Materin c!an. Vsa naša dru-tva praznujejo 25. t. m. jrav poseben • raznik, ki ga doslej šr nikoli pisT • rnznova'a. Ta dan bo posvečen mato-ri. Sli'imo, da naša društva tekmujejo s jri ra ami za ta dan, dn bi dokazala našim mat:ram, kako visoko jih cenijo, kako zelo jih sp št "jejo, kako ze'o so jim hvaležna. Po ('ru i!i krajih ie praznovanja materinega dne določeno dolgo vrsto let s jr.jgia< om, ki si pa društvo sestavi v začetku leta in tako tam že dolgo praznujejo iraterhe (Leve. Zanimiva so poročila, kako tramujajo to dneve. Drugi narodi, nuhki r° srcu> znajo najti tudi primernega izra a za nežna čuvstva, ki jih goja za ma-hr. Ka o Je;50 n. ; r. praznujejo tam v družinah r jstne in godovne dneve svojih mater h dr .-jih družinskih članov. Slovenci srna znani kot trdi po zunanjosti in pod to lr.'o'.o skrivam ) tudi vse čuvstveno življenje in re na a Inio tudi ljubezen do matere. Ie r oglejmo, kako se odtegne 1« malo večji olrol;, bodi?! fant aii dekle, vsaki mehkejši [l-i-ctnii. da. tudi besedi z malerino aii svoje strani. Kako v odgovorih prav nič ne izbira Lc-ccl, pa najsi ga mati še tako prijazno Vj.ra*a; sunkoma nrihaajo besede, le malo vezano in prav nič omiljeno z otroško vda-in stio. Tujec, ki tak razgovor posluša, skle-*:1 a opravičeno na surovost srca, ker ne po- Izna značaja slovenskega ljudstva. Zdi se, da^ fo lo sramujemo vsako mehkobo In La":j ^ ra ?i neopnženo skrijemo solzo, ki nrm jo je Iztisnilo ganutje. Takl-le smo in nikoli no mislimo na to, da bi to moglo tudi drugače biti. — Ni nam sicer treba opustiti trdnosti naše?a značaja, lahko pa ga izpopolnimo z dobroto in milino. Za to delo je kaj jrimeren materin dan. Kako ga bomo praznovali tudi po naših družinah? V prvi vrsti se moramo vsi, prav vsi pomniti, da smo vsi otroci: nekateri smo fe tako srečni, da imamo maler, drugim jo I« ze pobrala smrt. Vsi, prav vsi moramo 1 vsi ljubeznijo poživiti spomin nanjo. Podati moramo tisto lepo razpoloženje, ki ga Mamo, Iro pridemo, vsi prevzeti božje bli-ano iz cerkve, od sv. zakramentov. In za-*aj ne bi šli _ zaradi matere — iskat tega azpolcžen a tja, kjer ga dobimo: v cerkev, * sv. zakramentom? Za mater, živo ali "»vojih darujmo ta dan: v znak otroške vntezno: ti l Kako lepo bo, če se bomo sešli 81 m mizi Gospodovi z istim namenom! In doma morajo naše matere živo ču-'i/la .je to njihov praznik. Praznik naj jim jn desctorice mladih rok naj jim odvza-j']° del°. tndi običajno delo, da morejo lavne, a neutrudne materine roke po- 1: e« sam dan v letu! — In kakšno «o veselje pripraviti nji, ki tako nesebičnem od ranega jutra do pozne noči — fccet 23 (,ruSe- Saj nam bo narekovalo ^ vlr].se bo veselila duša, ko se bomo t»v • 1 Etran otl sebe in svojih želj in za-e»krat vršili le materine. > stJ^' onI' nimamo več matere, lahko rao v duhu ia ob spominu nanjo. — Ni treba Izbranih darov za mater! Njen než ii materinski čut bo že iz daleč slutil r.aše i amere in zadovoljna, da srečna bo, ko vidi celo naše poskuse. In ko nas društvo vabi k sodelovanju na m. t m da a, ne odracimo! Z veseljem prispevajmo po svojih močeh! In en lep in Ir.lert sklep naj nun ostane od materinega dne za vsa dni celega lela: da ji hcčjir.o vsak dan brati iz očfv našo dobro, ('a si bc.nio vsak dan v svesli nj no a božjega namestništva in na ta način iz.ršimo j rvi del četrta božja zapovedi, drugi del ra nam bo po bo.'j i obljubi sam pni v naročje za čas in večno:;t. »»■ t « ■ a a ■ sapica- joaksnja. Zgod ovina človeštva je bogata na zgledih jurašt-a. Navadno so možje, o katerih jura kih činh govrri zgodovina in v pre-tczii večini ro to junaštva na bojnem polju, kjer jmak prav nič. več ne misli na svoje življenje. In pri lobljena slava je tem večja, č.3'je bil nasprotnik močnejši in pa je pre-ira^ai H0, tega bi materi ne mogel storiti, da bi bila zaradi mene žalostna!« (Pater misijonar.) Iskrice. Malere 90 kakor vrbove vejice, ki so vedno upogibajo pod udarci trpljenja. * «r * Matere so zmožne največje ljubezni, ker so največ trpele. * * * V materinih rokah je čistost otrokove bcdočnosli. * * * Matere nosijo otroke skozi jutro življenja, otroci pa naj nosijo matere skozi večer. D * * Mati da svojemu otroku vsebino življenja in sega ra ta način daleč v bodočnost. Ko nje že davno ni, vrše njeno delo oni, ki so iz nje izšli. Čast in sijaj, ki nje obdaja, tudi mater ožarja in vsa dobrota, ki jo dele, ima svoje korenine v materi. « * * Materinstvo je pot ovekovečenja. • • * Najlepše nas uci vzgojne umetnosti solnce na nebu. Vaemu, kar raste in se razvija nudi vedno luč in gorkoto, v e ž -krat dež in veter, le redkokdaj blisk in grom in še takrat le zaradi koristi. Mater ina smrt. Z mračno nočjo zastrta curkov — polna pob -žn osti tiho večnosti. Božjo b uino č tis \ tem mraku in tej tiheti. No? jo previe\la klopi in oltarje, podobo in Vi o. I-o rdečkasti sij večno hi H tiplje po rt ni. na kateri zaslutiš oltar, t o sliko. Mrak, ti 'in'., mik. Z'i so. da jo zadnji p!as zar.rl v tišin! večnosti dokler no prokino tišino šum. K.vra* rretrklo-ti, se ar-act: ir. prihr^r, jesti. V J, s žepno pveflkcv roki. je bled. re-n mo rrv bega v oči. \ posedi: njego-vtns «o pr bi. k: jih bo« izvršiti. Težka ve Tka ir vrate jf hudobija, k: p irra inrsit znojne katljicc m o stoje nt «eln. Boj rreha s svetostjo hiše božjo. A * eta ie t d i preteklost, ki se brez konca t roko se.a-jecfc trenutka iT: na mah t tišino tisoč rlasov. Tresoče se roke t • !'.t, jo svetilko višje, da se zasveti preko k:o; i sdk jn kipov. Dokler se luč ne mit k vo i .err.-n oltarja, kjer obsteiji. Tu je. kjei ie pogosto stal kot deček, k t strežnik kle'al ob sivolasem župniku, piwa ia"! z zvančk:.m. ironnkal masno knjigo p c sin) kancliof pr darovanju in bri-s-'?•>-) j r: umivanju rok. Kositra! mu je teeiaf 7'šol pogled 1, materi v prvo klop, kjer te 1 " ta. neizrečene poneisna na svojega done.a In Kristus nn križu se ie tedaj smeih-lj'iL kljub ranam žebljem in trnjevi kro-T.i . . , Prišla in odšla so leta. prinesla ko bb.-{ii novega in odnesla vse staro. Pa so je zdijo Janezu pri vinu in kartah vse bo je kakor pa v cerkvi; vse prijetne n od staršev denar zahtevati, kakor pa na 'arti zaslužiti. -Nit dobrega ne bo iz Tan-tt; še v ječo bo prišel.* je govoril etčt. Pa je po-ra i!a mati: Janez ni hudoben. le lahkomiseln je.. Kaj h u -degagotovonebostorilnikdar. Če bi le d o t 8 k e misli prišel, b i mipočilosrce. Inbizletelamoja dufagork Bogu i n h i g a prosila, naj ne dopusti greha, ki ga ima I a n 4 v m i s 1 i h.« Drutri dan po tem razgovoru med očetom in materjo je Janez odšel od doma dela iskat. Nikoli ni prida delal; raje je malo poprosil, da se ie preživel. Pa se je vrnil domov, da ima zopet po dolgih letih domačo streho i;ad :e zlati kelih vabi. vabi. Kar hitro ga vzeti, potem pa vroč, ■ a! ''č proč od h ' Zoret se dvimejo roke A pogled ztide h Križanemu tja gor. Ali se no gibljejo ustni ne? A.i ni. kakor da plava že izpovor-'■-•na h oso d a v mraku nad Janezovo glavo? Da. sa' to je klic. ki s« vrine med misel in — rit ai.ie v Cerkven i ropai — tif^poskru-jio: ! — c\t t Urts st zrrodi Janev na tla. še pr -den so niogovr roke oskrunile Najsve- Pa se Janezn vrne zavest in oči zopet vidijn in i-sssa zoret slišijo. A kur zdaj vidi, ie svetel dan in kar zdaj sliši, je življenje. A v i iecrovi duši ie tema. — Mlad duhovnik se skloni čezenj: .-Janez. danes ponoči bo tvoja niHti umrli « Spoznal ie svoiepa tovariša ;zza šolskih Jet Jane; molči; preprosta ie tema * njegovi duši. Ponoči.< nada'ju'e kaplan. >no me klicali v ubožnir«. k stari ženici. Ko sem prišel v cerkev, (ia vzamem vse potrebno. Honi piri-šel baš pravi čas. da obvarujem Najsvetejst oskrunitve in tebe božjega rojm. Cerkven i k te ie spravil na varno, jaz pa sem hitel k ženiti s svetim zakramentom. Tvoja mat; so bili to.t Duhovnik preneha. Globoko je zlezla Janezu glava na prsi. - Mati so morali umreti.-; za šepeta. >da so m one obvarovali greha. In niso zastonj umrli k Jasno je zasi-al dan in bogata it bila ura materine smrti. Mati. Vse, kar je lejiega. vse., kai jt svetega, pove ena sama beseda, mati. Vsa ljubezen, vsa dobrota je v besedah dveh: moja mati. * h h Zapuši-en in v tujini, misli na njo. ki te ie rodila. Vse trpljenje ti odvzame: tvoja mati. * * * Revež pač. kdor ni okusil materine skrbi ljubeče. "\ sa bridkost in zapuščen ost zopet je v besedah dveh: brez matere. d F. MER SOL NASL., znlfi?« žoiv.-kili ročnih del, jc Hcdni Voltov« ulic* »t. 5. - Glci inncmt' Poslanci doli bi sc niuni pruprruli, Dolžnosti Kvoiih ne prezirali, 2e davno devkt nam hi uredili, fii »miTotvorni« »Bnddba« - čaj bi piUt Kuhinja. Pre^ičje prekajtno niobo s koretijum in krompirjem. Ostrgaj, operi in zreži na rezance eno debelo korenje in ga skuhaj, j Posebej pa kuhaj pol kg kaj mastnega me-| ta. n. pr. od glave, v % litru vode. Kuhaj tudi tri srednje debele, olupljene na majhne ' kocke zrezsne krompirje v slani vodi. Ko jo korenje kuhano, ga odcedi in stresi k mesu; prav tako krompir b krompirjevko I vTe\l; pri deri i se eno zrezano v masti pre-I cvrlo čebulo, ki v njej zarumeni eno žlico moke. Pusti, da vse skupaj par minut vre. Ko je kuhano, zreži meso in postavi kol samostojno jed na mizo. Svisjske noge t Sari. Svinjske noge, sveže, osnaži in razsekaj vsako na 4 dele, open. deni jih v lonec, zalij toliko z vodo, da lahko vro. Ko so noge napol kuhane, jim prideni olupljeDO rumeno kolerabo, zreži vse na liste zre za ,00. prideni nekoliko kumne in osoli. Ko je koleraba napol kuhana.. prideni par olupljenih in zr.-zanih krompirjev ter \ se skupaj kuhaj c'o m?h-t.epa. nekoliko odberi od ko>ti, s'resi šaro v skledo in po vrhu nakii meso. Prav tal o pripraviš rvezo ali prekatno prešičjo i glavo Prešjčji rvp lahko pripraviš v šari ali pa kruhej v ješprenju. k?sli repi ali zelju. Svinjske note t hl&detini. Osnaži 4 svinjske noge in jih razseka; ta 4 dele, doni jih v is zraven še kako telečjo ali govejo kost nalij nanje 2 it pol litra vode it dve žii!3 kisa. ko zavre, pa ;ridaj še la-voriev list. pa: koščkov č^-jle. vejico po-tnriiilja. jwr zrn celega p:rr2, ?'rok česna it vrsičt k tiniana. osoli in kuhaj počasi, lit "t meso mehko skuha Potem juho precedi v lonec it pusti par minut da se niasl na vrh nabere Nato vso masi 1 juhe poberi in jo porabi za kake prikuhe a'i v kislo zelje. Meso kolikor m ogoče odberi od kosti, deni pa v steklene ali por« »taste sklede. Potem indij ta meso toliko juhe. 'a je meso jifil rito. Položi v vsako skledo par la-vorjevih li^o* in postavi r.a hladr.o. da strdi Postrvi žobw a oljem in kisom ali tudi same na mizo. Lodiee prešicje \ cimaki Zreži ledico ' na tanke liste.. Razgrej v p>onvi eno iiico j masti it zarumeni v njej par koscev čebule, jirideni zrezano ledieo in jo ta preooj hudem ognju duši med vednim mešanjetd 4 do h minut (sicer jrnr>stane lediea trda*. Potresi ledico z žlico moke. mosej, da sc prav ; zarumeni ter zalij 1 zajemalko porko vodo ali juho., osoli in ko še pfli minut vre Pf •') . kisa po okusu. Tako pripravljeno l«:«-0 postavi s stlačenim krompirjem, s poionto aii s kruhom rsa miza Prešičjo ledice s krompirjem Sl.rr.2i | 8 srednje debele noohipljeme kron1! kuhane olupi in zreži na listo. Lodico p« skuhaj posebe j in zrnži tudi na liste \ kevzo par žlic kisle smetane., nato pa r> i loži zrezon krompir, tis krompir lediro :*-" koliko jioseili, potresi 1 drobne zreizaaim p«* teriiljem in 7. eno osnir/eno. drobne "J^ zano sarelelo ter nalewi zopet kromT'^ •'3 vuliu jm daj še par žlic kisle smetane 1® postavi jkwl za 10—15 minul r pečico. Vrt. Pomlad oznanja svoj težko pričakovani prihod. Kliče in.vabi prve cvetje iz zemlje. Beli zvončki cingljajo po travnikih. Po meja!) pod grmiči se javljajo rumene troben-tice. Vrba se je odela z mačicnmi. Leska tekmuje z njo, v svoji razkošnosti stre a okoli sebe svoj zlati prah. Po vrtnih gredicah lezejo iz zemlje narcize, bele lilije, žafran in še druge zgodnje cvetice. Narava vstaja iz zimskega spanja in kliče gospodi-njo-vrtnarico na delo. Kaj pa bomo delali na vrtu v mesecu "^Pripravili bomo gredice za zelenjadi, ki niso občutljive proti mrazu, ker mraz jn zima se kaj nerada poslovita od nas. Gredice za zgodnjo sejano in sajeno zelednjad pognojimo, prelopatimo in enakomerno poravnamo z grabljami. Gnojimo na površju zemlje in pri lopatenju obrnemo prst tako, da pride gnoj zdolaj. Ali pa gnojimo tako, ila lopatimo vrstoma in v globoko izkopane jame nam^čemo gnoja, ki ga z lopatenjem druge vrste pokrijemo in z grabljami poravnamo. Ko smo prelopatili dovolj za prvo uporabo, razdelimo gredico na oddelke (lehe) tako, da potegneno vrvico ob primerni razdalji in potem prehodimo ob vrvici, da se loči oddelek od oddelka. Sejemo na široko, to se pravi, naseje-mo po vsem oddelku enakomerno. Ali pa v vrste, tn se pravi, da naredimo na oddelku dve ali tri podolgaste vrste, v katere sejemo a'i sodimo pripravljeno seme. Seme mora biti dobro. Sejati ne smemo pregosto, zato pomešamo pred setvi jo seme z drobnim peskom. Na široko sejemo salato, korenje, Spi-liačo, peteršilj in zeleno. Špiuačo, peteršilj in zeleno sejemo lahko tudi v vrste. Grah sadimo vedno v vrste. Fižol pa v jamice. Peteršilj in korenje kali šele čez 40 dni. Priporočljivo je zato, namočiti ga 2 do 3 dni pred setvijo v mlačni vodi. Glede zemlje nista izbirčna, uspevata v vsaki zemlji, ki je dobro prerahljana in ni pretežka. Za vrtno setev pride vpoštev le kratko rdečkasto korenje. To korenje ni navadno debelo in se rabi le kot pridevek različnim jedem, ali pa tudi pripravljeno kot samostojna jed. Peteršilj razlikujemo po obliki v dolgo in kratko koreninastega. Perje ima gladko ali kodrasto. Drugo se rubi bolj kot okrasek jedem pri pojedinah. Domovina petersilja je Sicilija. Peteršilju sorodna je zelena, ki zahteva isto strežbo kot peteršilj. Sejemo jo ob istem času. Kar rabimo zelene kot pridevek k juhi, jo ni treba presajati. Če pa hočemo, «a napravi debele korenine, je treba sadike presaditi 40 do 50 cm narazen. Presajamo y prvi polovici meseca majnika. Pri presajanju sadimo tako, da pridejo korenine le "o polovice v zemljo. Špinača zahteva dobro pognojeno črno >n mastno zemljo. Seme nasejemo v prvi Polovici meseca marca. Špinača sejemo v presledkih.3—4 tednov. Vrste graha delimo v ranega, srednje-™»ega in poznega. Po obliki nizkega, sred-njevisokega in visokega. Srednjevisokemu "i visokemu damo veje za oporo. Grah, in sicer zgodnji, sadimo lahko takoj, ko se je zemlja toliko osušila, da je mogoče jo obdelovati. Grah sadimo v vrste 6—7 cm globoko. Ker se pri kalitvi vzdigne, ga moramo pohoditi ali potolči z motiko. Setev ponavljamo v presledkih 3—4 tednov. Cilika z Dravskega polja: Mica Kepa: Gospodična, kaj berete? (Iz starega dnevnika.) (Konec.) Sram me je napisati, kar sem doživela danes. In vendar hočem napisati vse, kakor je bilo, in to — prvič za pokoro, in drugič, da si olajšam dušo ... Okoli dveh se je pripeljala Milka mimo in mi je prinesla knjigo, ln še enkrat mi je zabičila, naj knjige nikomur ne dam iz rok. Milkino knjigo sem skrila v velikem žepu v spodnjem krilu, drugo knjigo pa 6em vzela v roke za slučaj, da jo pokažem očetu ali materi, ako hi me vprašala, kaj berem. Potem smo odšli na izprehod proti Javomiku. Bratca sta sla naprej, oče in mati sta šla za njima in sta se pogovarjala, kako si bosta uredila delo za prihodnji leden. Jaz sem počasi zaostala za njima, izvlekla knjigo in sem pričela citati. Ncko-likokrat sta se roditelja ozrla, a ko sta videla, da berem, sta me pustila v miru. V začetku ni bilo nič nespodobnega v knjigi, a od strani do strani se je kopičilo nespodobno gradivo, da mi je jemalo sapo in se mi je pačilo lice. Zagnjusila se mi je knjiga, dasi nisem vsega razumela in vendar sem čitala dalje. :;Sursum corda < — kvišku srca!« se je oglasilo za menoj, a nisem odnehala, preveč je bilo zanimivo* preveč me je gnala radovednost. Počasi smo dospeli do gostilne. Oče in mati sta se vsedla pod orehom na klop, dečka pa sta stekla k otrokom, ki 60 se igrali ob luži. Jaz sem se vsedla malo vstran pod cvetočo jablano in sem se z nova zatopila v knjigo. Lica so mi žarelu, oči so 6e mi porosile in tresla sem se od razburjenja. j Kvišku srca od vsega nečistega in grdega,« se je zopet oglasilo tako glasno, da sem se zganila. Zaprla sem knjigo za nekaj časa, pa zopet sem jo odprla in nadaljevala gnusno čtivo. Od mize pod orehom se je čula glasna govorica Knezove matere, ki so pozdravljali novodošle goste. Večja družba je prišla in jaz sem se pomaknila malo više, da bi me kdo ne motil. Cez nekaj časa se je pred menoj nekdo ustavil. Pozdravil jc, in i«i sem pogledala iznad knjige, če velja ta pozdrav meni. . Pred menoj je stal Zoranov Florjan, tisti, ki sem ga zjutraj videla pred cerkvijo Prijazno me je gledal s svojimi črnimi očmi, in izpod kratkih brčic so se mu svetili beli drobni zobje. »To je tisti čevljar, ki tako rad bere,« sem pomislila, ko sem mu pogledala v lice. . „ »Gospodična, kaj pa berete?« me je nagovoril, eklonivši ee k uieni. »Kaj me izprašuje?« sem se na lihen razjezila in mu nisem dala odgovora. Toda knjiga je nemška, čevljar pa gotovo ne zna nemški in z nekako škodoželjnostjo sem mu pomolila knjigo, ko le ni odvrnil pogleda od nje. Mislila sem, da mi bo knjigo takoj vrnil, toda varala sem se. Florjan je pritegnil prazen sodček od pive, sedel nanj in je pričel počasi listati po knjigi. Jaz sem ga opazovala s tiho škodoželjnostjo: »Kako se dela pametnega, kakor da res zna nemško. < Njegovo bledo lice je pordelo in globoko je zavzdihnil... :>Če pa vendar-le razume?« me je zaskrbelo. Takrat je vstal in se je vstopil predme. 2 Za božjo voljo, gospodična, kdo vam je pa dal to knjigo?« je vprašal z začudenim in žalostnim glasom. Nisem mogla odgovoriti, tako sem se prestrašila. »Tako grde knjige berete, ko ima vaš oče toliko lepih knjig na razpolago! Se meni jih je posojeval, predno sem šel k vojakom, in sedaj ga bom zopet poprosil.« Povesila sem pogled in sem molčala. In tako me je bilo sram, da sem si želela smrti. »Oprostite, da sem tako radoveden in da se mešam v vaše zadeve. Poznam vas še kot otroka in z vašim očetom sva si dobra prijatelja in žal bi mi bilo za vas, čo bi se zastrupili s takimi knjigami. Tako čtivo ne škoduje samo duševno nego tudi t telesno. Toda vi tega še ne razumete.. je rekel zamišljeno. Jaz sem samo poslušala. Igrala sem se z voglom svojega predpasnika, ki sem ga zelo zmečkala v veliki zadregi. »Gotovo se niste nadejali, da znam nemško, ker sicer bi mi ne bili dali knjige iz rok. Kajne da ne?« Odkimala sem. >Veste, jaz rad berem, in iz same radovednosti sem se naučil nemškega jezika. Mislil sem, da berete kako posebno lepo knjigo in sem vas hotel prositi, da mi jo posodite, zato sem vas tudi nagovoril. In pa mero vam bom vzel za čevlje, tako so mi naročili vaš oče. Sezula sem čevelj in Florjan je počasi in previdno meril po moji nogi. »Povejte mi vendar, kdo vam je dal to knjigo. Radoveden sem, kdo ima tako slabo mnenje o vas, da vam da kaj takega v roke.« Povedala sem mu. ;>To knjigo Ie kar sežgitek je rekel odločno. »Ne upam si, ker ni moja, toda vrnila jo bom še danes. Milka se bo peljala mimogrede tod mimo in dala ji bom knjigo.« »In veste, kaj ji recite namesto hvala?« je rekel Florijan. Pogledala sem mu v oči. •Recite ji, da je to knjiga za vlačuge.« »Nočem se ji zameriti,« sem se branila. »Le recite ji, lei Morda jo, s tem še iz- . preobrnete,« me je bodril. »Meni pa obljubite, da ne boste niholi več jemali v roke takih knjig.« ,,,„*., »Take knjige izdajajo krščeni in nekr-ščeni brezverci z namenom, da pohujšujejo nlad svet, ila ga potem lažjo izkoriščajo, rodeč ga v razno zle družbe, kjer zapravlja in se vdaja vsem mcjočim hudobijam. Le poglejte, pisatelj so niti podpisal ni, £>o ujcrn je sram.« me jo opozoril. " in res ni bilo podpi.-a na knjigi. • » • 5 Kaj pa se tako pogovarjata, kakor stara znanca?« je vprašal oče. ko je pristopil k nama. Brž som skrila knjigo pod predpasnik in sem s strahom pričakovala, kaj bo rekel Florjan. Florjan je pobral >Vcčernice«, ki so ležalo polog mene na travi in jc rekel očetu, da so podajava za knjigo. Oče se je nasmehnil in se jo vrnil k mizi. Jeranov kole clj je pridrdral mimo in jaz sem skočila k Milki, da ji vrnem kn'i To. >Ali ti ni všeč, norša?« se je zekro-£tcla'a s svojim zopernim smehom. >To ni zame. Take knjige so.. x K sreči je hlapec pognal, da ni bilo časa iz'ovori'i usodepolne bc?c-.lo. Niholi več re po rie:!ara Milke. In če me bo izpralevala. zakaj sem jezna nanjo, pa ji bom povedala vse. Sam Bog je prinesel Florjana. Ni* nisem jezna nanj, samo sram me je pre i njim, zelo sram. Trpežni PAUVtA-kaučuk pete in podplati to napravljeni iz ns-jbohše surovine, varuje o Vaše obuvalo, so trikrat trpežnejii kot usn e in Vam omogočalo elast čno hojo. — Ni ra koi e, ampak necbhodna notret-a vsakega človeka. Preden kupite obleko, kontenino, srajce, kravate, svilene rute itd. za Veliko roč, se prepriča,te o NIZKI CENI "^c M izbi;ri »Fri tms\) ŽARGI« - KAMNiK kjer dobite tudi razno galanter. in spcccr. blago. SlužIm ccrkovnika £u™kpi'ssT S"*™ v Lipscnju. Dohodki: Prosto stanovanje, drva, bira, zemljišče, r'a lahko redi 2 kravi. Nastop takoj; Obrtr.ik-čev". ar ima prednost. - Prošjjs na ŽUJtii urad r Crabovem p:i Cc.k:i:i. 1533 rneref^n SE PR0DA obstoj-če iz bile, go-I L-iLilvU spodarskih pos'opij in priblii.no 40 oralov zcn.l ižča v flozcl.u St. 29 pri Kočevju. - Po asnia daje Vii.ein NOVAK, p cestnik, Ku-ir.c.dorl, po.:;a Koprivnik pri Kcčcvju. 1533 za kovaiko obrt, 14 do 16 let, moč-l i/tS«iLO tu a in zdravega, poltenih k ncčkiti stari c v, takoj sprejmem. - ANTON PUŠ, po''kov-s!.i in vo.rii kovač, E.e2 — Š.tt Vid pii Stični. KOšfKCf. m POŽflBfTE: ■viaca m jBoo-ieci^-arTrrstat-p- cv .^vr^aa? 7»riirr.Mi n % p\\ r/ g® e;'- P? % ^.IJ »«OitS-* LdISB v.it. *»fiT~ r-*— ^isaBBF!fflpa«aaz3S!iS33!aaasaa«aKaaESi LJUBLJANA, Wolfova l.II SKLADIŠČE: KeteI!:ova 19 (blizu legijske kasarne). — Odprto od '23—12 in cd '/22—5 vsak dan! Iz otročjih ust. Naša petletna Lizika jo prav pridna deklica, le toga se no more odvaditi, da ne bi »vlskla« svojega palca. Zadnjič je mama zbo ela in je morala ležati v postelji zaradi hudih bolečin na nogi. Lizika pride v sobo in se počasi bliža mamini postelji in z re nim obrazom posluša, kako mama od ča a do časa vzdihne. Nato so prične med njima se Ječi pogovor: Lizi' a: »Mamica, ljuba mama, ali si žalostna?« I\'ati: >:0h, žalostna sem, ker me tako noga boli < Lizi :a malo premišljuje, potem pa so vspne na frste in objame mamo, jo pritegne k sebi i-i ji potihoma zašepeta na uln: >V š, rcamiea, nekaj ti moram prav t ho povelati, da kdo ne sliši. Doni le malo svoj pa'ee v usta; ti precej pomaga!« — Ko s? ma^.a na mehne, zaunno nadaljuje: .'l'i ne veš, mamica, kako to pomaga! Jaz tudi tako naredim vselej, kadar sem žalost a, pa mi vselej pomaga.-*: In steče k vratom, pog'eda ven in vrata zapre, polem j ri >e nazaj k postelji in pravi: >Mama, zdaj pa le brž! Vrata sem dobro zaprla; saj te nobeden ne l.o videl!« .JU POZOR! Jj Kdor namerava zidati i 1 ment, ituka !or, betonsko in dr so železo, okovje. Štedilnike, per. a-J». hod j«)!, zbadanit ro ra»-nn de'ih ttltsa, da cclo slabe oti, so tešit po lcdic« rev. malifmh m prolins ih boicti i, ki jih je Irtba odstranili, ktr bo sictr bolezni »edno bolj napiedovata. Ponudim Vam zdravljenje a pijaio, ki bo ozdravila, razredčila »udno kulini, pošpeiila prebavo in izločevanje, lorej ne tako-z>-ano »ploSno ali