPtj0 bltl poIornl gfcatt oni, ki js srčno delovanje, daljše> pre- im|ljo ^^no opravka s svln-bavljanje, močnejšo oblstno ^ Tak prot|n m 0«t|rmvltl; funkcijo itd. Spanju škoduje v u )|nJ|c mof|| p|||(tu| deU) Ut nje. enaki meri prehuda mrzlota »»l^o telo ne s|»rsjme nobenega Skoraj vselej se prične bolezen z akutnim "prottnakim napa- prevelika gorkota, ki vpliva dra- Lv|ncl ^ ,,pwlln j« nnjbolj po-žilno na kri. Treba ja» Je tudi, da I t ^ AngWik#mt si kolikor mogoče pomirimo živce. Skušajmo jMizablti vse. kar.......... ^________________ bi nas utegnilo vznemirjati sIII^m k| ^ g* Vsak tako boji. razdražiti. Mnogi se bore zopei1NtvlMjno it Ebudl bolnik srodl nespečnost z alkoholom; niti ||0i, ^ protJ jutru B hudimi bo-najstrožji zdravnik ne bo ugo- v ktkžnom sklopu. V varjal, če spiješ pred ^««tku j« to «korssj vmI^J v«llkl vrček piva. Vendar ne smeš za- L^ ^ nog| Hk|tp ^^ p,,, grabiti celo roko,.če se ti ponuja „^„^ Vroč, pogosto sa dvigne tu-samo mezinec. Nekaterim |Kima- U temperatura telesa. Po urah ga do utrujenosti enolično, za- trpljenja iKilačine prenehajo. Ce Izredno ponavljanje številk, »o- bolnfck ničesar ne ukrene proti M»d ali pesmi. So |w tudi takšni, koJtinl, se pojavi bolečina na-ki se uspavajo s.* dolgočasnim | v||dno v l)rjhodnJi noči spet sa čtivom. ^ nekaj ur In prida Ae večkrat, na- Nespačnost Je mnogim pravo kj|r ^^ tn pD krsjšl pravcato strašilo. Hudič pa tudi L,j dt|j4j dobj ^ nftpad ponovi, tu ni tako črn, kakor ga slikajo. ,n twUj padejo na vrsto drugI Mnogi mislijo, da niso nič spali, L^, sku,P( kt bil enkrat na č* jih med letanjem v postelji |md0 let, 1985 W. Division Ht, ze je v torek zvečer zadušil s Izgublja nespečnost svojo poše nt no podobo. Treba Je, da Jo za to sprejmemo z enako ravnoduš-1 jiVjjo m- tudi motenja prebave, nosijo; škodljivo je le, če bi si Hlstveno na bolezni je spre-sami šiloma prltrgall s|a»nje l»|m#0jeno Izmenjavanje snovi, Izrabljsll čas odmora za |>retlr* no delo. Prepustimo organizmu, da sam pokliče l>oga Morfeja z njegovim tolažljivim makovim cvetom,, kadar s« mu l>o zljubl Io ali kadar mu bo tega treba Bolj ko si namrač prizadevamo da bi Izsilili spanje, bolj Nti spanec pred nami. v iKialednjlh letih so mnogi ljudje zMeli za takosvano ev- (»linom v svojem stamivanju Njegova žena je izpovedala lit iji, da je bil mož zadnji L^j^ Jno boleznijo, ki Jo o- zelo <*bu|a»n, ker ni mogel nikjer l^j^^jo tudi kot možgansko|dj41|||( ,mjl dobrM zdravila, ki na dobiti dela, dasiravno p* je Ta bolezen vrže pacljonta1»krajšajo In tudi odstrani fl Kri na protinu bolnega vsebuje več urinsko kisline kot kri zdru vega — v enakih razmerah. — Žallbog še ne vemo, kako nastane proti trnki napad. Diikier ne |a>znamo praveg.t v/roka liolernl, tudi nI mogoča uporaba učlnkujočaga zdravila. Vseeno |>a medicina proti protinu ni br«*. mori. Zlasti j« mogof" marsikdaj omiliti hude bolečine, ki se pri protinu pojavijo. Me- kal povsod. Zapaa-poaalk ponovno Izvoljen. St. Paul, Minn. — V mostnih volltvsh je bil v torek ponovno Izvoljen za župana tags mesta \» C. i Larry J Hodgson, znan pesnik in govornik. Nepravičen Je človek, ki po-»tope nasilno z ljudmi; pravičnik je aamo tUti, ki razločuje oboje poti — pravi* o in napravico, ki druge pod' učujo In Jih no z naailj«m. temveč f. i»kooora in praviš-noatjo vodi k pravici in pameti. Tudi nI modaoc. ki ima ««bilo lepih i m *fed. temveč ki j« strpan in ki je brez mržnj» in strahu. BID DM A po« te I jo, kjer spi Včasih p" >0i afcer jm„ fm j^vo besedo dle-celo dni, da, tudi tedne Gre ** tlčno zdravljanje bolezni. Ker v not j« srednjih migati. Co «p«!« urinuka kislina komično k pa vnetje razširi na spredaj l*- Lurirt»klm telesom, uporabljamo teči aoaadni del, se stvar zaaufe baš narolio: spalna Utlezen |»o-neha ln »»olnlka do nemoči trpinči bolestna neslanost, Tudi no znani pojavi, da se Je |»rl nekaterih bolnikih svet obrnit: podnevi Jim ne da »Kleti, pomičl |* ne morejo za nobefio cetwi «as|m-U. Ta »Mlezen se ne da prem'»-tltl, čaprav postavimo iKilnlka v temen prostor, kjer ne vidi. jell dan ali in*. * __ AH ftsllš saati pravilna rfBirlT* NaeflP # •ba aafmš« skakala kns aa |nši| Nsail le le Is- po možnoati živila, ki imajo ve-liko pur in »ko vsebino. K tom spada v prvi vrsti maso. Daljo se Je tudi pri vneh prottfmkth sklop nih olioletijih kot dobro izkasalo zdravljenje s toploto. Ovoji z blatom, dialermako zdravljonje, v Išinako Milnce, zdravljenje s suhim vročini zrskom itd., jo čajno 'i , ^NA PRODAJ JE trge vina a člpkaaii la nastali račalmi **"*!«I daN -fwmty v dobre« kraj«. Proda se ral rea!. Vs*afc bolesen, I elofoa 'UM^i, H Ját, È&ii*â 'A À nr PKttSVItlT +mrn*mm * m. ,J,, i. L.L.I«, rrama n uivwa (A. A/eaaejev: Ra^f pravljic«.) Nekoč tU ee pogovarjal* dva revna kmettta. Eden je bil aicer alepar in je ti vel od aaroe goljufije ter o priliki bil tudi tat. Drugi kmet pa je bil pravičen in ae je vedno trudil, da ai prialuti kruh aamo • poštenim delom. Govorila sta in govorile, pa je dala beseda spor. Eden je trdil, da ae boljše tivi a krivico, drugi pe mu je ugovarjal: "8 krivico ne more izhajati človek vae svoje iivljenje. Boljše je. ostati reven, a pošten." Dolgo sta ae prepirala. nobeden ni maral odnehati in sta končno sklenila, da bosta odšla na pot in vprašala tuje ljudi, kaj o tem mielijo. Prišla ata do velike ceete in sta jo ubrala naprej, dokler nI-ata videla, da tlačen orje grudo. Stopila ata k njemu in rekla: —■ "Bog pomagaj, človek dobri! reši no najin spor: kako je boljše iivetl na svetu: po krivici ali po pravici*— "Ne prijatelja, s pravico človek ne more izhajati, boljše je šivati po krivici. Pravica sdaj hodi bosa. krivica pa I-ma lepe čevlje. Le poglejte, kako se nam adaj godi: vedao nam goepoda povišava tlako, ne oete-ja časa, da bi delali zase. Kaj hočem: javim valptu da sem bolan, pa med tem grem v gosd po drva; pa še ne po dnevu temveč ponoči, ko Je sekanje prepove-— ,'No si čuir reče pra- vični krivičnemu, "moja beseda še bolj drli." — Odšle sta naprej po Mati. Prišel je jUrna naproti trgovec v vosu. "Ustavi ae za trenotek. gospod trgovec! Ali te smeve kaj vprašati T Reši najin epor: kako je boljše na svetu ši-veti: po pravici ali po krivici." — "Eh, fanta, težko je iiveti po pravici, krivice ae bolj obnese; nas goljufajo, in mi goljufamo!" — "Ali ai čul? Zopet je prišlo na moje," je rekel krivični pravičnemu. Sklenila ata še vprašati, kaj bo povedal tretji. Sla sta naprej, pa je prišel naaproti gospod v vozu. "Počakaj trenotek! Reši najin spor: kako je boljše na avetu iivetl: po pravici ali po krivici r — "Splača se po tem vprsšatl; po krivici seveda. Kaj velja dandanašnji pravica? S pravico pride človek aamo v Sibirijo: prerad se pravda, bodo porekli." "No, sdaj si čul," reče pravičnemu krivični. "Vel trdijo eno in isto, s krivico gre boljše." — "Ne," mu odgovori pravični, — "trebs js živeti po božje. Naj pride kar hote, a ne maram po krivici šivati." Ta čas sta ie bila daleč od doma, pa sta si morala poiskati dela. Več dni sta hodila skupsj. Krivični se je znal vsem prikupiti, povsod so mu dali zastonj piti In Jesti, pa je dobil še pogač za na pot. Pravični pa se je napil sdaj vode, zdaj je zaslušil kos kruha, in dosti mu Je bilo. Krivični ga je ysnotner zasmehoval. Nekoč med potjo je po- stal pravični kmet hudo lačen in Je prosil tovariša: "Daj mi koe kruha." — "S čim mi ga boš plačal T je vprašal krivični. — "Vsemi, kar hočeš." — "No, pe ti bom izteknil oko." — "Lahko, če heteš." Krivični mu je iztak-nil oko in mu je del za to majhen koe kruha. Sla sta naprej, dolga je bila pot. Pravični Je postal zopet lačen, ni mogel naprej in je prosil krivičnega za kruh. Hh pa je rekel: "Samo, če ai daš iztakniti še drugo oko." — "Ah, brate, usmili se me, saj sem potem slep." — "No pe kaj, zato si pravičen, jaz pe krivičen in živim po krivici." Kaj pomaga, — na glad človek ne more pozabiti. "Na," je rekel pravični, "izbodi še drugo oko, če se ne bojiš vzeti neee grehe!" Krivični mu Je iztaknil še drugo oko, mu dal majhen koa kruha in puetil slepca sredi ceste: "NiKar ne miali, da ti bom še za vodnika, briga me!" - Slepec Je pojedel kruh in je taval naprej: "Menda bom prišel do kake vaei," Je mialil. Dolgo Je hodil, sgrešil je pot in nI vedel ne kod, ne kam. Pričel je moliti: "Gospod, ne zapusti me, grginika!" — Dolgo je molil, ko žaluje neznan glas: "Pojdi na deeao, našel boš v gozdu studenec, k| ga je strela privabila iz zemlje. Umij se z vodo tega stu-dsnca in Bog ti bo povrnil vid. Tam boš zagledal velik hrast, splesaj gori in počakaj do noči." Slepae je krenil na desni, komaj Je prišel do gozda, Je našel stezi- II. H. Ewers: U9BJEJIMALIIU Za "Prsavelo" poeioveail — A. Sebec. (Dalje.) Nato so smsli šele nesrsčneži k svojim sorodnikom in prijsteljem, ki so jim namazali roks z mssilom ter jih obvezali. Bil sem radoveden, če bo ta človskoljubnl svečenik sahteval tudi od mene tako ceremonijo, toda nihče se ni zmenil zame. SIcer pe so tudi meni ponudili kos mesa, kakor vsem ostalim. in tudi Jaz sem ga pojedel. Svečeniki so polotili na ogenj nadaljne kurivo ter pripravili rašenj. Nato so privlekli v tempel troje koslov: dva črna In enega belega. Papeloi je sabodel vsskemu v vrst velik noš ter jim poresal glave. Te je dvignil kvišku ter jih najprej pokazal bobnarjem, nato pa jih vrgel v kotel, napolnjen s vrelo vodo. Medtem pa so ostali svsčeniki prestrogi i kri, ki je curljala iz odrezanih vratov, pomešali so ji z rumom ter dali piti vernikom. Nato no odrli zaklane živali ter Jih nasadili na ražnje, katere ao položili ne ogenj. Tudi Jaz aem izpil požirek one pijače, potem pa čedalje več In več. Nenadoma sem začutil, kako ae me oprijemlje neka čudna, divja pijanoet, katere nisem dotlej poenal. Vedno bolj sem uhajal Iz avoje vloge, da fungiram tukaj kot navaden gledalec, In čutil sem, da postajam čimdalje bolj eden izmed njih. Svsčeniki so nato potegnili z ogljem polog ognjs velik krog, v kateregs je spet stopil papeloi. Blagoslovil je pečenko, ki se je cvrla na režnju ter s glasnim glasom klical blagoslov Alegra Vedre, boga. ki vse ve. Ko Je bilo meso jedve napol pečeno, so ga sneli z ražnjev ter prišeli polsurovo dobeaedno žreti liki divje zveri. • Spet so Afeobneli bobni. Med množico teli črnih teles je nastalo veliko razburjenje, katerega nI bilo mogoče več premagovati. Ogenj, ki je gorel na sredi, so pogasili ter tla izhodili in steptali. Vsa množica se je pričela riniti v ospredje. Tedaj se Je nenadoma pojavila — ne vem. odkod je prišla — Adelaida. mamalol. Kakor vsi oetsll, je imela tudi ona aamo robec okoli ledja, okoli čela pa moder trak. Njeni sijalni zobje ao ae svetili v rdečkantem soju plamenlc. Bila je krasna, naravnost aijajna! Papaloi jI Je s poveleno glavo ponudil veliko laso ruma, pomešanega s krvjo, ker je na en dušek Izpila. Bobni ao utihnili, ona pa je pričda peti visoko pesem botanake kače: "Uh! Eh! Homba. hen, hen! — Dvakrat, trikrat je ponovila, nato pa je zabela peti za njo vaa polpijana m notic* Bobni spet zabobne. Adelaida Je stopila h košari, aegla vanjo ter prinesla ven kačo. Bil je modras, ki je aikal s svojim razcepljenim jezikom, zamuden vsled svetlobe in ropota. Kača se Je počaai o vila okoli roke avečenlce. Verniki so se zgrudili na zemljo ter pričeli tolčl s čeli ob tU. Tedaj i »s Je |xmegel impalni v dcpgo košaro. ki je stala tam poleg, ter pričel metati Is košare bele In črne kokoši. Verniki s« skočili kvišku, polovill preplašene kok««*t. odgriznili Jim glave Ur aeaali njihovo avešo kri. Is ozadja se je pričelo tedaj riniti proti papaloiju šeatero mož. Na obrazih ao imeli hudičeve maske, preko pirč Jim Je vieela kosim-»ks koša. okolt ledij ao bili (Mimazani s krvjo. Množica ae je umaknila ter Jim naredila na »redi proetor. kamor ao atopili. Seboj (ta ao privedli deklico, kateri je bilo morda kakih deset let. Otrok Je gačudeno in boječe gledel obeli sebe, toda kričal ni. Omahovala je in komaj stala na nogah t videl sem, da je od ruma omamljena. Papaloi je stopil k deklici ter Ji stresel nekoliko šsrjavlce na glavo. Predno je . mogel nisrečni otrok šiniti s svojimi rokami v laee, da si odstrani žerjavico, je skočila Adelajdo» mamalol, kakor obsedena proti deklici. Zgrabila Jo Je s obema rokama za vrat, dvignite jo od tal ter zadavila. Bila je divja; oči so ji stopile iz jamic in zdelo se je, kakor da noče več izpustiti svoje žrtve. Končno ji Je istrgal višji svečenik tru- : pelce mrtvega otroka, kateremu je z enim sa-mifn urezom odrasel glavo. 1 Spet je dvignil papeloi glavo, pokazal jo navzočim, nato pa jo vrgel v kotel. Kakor otrpla je stala med tem Adelajda na meatu, do-čim ao svečeniki prestresall kri nedolžne žrtve ter Jo dajali, s rumom pomešano, piti navzočim. Trupelce so rszseksli in položili na žerjavico, toda verniki so se vrgli v naslednjem trenotku na skoraj surove kose ter jih v hipu požrli. Neto so sagrmeli bobni; ekstaza podivjane in versko blasne množice je dosegla svoj vrhunec. Pijani krvi In ruma so pričeli zamorci plesati, skakati ter se obnašali kot tolpa blazne-šev. Trgali so si cunje s teles, meteli se ob tla, poskakovali in padali onemogli na zemljo; zavladala je breemejna poltena razvratnoat in žrtvovali so Veneri vse navzkriž, v vseh legah in položajih. V teh sstsnskem dellriju so se medsebojno grlsll kakor stekli volkovi in trgsli drug drugemu s nohti kožo in meso, ds jim je curljajoča kri sameglils še zsdnje ostanke razsodnosti. Sadizem in pohotna razvrstnost sta trlumfirala v vsej svoji grozoti. Jaz sem se obnašal kakor vsi ostali . . . a • • Naslednjega dne sem se znašel zunaj na ravnici, lešeč na kupu moških In šenakih črnih teles. Solnce Je stalo že visoko na nebu; vse okoli mene so Islal! ljudje, stokajoč in vzdiha-joč v svojem teftkem snu. Treba je bilo nepopisne sile volje, de sem vstal; moja obleka je visela v krvavih krpah s telesa. V bližini kem videl ležati Adelajdo. krvavo od vrha do ta). Kje aem vsel toliko moči, ne vem. vendar ae ml je poarečllo, dvigniti nezavestno k aebi na konja, nakar aem oddirjal proti domu. Do-spevši domov, aem jo ukazal položiti v postelj, nakar sem tudi sam legel . .. . . . Spet jo čujem stokati; pojdem k nji. da jim podam koaarec limonade. a e e 7. marca. Pretekli ao meseci. Ko prelistavam te zadnje strani, se mi zdi. kakor da Je nekdo drugi to doživel, ne jsi. Tsko daleč mi je vse tO, in tako tuje. ftele, kadar aem s Adelajdo sltupej. ae moram prisiliti v to, da verujem, da Je bila tudi one poleg Ona — mamalol. to nežno, požrtvovalno, srečno bitje? Samo eno mleel ima: o svojem otročičku. Ali bo res deček? Prav gotovo bo deček! Stokrat me vprašuje ta Smešno: te otrok, ki še niti ro- C i ni. se vsema še avoje mesto v mojih mislih. sve «t domenila glede njegovege imena, že Je pripravljeno perilo zanj. SIcer pe eem odkril med tem v njej še druge lastnoatl. Ona je sedaj šef nekega oddelka moje trgovine, nastavljena s polno plačo. V trgovini aem namreč vpeljal novo branžo Zdaj fabricirem čudodelno vodni ki pomaga proti v aem mogočim boleinim in urokom. Se. »tavitev te čudodelne tekočine je zelo enoatav-na: deievnira, katero pobarvam s sokom paradižnikov. co in peí stezici je pritavsl do studenca. Zajel je etudenčnice. in čim je z njo zmočil očeeni votlini, je iz pregledal. Ozrl se je okoli in je videl velik hrast, pod katerim so bila poteptana tla in pomendrana vsa trava. Spravil se je v vrh in čakal noči. Ko se Je naredila temna noč, so ae zleteli od vseh strsni pod to drevo hudobni duhovi in so se pričeli bahati, kje Je kdo bil in kakšno zlo je storil. En bes je rekel: — "Bil sem pri krasni carjevni. Deeet let jo že mučim, na vse načine me poekuáajo iz palače pregnati, a niso mi kos. Edino ta me bo pregnal, ki bo dobil podobo Bolje Matere pri tem in tem bogatem trgovcu." Proti jutru, ko eo besi odleteli narszen, se je spustil pravični po hrastu . na zemljo in Je šel iskat bogatega trgovca. Po dolgem česu ga je našel in se mu je ponudil za hlapca. "Leto dni," Je rekel, "bom zate delal in nočem nobene plače, samo daj mi podobo Matere Bodje." Trgovcu je bilo prav. Od tega dneve mu je služil pravični kmet ns vso moč, dan in noč ai ni privoščil miru, tako je bil priden. Ko pa je bilo leto končano, Je prišel po plačilo. "Ne, prijatelj," je rekel trgovec. — "Dobro si služil in jaz sem zadovoljen, toda ¿al mi je dati to podobo proč. Rajši te bom izplačal v denarju." "Ne, ne rabim tvojega denarja! Daj mi ono, za kar sva se domenila." "Kaj pa še! Sluti mi še drugo leto, potem ti bom dal podobo." Kaj se hoče, kmet je zopet ostal pri trgovcu in delal še leto dni. Prišel Je čas plačila, pa trgovec zopet ni hotel dati podobe. "Rajši ti bom dal denar," je rekel, "če pa hočeš na vsak način podobo, tedaj o-stani še eno leto pri meni za hlapca." Bogat revnemu nI brat. Kmet je moral, hočeš nočeš, prišteti; ostal je še leto dni pri njem za hlapca in je delal zanj še več kakor doslej. Šele takrat, ko je poteklo tretje leto je snel trgovec podobo z zi^i In jo dal kmetu: "Na, človek dobri, vzemi za svoje delo in pojdi z Bogom." Kmet je ^zel podobo, se poslovil od trgovca In šel v tisto kraljestvo. kjer je hudobec mučil lepo carevnb. Dolgo je hodil, prišel v prestolno mesto in rekel: "Lahko bom ozdravil vašo carev-no." Takoj so ga prijeli ljudje pod pazduho, ga peljali v carjevo palačo ttl mu pokazali mrko bolno carevno. Zahteval je polno čašo vode, ^rlkrat pogreznil vanjo podobe Božje Matere, dal od te vode kraljični in Ji velel, naj se umije. Io glej, čim se je pričela carevna umivati, je na mah zletel iz njenih uet hudobec kakor meglen klopčič. Bolezen je prešla, in krasna deklica je postala čila, zdrava in vesele. Csr in carica sta bila tako navdušena, da nista vedela, s-Čim bi naj poplačala zdravnika: nudila sta mu visoke Službe, obljubovala graščine, ponujsla veliko plačo. "Ne." je rekel, "nič ni potrsba." Tedaj je rekla carevna: "Vzela ga bom!" — "Dobro," je odgovoril car, in ju takoj velel poročiti in je priredil za vse ljudstvo veliko gostijo. Od tegs dne je iivel pravični kmet v carski palači, nosil carsko obleko in pil ter jedel pri carski misi. Minilo je toliko in toliko čssa, pa je prosil carja s carico: "Pustita me domov, tam imam staro mamico." Carevna pa je rekla: "Skupaj bova šla." Odpeljeta ata se; konji, kočija, oprava, — vae carsko. Ko ata še potovala, jima je prišel naproti krivični Carjev zet ga Je spoznal in rekel: "Pozdravljen, prijatelj! No, ali me nisi spoznal? Ali se ne spominjaš najinega spora? Ti si trdil, da je boljše šlveti po krivi-d. kakor po pravici, pa si mi na-sadnje še iztaknil oči." Krivični se je preetrašll in ni vedel, kaj bi počel "Ne boj ae. saj nisem nste hud." mu Je rekel prsvtčnl in mu takoj povedal vse. kar se je sgodilo: kako Je (spregledal, kako je bil sa hlapca, kako je vzel prelepo carevno. Krivični1 ga je poslušal in je takoj sklenil. da bo šel v gosd k studencu. "Nemara bom zadel tudi jaz svojo srečo, če bom kaj slišal!" ftd Je v goed. poiskal studenec in čakal na noč. Baš opolnoči eo ee zleteli hudobci pod hrast; — ugledali ao krivičnega, ga potegnili s drevesa in ga raztrgali na drobne kose. Ugnezdila ee je v svetu grda navada kraje. Ne kradejo časti, ki je že davno pokopana, ampak vae, kar ima posvetno vrednost. Duševnih dobrin ne kradejo. ■Pa je prišel v takih okolnostih na sierl, zaprašeni ladji, a katero ao prevešali' le še prazne vreče iz Angleškega v Indijo, zaraščen Kitajec. Kultura Je bila Šla mimo njega, ker ae zanjo ni menil. Sledove, Id jih je bila vojna pustila na njegovi koži, je bil spretno zabrisal s tem, da se je z neizprosno doslednostjo ogibal vode. Preden so ga v pristaniški pisarni pregledali, so ga vrgli čeber. Ves predrugačen je prilezel iz vode in sledovi vojnih strahot so prišli do izraza. Tudi voda je iz čebra le s težavo iztekla. Poklica ni imel. In vendar za enega je bil izredno uren in kar brž se ga je lotil." Časopisi so začeli pisati o tatovih. OJto postave in roka pra-vice sta imela dela preko glave. Zaman so iskali tatov, zvitih butic. A mlad inženir, modra glava, jo je uganil. Brž si je ismislil a-parat, tako umeten, da je zgrabil vsakega tatu, ki je šel mimo njegs. Mnogo so postavili takih aparatov po cestah, včasih kar po dva skupaj, vse zaradi večje varnosti. Pa so se prijazni meščanje oddahnili in svobodne je zadihali. Hvalili so talent mladega inženirja in ga proslavljali. Noei-11 so mu darove in cvetlic, lepe gospodične so mu v naučenih, a vznešenih besedah čeetitale. In bil je inženir ponosen sar mega sebe in svoje iznajdbe. Uspešno, zelo uspešno je novo strašilo opravljalo svoj posel. 2e prvi teden je ulovilo devet desetink ducata postopačev, potepuhov in tatov. Cesto je aparat vsakega zgrabil, takq da je kar zacvilil; in ie se je pojavil mož miru Jn reda, ki ga je oprostil krvoločnih klešč. Komisija je bila z izumom zadovoljna in je brihtni glavici odštela lepe denarce. Ali smola! Kitajca nI bilo med ujetniki in ga ni bilo. Dobro je vedel, da v strašilu ni denarja in tudi drugih dobrot ni pričakoval. ; Spretno se ga je ogibal, najraje je kolovrati! po takih ulicah, koder ni bilo pasti. In se je nekoč zgodilo, da je šel zaraščen Kitajec zamišljen in malce potrt po temni ulici. Ni ae oziral ne na levo, ne ne dee-no in nenadoma je obstal kot pribit — v objemu strašila. Ni zacvilil, niti zastokal ni, nekoliko neprijetno mu je bi- o. Mak» je postal, dobro je premislil, potem pa je — ukradel aparat in odšel. . . DEŽCSS | Veliko pinem prihaja vsak ^njHn j. L »¡ver ta MMa, pojomaaja moti. tiafal ta m ake tatova. No*a-1W m prodaj« a adravill ta ako a« m poj ta kraekim, tedaj bi morali to Morilo adravito, ki uotvarja rdn Ja ta ata. Ako val tri»»«- a adravlii ni aa v aaloei. tedaj mu mite, da ca i« i od astosatatja a adravili. (Adv. IZVRSTNA PRILIKA Člani in članice S. N. P. J. Sedaj Mik« dobite Ust Preeveta vaak dan sa sne leto In knjiga AMERIŠKI SLOVENCI, vredno 95.00—ake nam peiljete brea odbitka avešo 97.80. AH pa tri knjige: SLOV.-ANGLEdKA SLOVNICA, vredna 92.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna 91-50, «n PATU MALA VENTURA V KABARETU, vredna OLM, skapaJ vrednoat 95.00 In dnevnik Preeveta sa sne Isto sa avoto 97.80. Ta velja aa Oane S. N. P. J; sa vae stare In nova naročnike. Ne flanl plačajo 99.00. Lahka dobite pel leta dnevnfcProavaU vrsdnsatl aa 9150 knjig, n.' pr. JIKMV HIGGINS, ZAKON BIOGKNKZUE, ali pa ZAJEDALCE la HRBTENICO In INFORMATOR ako nam pošljete avoto 9440. Na flanl polije jo 94-00. AH pa sa 98*00 poOeta Ust Proaveta In knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani 93.60. __ Te vae velja sa atars in novs naročnike. VeaE mors poabtl cele avoto bres odbitka. Denar In naročita pošljite aa npravnIKtve na naalov: Preeveta, 2057 So. Lawndald Ave* Ckkage, DL oaeooaeeeeeeeaeeeeeeeeooee NmIot Drlava.— Pošiljam 9. ČL —- Tiskarna S. N. P. J. " ..... SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, kgjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čegkem, nemškem, angleškem jezika in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene smern* unijako delo prve vnte. Vm pojnanikdaje vodstvo tMkan* S. N. P. J. PRINTERY 2667-89 Sa Lawndalo Amos CHICAGO, ILL. TAM SB DOBE NA 2ELjO TUDI VSA USTMENA POJASNILA & á