Naročnina mesečno 25 Din, /u inozemstvo 40 Din — nedeljska tzduja celoletno I2tl Din, za inozemstvo 140Dir Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/UI Telet nn i uredništvu, dnevna služba 20-50. - nočna ,2996. 2ЧУ4 ln 2050 VENEC Cek. račun; Ljub-Ijanu št. 10.650 in 10.544 za mserute; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv 39.011, Praga-Dunu j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razeu pondeljka in dneva po prazniku Obsodba kapitalizma Praški nadškof Franc Kordač je dovolil razgovor gospodu Alojziju Huspeku, zastopniku mednarodne kinematografske vzgojne zveze, ki je daleč izven Češkoslovaških meja vzbudil najživahnejše časopisne komentarje. Odličen zastopnik Češkoslovaške Cerkve, čeprav je že v letih, je vendar po duhu popolnoma mladosten. Le poglejmo njegove izjave: »Protestanti so v dobi njihove lažne reformacije zaradi tega tako hitro napredovali, ker ,so se takoj s pravim razumevanjem poslužili tiska, ki je bil prav takrat iznajden. Nekaj podobnega se danes more reči o iznajdbi filma. Ko bi bil sv. Pavel danes na svetu, bi se ga brez dvoma poslužil kot najboljšega propagandnega sredstva za širjenie idej. To so spoznali tudi boljševiki, ki žanjejo ogromne uspehe ravno s i "»močjo kinematografske propagande. Poznale ruske filme? Popisujejo vam človeško bedo tako nazorno in živo, da mora gledavec, tudi če je ne občuti, biti prepričan o nujni polrebi, da se izboljša sedanji družabni red. Žal, da katoličani premalo pojmujemo j»onien filma. Katoliška kinematografija se ne sme omejiti na nekaj svetniških biografij. kakor sedaj dela, in par enoličnih zgodovinskih storij, ainpuk bi morala poseči v življenje i n sc pred vsem n iti s perečimi socialnimi vprašanji.« Ko se je msgr. Kordač dotaknil socialnega vprašanja, je določneje o tem aktualnem pro-bieniu razvil svoje nazore. »Mi živimo v stoletju kanitalizma, ki je povzročil pavperizem, to je splošno obuboža-nje delavnega razreda. Trpe pa revščino in pomanjkanje katoličani prav tako kakor socialisti in marksisti. Ljudski množici ne manjka samo materijelnega kapitala, ampak tudi duhovnega, in to jih vodi v obup. Pod vplivom vojnega in povojnega materijalizma je človeški duh bil potisnjen k tlom. Cut človečanstva in ljubezni pa je propadel. Mi smo v nevarnosti, da zapademo v temo barbarstva. Zato je treba, da iščemo prenovljenja in pomlajenja sredi propadajoče civilizacije. Kakor je v gotovem času klica krščanstva prinesla prenov-Ijenje grškega in rimskega sveta, tako mora tudi moderni čas s pomočjo krščanstva doživeti prenovijenje svoje propadajoče kulture. Kristus je rekel apostolom: »Vi ste kvas.c Govoril ie o gorčičnem zrnu, iz katerega zraste veliko drevo. Cisto drugačno zrno je bil socializem, usoden kvas je boljševizem. Ruski boljševiki dobro vedo, da so sedanje socialne prilike najboljši teren, d ga prekvasijo s svojimi idejami. Mi živimo v dobi sebičnosti in propadanja. Ta propad se vrši največ pod vplivom nemoralnega kapitalizma, nakopičenega od oderuhov in špekulantov, ki so se združili v banko in kartele. Ves kapital, ki leži neizrabljen, je sad rodovitnega dela delavskih rok in inteligence uradnikov. Mesto, da bi služil napredku. je postal glavni vzrok obubožanja in propadanja. Sem brez predsodkov proti kapitalizmu, a hotel bi, da postane kapital zopet rodoviten in da oplemeniti delo. Pravičen gospodarski zakon jc bil dan človeštvu na prvih straneh starega testamenta. Tam stoji napisano: »Bodite gospodovalci in ne hlapci!« Danes pu ne vlada red, ampak kaos. V čigavi službi je danes vsa človeška raz-amnost? Vdinjana je kapitalu in materiji. Kapital se je polastil vseh domen človeškega duha: Tehničnih iznajdb, znanstvenih odkritij, novih metod dela. Tako se vse tisto, kar bi imelo prinesti človeku blagoslov, spreminja v njegovo prokletstvo. Nisem sovražnik stroja, vem kaj more doprinesti k napredku, toda oni delavci, ki so v Londonu razbili prve stroje, so s pravilnim prividom zrli v bodočnost, ko jim bodo taiste mašine nekega dne odvzele kruh, nje same pa pahnile v revščino in obup. V cvetoči industriji in tehniki ne vidim v resnici še nobenega napredka, dokler je človek, ki bi moral biti gospodar, v resnici njen suženj in dokler ni stroj tisti, ki služi človeku, ampak je človek suženj stroja. Človek ima svobodno voljo. Ima razum in pamet. Žene ga za napredkom. A to, kar se danes imenuje napredek, zastruplja množico duševno in moralno. Ena prvih poglavitnih dolžnosti države je, da vzgaja človeštvo k pametni demokraciji in da mu dvigne dušni in umski nivo. Javna blaginja mora biti najvišji zakon države. Celo Marx, čeprav je veroval v egoizem kot bistveni pogon življenja, je napisal: »Denar ne rodi otrok!« Naš čas pa ne razume ne-nravnosti obresti. Reven človek je danes igrača oderuhov, ki nočejo priznati, da inm tudi najbolj reven človek pravico do življenja, kruha, obleke in do družine. Kdo more danes zagotoviti delavcu, da bodo imeli njegovi otroci jutri kaj jesti in da jim ne bo treba trpeti pomanjkanja kakor ga trpe danes. Hvala Bogu, da so tudi med kapitalisti ljudje, kt poznajo revščino svojih delavcev in Jim priznajo njihove upravičene zahteve. So nekateri, ki razdele sad skupnega dela in grade prostorna stanovanja, kopališča, čitalnice itd. Toda kaj so ti nekaterniki v primeri s splošnim mnrazmom materijalizma! Mi se danes nahajamo na preokretu zgodovine, kakršnega še ni bilo od preseljevanja narodov. Preseljevanje narodov je razrušilo grško-rimski svet. Tedaj je krščanstvo vstalo iz morja prelite krvi. Veliki dogodki vstajajo cesto iz krvavih konfliktov. Taki predznaki Združene države Indije nn obzorju Nepričakovan razvoj vseindijske konference - Princi sprejeli idejo federacije Kako pa z nacionalisti London, 26. nov. or. (Izv. »Slov.) Danes dopoldne se je po mestu raznesla vest, da namerava po končani vseindijski konferenci ministrski predsednik Mac Donald odložiti predsedstvo vlade in izposlovati od kralja, da ga pošlje za podkralja v Indijo. Akoravno je la vest fantastična v najvišji meri vendar pravilno slika razpoloženje, ki je zavladalo po vsej angleški javnosti, ko 90 prve dni vseindijsike konference dokazali, da ind-sko strašilo prav za prav ni tako grozovito, kot so ga nekateri naslikali. Širokih plasti angleškega naroda se je polastila neke vrste romantika, ki bo povzročila novo emigracijo v to »deželo niiste-rijev«. Proti vsakemu pričakovanju, tudi onih, ki so vedno ostali optimisti, se je namreč izkazalo, da so prvi sestanki žc rodili idejo federativne oblike Indije, uspeh, ki bi bil že neprecenljive vrednosti, če bi ga bila konferenca sprejela na koncu svojega zasedanja. Največja težava, s katero sc je imela boriti britanska vlada, je obstojala v tem, kako urediti razmerje indiiskih prin-cev do dežel, ki stojijo pod direktno upravo Velike Britanije. Princi imajo le zelo rahle zveze z Anglijo. Vežejo jih samo pogodbe, s katerimi je Anglija prevzela zunanje zastopstvo in vojaško zaščito, drugače pa so samostojni vladarji, katere indskd parlament v Dc-lhih in indski podkralj v Simli ne briga v ničemur. Ko je v imenu angleške vlade Sir John Simon prepotoval Indijo, da bi predložil načrt za bodočo ustavo, je obstal pred vprašanjem, kakšno stališče bodo zavzeli princi. Simonov načrt torej obsega ureditev britanskega dela Indije, kateremu bi se pozneje in posamezno priključili v obliki zveznih držav tudi vladavine prineov. V Londonu so pa princi enoglasno in takoj spočetka, še predno jih je sploh kdo začel prigovarjati, sprejeli idejo indske lederacije in ustanovitev brez odlašanja centralnc vlade zedinjenifa držav Indije. Zasluga za ta razveseljivi preokret gre brez dvoma indskemu podkralju, ki ie vedno poudarjal, da se mora indskim narodom zaupati, ter angležkemu prvemu ministru Mac Donaldu, ki je pokazal neverjetno razumevanje za indske težnje. Do sedaj so vsi zagovarjali to idejo. Niti en sam glas se ni slišal na konferenci, ne od strani angleških delegatov, ne od strani indskih zastop nikov, ki bi bil govoril nasprotno. Glede federativne organizacije indskega cesarstva obstoja torej enoglasna harmonija. Pokazale se bodo težave seveda v podrobnostih, ker britanski del Indije želi čim ožjih vezi z Anglijo, med tem ko princi ne želijo, da bi prišli pod vpliv angleške vlade, češ da jih veže na Anjrli.io samo osebnost britskega kralja, kateremu, in samo njemu, so prisegli zvestobo. PriSle bodo tudi težave gospodarskega značaja. Dosedaj so princi uvažali svobodno, kakor so želeli inozemsko blago v svoje države. V slučaju lederacije pa bi se znalo pripetiti, da bi osrednji parlament nastavil enotno za celo Indijo carinske tariie na gotovo blago. Ta vprašanja, kt so za prince bolj vprašanja prestiža kot pa načelnega značaja, bo treba rešiti še prej, predno bo mogoče mislili na federativno ustavo Indije. Sedaj, ko je federativna ideja sprejeta od vseh delegatov, bo treba odločiti, če naj je federativna vlada odgovorna vseindskemu parlamenta, ali pa kakemu zastopniku angleškega kralja in cesarja. Med angleškimi delegati jih je mnogo, med njtiim tudi Sir John Simon in cela vrsta bivših podkraljev, ki so mnen a, da naj ostane vlada podvržena vsaj za gotova vprašanja, kot je recimo obramba države in pa državne finance, indskemu podkralju. Toda indski delegati z ogorčenjem zavračajo take misli, oni enodušno zahtevajo zvezno vlado, ki bo odgovorna samo državnemu zboru. Kriza v indski konferenci bo torej izbruhnila, in je deloma že izbruhnila, ravno glede t< zelo važne točke. Delegacije se zavedajo, da ekstremistov n) na konferenci in da bo vse delo zastonj, če se jim ne posreči prinesti seboj v Indijo vsaj neke vrste avtonomijo. Če pa se zedinijo vsaj v gotovih točkah na samovlado indskih držav potom zveznega parlamenta, potem, tako upajo, ne bo več težko, obvladati ekstremistične struje, ki zahte-vajo popolno neodvisnost Indije. Velik potres na Japonskem Več sto mrtvih in ranjenih — Pomanjkljiva poročila Tokio, 20. nov. AA. Uradno razglašajo, da je potres zahteval 223 človeških žrlev, 146 oseb je bilo ranjenih, 6 oseb pogrešajo. Mnogo zgradb je bilo porušenih in poškodovanih. Središče potresa jc bilo v Missiini, kjer so od 10. novembra dalje zabeležili po 300 rahlih potresnih sunkov na dan. Mnoge naselbine so postale žrtve požarov. Iz ostalih, po potresu prizadetih pokrajin, manjkajo poročila. Železniške in telefonske zveze so |>rekinjene. V Atamiju so nastali novi vrelci, ki bruhajo vroč-o vodo. Usoda 300 delavcev, zaposlenih pri gradnji predora v bližini Atamija, je negotova. Vhod v predor je zasut. Potresna opazovalnica je ugotovila, da je trajal glavni potresni sunek 30 minut. London, 26. nov. kk. »Exhange Telegraph« jioroča, da je bil velik potres na japonskem polotoku Izo, pri katerem je po dosedanjih vesteh bilo preko 200 človeških žrtev. Tokio, ki je oddaljen od centrumu potresa 100 milj, in Yokohama j sta čutila potresne sunke od štirih zjutraj dalje, j Vse zveze s polotokom so pokvarjene. Železniške • proge so na mnogih mestih razdrte, brzojavne in telefonske zveze pa prekinjene, radi česar še ni mogoče dobiti podrobnih vesti. Tujce so spravili na varno v pokrajini Mivankshite in Hakona. V Mishimi in Mumadz i so ustavili ves železniški in cestni jiromet. Belgrad, 26. nov. AA. Snoči ob 20.26,21 je zabeležila potresomerska postaja na Tašmajdanu začetek potresa v daljavi 8!XX) km od Belgrada (na Japonskem). Maksimum gibanja v Belgradu je bil 20.57,38, konec pa 21,5. Maksimalni premik zemlje je znašal 37 miitronov. London, 26. nov. kk. Oficiclno se navaja število smrtnih žrtev po potresu na Japonskem z 223, število ranjenih pa s 146. V mnoijih okra ih so se radi potresa sprožiili plazovi, ki so porušili nekatera poslopja. Na hu ši je bil potres v mestu Mishima, v katerem je bilo porušenih 120 hiš in kaznilnica, iz katere so se rešili samo trije kaznjenci. PaJača japonskega cesarja Mi.inošita je deloma porušena. V Jumoti se je porušil tempelj in pokopal pod seboj svečenika in dva moška. Španija na robu revolucije Krvavi upori in s'avke — Vojaštvo na ulicah Madrid, 26. nov. kk. Do 10 dopoldne so bile danes zasedene po vojaštvu in policiji vse glavne ulice in trgi v Madridu. V policijski direkciji je bila po polnoči tajna seja, katere se je udeležil tudi jx)veljujoči general. V pristanišču Santa Cruz ue Teneriffa so bili zadnje dni neprestani nemiri, ker španska prekomorska paroplovna družba ne pusti več pristajati svojim parnikom v tem pristanišču, radi česar je tamkajšnje prebivalstvo gosfiodarsko oškodovano. V Madridu so množice demonstrirale proti prometnemu ministru. Včeraj je prišlo do krvavega spopada z množico, katero so še povečali študenti, ki so prišli v velikem številu iz drugih vseučiliških mest. Metali so na orožništvo in policijo kamenje, nakar je tnoralo orožništvo oddati več salv. Trije delavci so bili ubiti, mnogo oseb pa je bilo ranjenih. Nato je bila proglašena generalna stavka. Pariz, 26. nov. kk. V »Journalu« je objavljen intervju, v katerem španski ministrski predsednik Berenguer najodločneje deinantira vest, da je bilo poslanih v Madrid več tisoč mož zanesljivih vojaških čet, ker so se bali v Madridu vstaje. Berenguer izjavlja, da je prišlo v Madrid samo nekoliko stotin izvežbanih vojakov, da bodo oskrbovali potrebno varnostno in stražno službo, ker se vsako leto pošiljajo rekruti iz Madrida v zunanje garni-zije, dočim ostajajo izvežbani voiaki v Madridu samem. Tudi se demantira, da bi bila dva madridska polka razorožena radi svoje nezanesljivosti. Vojska je brezjoogojno zvesta kralju. Moskovski proces Obtoženi priznavajo krivdo Moskva, 20. nov. ž. V procesu proli inž. Ram-zinu in tovarišem zaradi protirevolucionarne blokade se v obtožnici predlaga smrtna obsodba za vse obtožence. Procesu prisostvuje večje število diplomatskih zastopnikov. Od francoskega poslaništva sla navzoča dva uradnika. Državni tožitelj Krilenko je izjavil, da so obtoženci hoteli ustanoviti novo meščansko republikansko vlado, v kateri bi bili general Djenikin, Lukinski, jKiveljnik Milenkov in Rja-bušinski. Uradno se pornča, da so vsi obtoženci na vprašanje, če so krivi, izjavili, da so krivi in da budo pred sodiščem govorili. Moskva, 26. nov. kk. V velikem procesu v Moekvi se je danes začelo zasliševanje obtožencev. Kot prvi je izpovedal glavni obtoženec Ramzin, kakor da bi predaval na vseučilišču. Ranizin izjx>-veduje v svojem predavanju z istimi tezami, govorniškimi figurami itd., kakor jih opisuje obtožnica. Ramzin opisuje natančno tako, kakor je v obtožnici delovanje konlrarevolucionarnega inženerskega društva, zveze z industrijskim odborom, z emigranti v Parizu, avdience pri Poincareju in Briandu, njegove sestanke v Parizu z emigrantskim generalom Lu-kovskim in s pooblaščencem francoskega general-nega Slaba, polkovnikom Richardom. Po triurni razpravi je bila seja odgodtna na jutri in bo Ramzin nadaljeval s svojimi izjavami, velikih idejnih borb so tudi danes, ko Sovjeti z vsemi silami skušajo zanetiti svetovno revolucijo in priklicati nad Evropo katastrofo, ki bt zrušila vse dosedanje idejne temelje. Gorje narodom, katerih državniki ne predvidevajo te katastrofe. Gorje narodom, katerih državniki sicer vidijo grozečo nevarnost, a jI 1 ne uosvečajo zadostne nažnie. Naš čas ie zrel za svetovno revolucijo. Ako ne bodo vladajoči in kapitalistični krogi sprejeli krščanstva, bo ves svet ugonobljen v rdečem morju ognja in krvi.« Naravno je, da so ta markantna izvajanja praškega nadškofa izzvalo najrazličnejše komentarje. Izjave nadškofa je v celoti ponatisnil tudi vatikanski Osservatore Romano«. Škofje pri kral(u in predsedniku vlade Belgrad, 26. nov. 1. Zagrebški nadškof dr. Bauer, djakovski škof Akšamovič, ljubljanski škol dr. Rožman in splitski škof dr. Bonefačič so v tekj) današnjega dne najprej imeli daljšo konferenco г zunan im ministrom dr. Vojo Marinkovičem, popoldne pa s kmetijskim ministrom dr. Frangešem, ministrom za gozdove in rudnike ing. Sernecem ter s pravosodnim ministrom dr. Srskičem. Končno so bili sprejeti od predsednika vlade, generala Petra Živkoviča. Ob 5 popoldne je bil nadškof dr. Bauer v imenu episkopata sprejet od N . V. kralja v avdi-enco. Ob 6 zvečer je bil sprejet v avdienco splitski škof dr. Bonefačič, ki se je Nj, V. kralju zahvalil za visoko odlikovan e, ki ga e nedavno dobil. Škofje ostanejo še jutri v Belgradu in bodo imeli ponovne konference s Srskičem. Konferenca avstrijskih škofov Dunaj, 26 nov. kk. Pod predsedstvom kardinala, nadškofa dr. Piffla se je začela včeraj konferenca vseh avstrijskih škofov. Izostal je samo linški škof dr. Glollner, ki se je opravičil zaradi bolezni. O dnevnem redu te konference se čuje samo, da je zelo važen, vendar se o vsebini molči. Imenovanja Belgrad, 26. nov. 1. Napredoval je za profe. sorja ljubljanske univerze na filozofski fakulteti dr Albin Sarija v 4 a. I. Z odlokom prosvetnega ministra je imenovan za uradnika sekcije za vzdrževanje proge v Ptuju v 8. I. Viktor Kladnik. Za uradnika pri državnem ravnateljstvu v Belgradu je imenovan Miljutin Vajda. Izvoz živine v Avstrijo Belgrad, 26. nov. 1. V zvezi z razširjenjem vesti, češ, da je avstrijska vlada prepovedala prevoz živine iz posameznih delov naše države, je kmetijsko ministrstvo, oddelek za veterinarstvo, demantiralo to vest, ker se ta prepoved nanaša samo na konje, ki so oboleli. Prepoved se nanaša na 27 okrajev, večinoma iz donavske banovine. Iz vseh ostalih okrajev pa je uvoz dovoljen. VseVevanje v Ameriko se popolnoma vhine? Washington, 26. nov. ž. »United Prese« poroča, da je predsednik Hoover iz avil, da je treba revidirati zakon o vseljevanju. Vsel'evanje naj bi se namreč popolnoma ukinilo, kakor to predlagB ; Reed, s čemer se predsednik fK>polnoma strinja Tatovi draguljev v Zagrebu Zagreb, 26. nov. ž. Policijski organi so danes aretirali nekega mladeniča, pri katerem so našli večje množine zlatnine. Preteklo noč je bilo vlomljeno v razstavno okno draguljarja Polaka v Praški ulici in okradeno blago v vrednosti 6—8 tisoč Din. Policija je obvestila vse draguljarje o tatvini. K nekemu draguljarju |e prišel danes dopoldne nek mladenič in mu ponudil v nakup zlatnino. O tem je bila obveščena policija, ki je prišla mladeniča takoj aretirati. Aretiranec se je dva meseca potikal že po Zagrebu brez posla. Po zabeležkah, ki jih je imel pri sebi, sc je ugotovilo, da je v teli dveh mesecih porabil 10.000 Din. Denar mu je pošiljala neka žena iz provincije, ki mu je pisala dopisnico, du mu ue more več pošiljati denarja. K)e se nahaja zlatnina, se bo ugotovilo pozneje. Dunajska vremenska napoved. Severne Aljie: Različno oblačno. Višja temperatura. Gorki vetrovi. Južne Alpe: Večinoma oblačno. Milo vreme. Najbrže padavin«. Konec laponske revolucije Finska na zgodovinskem razpotja — Nova zakonodaja proti komunistom in pučistom — Državljani prvega in drugega razreda Varšava. 25. novembra. (I/v. »Slovencu« — ric). Vaš dopisnik je imel priliko, ru/govurjuti se z vršilcem dolžnosti finskega poslaništva v Varšavi, ki je bil tuko ljubeznjiv in mu j£ razložil sedanji položnj finske republike. »Finska leži ob meji sovjetskega gospostva. V tem jc žc začrtan njen celotni položaj. Bližina sovjetske unije je povzročila, da se je na Finskem v zadnjih letih zelo ruzpasel komunizem, tuko da se je bilo bati, da sploh onemogoči ustavno delo vlade in s pomočjo od zunaj plačane revolucije dovede do komunistične samovlade. Velika večina finskega naroda je kmetska in globoko verna. Inozemski svet se je dostikrat čudil, kako je mogoče, du je pri konservativnem finskem kmetu zadobilo toliko zaslombo socijalno najbolj nevarna stranka. Socijalizem še danes šteje 66 poslancev v državnem zboru. Temu se je moral napraviti konec. Inieijntiva je prišla iz krogov kmetov samih, ki so so organizirali pod imenom Lappo stranke pod vodstvom svojih dušnih pastirjev ter zasedli glavno mesto, prisilili vlado, da je odstopila, razpisali nove volitve, ki sicer niso dale absolutne večine laponski stranki, a so vendar omogočile celo vrsto zakonov, ki za bodočnost izključujejo vsak razvoj komunističnih idej med finskim narodom knkor tudi vsake druge poskuse, najsi pridejo od katerekoli strani, da se izvede kakšna nncijonulistična fašistična diktatura. 1'iuski narod jc demokratičen in hoče svoje demokratične pravice in svoboščine uživati v miru, tuko du ne bo vedno izpostavljen notranjim nen.irom. Novi državni zbor je torej sprejel Inko-zvuno »luponsko zakonodajo«, ki obsega najprej zakon o zaščiti republike, potem zakon o svobodi tiska in svobodnega združevanja, nadalje zakon o volivni reformi, ki prepoveduje komunističnim kandidatom vstop v parlament, in zakon o delovanju državnega zbora. Nekateri ofitnjo Finski, dn Je z novimi zn-koni ustvarila dvoje vrst dr/uvljunov,. toda težko jc zagovarjati mnenje, da naj imajo komunisti v državi iste pravice kot vsi drugi, ker njih glavni namen je, da države strmoglavijo v anarhijo. Ali naj država svoje grobokopc še nadari? Ko se bo sedanje ljudsko gibanje kmetov umirilo, potem se marsikaj lnliko ustavnim potom zopet spremeni. Tega se je zavedal' tudi socijalistični voditelj Tumor. ko je glasoval zn novo zakonodajo, ker bi v nasprotnem slučaju nič ne oviralo kmetski pokret, ria seže po izdatnejših sredstvih. Finska se je torej zavarovala proti vsaki prckuciji, nnjsi pride otl desne ili od leve, onemogočila je vsako diktaturo, naj se naslanja na en stan ali nn drugi, zasigurnla jc narodu svobodno uživanje državljanskih pravic, popolno svobodo vesfi in sctluj lahko mirno gleda v bodočnost, ker si je svest«, da bo nepremagljiv branik zapaduc Evrope proti razdira Jočemu boljševizmu.« Helsingfors, 26. nov. ne. Po deželi vlada veliko veselje, ko se je razširila vest, tla so laponski zakoni sprejeti v celoti. Kmetje se vru-čujo na svoje tlelo v pokrajino jezer in v gozdove. Moskovska »Pravda« opozarja, tla bo morala Finska nositi posledice, ker je z brutalno --ilo zadušila pokret komunističnih delavcev in kmetov. Sovjetska llusiju preganjanih bratov ne bo pozabila in morda čas ni več daleč, ko bo komunizem zopet v časteh v finski republiki in v državah preko nje. Riga, 26. nov. tie. Kmetski pokret. ki je nedavno ogrožal Estonijo in Latvijo, je dal znake pomirjenja, ker sta obe vladi pokazali, da hočeta uporabiti vsa zakonska sredstva, da ohranita tlržavi pred komunističnimi prckucijami povzročenimi otl številnih agitatorjev, ki neprestano iu kljub vsej pazljivosti obmejne policije prihajajo iz sovjetske Rusije. Helsingfors, 26. nov. ne. Po vesteh, ki prihajajo iz Švedske in Norveške, vlada v obeh državah največje zadovoljstvo nad uspehom laponskih kmetov, ki so v zgodovinskem trenotku posegli v boj, dn znbranijo razširjenje komunističnih ic.^ j jki severni Evropi. Proslava t. decembra Ljubljana, 26. nov. AA. 1. december praznujemo kot državni praznik ujedinjenja Iroimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. V ta namen bo ta dan ob 10 v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se bo zapela zahvalna pesem s predpisanimi molitvami. V pravoslavni kapeli se vrši služba božja istega dne ob 9, v evangeljski cerkvi pa ob 10. Na vseli državnih uradih kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti raz-obežene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobešati državne zastave. istega dne sprejema od pol 12 naprej vršilec dolžnosti bana dravske banovine v banski palači (Bleiweisova cesta 10) poklonitve in čestitke. Seja VZS Belgrad, 26. nov. AA. Na včerajšnji seji drž. zakonodajnega sveta je bil kon:an pretres predloga o pomorskih trgovskih akademijah. Danes je imel državni zakonoda ni sret sejo, na kateri se je razpravi,a'o o predlrgu zakona o ukinitvi »najemninikega vinar a«, in o predlogu zakona o dopolnitvi zakona z dne 25. aprila 1894 o ureditvi zemljiških zajedn'c. Pretres teh zakonskih načrtov je končan in vrhovni zakonodajni •svet je načel zakon o sredn ih trgovskih šolah. Na koncu seje so izvoili sekcijo za proučevanje predlogov iz resorja ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. V to sekcijo so prišli dr. Slavko Miletič, dr. Karamehmedovič, Ivan Ve-senjak im dr. Gosar. Prihodnja seja bo v četrtek, 27. t. m. ob 16 s temle dnevnim redom: Nadaljevane pretresa v poedinostih zakonskega načrta o srednjih trgovskih šolah pretres zakonskega načrta o srednjih obrln h šolah in p;e-tres zakonskega načrta o geoloških institutih. Seja komisije za izdelavo državljanskega zakonika Belgrad, 26. nov. AA. Danes je bila pod predsedstvom ministra za pravceodje dr. Srskiča seja komisije za izvršitev državljanskega zakonika. Na seji so bili člani komisije gg.: dr. Dragoljub Aran-gjelovič, univ. prof. v Belgradu, univ. prof. v LJubljani dr. Gregor Krek. univ. prof. v Zagrebu 'Vir. Ivan Maurovič, univ. prof. v Belgradu dr. Čedomil Mitrovič, univ. prof. v Belgradu Bojan Peric, advokat v Belgradu Dobrivoje Petkovič in univ. prof. v Belgradu dr. Živojin Spasojevič ter vršilec dolžnosti načelnika zakonodajnega oddelka dr. Bertoln Eisner, predsednik senata vrhovnega sodišča v Sarajevu. Kot zapisnikar se je seje udeležil Nikolaj Spasarukov, inšpektor v ministrstvu za pravosodje. Na seji so ugotovili, da je komisija za izdelavo državljanskega zakonika izdelala skoraj ves načrt za državljanski zakonik, razen uvodnih naredb in zakonskega (bračnegn) in rodbinskega prava. Po daljši debati je komisija naložila članom, da izdelajo te partije in jih končajo do 1 februarja 1931 ter predlože v teku februarja komisiji v svr-ho določitve končnega besedila teh partij. Čim bo komisija ugotovila te partije, se bodo uredile vse partije celega zakona, tako da bo moči čim prej predložiti javnosti končen načrt. To se bo zgodilo v začetku maja. Nn seji je bilo sklenjeno, da se bodo odredbe o rodbinskih zadrugah izdale v *>o-sebnem zakonu, norme o privatnem pravu pa pridejo v uvodni zakon za državljanski zakonik. Iz seje gospodarskega odbora Belgrad, 26. nov. AA. Danes dopoldne se je končalo 3, letošnje zasedanje gospodarskega odbora. Ob sklepu tega zasedama je bil sprejet sklep da sc bo 4. zasedanje vršilo 8. dec. v Zagrebu in sicer v dvorani zagrebške 'Г01 zbo niče. Dnevni red bo tale: 1. ukinitev današnjih ugodnosti železniških tarif za prevoz tujega premoga in koksa v zvezi z znižanjem tarif za domači premog do reških pristanišč; 2. predlog železn'ške up ave o omejitvi izjemne tarife št. 34 zaradi zlorab; 3. predlogi o uvedbi ugodnosti pri tarifah za pievoz žita in moke. Zagrebške vesti Split, 26. nov. ž. Spomladi s« bo pričela graditi umetniška kolonija, v kateri bo mogel vsak umetnik dobiti atelje. Zagreb, 26. nov. ž. Radi zvišanja števila dijakov v tem šolskem letu, je nastala potreba, da se * Zagrebu zgradi nov velik dijaški dom. V tem smislu so se ie podvzeli potrebni koraki. — Kosefski^eva interpelacija radi slovenske duhovščine Pavšalno sumničenje državnega podtajnika Rim, 26. nov. kk. Na današnji ee i poslanske zbornice je prišla na razpravo iuleipolacija po-silanca Ccselschega o pretiitn l anski akciji slovanskega klera v Julijski Benečiji. Državni ped-tajnik za notranje stvari Arpinatti Je izjavil, da Je vlada mogla ugotoviti, da danes, po dvanajstih letih, ko je Italija zopet zavzela svoje stare meje, samo majhen del klera v Julijski Benetji še ne more opustiti sovražne propagande proti italijanskemu naredu in direktivam fašizma. Nekateri težki primeri so prisilili politično oblast k energičnim korakom. Tako je morala razpustiti neka- tera tako zvana katoliška mladineka društva, v kalerih se je neprestano vršila zahrbtna propaganda proti domovinskim čuvslvvoi prebivalstva in proti fašističnim mladinskim institucijam. Taka akcija je na italijanskih tleh in pod fašistovskim režimoia nedopustna. To se je že sporočilo kompelenlnlm cerkvenim oblastvom. Zato se pričakuje, da bo previdno in neprestano delovanje cerkvenih oblasti pripomoglo k temu, da ee bo takemu početju napravil konec. Če se to ne bo zgodilo, bo fašistična vlada vedela na radikalen način nastopili s sredstvi, ki so ji na razpolago. Energičen boj za znižanje v Italiji Listi odobrava'o vladno postopanje С2П Pariz, 26. nov. AA. Havas poroča iz Rima: Italijanski tisk je začol otl ločno borbo za znižanje cen ter pomaga v tem oziru vladi in krajevnim oblastem. Oni trgovci, ki se niso dali dozdaj prepričati, da morajo znižati cene, so dobili od oblasti naročilo, naj lo napravijo. Oblasti ee ne bojijo r.l'i pred tem, tla zaprejo take trgovce in da vodilo preiskavo v slučaju, da so količkaj sumljivi Kake nekorektnosti. Po vseh ulicah so nalepljeni letaki, v katerih se pozivajo trgovci, obrtniki in industrijalci, da znižajo cene. Tisk zahteva, da morajo vsi trgovci označiti cene pri blagu v izložbah. Te Ira-konske odredbe so dozdaj edinslven slučaj in listi ne zakrivajo evenluelnih pc6lcdic teh radikalnih odredb. »MessagenH piše, da je ves narod v te