_ &*$***- c pnioer«n jiuiraw. UpTSTiltóiTO iiarocn&KH hwerfete in reklamacija, liefern ìaì&mzhw li. IIS. Infilili! vmEStmi£&2im 35 t&aa® sa<&« jaowr« inatto?*»» J.S»8*it, Bü'i’ß'/SOBI Poštnino plačana t gotovini^, STRAŽA Izhaja v nondeiiek, sredo in pekJu. Uredništvo in «prAvništvo Je v Kaiihora,,. Koroške cesta kž. 5 Z uredništvom se mor« govoriti vsaki d in samo od li. do 12. sn> Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste» Telefon inténirban šL 113. Letniix XIV. Vex pepli — vox ilei Beograd, 21. novembra. Ljudsko glasovanje na Bolgarskem je izpadlo usodno za obtožene ministre starega režima. Od vseh oddanih glasov se je izreklo za krivdo nad 70 odstotkov. Vest, ki smo jo postavili na čelo današnjega uvodnika, ima tudi za naše razmere globok pomen. Pred vsem si oglejmo posledice, dalekosežno«! in pomembnost «zida ljudskega glasovanja na Bolgarskem za Bolgare. Z neko slabo prikrito škodoželjnostjo in naslado je aaše režimsko časopisje objavljalo vse tudi najneznat-nejše pokrete bolgarske opozicije proti vladajoči kmetski stranki Stambolijskega. Beograjska vlada je potom svojih plačanih organov na satanski način željno pričakovala sadov od ustanovitve bloka združene opozicije proti Stambolijskemu. Voditelji te opozicije pa so bili ravno ljudje, ki so Bolgarijo potisnili v vojno proti Srbiji. Ti so povzročili vse krivice, ki jih naši režimovci tako radi pretiravajo in obešajo na veliki zvon. Kaj se ni vse pisalo o dogodkih dne 17. septembra t. 1. v Tirnovu! Nedavna razkritja o zvezah opozicije z Wran-glovci v zaroti proti sofijski vladi so pokazovala sledove v našo državo. To pa beograjskega časopisja ni nili najmanj ženiralo, da je udrihalo po bolgarskem ljudst vu, ki si iskreno prizadeva za prijateljstvo in čim tesnejšo zvezo z našo državo. To časopisje je izrabljalo celo Turke v svoj namen, češ, da bolgarska vlada stoji v zavezniških odnosih z angorsko vlado. Poročali so tudi o zvezali Stambolijskega z ruskimi boljševiki itd. Vse to je imelo prozoren namen očrniti bolgarsko ljudstvo in njegovo kmetsko vlado pred evropsko javnostjo. Naši nasilniki in oligarhični centralisti niso zamudili nobene prilike, da naši javnosti prikažejo z ene strani sofijsko vlado v luči nasilja proti večini bolgarskega naroda, z druge strani pa so isto bolgarsko ljudstvo smatrali za odgovorno za vse resnične in izmišljene vojne grozovitosti proli Srbom. Nelogičnost in nedoslednost teh naših režimovcev,ki se drže znanega načina obrekovanja in hujskaštva «primite tatu«, ko sami ànevno vrše največje lopovščine in »rprizarjajo korupcijske afere, je razvidna zlasti v tem, da so s svojim nastopom — posredno ali neposredno — podpirali in ji pomagali strmoglaviti kmetsko vlado v Sofiji tisti opoziciji, ki bi po Stamobolijskijevem padcu prišla na krmilo. Znano je, da je meščanska bolgarska opozicija največja nasprotnica vsakemu sporazumu z našo državo, zlasti pa je sovražnica Veliki Jugoslaviji bodisi z Bolgarijo ali brez nje. To zadostuje vsakemu trezno mislečemu iskrenemu Jugoslovanu, da sprevidi, tèe še ni, da gre Pašičeva politika vedno za tem, da prepreči pred ustvaritvijo in konsolidacijo Velike Srbije vsako prijateljsko zvezo z Bolgari. Pašiču in njegovim pomočnikom bi bolgarska opozicija, ko bi bila na vladi v Sofiji, navajala vodo na velesrbijanski mlin. Saj je znano, da bolgarska opozicija zahteva od svoje vlade, da brezpogojno prizna Turčijo v Evropi, kar gre v račun tudi Pašiču, ki se boji, da bi v avtonomni Tra-kiji imela precej vpliva tudi Bolgarija. Vsako ojačenje Bolgarije pa je zavora velesrbijanskemu stremljenju. Po dogodkih v Tirnovu, kjer so razjarjeni kmetje razgnali zborovanje meščanskih strank, na katerem so nameravali govoriti bivši bolgarski ministri v vojnih kabinetih, je vlada predložila sobranju zakonski načrt v pomirjenje ljudstva, da se bivši ministri izroče sodišču, če jih ljudstvo spozna krivim. Sobranje je sprejelo zakon in preteklo nedeljo se je vršilo po vsej državi obvezno glasovanje glede vojnih krivcev. Opozicija je razvila ogromno agitacijo v prilog svojih obtoženih voditeljev; Izid ljudskega glasovanja je bil nepričakovan. Več kot 70 odstotkov vseh glasovalcev se je izreklo za obsodbo vojnih krivefev in bivših Ferdinandovih podrepnikov. S tem je na nepobiten način jasno dokazano, da je bolgarska opozicija v znatni manjšini in da ž njo ne more in ne sme računati noben resen zunanjepolitičen faktor v svoje, često zelo temne namene. Z druge strani pa je bolgarsko ljudstvo na nedvoumen način doprineslo sijajen dokaz, da odločno odklanja vsako odgovornost za vojne, katere so doslej naši režimovci izrabljali proti Bolgarom in v utrditev velesrbijanske miselnosti. Izid glasovanja v Bolgariji je torej temeljita lekcija za «beograjsko porodico« tudi s stališča naših notranjih razmer. Da se je mogla skrpucati vladna večina, potrebna Pašič-Pribičevičevim nakanam, se je na doslej nečuven nasilnički način razveljavilo do 60 poslanskih mandatov, katere so poverili komunistom naši polnopravni državljani-volilci. Kako pridejo le-ti vo-lilci do tega, da se jim kratkomalo odvzame njihova osnovna državljanska pravica, imeti lastno zastopstvo jv državni zbornici? Kdo> sme trditi, da so ti volilci proti-državno ali kakorkoli prevratno razpoloženi? Saj je vendar ustavno zajamčena tajnost volilne pravice, če komunistični poslanci kot osebe niso imele potrebnih j kvalifikacij za narodne zastopnike, bi morali na njiho-! vo mesto priti njihovi namestniki, če pa vlada niti tega i ni hotela storiti, je bila njena, dolžnost, da razpusti par-[ lament in razpiše nove volitve. Tega pa Pašič ni storil, ker je hotel s centralistično ustavo po svojem kopitu zavladati nad nesrečno slovensko in hrvatsko rajo ter jo podrediti velesrbijanstvu, militarističnim klikam ter —~ batinam. Z uvedbo bati-naškega režima je pridobil nekaj narodnih izdajalcev, j- katerim se je — bona ali mala fide — pridružilo s i svojo zaslepljeno abstinenčno politiko, žal, tudi precej-I šnje število hrvatskih poslancev. Predaleč bi nas zavedlo naštevati vsa grozovita na-! silja današnjega režima, ki se zlasti uveljavlja v pre-I ganjanju vsega, kar ne nosi velesrbijanskega obeležja, j Dovolj je torej samo teh nekoliko ugotovitev, pa da do-j kažemo potrebo, aa tudi pri nas obstojajo vsi razlogi za j uvedbo ljudskega glasovanja proti sedanjim predstavi-Ì teljem protiljudskega in protidržavnega režima. Pašič-I Pribičevičeva vlada niti ne krije svoje zloradosti, da iz-! zove državljansko vojno, ko bi vedela, da bo končni ! izid v korist beograjskim mogotcem. Sedanji režim je treba postaviti pod obtožbo-pred ■ posebno sodišče vsega jugoslovanskega ljudstva tudi i zato, da se. ugotovi, za koliko so posamezni predstavite -I Jji vladnega nasilja oropali državo v svojo osebno ko-I rist. Še danes n. pr. Pašičeva rodbina ne smatra za po-! trebno, da izroči javnosti račun državnih delnic bors-! kega rudnika in račune za časa vojne nabranih svot za ! srbske ranjence. Enako kosmata ušesa imajo tudi ostali ! člani Pašičevega kabineta in njihovi prijatelji. Z rednim sodiščem imamo glede takih zadev ve-! lik križ, kakor dokazuje n. pr. slučaj Protič-Pribičevič. j Kmalu bo leto dni, ko je Protič dvignil v javnosti stra-I hovito obtožbo proti ministru Pribičeviču, da se pojas-; ni pred sodiščem nasilna smrt pok. Draškoviča. Toda ; do danes še vedno spi cela zadeva pod prahom pozab-; ljenja in bo spala, dokler ga ne dvigne po volitvah nova j zbornica. Ljudsko glasovanje, ki sc je vršilo v Bolgariji, bi j torej tudi za naše razmere ne bilo brez pomena. Afera j bivšega vojnega ministra generala Zečeviča bi na ljud-j skem glasovanju ne mogla biti spravljena s sveta z ne-; koliko puhlicami objestnih ržžimovcev, katerim je živ-I ljenje tisočev vojaških novincev manj vredno, kot pa I nadutost tega ali onega režimskega stebra. V političnem oziru bi ljudsko glasovanje pri nas j pokazalo, da je vladna večina v zbornici samo piškava i manjšina v narodu. V ustavnem predlogu Jugoslovanskega kluba je po-j leg avtonomije in gospodarske zbornice najvažnejša poji lilična točka tudi referendum, t. j. ljudsko glasovanje za I določene zadeve, med katere spada tudi obtožba mini-i sirov. SLS posveča temu svojemu programu vso svojo > pozornost in bodoče volitve, ki ne morejo biti več daleč, l morajo spraviti tudi točko o ljudskem glasovanju bli-I žje k svoji rešitvi. Glas ljudstva — glas božji! j aa&rmtim mrm»ai«-irTh-n-nmn« aaa—«nMaamann«nn'Mmarangiwiraiwm i Politični položaj. j Pribičevičevj ukrepi proti sodelovanju hrvatskoga i bloka so od dneva do dneva ostudnejši, pri tem pa tu-! di vedno bolj zmedeni. Ko se je zvedelo, da frankovci j nasprotujejo aktivnemu sodelovanju bloka v pariamen-i tu, je Pribičevič po svojih ljudeh to takoj razglasil v i nadi, da uveri javnost, da z akcijo hrvatskega bloka in sporazumom sploh ne bo nič, in kolikor je rnogel — je Bankovce še hujskal ter jih skušal utrditi v njih sklepu. Srbski politiki, ki so se zavzeli za sporazumno delo, se s tem niso dali motiti in sedaj jih hoče Pribičevič ustrašiti zopet s tem, da bodo Hrvati zahtevali tudi vrnitev komunističnih poslancev v parlament. Taki in podobni Pribičevičevi triki so na dnevnem redu, ne napravijo pa posebnega utiša, ker se vedno bolj utrjuje j spoznanje, da je sam Pribičevič s takimi metodami — i največ j a državna nevarnost. Iz strahu pred prihodom Hrvatskega bloka v Beograd so odgodili narodno skupščino do 2. decembra. — Pašič-Pribičevičeva vlada si pač hoče na vsak način podaljšati življenje za nekaj dni. Da ne bi vlade Hrvati presenetili in je našli nepripravljene glede prihoda bloka, sta Pribičevič in Pucelj pt-edlagala, da se odgodi ; narodna skupščina do 2. decembra. Ta čas odgoditve pa hoče Pribičevič skrbno porabiti v to, da se bo zabarikadiral proti prihodu Hrvatskega bloka v Beograd. — Kljub vsem umazanim korakom, katere dela Pribičevič proti blokašem, pa se vendar vedno bolj zmanjšuje vrsta njegovih vernikov, ki prestopajo na stran Davidoviča. Boj za poslaniška mesta. Mesto poslanika mora že biti nekaj vsestransko vabljivega, da se diplomati srbi-janskega pokoljenja tako pulijo za ta korita. V tokratni borbi diplomatov gre za dve poslaniški mesti in sicer: v Rimu ter Parizu. V Rimu je že dokaj časa kot poslanik g. Antonijevič, ki je pa sedaj naenkrat padel pri zunanjem ministru dr. Ninčiču v nemilost. Radikali bi radi videli v Rimu našega pariškega poslanika Špalaj- I koviča, demokratje pa aienskega Balugdžiča. 3 sekakor prideta v Rhn in Pariz drugi dve poslaniški osebnosti. Proti poslaniku v Rimu Antonijcviču se je začela gonja v «Politiki« in za njo v drugih režimskih listih. Očitanja trdijo, da se gospod Antonijevič za našo stvar in za zadeve naših ljudi v Italiji sploh ni brigal in da se je sam sebi dopadel v vlogi konzula, Habjan* delajo, kar hočejo in če kaj izpraznejo od zasedenega ozemlja, storijo to sami in ne na zahtevo človeka, ki je od vlade poslan, da zastopa naše državne interese. Antonijevič dela torej toliko kot nič in kampanja, ki je vstala proti njemu, trdi, da je njegovo zastopništvo pra-i vi škandal za SHS. — Ta očitanja, — in če so še tako I resnična — so značilna in zopet pravi škandal za da-I našnji režim, ker se pojavljajo prvič na zunanje-politič j nem polju, ki je popolnoma podvrženo Pašičevi samo-! volji ter se nikdar ne objasni javnosti, drugič za to, j ker je Pašič že toliko kuhal in sklepal z Italijani na j škodo jugoslovanskega življa, ker so evidentne^ sramotne nakane beograjske porodice glede Reke in reš-kega konzorcija, ker je Ninčič poveljniku ulice — fašistu Mussoliniju, ki se je povspel na vlado, pošiljal tako lepe brzojavke in končno, ker je hpravičen sum, da rabi vlada poslaniško mesto v Rimu za svojega človeka, ki se je celo v današnji reakciji onemogočil kot minister pravde. Če ne bi bilo Pašičevih umazanih mahinacij z Italijani in ministra, ki skrajno krivično deli — «pravdo«, bi bil g. Antonijevič lahko še mirno naprej «škandal za državno upravo«, žalostno, če se korupcija le v strankarskih ter osebnih interesih obsoja. Nad pet miljard za vojsko. Komaj je vladi zvesta «večina« v skupščini izglasovala nad 3 milijarde kredita za vojsko po «tajnem spisku«, se že pripravlja, da se priklopijo temu še dve milijardi. Francoski parlament je sklenil, posoditi Jugoslaviji 100 milijonov frankov in beograjska skupščina bode sedaj glasovala o sprejetju tega posojila in glasovala bo seveda, kakor po navadi. Od francoskega kredita ne dobimo niti vinarja v gotovini, temveč vse se bo porabilo za plačevanje vojnih naročil: orožja, municije, opreme in drugega, s čemur nas vedno zalagajo Rade Pašič in drugi največji oblastniki v naši državi. Razkol v zemijoradniški stranki je dosegel svoj višek. V torek je zboroval v Beogradu vrhovni odbor, da se posvetuje glede stališča napram prejšnjemu tajniku Komadiniču. Izvoljen je nov odbor z načelnikom Spasojem Dimitrijevičem. Dosedanji predsednik Stav Ijanin se je pridružil Komadiniču in Avramoviču ter je istočasno zboroval s to skupino v Plani. Stavljanin je srbski seljak, in značilno je, da so pri Komadiničevi skupini pravi seljaki, dočim je inteligenca in meščanstvo pri novi skupini. Nove zemljoradnike imenujejo ironično «moskovske seljake«, ker prevladujejo med njimi gospodje, ki stanujejo v najdražjem beograjskem hotelu «Moskva«. Nov zakonski načrt o sodnikih in odvetnikih pripravlja posebna komisija v ministrstvu pravde, ker je, kakor znano, ministrov zakonski načrt vsled svoje straš ne reakcijonarnosti propadel brez vsake debate. Sploh pa je s tem zakonskim predlogom začela ugašati zvezda g. ministra pravde dr. Lazarja Markoviča. Takoj na to so navalili nanj težka očitanja glede upravljanja z vojnimi odškodninami in vojnim plenom, prijeli so ga radi strankarskega premeščanja sodnikov in tako je šlo eno za drugim. Njegovo «pitanje« je vzela sicer tudi vlada za svoje, pa mož le uvidi, da se njegov ministrski stolček hudo maje in ker se boji, da bi bil ob spremembi režima s sramoto pregnan, se že sedaj razgleduje po kakem ugodnem mestu. Kandidirati je začel za poslanika v Rimu in najbrž služi tudi v prilog te kandidatne gonja proti dosedanjemu poslan ili. u . Orientska konferenca je nekako podobna genovski. Kakor sovjetski komisar čičerin v Genovi, tako nastopa tudi turški odposlanec Izmet paša ter vpliva s svojo umerjenostjo, resnostjo in bistroumnostjo na druge delegate kakor curek mrzle vode. Vsi delegati so dobili prepričanje, da je turški problem mnogo resnejši, kakor so si ga s početka predstavljali. Splošen vtis je, da Turčija ne namerava več nastopali kot poslušajoč član konference, čegar naloga je sprejemati konferenčne odločbe na znanje, ampak, da hoče z vso energijo nastopati kot sodelujoč faktor v svetovni politiki. Za posebno dober kontrast med onimi, ki vedo, kaj hočejo ter se zavedajo svoje pravične stvari, in med frazerji zmagoslavja io oboroženega miru je preskrbel italijanski ministrski predsednik fašist Mussolini, ki je na dolgo in široko govoril o sodelovanju Italije v svetovni vojni in o njc-j ih žrtvah. Fašist se je v svojih frazah tako razvnel, da je angleški zastopnik lord Curzon končno odvrgel obzire vljudnosti ter ohladil fašista s tem, da je presekal njegov brezkrajni govor z besedami: «Pustimo preteklost, brigajmo se za bodočnost!« Osnovane so tri glav ne komisije in sicer: 1. komisija za rešitev teritorijalnih problemov in ureditev vprašanja morskih ožin, 2. komisija za zaščito narodnih manjšin in Tujcev v Tur-» čiji in 3. komisija za ureditev gospodarskih in finančnih problemov Orienta. Vsak delegacija ima pravico odposlati po onega delegata ali strokovnjaka v te komisije. V prvih dveh komisijah so zastopane samo one države, ki so direktno interesirane na gornjih problemih. Izključene so države, ki se nahajajo v vojnem stan ju s Turčijo. Vprašanje morskih ožin se prične reševati še le tedaj, ko dospe ruska delegacija. Turška delegacija je odločno protestirala proti načinu razdelitve razpravnih predmetov in zapostavljanju njenih predlogov. Sultan — angleška igrača. Angleški vladi, ki je pobeglega sultana nastanila na Malti, da ga od tod pošlje v Meko ter razburi muslimanski svet, češ, da so angor-ski vlastodržci v njegovi osebi žalili kalifat, se ta račun ne bo posrečil. Osrednji odbor kalifata v Indiji je namreč Bonar Lawu poslal brzojavko, v kateri protestira proti temu, da se Anglija vmešava v to zadevo in daje bivšemu sultanu potuho. Indijski odbor izjavlja, da bouo muslimani, ki smatrajo sklepe angorske narodne skupščine za splošno obvezne, zadevo kalifata uredili sami brez Anglije ,in preti z resnimi posledicami, ako angleška vlada ne neha s svojimi metodami. Madžarski fašisti. Pri Moszonyju so člani društva «probujajočih se Madžarov« ali fašistov ustavili ekspresni vlak in diplomatom-potnikom odvzeli vse listine ter izropali tudi denar in dragocenosti. Potujoči diplomati so se radi tega pritožili pri svojih konzulatih v Budimpešti. Predrzni razbojniki. Pred nekoliko dnevi so ustavili razbojniki avtomobil bolgarskega kralja Borisa, ko se je peljal iz Sofije v okolico. Ko so imeli tolovaji kralja v rokah, so ga preiskali, mu odvzeli gotovino 180 levov, pobegnili z neznatnim plenom in pustili kralja, da se je vrnil v prestoličo. Clemenceau v Ameriki. Clemenceau je res izvršil svoj sklep ter se podal v Ameriko, kjer nastopa kot predavatelj o zapadno evropskih razmerah. Ob priliki nekega predavanja je naglasil, da ni prišel v Ameriko naznanjat kake nove politike, ampak hoče le Amerikance prepričati, da Francija ni militaristična država. On noče Nemčije razdreti, pač pa želi preprečiti, da bi Nemčija Francoze z nova napadla. Zato bi bil potrebno, da se združijo Amerika, Anglija in Francija. Francija ne želi od Amerike nikakih žrtev, ampak samo sodelovanje. Propadanje češke tekstilne industrije. V 97 tvorui-cah v Čehoslovakiji je bilo v normalni dobi zap »slenih 25.000 delavcev, oktobra letošnjega leta samo 12.000, a novembra 11.000. Meseca oktobra je počivalo delo že v 6, v novembru v 11 tvomicah. Najslabši položaj je y tekstilni industriji, ki je zaposljevala normalno 15.000 delavcev, v oktobru 1. 1. samo še 1600, a v novembru 1400 delavcev. Češke tekstilne tvornice se izseljujejo v druge države, pred vsem v Jugoslavijo. Vseučiliščna stolica za zgodovino svetovne vojne. Iz Pariza poročajo, da so ustanovili na Sorboni popolnoma novo stolico za zgodovino svetovne vojne. lUiillili* Will Beležke. Laži v čeških listili. «Hrvat« ugotavlja razne neresnice, s katerimi zalaga beograjski dopisnik praški «Prager Presse«. Kot dopisnika tega češkega dnevnika «Hrvat« imenuje «nekog Slovenca«, koji je prije bio klerikalac, šta više i pop a sada je — radikal«. To je dr. Lenart, «inače i činovnik beogradskog Pressbureaua i ujedno urednik lista «Radikal«. V nadaljnem «Hrvat« opisuje kameleonstvo dr. Lenarta, ki je postal radikal za to, da pride potom presbiroja h kakemu koritu v bližini blagodejnih žarkov Pašičeve milosti. — Sicer se nam tudi z druge strani poroča, da je dr. Lenart, ki je napisal v «Slov. Narodu« pamflet proti avtonomiji Slovenije, s katerim si je odprl vrata v Beograd, res dopisnik «Prager Presse«. Ne bo, odveč, ako ob tej priliki omenimo vladno prakso v zadevi dopisovanja v tuje liste. V sporazumu s čehoslovaškim poslanikom Kalino so dobili češki vladni listi migljaj, da si za svoje dopisnike v Beogradu izbirajo samo osebe, ki jih priporoča beograjski presbiro. Dokler še ni bilo dr. Lenarta v Beogradu, je to službo vršil uradnik presbiroja Mitro vič. Vse brzojavke in vsi dopisi za tuje liste so pod kontrolo in na stroške vladnega presbiroja, ki se poslužuje privatnega imena za svoje namene. Tak «dopisnik« je le nizkotno orodje za razne spletke in laži svojih predpostavljenih in za svojo podlost prejema za to ne samo primeren honorar od lista, marveč tudi povrnitev vseh stroškov za brzojavke in poštnino, dasi jih plača presbiro. Kako se dobiva vladnemu režimu prijazne dopisnike, dokazuje tudi slučaj Berkes. Ta gospod je prišel v Beograd kot dopisnik «Berliner Tageblatta« in nekega graškega lista. Na zahtevo presbiroja ga jé policija prijela, da ga odpošlje preko meje kot «lažnjivega poročevalca«. Na intervencijo istega presbiroja je bil Berkes izpuščen na svobodo, čim se je zavezal, da bo vse svoje brzojave in dopise dajal v cenzuro presbiroju. — Presbiro je potem tudi brez znanja dopisnikovega odpošiljal njegovim listom brzojave s podpisom — Berkes. Ista praksa se vrši tudi z dopisnikom londonskega lista «Times«. «Berliner Tageblatt« je pred časom priobčil strupen članek proti bolgarski vladi s podpisom svojega dopisnika Berkesa, ki pa je za članek izvedel še le po objavljenju. Treba pa je tudi pomisliti, da se vlada po služuje tudi naravnost očividnih laži, ki jih naprti potem dopisniku, da more s poznejšim svojim popravkom doseči gotov namen, če pri tem po nedolžnem izpostavi dopisnika pred javnostjo kot lažnika, to je vladi malo mar. — Tej podli praksi spletkarenja in prevar morejo služiti samo skrajno naivne, ali pa pokvarjene in prodane duše. V katero vrsto teh ljudi na j uvrstimo izgub- ljenega katoliškega duhovnika dr. Lenarta, prepuščamo njegovi vesti, ako je še kaj ima. Pašičeve koncesije. Nedavno so pregledovali izdane ; raznovrstne koncesije in ker so tolikrat naleteli na ime j «Pašič«, so začeli šteti in našteli so, da je staremu in j mlademu Pašiču izdano — 167 koncesij za raznovrstne j posle od izsekovanja kakega gozda do največje državne , I nabave. Te koncesije se nanašajo po največ na južno ! j Srbijo, ker eksploatira Pašičeva kompanija vse rude : i in gozdove. Toliko dela Pašič s koncesijami, kje pa je j drugo, kar dela brez koncesij? — Ni zastonj «čoškasti« ! Pašič. «Čoškasti« mu pravijo, ker ima v Beogradu na j vsakem «čošku« — oglu — kako hišo. In ta Pašič je bil prvi, ki je dobil — ogromno vojno odškodnino v Jugo- j slaviji, ki ima toliko vojnih yrot za njih podpore pa še j sedaj nima nobenega «pokritja«. Dogovorjena igra pri izbiri liferantov. Najprej je bil nenasitni pohlep Pašičev, starega in mladega, ter njunih zaveznikov, potem se je našel liferant, ki bo dal tem pohlepnežem dovolj zaslužiti, nato je bil ustoličen novi vojni minister, ki ima vse lastnosti za sprejem v ; to družbo, potem se je naročilo vladnim poslancem, naj izglasujejo milijardni kredit za vojsko in ko se jo tudi to zgodilo, so se zbrali Pašič, vojni minister Pešič, mi- i nistri Kumahudi, Vilovič, Pucelj, Žerjav, Rafajlovič :n : Stanič, da igrajo pred javnostjo dogovorjeno, ostudno in lažnjivo igro, ki se ji pravi «izbiranje« liferantov in j liferacij. Kot ponudnika sta nastopila dva: Kondič in ; Arangjelovič in ministrski odbor je markiral izbiranje in odločevanje med eno in drugo obljubo. Liferanta sta j drug za drugim «spuščala« svoje ponudbe za nekoliko milijonov in končno se je ministrski odbor odločil, za i Kondiča. Ko je bilo vse gotovo, se je pa doznalo, da sta ; Kondič in Arangjelovič samo agenta — enega in istega podjetja, ki je bilo z oblastniki že poprej dogovorjeno ter je samo radi javnosti poslalo dva agenta, da bi vse ; to izgledalo, kakor nekako «objektivno« razpravljanje ; in premišljevanje vlade o raznih ponudbah in pa o tem, j katera bi bila bolja. — Igralci te ostudne igre ne bodo igrali zastonj, za mastne zaslužke drugih pa hočejo zi- I dati sedaj veliko fabriko orožja nekje v Bosni. < Kdo je v naši diplomatski službi? Kakor hitro je postal dr. Ninčič zunanji minister, je pozval vse mlajše diplomatske uradnike v Beograd k nekacemu diplomatskemu izpitu. To je storil samo radi tega, da bi se otresel nekaj Hrvatov, ki so bili zlezli v diplomatske ter konzularne službe. Pri tej priliki so napravili izpit vsi Srbijanci, a Hrvat niti eden ne. Dr. Ninčič je torej jasno , pokazal, da ne trpi Hrvatov v diplomaciji. Eden hrvat - ; ski doktor prava, ki zna pet jezikov, je padel pri di- j plomatskem izpitu samo radi tega, ker ni znal odgovora ■ na vprašanje: v koliko dnevih so poginili takovski ustaši? Sicer je pa prestal iz vseh drugih predmetov izpit ! z odličnim uspehom. Beograjska diplomacija pač mora J biti srbska in je od konzulov samo eden Hrvat in sicer v Južni Ameriki Griz og on o. a je hud demokrat in po- : slanik je tudi samo eden Hrvat in to je Trešič v Mad- ■ ri du. Srbijansko selo. Načelnik beograjskega okrožja Ma- Ì tič je prepotoval vse vasi svojega okraja in sedaj poroča, kaj je vse videl in našel. Pri Seljakih, ki so še prejšnje leto besneli in noreli, razmetavali denar na veliko in debelo, je zavladala sedaj splošna pobitost. Vsled slabe žetve se bolj in bolj zadolžujejo. Posebno so se vrezali pri špekulacijah s Silvami. Samo en srez, kolu-barski, je dolžan neograjskim bankam nekoliko milijonov dinarjev. Kar'se moralne strani tiče, je še na slabšem. Porodi so postali redkost, ženijo se vedno manj, zato je pa enem samem srezu okrog 2000 divjin zakonov.. Zraven tega se množijo slučaji krvoskrunstva in človek se mora vprašati, kam gre srbska vas? Dnevne novice. Državno mejo hočejo markirati. Okrajno glavarstvo y Mariboru pošilja posestnikom ob severni meji ukaze, da morajo v treh mesecih ob meji vse posekati tako, da bo ob meji en meter širok pas popolnoma gol, brez vsakega drevesa, trsa, grma ali stebla, kakor da bi hoteli graditi nekak kitajski zid okrog države ali pa posnemati divje srednjeveške čase, ko so sosedi svoje posesti mejili z jarki in okopi. Z golim in z zemljo popolnoma zravnanim pasom naj bi bila markirana naša državna meja in kmet naj to oskrbi, pa naj mu gre ta pas skozi gozd, vinograd ali vrt! To je že več kot srednjeveško. Tedaj so’ tako zagradili samo posesti onih vitezov in knezov, ki so padli «in Acht und Bann«, — ki so bili zavrženi in prokleti, in še to se je samo naznačilo z ognji na raznih krajih, danes pa naj kmet sam /uničuje svojo imovino, da dobimo mejo na način, katerega si je lahko samo kak blaznež izmislil. Čudno, da niso odredili pustošenje kar za kakih sto metrov na široko ob meji, ali pa, naj začne vsak prebivalec ob meji pripravljati kamenje in drugo za zgradbo kakega zidu po kitajskem vzorcu. Zopet enkrat izplačilo 20 odstot. odtegljajev! Vsako leto dvakrat: enkrat na spomlad, enkrat pa na zimo, se natrosi po režimskih listih lepih, pa neizpolnjenih obljub, da se kmalu začnejo vračati 20 odstotni odtegljaji pri izmenjavi denarja. To obljubo prinašajo sedaj zopet listi datirano z 22. t. m. Finančni minister je zopet enkr.at dejal, da se začne takoj izplačevati, kakor hitro pridejo podatki iz vseh pokrajin. Podatki prihajajo že leto za letom, pa le ne pridejo. Tokrat je dejal minister, da so iz Slovenije že prišli in da bo treba sedaj čakati, da pridejo tudi od drugod. Tako bo šlo lahko še par let, vsako leto bomo pač čakali na eno pokrajino, da pošlje podatke. Nemoralnost po mnenju «Jugoslavije.« «Jugoslavija« od četrtka je prinesla slamorezni uvodnik, v ka - terem biča nemoralnost SLS, ki po mnenju nat odnJK sociajlistov obstoja v tem, da ima Ljudska stranka pristaše v mestih, na kmetih, med obrtniki in delavstvom. Ker je SLS stranka vseh stanov, je to nemoralnost in radi tega mora stranka prej ali slej poginili. Čudna logika, ki je vredna samo pritlikavcev .iz vrst narodnih socijalcev, ki si domišljajo naipapirju, da bi oni edini lahko zbrali pod svoja otroška krila vse slovenske stanove. No, pa naj so imeli svojčas v Trstu čisto prav, da so nazivali narodne socijaliste s politiko negodnih dojenčkov z edino pravilnim imenom «cicibambuti.« Nezadovoljni oficirji radi kumanovskih odlikovanj. Kakor ob vsaki priliki povišanj in odlikovanj, tako sc je tudi sedaj ob razdelitvi raznih odlikovanj povodom kumanovske obletnice in proslave našlo precej nezadovoljnih oficirjev, ki se čutijo zapostavljeni in prezreti. Zatekli so se k «Balkanu« in ta list sedaj zahteva od vojnega ministra, naj «popravi svoj greh«. Kakor po navadi, se šovinistično glasilo tudi radi tega huduje, , ker je odlikovano nekaj oficirjev, k; so služili v Avstriji. Na brodarski sindikat, ki obavlja promet med Zemunom, Beogradom in Pančevo, so se spomnili v skupščini sedaj po dolgih letih, ko se že toliko govori od ene strani, da je sindikat zapravil in pokvaril ladje, ki jih je dobil od države, od druge pa, da je država sploh samo nerabne stvari predala sindikatu in ko že vsak lahko vidi, da je brodaski park uničen in da bo tako z naša rečno plovbo kmalu pri kraju. V skupščino so pozvali na odgovor direktorja brodarskega sindikata in razvila se je prav značilna in zanimiva debata: Direktor je prinesel s seboj knjige, spise in račune ter je od konca do kraja pobijal trditve vlade, da je dobil toliko in toliko brodovja v dobrem stanju. Direktor je svoja izvajanja podkrepil z dokazi in zapisniki, vlada pa tega ne more storiti, ker je pri njej že tako, da desnica ne ve, kaj da levica, če jo je sindikat osleparil, je sama kriva. Stanarine po novem letu. Ministrski gospodarsko-finančni-komite se je glede novega stanovanjskega zakona za sedaj omejil samo na vprašanje, kako se naj po novem letu določa stanovanjska najemnina. Sklenilo se je predlagati ministrskemu svetu, da se uveljavljenje onega dela novele, ki se tiče določevanja najemnine v. starih graniceli Srbije odgodi za eno leto, v prečanskih krajih, pa da se pooblasti ministrski svet, da po krajevnih in socijalnih potreban dovoli povišanje najemnine v gotovem razmerju predvojne najemnine. Izvzeti so od te ugodnosti bogataši najemniki in pa trgovski lokali. Pa tudi v teh slučajih najemnina ne sme prekoračiti 12 kratne predvojne najemnine. Pred definitivno odločitvijo bodo zaslišane interesirane stanovanjske organizacije. Razdelitev zemlje potom agrarne reforme. Minister za agrarno reformo Krsta Miletič je podal glede razdelitve zemlje potom agrarne reforme < sledeče poročilo: Po Vojvodini vrši agrarno reformo beograjska direkcija 1 in je tamkaj pod agrarno reformo 483 velikih posestev. Na teh posestvih je naseljenih 82.503 družin. Mestni kolonisti so dobili 188.340 oralov zemlje, dobrovoljci iz mest 46.928 oralov, kolonisti iz podeželnih krajev pa 74.103. Zagrebška direkcija ima pod agrarno reformo 180 velikih posestev, ki merijo 273.327 oralov zemlje in. 434.462 oralov gozda. Naseljenih je 88.128 družin in sicer meščani so dobili 123.232 oralov, dobrovoljci-mešča-ni 25.314, drugi kolonisti 4.743 oralov. Slovenska direkcija ima 104 velikih posestev v obsegu 450.083 oralov zemlje in 205.726 oralov gozda in je naseljenih 15.276 družin. Meščani imajo ^u.024, drugi kolonisti pa 352 . tisoč oralov. Slovenski kolonisti stoje na stališču, da si sami odkupijo podeljeno jim posest od prvotnih gospodarjev. V južni Srbiji je naseljenih okoli 5000 družin s 30.000 člani. Kolonizirani so kraji po Kosovem, krog Skoplja, Kumanova, Peči in Prizrena. Najslabše se godi tem južno srbskim kolonistom, ki so dospeli na od-kazano jim posest čisto praznih rok in jim tudi država ni dala nikakršne denarne ali materijelne podpore. Obvezni polletni tečaj na državni podkovsti šoli v Ljubljani se prične s 1. j'anuarj’ein 1923. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do dne 10. decembra t. 1. prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. učno spričevalo, 5. ubožni list, 6. nravstveno spričevalo. Pouk Ä podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in za potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje kot neobvezen predmet egiedovanje klavne živine in mesa. Prošnjo je kolekovati s kolekom za 13 din., vsako prilogo pa s kolekom za 1 din. Skopljanski komiti. Kasacijsko sodišče je potrdila i obsodbo, potom katere je svojčas sodnija v Skopi ju ob- jr sodila 173 komitov in med temi 4 na smrt. \ Čudna smrt. «Jutarnji list« poroča, da je gnal v selu Rapeš v okolici Prilepa neki Mitar Stojanovič na , pašo ovce in veselo sviral na piščalko. Med veselim sviranjem je zadel pastir z nogo od granato, ki se je razpočila, mu odtrgala obe nogi ter ga še ranila v tre- > buh. Svirajoči pasih- je kmalu zatem umrl. « Kako je z našim premogom? Vsi oni, ki so intere-sirani pri raznih premogokopnih družbah v naši državi, zahtevajo od ministra za šume in rude, da prepove uvoz inozemskega premoga, ker je produkcija našega r; premoga dovoljna in bi mi celo lahko naš premog iz- [c važali, ako bi se popravil železniški promet na državnih Oo železnicah. Dnevno znaša produkcija našega premoga tej 1400 vagonov. Trbovlje daje dnevno 4800 ton, bosanski L premogovniki 4—5000 ton, srbijanski 1700 ton, vojvo- L umski ter hrvatski 1800 ton. Dalmatinski 600 ton. Od je- j ] mairi našega premoga bi biti Grki in Italijani. |žc Dimnikarji, pozori Kamnotiskama Leo Slanič bo jh, priredila za leto 1923 «Koledar za dimnikarje« s sliko [i, v primerni velikosti za jako nizko ceno. Vsi dimnikarji» L L ga nameravajo omisliti, naj se zglasijo pri podlemu do 4. decembra t. 1. da zna, koliko jih naj L — Leo Slanic, Maribor, Vojašniška ulica 10. p, i m mi lÉiniiHMi—win ninni—n~i * ~~ ” Iz Maribora. |>[emška «Mariborerca« je k Mestni hranilnici seventh morala zavzeti stališče. Prinesla je članek,, ki i rodil v Mestni hranilnici pod babištvom g. Vodeba, se seveda ponavlja to, kar je že večkrat pisal v . oru«. Končno še pristavi: «Hranilnica stoji pod vnim nadzorstvom in vsakokratni vladni komisar nalogo, vsak evenluelni nered z vsemi sredstvi odpili*. Mi pa temu naspoti pravimo, da je čisto ne-bče zahtevati to od vladnega komisarja, ker on pri h opravkih kot okrajni glavar ne more vedno stati jsakim uradnikom in, pobijati nered. Mi lahko našteli celo vrsto velikih neredov, ki so «e godili v hranilen ki jih vladni komisar ni odstranil, ker seveda ■vedel za nje. Dr. Irgolič je lani kupil za 12 milijo- Itvstrijske rente, dal za nje okrog 8 milijonov, a ni il o tej milijonski kupčiji nobenega računa. To je inski nered, Ali slučaj Marinič! Kmet položi v hra-;i 9000 K, izda se mu potrdilo nekaj dni pozneje u potrdilo vzamejo in rečejo, da ni nič položil. Ali grozen nered?! Kaj pa slučaja Josip in Ferdo, ki )t uradnika s hranilničnhn denarjem na svoj lastni g cele mesece špekulirala ne da bi bila imela v to |jenje? Knjige v Kreditnem društvu so bile v takem Ju, da se je revizor kar zgražal nad njimi. Namesto jih knjig so bdi le zyezki, popisani s svičnikom itd. {neredov cela vrsta in vladni komisar jih ni od-1, ker jih ni zasledil. In to tudi ni naloga vladnega jisarja, da bi iskal po knjigah razne nerede, ampak iva dolžnost je, da hranilnični odbor v kaki zadevi ! lama ne zavozi. Na redno poslovanje mora gledati ! Imi odbor in ravnateljstvo, ne pa vladni komisar, «a, če sta upravni odbor in ravnateljstvo nespoli in se na ustroj hranilnic in zadrug razumeta to-jkakor zajec na boben, potem seveda zavod ne more (ar priti v red. To naj «Mariborerca« pove svojim lijem. iako se postopa v Mestni hranilnici z vlagatelji? e dr. Irgolič zagospodaril v Mestni hranilnici, ja 1 vsak vlagatelj, ki je hotel svojo vlogo imeti nazaj, «ravnatelju« Vodebu, ki ga je izpraševal, zakaj ramar, zakaj ga dvigne itd. Ta spoved vlagatelja je že inavadna stvar. Bila pa je tudi mučna, kajti kaj 1 gospoda Vodeba, zakaj jaz rabim denar. Zdaj pa po, da je ta spoved postala še hujša. Ako vlagatelj [denar jn ga hoče dvigniti pri Mestni hranilnici, je lo velik greh, da ga g. ravnatelj Vodeb ne more več etl, ampak pošlje oziroma žene grešnega vlagalel-Jftladnemu komisarju, da ga še naj on izpraša, za-'Jvigiie denar, kdo mu je rekel, da naj dvigne itd. je to res, potem mi proti takemu nečuvenemu poli ju ravnatelja Vodeba najodločneje protestiramo, lagaielji pa si naj zapomnijo to-le Nikdo razven ije nima pravice, vas izpraševati, zakaj dvignete r ali kdo vam je to svetoval. Nikdo vas nima pra-goniti od Poncija do Pilata. Vi imate pravico zaiti vsak čas svojo vlogo in hranilnica ima dolžnost i izplačati. Upamo, da bo to nadlegovanje vlagatel-inkrat za vselej prenehalo. Pribijemo pa tudi, da otročje postopanje z vlagatelji jemlje hranilnici še ugled in zaupanje. à uradno izjavo vladnega komisarja Mestne hra-t:e smo mi odgovorili že v zadnji številki, in sicer ej, ko je izjava izšla. In mi vsoje trditve vzdržujeta-bi se taka izjava né smela izdati, dokler vladni >ar ne dobi neizpodbitnih dokazov na podlagi stro- | • rizije. In te ni bilo. Izjava ponavalja še stare trditve j le hranilnice o varnosti vlog in kreditov. Izjava da hranilnica nima drugih obveznosti kakor na jilnih vlogah. Mi pa temu nasproti trdimo, da ima ilniea tudi posojilo v znesku 8 milijonov kron in lod Ljubljanske mestne hranilnice, ki je bilo celo (ženo na palači, Aii g. Voden te obveznosti ne pozna, jladnega komisarja o njej ni informiral? Ali je to ilo že vrnjeno? Menda ne. Mogoče je še tudi kako a posojilo na hiši? Vsaj toliko je znano, da je pred I ni tremi mesci «ravnatelj« Voglar iskal 3 milijone j ila in ga baje tudi dobil pri čekovnem uradu. u. j lemu komisarju bi svetovali, da se o tem prepriča, j to novo posojilo hranilnica že dobila. In če ga je, nova obveznost poleg hranilnih vlog. Trditev izja-i je hiša v Mlinski ulici vredna nad 2 milijona K. o seveda treba podpreti po sodnijskih cenilcih, dru ne drži. Vse druge trditve v izjavi so že znane in so pr brez pomena. Mestni hranilnici bo zopet pri -j ugled le red in pametno, nesebično vodstvo. 'J -i mestnem proračunu 16 milijonov kron — defi-, j - Proračun mariborske mestne občine za leto ;kazuje 7 milijonov 610.562.50 din. izdatkov in 3 Ine 631.657.50 din. dohodkov. Primanjkljaj izka-«malenkostno« svoto ,3 milijone 9/o.y05 din. to je ;lo 16 milijonov kron. Ta proračun je jasen dokaz, «sijajno« znata gospodariti š tujim imetjem gg. ■ in Bahun in sploh cela mariborska socijaldemo-Ika stranka. Slovi davek na vino bo prinesel mestni občini do OO K. Zakaj se bodo porabili? Zdravstveni odsek za Slovenijo je dodelil zopet ve-poslov mestnega fizikata, ki jih je opravljalo od ka leta 1921 okrajno glavarstvo mariborsko, mesl-i magistratu. S tem je tudi upanje večje, da se zdravstvene razmere v mestu zboljšale (Škrlatica)! Škandal in nasilje ob asistenci policije. Slučaji, da t izropa soseda, da si za to celo policijo izposodi, češ. e proti kakemu državnemu sovražniku, se širijo iz juga tudi na sever in tu v Mariboru se je sedaj nekaj podobnega zgodilo. Predigra: Čehoslovaški Nemec Eisen mann pride v Maribor s stroji in sirovinami, da si etablira plutovinsko tovarno. Išče si kompanjona z razpoložljivim kapitalom in meneč, da so predsedniki gre-mijev gotovo solidni, pošetni ali vsaj lojani ljudje, se obrne na gospoda Weixl s prošnjo, naj mu4coga nasvetuje. Ta mu je-svetoval g. Ogrizeka, ki ima nad hišnimi vrati tablo «izvoz — uvoz« in baje dosti denarja. Tovarna se je ustanovila pri mizarju g. Kolariču v Splavarski ulici. Ogrizek je bil skrajno neprijeten kompanjon, cd dogovorjene svote je vplačal samo en del, vedel se je pa tako, kot da bi-bilo vse njegovo in Eisenmann je sklenil, da se ga reši, Ogrizek in Weixl sta pa sklenila, da se rešita Eisenmanna češ, da je tujec, Nemec, žid, kolikortoliko še protidržaven element in da storita zelo patri jotično delo, če si prilastita njegovo lastnino. — Sedaj pa pride izvršitev tega dela. V pondeljek so Ggri-zekovi ljudje enostavno zasedli delavnico ter začeli ob asistenci nekega detektiva razdirati vse stroje in električne naprave. Lastnik hiše je tekel na policijo, tu j : govoril z uradnikom Pavletičem, končno pa s samim šefom g. Kerševanom in ta ni mogel dognati, kdo je dal r.aročilo, da detektiv prisostvuje Ogrizekovemu početju. Tudi pri sodniji so se čudili, kako se mora kaj takega goditi. Jasno je, da si je Ogrizek poiskal nekega detektiva in da je ta brez vsega šel z njim rušiti tujo lastnino, ravno tako, kakor sledi v južni Srbiji pandur svojemu prijatelju, če mu ta reče: Hajdi z menoj, nad onega tam -le, ker je Turčin in ker hajduke podpira! Ne bo zastonj. 1— Hajdi — in gre! — Z Ogrizekovim hajduštvom se je solidiral tudi «Tabor«, zakaj, ni težko uganiti in napisal je hujskajočo notico, «naj glavarstvo prepreči, da tujci ne bodo «izgrizli« Slovencev, ko vendar vsak vidi, kako je «veliki Slovenec« Ogrizek grizel tujca, ter mu celo žreblje in žice iz strojev in sten «izgrizel«. Da se pri tem napada tudi druge trgovce in podjetnike, kakor Kolariča, Žnideriča, Saria je seveda stara «Taborova« metoda. Celo.stvar ima sedaj sodnija. Policijski uradnik Pavletič na lastno roko podpisuje odredbe za uničevanje domače obrti. Izza kulis smo izvedeli, da je demokrat Ogrizek na tajinstven način dobil od gospoda Pavletiča podpis in pečat za demon-tacijo in zaplenitev strojev, ki sa bili popolnoma last g. Eisenmanna. O tem škandalu govori celi Maribor. Ali ve zanj g. svetnik Kerševan in Ljubljana? Koliko so vredne informacije mariborskega policijskega komisarijata. Naš dopisnik, ki je pisal notico, kako je polic, komisarijat klasificiral porotnike po narodnosti, nam z ozirom na popravek komisarijata, piše: Mi nismo trdili v dotični notici, da policijski komisari-jat sestavlja porotno listo, ampak, da on označuje narodnost vsakega posameznega porotnika. Tega policijski komisarijat ne more tajiti. Tajiti tudi ne more, da je že pred leti umrle Mariborčane dal med tiste, ki govorij ■ nemško. Osebo, ki je dvakrat vpisana, pa jo je označil enkrat kot Slovenca, drugič pa kot Nemca. Toliko so vredne informacije polic, komisarijata. Zakaj se vitez Grasclli drži tako čmerno? Kratek odgovor: Ker Kumanudi ni maral izplačati 6 milijonov za Kokošinekove hiše. Provizija je splavala po Dravi. Graselli in še nekdo drugi lahko sedaj pojeta: «O mein lieber Augustin . . . .« Opozarjamo na nocojšnje predavanje g. prof. Prijatelja v dvorani v Lekarniški ulici. Predavanje se začne točno ob pol 8. uri zvečer, ker je po predavanju glavna izkušnja za sobotni orlovski družabni večer. Družabni večer SKSZ je v sredo večer napolnil Gam brinovo dvorano z našimi somišljeniki. Vrstile so se pevske in glasbene točke in vladalo je obče veselo razpoloženje in neprisiljena zabava. Z zadovoljstvom in z željo, da se taki družinski večeri vršijo večkrat v mese -cu, so se udeleženci vračali točno ob enajsti uri zvečer na svoje domove z najlepšimi vtisi poštene, krščanske zabave. Rešenje poštnih paketov. Carinjalna pošta Maribor 2 je sporočiia trgovskemu gremiju, da leži tamkaj okoli 800 poštnih paketov, naslovljenih na trgovce in špediterje. Pošta je vse naslovljence že dvakrat obvestila c teh pošiljatvab, ki pa kljub temu ne predlože odobrenj deviznega odbora, da bi ss mogli ocarinili in izročiti. Poštna carinarnica daje za rešenje teh pošiljk ponovni osemdnevni rok in ako se paketi v tem času ne rešijo, jin bode v smislu tozadevnih predpisov vrnila oddajni pošti. Gremij poživlja vsled tega vse interesente, da nemudoma urede to zadevo, oziroma, da predajo gremiju i prošnje, opremljene z računi, poštnimi obvestili in potrdili davčnega urada, da jim potom svojega kurirja, ki potuje vsak urugi dan k Narodni banki v Ljubljano, preskrbi potrebna odobrenja. Ako kateri od prizadetih ne poseduje računa, naj si istega nemudoma preskrbi od svojega dobavitelja. Pomoč žrtvam stanovanjske bede. Gospod okrajni glavar dr. Lajnšič je Mar-Stanu ponudil več slamnic in odej. Te posnemnaja vredne pomoči naj bodo deležni oni reveži, glede katerih Mar-Stan ugotovi, da so brez lastne krivde brez prave strehe in tudi sicer vredni pod -pore. Taki reveži naj se oglasijo jutri, v soboto dopoldne v pisarni Mar-Stana. Prihodnja cdborova seja MGA. Prihodnja odborova seja Mariborske gradbene akcije se vrši v pondeljek, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v pisarni Mar Stana. Vabljeni tudi gg. nadzorniki. Glavni dnevni red te seje: razrešitev razmerja Mar-Stana in Mariborske gradbene akcije. Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru. Pripravljalni odbor za ustanovitev tega društva naznanja, da je pokrajinska uprava za Slovenijo predložena društvena pravila odobrila. Vse organizacije javnih in zasebnih nameščencev itd. ter tudi drugi stanovanjski najemniki, ki se zanimajo za ustanovitev tega društva, se vabijo, da odpoš- ljejo 'delegate na sestanek, ki se vrši v petek, dne 24. nov., ob 8. uri zvečer v kmečki sobi Narodnega doma. Namen tega sestanka je, da se določijo osebe, ki se naj kot odborniki tega društva predlagajo ustanovnemu občnemu zboru. — Pripravljalni odbor. 'Našim cenjenim odjemalcem električnega toka poroča-« mo, da ostane v nedeljo, dne 26. t. m., celo omrežje mest» radi nujnih popravil v elektrarni Fala od 8. ure zjutraj od 12. ure opoldan odklopljeno. — Mestno električno podjetje. ORLOV Sivi v,.»> t .vll\. Za Miklavževo obdarovanje krščanske mladine pobirajo te dni naši vrli Orli in Orlice blagohotne darove» Nadamo se, da ne bo nobene krščanske družine v mestu, ki bi odklonila svoje darilo za ubogo deco. Že v naprej vsem Bog pesmi! Mariborski Orli prirede v soboto svoj prvi letošnji družabni večer ob pol 8. uri v električno razsvetljeni dvorani v Lekarniški ulici. Na sporedu je petje, deklamacije in dve burki «Prevarani hišnik« in «Zdravnikov strežnik«. Med odmori svira tamburaški zbor maribor * sküi Orlov. Vstopnina je za sedeže I. vrste 8 dinarjev; II. vrste 5 dinarjev in nadaljni sedeži po 3 dinarje. Stojišča 2 dinarja. Bratje in sestre! Potrudite se za vsestranski uspeh tega večera! Bog živi! Miklavžev večer, kakor vsako leto, prirede mariborski Orli in Orlice tudi letos in sicer v pondeljek dne 4. decembra 1.1. zvečer ob pol 8. uri v Gambrinovi dvorani. Pripravljajo se razna radostna presenečenja, žive sliko itd. Opozarja se občinstvo že danes, da se bodo sprejemala darila, namenjena za določene naslove. Ta darila naj se pošljejo vsaj do sobote, dne 2. decembra zvečer. Naraščajski Miklavžev večer mariborskega Orla se vrši za naraščaj in gojenke v torek dne 5. decembra ob 4. uri popoldne v društveni dvorani v Lekarniški ulici z lepo otroško igrico «Sv. Miklavž«, ki jo naši malčki že pridno študirajo. Od darežljivosti občinstva je odvisno tudi obdarovanje naše mladine. Zaradi družabnega večera mariborskega Orla odpade v soboto večer članska in vaditeljska telovadba. Bog živi! Načelnik. GLADIATORJI. (172. nadaljevanje.) S sladkim, otožnim smehljajem je obrnila umirajoča Valerija svoje lice k Mariamni. Ko pa se je ta z rahlo roko približala kopju, ki je še tičalo v Valerijinih prsih, jo je ustavila. »Še ne!« je šepnila s plemenitim naporom, ki ji je krepil ustnice in glas in zadrževal za trenutek smrtno slabost. »Še ne! Le predobro vem, da sem zadeta smrtno. Dokler tiči jeklo v rani, zadržuje kri. Ko si ga potegnem iz prsi, takrat mi potrosite prahu na čelo in mi denite smrtni novec v usta! Rada bi še živela nekaj trenutkov, Eska, samo da bi gledale tvoje ljubljeno licei — Dvignita me, oba! Imam vama nekaj povedati in moj čas je le še kratek!« Britanec jo je dvignil s svojimi krepkimi rokami in zadovoljna in olajšana je naslonila glavo na njegove prsi. Njene ljubke oči še niso izgubile nobenega svojih čarov. Morebiti nikoli niso sijale v tako mehkem in sladkem sijaju ko tisti trenutek- zroče nanj, ki je bil njena divja, vse obvladujoča, nedosežna ljubezen. Z eno roko je držala za odlomljeno kopje, z drugo pa je gladila Eski lice in njegove solze so jo rosile. Glas ji je pojemal, moči so jo naglo zapuščale, pa pogumno srce potomkinje Murija Scevole je bilo še neuklonljivo. «Zmagala sem!« je šepetala plemenita Rimljanka s strtim glasom in naglo so se ji dvigale prsi, »zmagala sem, četudi z življenjem plačam zmago! Kaj zato! Zmage ne plačamo nikdar predrago. — Eska, prisegla sem, da te rešim! — Odkupila sem te s svojo krvjo — in dala sem te, dajem te, ki si moja last, — temu pogumnemu dekletu, ki je tudi tvegalo svoje življenje, da bi te rešilo, — in ki te tudi srčno ljubi —. Pa ne tako prisrčno, ne pol tako prisrčno, ko jaz —! Eska, moj plemeniti Eska, pridi bliže, bliže —1« Bliže in bliže si je nagnila njegovo lice k svojemu ,in je položila svojo roko na zlomljeni ročaj kopja v svojih prsih. »Ne morem več prenesti te muke, — pa sladko je, umreti v tvojih rokah!« In tesneje je stisnila njegovo roko krog ročaja in ga rahlo potegnila iz rane —. V črnordečem potoku se je ulila kri iz rane — in z njo je odtekalo Valerijino življenje. Telo se ji je stresalo, smehljaj ji je zagrnil lice, oči so ji obstale na obrazu moža, ki ga je toliko ljubila, njene ustnice so poljubile njegovo roko, — in duša lepe, samovbljne in ponosne Valerije je odplula v večnost. — Solze so zalile oči Eski in Mariamni in objela ju je bridka žalost nad nesrečno usodo žene, ki je dvakrat rešila njemu življenje in ki si je pri njej Mariamna iskala pomoči v svoji veliki srčni stiski. Ljubil je Mariamno Eska, pa grenka otožnost mu je polnila srce, ko jé zrl na plemenito lepoto Valerije, — in Mariamna je pozabila na svojo nesrečo in na doživele krivice v bolestnem pomilovanju one, ki je žrtvovala čednost, srečo, bogastvo, življenje zavoljo njega, 'ki ga je ljubila —. Pa njuno pozornost je obrnil nase Kalha. Četudi hudo ranjen, se je vendar še enkrat zavedel. V lice se mu je vrnila barva, vzdihnil je in dvignil roko k glavi —. Ne brigajoč se za borbo, ki je divjala krog njega, se je sklonil Eska poln žalosti k svojemu staremu prijatelju, in skupno z Mariamno storil vse, da bi mu lajšal trpljenje. Boj pa je besnel dalje, z rastočo silo in neodnehljivo divjpstjo. Razvneta od uspehov in zanašajoča se na skorajšno pomoč rimske vojske je »Izgubljena legija« porivala Jude pred seboj vedno dalje v tempeljske utrdbe kakor lovec ugnani plen. Judje pa so se branili kakor divja preganjana žival, ki ne najde več izhoda in se obme proti svojim preganjalcem. — Pod vodstvom Eleazarja, ki je bil tamMKS! «rcw |BB nmnTOim S&raua 4. povsod, kjer je videl najhujšo borbo, so v ponovnih izpadih iz tempeljna skušali pridobiti nazaj že izgubljene postojanke vsaj do vhoda v preddvor poganov. Hipija se je boril odlično. Rad bi bil zavzel tempelj še pred prihodom Tita in njegovih glavnih moči in zdelo se je. da danes samega sebe prekaša v drzovitosti m pogumu. Z njim se je kosal Hirpin v najgostejši gneči in delil silovite gladiatorske udarce na vse strani. Val boja je zanesel Hipijo v kot, kjer sta Eska in Mariamira slonela nad umirajočim Kalho. Brez vsakršnega začudenja ali ljubosumnja, s svojim brezskrbnim, napol prezirljivim posmehom je pozdravil Hipija svojega nekdanjega učenca in dekle, ki jo je srečal v Rimu v portiku tribunove palače. Snel si je čelado, si obrisal vroče čelo in se za trenutek naslonil na ščit. »Pojdi odtod«, je dejal »in vzemi dekle seboj, ker tako visi na tebi —. Predaj se ueseti legiji in povej Lici-nijju, da sta moja ujetnika! To je tvoja edina rešitev, lepa Židinja, in nihče se še ni pritoževal, če je zaupal Hipiji. — Lahko mu tudi poveš, Eska, naj se ne mudi predolgo, sicer bom zavzel tempelj in vse, kar je v njem, pa brez njegove pomoči. — Pojdi, fanti Tukaj ni prostora za žensko! Spravi jo odtod, kakor hitro moreš!« Pa Britanec je pokazal na Kalho, ki je medtem iznova padel v nezavest. Njegova kretnja je obrnila Hipijevo pozornost na tla, pokrita s padlimi in ranjenimi. S prezimim posmehom je hotel reči Eski, naj prepusti mrhovino ptičem, — pa beseda mu zamre na ustnicah, kakor stena prebledi, brezizrazno mu zrejo okamenele oči v praznoto, ščit mu pade iz rok —. lTuke v« —. xxxxxxmx Mala jiaznaniia. 4f> Obim V pondeljek, dne 4. decem. 1922 ob 9. uri dop. se bo vršila v pisarni mariborske moške kaznilnice prodaja 42 kom različnih odej proti takojšnjemu plačilu. Licitacija se vrši za vsak komad posebej. — Uprava kr. motke kaznilnice v Mariboru. —Will Hi ii m i -‘•i-w.igcvOttMHnnMrvotare«wii.ifnvmTMweawB» Enonadstropna hiša gl as Masira za Rovino, goaf rWJU stilno ali večje industrijsko podjetje na prodaj. Klet 29 m dolga, ve ik vrt za za eventuelna stavbišča, blizu koiodvora ob prometni Ljutomerski cesti. Na dvorišču je fotoate-Ije. Vselitev mogoča takoj. Cena 1.800.000 K. Poleg je na prodaj še druga enonadstropna biss s hlevom, kolarnico in vrtom. Cena 800.000 K Jožef Kranjc, Ptuj, Ljutomerska cesta 16. 554 2 kaj pri njegovih nogah je ležala Valerija — mrt- Srce se mu je krčilo od krute bolečine, temu pogumnemu, predrznemu, nebrzdanemu vojščaku — nekaj mu i'e šepetalo, da je njegov samovoljni ponos, njegova se-ričnost storila delo, čigar konec je gledal tu pred seboj in ki bo ostal zanj za večno neudušljiv očitek. V tem trenutku je še le čutil, kako zelo jo je ljubil —. In vsa zgodovina njegove ljubezni mu je v hipu stopila pred njegove dušne oči —. (Dalje prihodnjič.) Pozori Na vprašanja glede inseratov odgovarja apravnišivo lc takrat, ako je za odgovor priložena po~ teebna znamka. Na vprašanja brez poštnine upravništvo i«s more odgovarjati. , • plača solidno podjetje za posojilo od Din. 00.000 na eno leto. Garancija prvovrstna. Ponudbe pod „Prvovrstna“ na upravništvo. 556 t—3 slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m drage deželne pridelke - kupuje in prodaja — OSET ANDREJ, MARIBOR Aleksandrova cesta štev. 57, telet 88. 45—333 TJ (B CS* « 3 a e> a c m o «o ..b J» ‘g M Ob «j ■’ c« b £>0 ■°-Wn O KS.-* c n e TD ctf&o •m ® ^ ® 00 HM C5 W a. *- •S