S*ev. 283 TRST, sreda 12. oktobra I9IO Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA C* «3j ■ dl -o nedeljah in prazriklh ab 5-, «b ponedeljkih afa 9. zjutraj. *i»mf{ne fitev. s« prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih <• ■ karo ah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, -tojai, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Toiminu. Ajdov-Dc-nbergu :td. 7.:*- ■ nre!e itet. po 5 nvč. (TO stot.). feE RAČUNAJO NA MJLIMCTRE v širokosti 1 CENE: Trg visoki in obrtni oglasi po 8 ot. mm, •>tnic<\ zjhv : osi:-niče, oglasi denarnih zavodov po ■.- Z« ogia c v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v--aka tjna v.sta K Mali ogk-i po A stot. beseda, naj-i j. rt'-) stot. Ogiastt -prej-.u»a ln^eratni oddelek uprave aooti". — P^ .i:uje se itkiiučoo le upravi „Edinosti". ■...... PlaŽijitfo In uiožijivo a Tratu. =====-- Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko. V pUnciti j* moil za C9lo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na nv ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira Maroonln* nm. nedoljako l2«&nj« „EDINOSTI" «tan«: oslu i t, t o Kros 5*30, xt pol leta Eron 360. Va; dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne spreje-najo In rokojiisl ae ne vra'iajr: Naročnino, oplase in reklamacije je pošiljati na upravo li>ta. CJREDNIŠi VO: uiica Giargio Galatti 18 (Hircdni Jem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN RODINA. Li^tniu konzorcij lista ^Edinost11. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica . Giorgio Galatti štev. 18. —- ■ . — JeStno-hranUniŽnl ra?un št 841652. TELEF0M 51. 1T-57. -- fflfi-pPH, T| jfTftT»l"Wr» BRZOJflUNE UESTI. Stoletnica avstrijske pijonirske šole. DUNAJ 11. Danes so praznovali v Hainburgu stoletnico obstanka avst. pijonirske šele. Slavnosti sc je vdeležil tudi bivši načelnik generalnega štaba baron Beck. Pogreb Marije Konopicke. LVOV 11. Danes se je ob izredno veliki udeležbi vseh ljudskih krogov vršil pogreb pesnikin^e Marije Konopicke. Ob grobu je bil več govorov. Kolera. BUDIMPEŠTA 11, Včeraj je na novo obolelo na Ogrskem na koleri 11 oseb, 4 osebe so umrle. RIM 11. V zadnjih 24 urah je v Rimu obolela na koleri ena oseba, v Napolju 8 Ljudsko štetje. i prijavili vslužbencem sklep. Red se ni kalil rečno izjavil, da to še ne pomenja priznanja ker so izdane obsežne vojaške in policijske, novega režima, ki bo možno šele, ko se | odredbe. Redarji so odstranili vse usluž- portugalski narod ugodno izreče o novi Govor državnega poslanca dra. O. Ryba?a bence, katerih navzočnost na kolodvorih se ni zdela opravičena. PARIZ 11. Iz Tergniera poročajo ob 3. uri zjutraj, da so se uslužbenci brzovlaka vladi. na javnem shodu minole nedelje. Prljava proglašenja * republike vnanjim Vlada nam je zopet pokazala svojo rnr-vlastim. žnjo do nas Slovanov. Vkijub dejstvu, da je MADRID 10. Ministerski predsednik j bila v proračnskem odseku poslanske zbor- št. 131 po noči branili voziti naprej. Ko so ;Canalejas je včeraj prefel uradno poročilo j niče z večino glasov vsprejeta resolucija, * - - - * - 1 /■v /% ^ >/% • /-» o «-» lrr\_ . __ * ---* V - _ , _ _ I J _ «« * A #1 CZ. X «M __1 i____?_ X ^ mm .v. i I <-. i«, rl a /-» «r\»AnMACfi imeli pripreči novo lokomotivo, je ista sko- provizorične vlade, datirano od 5. t. m., ki čila s tira. Sodi se, da sta v Tergniera ob- soglaša s poročilom naslovljenim drugim tičala še druga dva vlaka s številnimi pot- j vlastim. — Canalejas je zelo osupljen po niki. Razun tega so obtičali štirje vlaki blizu obliki poročila. Vorberjerja dep. Oise. j RIM 10. „Arg. Štefani" poroča iz Liz- j zastopstva je vlada ostala pri svojem in je PARIZ 11. (ob 10. uri predpol.) V La.bone od 9. t. m.: Provizorična vlada je; preko te zahteve prešla na dnevni red in se Plain Saint Denis je delalo od 300 železni- brzojavno ukazala portugalskemu diploma-j je jednostavno — kakor se pravi — po- tičnemu poslovodji pri sv. Stolici, naj pri- žvižgala na večino parlamenta! (Tu je na- zahtevajoča, naj se šteje tudi po narodnosti — in vkijub temu, da je tudi v plenumu zbornice večina resolvirala v tem smislu, ukljub jasno izraženi volji večine ljudskega ških delavcev le 15. Od 100 strojevodij jih je v službi le 10, od 1500 uslužbencev jih štrajka nad polovico. Promet ponočnih vlakov je popolnoma vstavljen. Med 6. in 8. uro je došlo okolu 10 lokalnih vlakov, ki oseb, dve sta umrli, v pokrajinah je obolelo j so bili vsi prenapolnjeni s potniki. Nekoliko 20 oseb, umrlo pa 9. V Apuliji sta oboleli dve, er.a umrla. Turčija. SOLUN 11. Oboroženi Črnigorci so, zopet napadli utrdbi v Malkovcu in Erze-nici, pri čemer sta bila dva vojaka ubita. Devet mohamedancev iz bližnjih vasi je bilo ranjenih in eden ubit. Stoletnica obstanka berolinskega vseučilišča. BEROLIN 12. Danes ob 10. uri pred-poludne je pričela v veliki slavnosti vseuči-liški dvorani velika slavnost povodom stoletnice obstanka tukajšnjega vseučilišča- Splošni štrajk na francoski severni železnici. PARIZ 11. (ob 1. uri ponoči.) Uslužbenci severne železnice so imeli sinoči shod. Govori se, da so na tem skoro sklenili splošni štrajk. O polunoči se ima ustaviti delo na pariškem severnem kolodvoru in zjutraj ob 8. uri na vseh ostalih postajah omrežja. Tukajšnji severni kolodvor je vlada zasedla po četah. Govori se, da odpošlje vlada za varstvo čete tudi na ostale velike kolodvore severnih prog, policija je izdala obširne odredbe. Više državno pravdništvo je prejelo nalog, naj bo pripravljeno za tozadevne uradne ukreniibe. Doslej so vsi vlaki odšli pravilno. Dnevni red, ki so ga odobrili uslužbenci severne železnice se glasi: Ker niso vsi poskusi, storjeni pri ravnateljstvu, pri- nom redovnikov in nun po morju in po nesli zboljšanja položaja uslužbencev, smo kopnem. Otroci, poverjeni redovnikom in sklenili štrajk. Delo se zopet prične na novo redovnicam, so bili izročeni roditeljem. Med še le potem, ko bo delavcem popolnoma izgnanimi se nahaja tudi kardinal Netto, vstreženo. Dnevni red vsebuje dodatek, da bivši lizbonski partrijarh. Škof iz Beje je že se uslužbenci ne odzovejo eventuelno mobi- ostavil deželo. Včeraj je bilo odprtih le lizacijskemu povelju. malo cerkva. lokalnih vlakov je odšlo, prav tako tudi ekspresni vlak v Calais. Dve stotniji ženijskih vojakov sta dospeli v Versailles. PARIZ 11. (ob 11. uri predpoludne) Večina monterjev, mašinistov in kurjačev severne železnice štrajka. Kolinski ekspresni vlak se je predpoludne odpeljal. Na drugih železniških mrežah je služba normalna. PARIZ 11. (ob 12. uri opoludne) Predpoludne je na mreži severne železnice odšlo 24 vlakov. Iz pokrajinskih mest ležečih ob progi mreže severne železnice prihaja le malo poročil, ker je brzojavna in telefonska zveza deloma pretrgana. Brzovlaki v Erqui-line in London niso mogli oditi. Pod novo elado na PortugalsKem. LIZBONA 11. Danes predpoludne je bilo otvorjenih več cerkva. — Verski zavodi so na svojih poslopjih razvesili inozemske zastave. — Nuncij je razvesil na svoji hiši avstroogrsko zastavo. LIZBONA 11. Francoski odposlanec je zahteval, da so izpustili na svobodo ravna- javi državnemu tajniku Mery del Valu proglašenje republike in sestavo nove vlade. Si tu ve ci j a v deželnem zboru isterskem. Komunike hrvatsko-slovenskih dež. poslancev. Nasproti izjavi kluba italijanskih narodnih poslancev istrskega deželnega zbora glede na situvacijo v našem deželnem parlamentu, objavljajo slovanski poslanci, zbrani danes v seji, nastopni komunikć : Deželni zbor istrski, izvoljen na volitvah, izvršenih na podlagi novega volilnega reda in sklican meseca septembra leta 1909, je pretrgal svoje delovanje, ker so slovanski poslanci izjavili, da jim je sodelovanje v deželnem zboru onemogočeno, dokler se jih oficijelno ne pripozna tudi v jezikovno-narodnem pogledu. Tedaj je prišlo po inicijativi italijanskih poslancev do ustanovitve kompromisne komisije, ki je dobila nalog, naj razpravlja in definitivno reši jezikovno vprašanje, ziste-mizira deželni proračun in določi novo razdelitev in reorganizacijo občin. Slovanski poslanci so privolili v tako rešitev, toda izjavili so takoj, da za časa delovanja kom- interveniran. Vlada je izjavila, da so omenjene zaprli radi varstva redovnikov pred izgredi sodrge. Na zahtevo francoskega odposlanca so izpustili tri redovnike, francoske podanike. Jezuitske kongregacije izgnane. LIZBONA 10. Včeraj so pričeli z izgo- PARIZ 11. (ob 1.45 zjutraj). Ob 1. uri so na severnem kolodvoru dospeli vsi vlaki točno po voznem redu. Prvi jutranji vlak odide še le ob 4.20. Dotlej ostanejo kolodvori zaprti. Glasom še ne potrjene govorice se gibanje razširi tudi na pokrajine. PARIZ 11. (ob 4. uri zjutraj) Uradniki severnega kolodvora so bili obveščeni, da noben stroj ne ostavi depota. Mejtem se je vkrenilo vse, da se zopet prične služba. Potnike se obvesti, da se jim ne more zajamčiti odhoda. PARIZ 11. (ob 6 in pol uri zjutraj) S severnega kolodvora ni odšel ob 57 uri zjutraj v smeri proti Lillu noben vlak. Ob 5.30 zjutraj je bilo ustavljeno izdajanje voznih listkov. PARIZ 11. (ob 7 30 predpol.) Ob 610 je dospel na severni kolodvor vlak iz Ca- j Bram de Canto, sin najvišega sodnika na laisa z zamudo 20 minut. Strojevodja je l Madeiri, mi je zatajeval, da je bivši mini-. . ----- ----------sterski predsednik Souza sam izdal kralje- stvo republikancem. Souza je nekoliko dni zvedel o štrajku v Amiensu, kjer je bil kolodvor zaseden po vojakih. Na vlak so vsto- pili vojaki, ki so nastavljeni na vseh posta- pred republikansko ustajo poslal iz Lizbone jah štrajkovskega ozemlja, da se vzdržuje kralju zveste vojne ladije in tako tudi večino red. Vlak iz Bruselja še ni dospel. Poštna kralju vernih čet, tako, da so se dne 4. ok-služba je zagotovljena po avtomobilih. | tobra nahajale v lizbonskem pristanišču le PARIZ 11. Vojni minister je mestnemu dve vojni ladiji z republikansko posadko in poveljniku v Lillu brzojavil, naj mobilizira tretja ladija, na kateri je bilo polovica mo-vse čete prvega zbora, ker so iste določene štva vernega kralju, polovica pa repubhkan-v to, da čuvajo železniški tir med Parizom skega. In tudi posadka je večinoma simpati- t^. . • i n t.i-i. • _ ____i__! rola t rpniihlilrsinre! z novo vlado. PARIZ 11. Vrhni nadzornik severnih Vlada odpokliče vse portugalske železnic je izjavil poročevalcem listov, da je; odposlance, ob 1140 po noči v Kolin odišli brzovlak; BEROLIN 10. „Beri. Tageblattu" poro-pasiral Tergnier okolu polunoci m da je č Q iz Lizbone> da odpokliče nova vlada vozil dalje. Kar se je potem zgodilo, ni vse odpos|ance v inozemstvu in jih nado-znano, ker so brzojavne zveze tamkaj pre- mesti z novimi, trgane. PARIZ 11. O štrajku, ki so ga uslužbenci severne železnice sklenili na tajni seji poročajo: Voditelji štrajka so izdali povelje, da se ustavi delo v Parizu ob 12'40 po Vedenje Brazilije glede vprašanja priznanja. RIO de RANEIRO 10. Brazilijanska vlada je sporočila svojemn odposlancu v noči, na progi pa ob 6. uri zjutraj. Železni- j Lizboni, naj prične pogajanja s provizorično carji so se podali v kakih 30 avtomobilih vlado radi tekočih stvari in varstva Brazi-na različne postaje severne železnice, da so ljancev na Portugalskem. Odposlanec je iz- s tatu ta. Slovanski poslanci stoje še vedno na svojem stališču, ki so je uveljavili takoj meseca septembra I. 1909 ter je ponavljali pozneje tolikokrat. — Oni. odklanjajo vsako odgovornost za sedanji položaj v deželnem ^jboru, prepuščajoč narodu, da sodi, na koga pada ta odgovornost, dočim italijanski poslanci trdoglavo nočejo pripoznati v deželnem zboru svojih 18 kolegov, ki predstavljajo večino isterskega prebivalstva, in to vstal silen vrišč po dvorani in med drugimi je bilo čuti tudi vsklikov: Pojdemo v Portugal!) Ogorčenje naše proti vladi je sicer opravičeno, ali nič nam ne koristi: mi moramo računati s tem dejstvom ! Vprašujemo se, kaj je to občevalni jezik? Vladna navodila so sicer pomanjkl., ali vendar važna. Dasi ministerska naredba ni jasna, toliko pa vendar posnemljemo iz nje, da občevalni jezik ima biti tisti, ki ga kdo navadno rabi v življenju. Ali povedano ni: ali naj bo to jezikr ki ga rabimo v družini, ali v občevanju s prijatelji, ali v službi, ali v šoli, ali v uradu. Le na splošno se da umeti, da je to jezikr ki ga rabimo ozirom na svoj okoliš. A kako težko je to določiti v krajih, kjer živi skupno več narodnosti ! To negotovost je že izrabil „Piccolo" v svoje namene. Opozarjal je komisarje, da občevalni jezik ni tisti, ki se ga rabi v družini, ker to da ne bi odgovarjalo intencijam ministerstva. Mnogo delavcev da sicer govori doma v družini slovenski, ali zunaj doma da govore italijanski. Dolžnost komisarjev da je torej, da ne vpisujejo jezika, ki se rabi v družini, ampak onega, ki ga rabijo delavci čez dan izven doma. Ali bodimo odkritosrčni! — Četudi se noče tendencijozno izrabljati nejasnosti v ministerski naredbi, treba priznati, da je stvar ob naših razmerah težavna. Vzemimo človeka, ki hoče res resnico napovedati. — Vsakdo rabi pri nas najmanje po dva jezika, mnogi pa po tri in celo štiri jezike. In vse to pomešano, sedaj tega, sedaj onega, da sam ne ve, katerega rabi več. Mnogo je takih, ki le zvečer doma govore slovenski. Poglejmo n. pr. državn. uradnika. V uradu govori službeno navadno nemški, s strankami ali italijanski ali slovenski — doma pa enega ali druzega teh treh jezikov. Kateri je njegov občevalni jezik ? ! A je tudi veliko veliko takih, ki sploh ne prihajajo do tega, da bi rabili svoj materini jezik, ker jim tega ne dopušča njihov poklic. To bi bile n. pr. naše služkinje po italijanskih rodbinah. One so prisiljene govoriti le laško po dnevu in po noči. Le če se slučajno na trgu dobivajo s kako tova-rišico, govore med seboj v svojem materinem jeziku. Posledica temu je, da imajo gospodarji pretvezo, da jih vpisujejo za Italijanke, če tudi niti ne zna italijanski, razun par fraz. In takih Slovenk je v Trstu na tisoče, ki povečujejo število Italijanov, da se morejo potem ti poslednji na Dunaju bahati in se sklicevati : Glejte, koliko nas je ! Trst je izključno italijansko mesto ! Težko je torej določiti tudi onemu, ki odkritosrčno misli. Ali pa naj govorimo o , onih Slovencih, ki žive v tujini, med drugim narodom, recimo na Zgornjem Štajarskem med Nemci, in ki torej sploh nimajo prilike, da bi govorili slovenski ? ! Ali morajo radi tega tudi ti zatajiti svojo narodnost in svoj jezik ? ! Vidimo torej, kako krivična je vlada, ker ne dopušča, da bi se štetje vršilo po narodnosti. Ali da bi vsaj bila konsekventna in da bi odkrito izjavila, da po rezultatih ljudskega štetja na podlagi občevalnega jezika se ne daja sklepati, koliko je te ali one narodnosti v kakem kraju !! A kaj še ! Tako pravična noče biti naša vlada. Čim je ljudsko štetje enkrat izvršeno, ko je ljudstvo enkrat popisano, tedaj — volta la brižola ! Vlada pozablja hitro na ves tisti občevalni jezik in govori in se sklicuje : toliko Italijanov, toliko Nemcem je v tem in tem kraju! Potem izrablja rezultale ljudskega štetja v merilo in navodilo glede narodnostnih razmer, kakor da se je štetje izvršilo po narodnosti, oziroma materinem jeziku ! To niso nikake izmišljotine, nikaka obrekovanja, ampak govorim na podlagi izkustev, ako vam povem, da se v Avstriji celo najvišji tribunali sklicujejo na rezultate ljudskega štetja. To se je zgodilo n. pr. kljubovaje državnim temeljnim zakonom in v očitem protislovju z novim isterskim de- j ravno ob vprašanju slovenske ljudske šole zelnozborskim in volilnim redom. v Trstu> v na§i borbjj da 5i nam občina Tajnik: Predsednik: .ali država odvzela težko breme, ki je mo- dr. Ivan Poščić prof. Vek. Spinčić. ramo nositi za slovensko ljudsko šolo v »EDINOST« St. 283 V Trstu, dne 12 oktobra 191 o našem mestu. Prosili in pritoževali smo se na razne oblasti in slednjič smo šli na upravno sodišče. In čujte: tudi ta visoki tribunal se je skliceval na ljudsko štetje, ki ne izkazuje v tržaškem mestu skoro nič Slovencev, in je naložil nova posebna poizvedovanja, da pride na čisto, je-li v Trstu Slovencev ali ne ? ! Tako se sklicujejo na falzificirane rezultate ljudskega štetja ne le vse politične oblasti, ampak celo tudi visoki tribunali! ___(Pride še). Istrskim poslancem! (Iz Istre.) II. Motto razstavne himne: Striilino pure i rettili d' a verao, L' Istri a, abbagliando, incedera, e 1* [gloria Deila sna gente manterra in eterno. Dr. Nazario Str adi. Narodni zastopniki! Imejte pred očmi: Pulo, Trst in Gorico ! Odgovornost za vse dogodke v teh mestih ima na vesti edino le laška liberalna stranka. Ne dovolite jim radi tega nobene stvari, dokler nam ne dado zadoščenja! Ne glejte, spada-li ta ali ona stvar v ta ali oni resort, marveč glejte le, da si pomagamo mi, kakor in kjer moremo in smemo. Ko bodo morda oni vpili na vas, da nočete delati, odgovarjajte jim vi: „Lasse pur... J" Kako hinavsko piše „Piccolo*, češ, da odgovornost bo nosil le oni, kdor naredi deželni zbor nedelavnega! Povejmo „Pic-colu" odkrito, da res nočemo, da bi deželni zbor deloval v našo pogubo ! — Ali so premeteni ti naši Italijani! Sklicavati hočejo deželni zbor, kadar se njim zljublja — in sicer vsaka 2—3 leta — in to samo radi gospodarske potrebe in podpore, a vse drugo naj gre, kakor hoče — po stari navadi... Tukaj in s tem nas hočejo vjeti in izmučiti... Narodni zastopniki! Imejte vedno pred očmi in na vesti: že črez 1000 let smo na tej zemlji sužnji današnjih gospodarjev; tu trpimo skupno vse gorje, pomanjkanje, uboštvo, žaljenje in sramotenje ravno pod kruto pestjo tistih, ki vas danes prosijo in beračijo podpore in delazmožnega deželnega zbora! Zalučajte jim naravnost vse to v obraz, kar so zagrešili nad nami: naš narod trpi že nad 1000 let na tej zemlji, ali pripravljen je potrpeti še par let do popolne zmage pravičnosti in jednakopravnosti... Smo že navajeni trpeti, kakor so trpeli oni naši boritelji pred Buzetskimi vratmi celih 8 dnij ob kruhu in polenti pod odprtim nebom, dokler niso izvojevali končne zmage...! Slično se moramo tudi mi pripraviti za nadaljne borbe, četudi imajo trajati še eno ali 2 desetletji. Med tem si skušajmo pomagati intenzivnim delom in napredkom iz sebe ven!! V našo sramoto gospodarijo Lahi nad večino prebivalstva; temu se moramo upirati z zobmi in nohti. Ako pa bo deželni zbor razpuščen, bo to le na našo korist, ker bomo rešeni kompromisa, ki ga Italijani — itak niso držali. Tam v tisti ulici, od kjer je glas žaljenj vsega naroda odmeval po vsej Jugoslaviji, ravno tam, v isti ulici, vas bodo ravno isti žalilci in gospodarji prosili in beračili slovanskega denarja v njihove luksurijozne namene in našo sramoto! Gospoda italijanska! Delali ste kakor da ste v sami Italiji in naša slavna vlada je bila z vami zadovoljna! Danes pa smo mi tu pred vami, ne da bi plakali in rekriminirali, zakaj ste nas tako kruto in krvavo žalili, ampak da vam povemo v lice, da se odslej nikakor ne bomo več puščali žaliti! Povedano vam bodi, da mera vaših zločinov na našem telesu je polna...! Ne zanašajte se na to, kar je bilo — na našo slabost, na našo nekdanjo otroško, golobjo nrav. 7o je bilo...! Kdor vam drugače govori, vas zavaja! Vaši grehi na etičnih in gmotnih interesih našega kmeta, vaše denuncijacije na škodo naših uradnikov, učiteljev itd., vaše farizejstvo na zgoraj, a izkoriščanje in terorizem na zdolaj, vse to kliče po neizprosnem obračunu! Slovanski zastopniki! V Kopru si stojite zopet nasproti s starimi sovražniki našega naroda! Zasvirajte enkrat vi njim v lice tisto znano: „Lasse pur che i canti e subi... !" Stavnim in častltlm prirediteljem „deželne razstave" o Kopru! (Dopis iz Kopra) IV. Ogromno delo je imel odbor s sestavljanjem razstave. To je očitno in brez dvoma. Kako je težko izmed predmetov, ki so človeku vsak dan pred očmi, izbirati in odvreči devetdeset domačih, da se vsprejme deset benečanskim podobnih predmetov! In pri tej strogi izberi je vredno občudovanja, da je odbor še dosegel svoj namen v toliki meri. Pričakoval ob teh razmerah nisem niti toliko. Imeli Ste morda dober namen, a hoteli Ste objednem izliti čutila svojih src, kar pa je škodovalo, ne Vam, pač pa podjetju. Prepričan pa sem, da se kaka eventualna nadaljna razstava ne razvije več v benečansko, ampak, da sami uvidite nesmiselnost take-Ie „deželne istrske* razstave ter da bomo v bodoče mislili na to, kako bomo skupno živeli, skupno reprezentirali skupno dobroto in skupno mizerijo, ter opuščali vsakoršno falzificiranje dejanskega stanja v deželi. Kajti sedanja Vaša razstava ni bila ne „deželna", ne „istrska" ne le zato, ker ste jej dali izključno italijanski značaj in ker ste slovanski večini onemogočili sodelovanje, ampak tudi zato, ker je bilo na njej tako malo — istrskega. Ni bila ne deželna, ne istrska, tudi in še posebno zato ne, ker se tudi vaša italijanska široka masa ni ogrevala zanjo, ali jo je celo preklinjala, kakor da je slutila, da to podjetje ne prinese blagoslova. Kolikor je bilo sploh koristi od te razstave, jo je pobiral Trst. Tisto malo tujih gostov, kar jih je prihajalo, so prihajali preko Trsta in se redno še istega dne vračali zopet v Trst, kjer so imeli hrano in prenočišča. Po koperskih ulicah se niso radi sprehajali, ker — priznajte — niso ravno prijetne in vabljive. Zopet enkrat ste naseli prebrisanemu Trstu, ki pa ni nikdar bil — benečanski! Čujte torej! Navajeni smo drug na druzega in tudi pomešani eden z drugim tako, da je ločevanje res težavno, tu pa tam celo nemožno. Mi pa, ki ljubimo tudi tiste svoje laške sodeželane, ki nas priznavajo in ne zatajujejo, smo prepričani, da ste dosegli z razstavo vspeh, ki je vašemu namenu ravno nasproten. Sčasoma pa (po tolikih letih) boste še sami priznavali, da cilj vaš ni bil vreden toliko truda, tudi, ako bi ga bili dosegli. Uvideli pa ste že, da je razstava zbližala nas Slovane in vaše nižje stanove. Navajeni ste bili, smatrati nas za barbare. Ne, to nismo! Ako trdite v katalogu (str. 150), da so prišli leta „599 v Istro Slovenci, barbari in paganiu ter izvajate morda iz tega, da stoje Slovani tudi danes ravno taki pred vami, moram vas opozoriti na zgodovinsko dejstvo, da tedaj Slovenci niso še našli v deželi Italijanov, ampak le ostanke Ilirov in naslednike nekdanjih rimskih vojakov, ki so pripadali vsem narodom, govorili pa neko latinščino. Dalje ugotavljam, da je najmanje 30% teh naseljencev bilo tedaj Se poganske vere, ne pa vsi krščanske. Dalje, da so vsi narodi, ki so prišli takrat iz vstoka na zapad, pač bili brez izjeme pagani in barbari. Razlika je samo ta, da so se Slovenci naselili kakor kulturo ljubeč narod, mejtem ko so vsi drugi, ne izvzemši Latinov, hodili le v vojne in na plen ter se vtaborjali v obzidanih gradovih. Ni bilo torej lepo od vas, da ste napisali o nas trditev, da smo bili samo mi pagani in barbari, drugi pa da najbrž niso bili. Bodimo zanaprej skupno — Istrani! Povspešujmo napredek revne pokrajine, napredek obeh narodov! Ne vzbujajmo pa propale in sedaj izstradane ljudovlade! _ T. Ahtik. Zopet na naslov o. k. oblastnij. Kar celo vrsto pritožb smo morali čitati, oziroma poslušati včeraj radi Slovence žalečega postopanja povodom kontrolnega popisovanja črnovojnikov na tukajšnjem magistratu. Slovenska imena so vprek popačena. — Naj navedemo nastopni značilni slučaj. Neki Ivan Malešić je govoril hrvatski, ker druzega ne zna. Velevali so mu, da naj govori italijanski ali nemški, ker slovenski ali hrvatski da se tu ne sme govoriti. In ker ni mogel ugoditi tej zahtevi, ga je uradnik postavil na stran, kjer je moral čakati, mejtem, ko so odpravljali druge, ki so bili pozneje na vrsti. In ko potem še vedno ni znal italijanski ali nemški, so mu rekli, da postave tako zahtevajo! Pridržali so njegovo poselsko knjižico s pripombo, da že dobi pozneje črnovojniško knjižico. Torej, sedaj smo čuli: ti ljudje se sklicujejo še na avstrijske zakone, da opravičujejo svojo italijansko propagatorsko politiko v — vojaških stvareh. — Više pač ni možno v drznosti. Svojo slovensko kožo mora našinec pač nositi na krvavo bojišče za državo, a ko v mirnih časih mora vršiti svojo tudi dovolj grenko vojaško dolžnost, ga poučujejo, da ne sme govoriti svojega jezika, ker — zakon to prepoveduje!! Tako vsaj trde na tržaškem magistratu. Ali ni še čas, da se stori konec temu šikaniranju naših ljudij ? ! Dnevne novice. Dr. Kramaf se vrne iz Rusije. — Z Dunaja poročajo: Posl. dr. Kramar, ki je bival nekoliko mesecev v Rusiji, je na svojem povratku dospel v Lvov, kjer je imel razgovor s posl. dr. Glombinskim. VII. kongres avstrijskih mest na Dunaju. Dunajski župan dr. Neumayer je povabil zastopnike mest z lastnim štatutom na 24. in 25. t. m. na Dunaj. „Hirud" se zove drama, katero je spisal drž. posl. Trešič-Pavičič, in se bo vpri-zorila prihodnji ponedeljek v kraljevem Nar. gledališču v Zagrebu. Kedive in položaj v Egiptu. Iz Carigrada : „Tanin" je izvedel, da ostane egiptovski podbalj še nadalje na svojem posestvu v Makri (Anatolija) in sicer, dokler notranji položaj v Egiptu ne omogoči nje- govega povratka. Kakor se zatrjuje, noče podkralj na noben način odstopiti. Fuzija srbske narodne in napredne stranke. Iz Belegagrada poročajo: Med narodno fn napredno stranko so pričela pogajanja za fuzijo teh dveh strank. V odboru za pogajanja se nahajajo predsedniki in prvaki obeh strank. Domače vesti. t Fran Dollenz. Včeraj predpoludne je umrl nagle smrti gospod Fran Dollenz, na državnem kolodvoru, ko se je hotel odpeljati z vlakom v Žavlje. Pokojnik je že dlje časa bolehal na srčni hibi in naduhi. Pokojni Fran Dollenz je bil po vsem mestu znana oseba. Bil je tudi skozi več perijod občinski svetovalec. Zastopal je prejšnji IV. okoličanski okraj (Rojan-Bar-kovlje). Bil je agilen člen društva za ribogojstvo in se je sploh veliko zanimal za naše ribništvo. Udeleževal se je slovenskega političnega gibanja. Bil je pa vedno konservativnih nazorov in je v mestnem svetu večkrat izzval burne prizore. Vsikdar je rad osebno interveniral v interesu svojih volilcev. Ni se pa mogel nikoli prav sprijazniti z bolj radikalnimi nazori, kakor jih zahteva v Trstu sedanja doba. Zadnje ćase, ko ga je bolezen bolj pritiskala, se je popolnoma umaknil iz javnega življenj?.. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Pokojnik pa naj počiva v miru! Breztaktnost italijanskih fanatikov. Mej govorom g. dr. Josipa Mandiča na nedeljskem impozantnem shodu pri sv. Jakobu, je nek fanatik v svojem stanovanju II. nadstropja hiše št. 10, vis a vis, kjer se je vršil shod, nastavil na okno kričeč fono-graf, z namenom, da bi motil slovanskega govornika. Ljudstvo je to izzivaje nekaj časa poslušalo, potem pa je energično zahtevalo, da se izzivajoči gramofon odstrani in da utihne. Zeleni Italijančki krivih nosov — katerih je bilo več v stanovanju —, so se prestrašili slovenskih pesti in takoj odnesli gramofon ter zaprli okna. Tudi ta slučaj kaže, kak fanatizem prevladuje to pokvarjeno italijansko mladino, da niti tedaj, ko gre za splošen blagor, ne more trpeti slovenskega glasu in slovenske besede! Tako je bila stvar in nič drugačna. Dotični čifut, ali irredentist — breozbraznež na vsaki način, ima še drzno čelo, da v včerajšnjem „Piccolu" insultira zborovalce, ker so bili ogorčeni radi njegovega provo-katoričnega postopanja. Ob enem dela sebe nedolžnega kakor novorojeno dete. Ves začuden vprašuje, kako da je mogel on vedeti, da njegov gramofon moti govornike ?! Ali ga niso mogli zborovalcl prositi, naj bo tako dober in naj preneha s sviranjem ?! Tako se čudi to — nedolžno dete! O, saj se poznamo! Dobro je vedel in njegov namen je bil ravno ta, da bi motil zborovanje. A ker mu zborovalci za to — da se najmileje izrazimo — skrajno breztaktnost niso pošiljali poljubov, je mož silno užaljen. Taki so vedno! Najprej žalijo in izzivajo ; potem pa, če pride zaslužena reakcija — javkajo in obrekujejo v „Piccolu". Advokat in politika. Pod tem naslovom je priobčil „Slov. Narod- nastopna izvajanja : „Kdor ni na glavo padel, tisti ve, da ima vsak advokat očitno izgubo in škodo, kakor hitro se začne baviti s politiko. To je čisto naravno. Kdor se bavi s politiko, mora računati z nasprotji in ta nasprotja občuti najprej in najhuje v svoji pisarni. Politično delo odjemlje mnogo časa in kdor svoj čas v večji ali manjši meri porablja za politiko, ta mora svojo pisarno zanemarjati, vsled česar mu dostikrat izostajajo najzve-stejši klijenti. Kakor rečeno, ve to vsak, kdor ni na glavo padal in ni ga morda kmalu advokata, na katerem bi se bilo to tako očitno pokazalo, kakor na dr. Tavčarju. Danes bi imel dr. Tavčar čisto gotovo svojih sto tisoč kron več premoženja, če bi se ne bil posvetil politiki. Ko dr. Tavčar še ni bil politik, je imel koj prvi leti svojega odvetniškega delovanja največjo pisarno na Kranjskem in lahko bi bil zaslužil kolikor bi bil le hotel, če bi se ne bil lotil politike. Treba je le pogledati okrog sebe in treba je le pogledati, kako uspevajo pisarne tistih advokatov, ki niso politiki in tistih, ki so politiki. Zato je pa samo infamija, kar pišejo zdaj mladinci, da so časih ljudje samo zato drli v pisarno dr. Tavčarja, ker je politik in da mu je nesla veliko več nego bi mu bila nesla, če bi ne bil politik. Ravno nasprotno je res. Dr. Tavčar je imel od politike v svoji pisarni največjo škodo. Lahko bi imel še danes veliko pisarno, ki bi mnogo nesla, ko bi se ne bil nikoli bavil s politiko. Dr. Tavčar ni edini advokat, kimu je politika storila veliko škodo v pisarni ; to, kar je v svoji pisarni doživel dr. Tavčar, to čutijo v večji in manjši meri tudi drugi advokatje, ki se bavijo s politiko, liberalni in tudi klerikalni. To ve pa tudi vsa javnost in zato z ogorčenjem obsoja početje tistih ljudi, ki z očitnimi lažmi skušajo iz-podnesti tla možu, ki je storil velikansko žrtev, ko je svoje redke moči posvetil narodni in napredni stvari in je v časti osivel in imel vsled svojega političnega delovanja kakor advokat veliko izgubo". Posnemljemo to povsem utemeljeno lekcijo še posebno zato, ker bi tudi oni tržaški advokatje, ki se bavijo s politiko, mogli zapeti slično, ali pa še — lepšo pesem ! ! x Pomnožitev orožništva. — Glasom vesti z Dunaja se orožništvo izdatno pomnoži v vseh kronovinah, posebno pa v južnih deželah. Ker morajo dežele vzdrževati nastanitev orožništva, znači ta odredba občuten povišek že itak neznosnega bremena, ki občutno zadevlje deželne finance. Razni deželni zbori so opetovano zahtevali, naj prevzame država stroške za nastanitev orožništva, tako tudi goriški, vendar se država krčevito brani sprejetja dotičnih stroškov. Slovanska Čitalnica v Trstu se je pričela po letnem počitku zopet prav živahno gibati. No, seveda! Že lanski odbor si je tako pridno prizadeval, da izvrši po pravilih dano mu nalogo in je tako srečno uprizarjal razne mikavne zabave in tako spretno vodil društvene prireditve, da si je pridobil splošno priznanje. Letos se je pa lanski odbor še pomladil, tako, da moremo z vso gotovostjo računati z dejstvom, da bodo letošnje čitalnične prireditve še obilnejše, animiranejše, interesantnejše. Gospe in g.ce se že radovedno povprašujejo, kdaj prične „Čitalnica" s priljubljenimi zabavami. Gospodje odborniki pa se pridno sestajajo na sejah in, kakor se je pokazalo — v iznajdljivosti niso na slabem, kajti presenetiti hočejo p. n. člane takoj drugo soboto 22. t. m. s prvim čajevim večerom, kateremu sledita še eden v novembru, eden potem v decembru in drugi v prihodnjem letu Središče vseh prireditev pa bo tvorila za februar namenjena 50-letnica obstoja društva. Društvo je torej stopilo v jubilejno leto, njega prireditve bodo gotovo tudi temu odgovarjale, odbor pa se nadeja obilnega obiska in dosedanjih simpatij. Zgotovljene obleke lepe, fine in po ceni se kupuje pri narodni tvrdki B o h i n e c & Comp. v Trstu, ulica delle Torri štev. 2 (za cerkvijo Sv. Antona novega). Oddaja pšenice in rži za setev. — Kmetijska družba za Trst in okolico je naročila za letošnjo setev ozimine: 600 kg rži (Petkusta) in 400 kg pšenice (Skerhed), t. j. najboljša rž in najboljša pšenica, kar jih imamo v Evropi, ki dajata do 25-kratno setvino. Rž stane kmetijsko družbo po 40 K 100 kg, a jo ista oddaja po 18 K (ali po 18 stot., 1 kg); pšenica stane po 50 K 100 kg, oddaja se pa po 20 K (ali po 20 st. kg.). Oboje se dobiva v trgovini g. Goriupa na Opčinah. Omeniti je še, da treba to ozi-mimo sejati zelo na redko in sicer samo 2 kg na 100 kvadratnih metrov, t. j. na njivo, ki je 25 m dolga in 4 m široka. Koristno je tudi, če se njivo prej pognoji s preperelim gnojem. Kmetovalci! Sezajte pridno po tem semenu, ki Vam prinese veliko korist! Vsem podružnicam in prijateljem „družbe sv. Cirila in Metoda." Tolstovr-ško slatino pri Guštajnu na Goriškem je kupil konsorcij koroških Slovencev in skenil, dajati de! dohodkov v slovenske narodne namene, in sicer na ta način, da bo vsaki pošiljatvi pridejan kupon, za katerega plača kakemu slovenskemu društvu gotov znesek. Ker je „Družba sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani pač najvažnejše vseslovensko obrambeno društvo, prosimo gostilničarje in zasebnike, da dajajo kupone Tolstovrške slatine vodstvu „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. Podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda" pa pozivamo, da pobirajo v svojem področju kupone in jih nam pošiljajo. Tolstovrška slatina je po mnenju zdrav-nikov-strokovnjakov izborna zdravilna in namizna kisla voda, ki je rr.ed najboljšimi planinskimi kislimi vodami. Ker po kakovosti Tolstovrška slatina ne zaostaja za drugimi kislimi vodami, in ker gre del dohodkov v slovenske narodne namene, je pač vsakega zavednega Slovenca narodna dolžnost, da zahteva vsepovsod le Tol-stovrško slatino, ki je edina slovenska kisla voda. Za našo prepotrebno „Družbo sv. Cirila in Metoda" pa ostane to podjetje lep vir rednih znatnih dohodkov. — Svoji k svojim" v našo narodno obrambo! Te dni se razpošljejo vsem podružnicam C. M. D. okrožnice, ceniki, prospekii in reklamne table. Prosimo, da se tiskovine razdele gostilničarjem ter se poskrbi, da bo v vsaki gostilni nabita reklama. Tržaška maia kronika, Nasilni regnikola V ulici Crosada št. 1 stanujoči Kalabrež Dominik Romeo, je zaposlen pri gradnji novega predora pii sv. Vidu. Temu Kalabrežu se je posrečilo premotiti in pridobiti za-se kuharico Marijo Selan, ki je imela že delj časa Ijubimsko razmerji s 35-letnim krčmarjem Franom Jurin, stanujočim v ul. Crosada št. 12. Predsinočnjim je sedet v gostilni v ul. Crosada št. 12, kjer je bila Selan vsluž-bana, zapuščeni ljubček z nekim svojim prijateljem. $ V Trstu, dne 12. oktobra 1910 »EDINOST« Št. 2*3 Straa III Poklicala sta kuharico k mizi, da ju posluži. Med tem pa se je oglasil od druge mize Kalabrež Romeo in skušal izzivati Ju-rina z besedami: „Pridi sem, frak, če imaš poguma lu Nato je šel ven iz gostilne. — J uria se na njegove besede ni oziral in je ostal v gostilni. Pozneje je izvedel, da ga je Kalabrež cele tri četrt ure čakal zunaj z britvijo v roki. Poklical je vsled tega redarje in jim naznanil stvar. Ti so vročekrvneža aretirali, če tudi se je na vse pretege branil. Poskušen samomor. Predvčerajšnjim ob 5. uri zjutraj je srečal neki redar na trgu Sansovino žensko, ki je le s težavo hodila in ki je imeia obleko popolnoma zmočeno. Na njegovo vprašanje mu je ženska odgovorila, da se zove Geni Dezone, stara 50 let in doma iz Ogerskega. Skočila je baje v morje, ker da je naveličana živeti naprej, da pa jo je rešil neki neznani mož. Redar jo je spravil v opazovalnico za umobolne. Zaradi nesrečne ljubezni. 29-letna natakarica Marija Purič, stanujoča v ul. Ponte Št. 6, se je skušala pretečeno noč zastrupiti s tem, da je pogoltnila precejšnjo količino octove kisline. Poklicali so Trevesa in ta jo je dal takoj spraviti v javno bolnišnico. Tatinski regnikolo. V vili g. Terni v ulici Rossetti št. 82 je pred kratkim imel izvršiti 19-Ietni delavec Viljem Billani iz videmske okolice, stanujoč sedaj v ul. Salice št. 3, razna kovaška popravila. — Predvče-ranjim so ga opazili, da je v sobi, kjer je omenjeni delavec popravljal, zmanjkala neka zlata verižica, z dijamanti okrašena zlata ura in zlata zapestnica v skupni vrednosti K 1500. Vsled vložene ovadbe so tega čudnega „popravljalca* zaprli, vendar pa trdi, da je nedolžen. Koledar in vreme. — Danes: Maksim šk. — Jutri: Edvard, kr. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -r- 20° Cel s. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Sem-tertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Semtertja jutrnja megla. Izpred sodišča. Razžaljenje veličanstva. 18-letni Ivan Galeazzi je bil tožen radi zločina razžaljenja Njegovega Veličanstva, predvidjenega po § 63 kaz. zak. Dne 9. julija t. 1. zvečer da je v neki tukajšnji tolerančni hiši izrekel besede, ki so tvorile ta zločin. Ovadila ga je tri dni pozneje lahko-živka Marija B., vsled česar je bil are-tovan. Včeraj se je moral radi tega zagovarjati pred sodniki. Toženec je vstrajno tajil, da bi bil izrekel one besede. Trdil je, da je bil pijan. Zaslišanih je bilo več prič, od katerih so nektere potrdile, da je bil res vinjen, vsled česar ga je sodišče oprostilo obtožbe radi zločina po § 63 in ga obsodilo na mesec dni zapora radi prestopka pijanosti, predvidjenega po § 523 kaz. zak. Naše gledališče. V tretje gre rado, pravijo. Dve prav dobri predstavi smo namreč že videli v letošnji sezoni našega gledališča — a to nedeljo bo tretja, ki gotovo ne bo zaostajala za prvima. Preko našega odra bo šla namreč krasna igra hrvatskega pesnika Car Emina, veličastno „ZIMSKO SOLNCE". Danes se ne spuščamo v podrobnosti te znamenite igre. Izpovemo lahko samo to, da te igre ne more pozabiti nihče, ki jo je enkrat videl. Tolik vtis napravi na človeka. Vstopnice je dobiti pri vratarici „Nar. doma". Dramatično društvo v Trstu. Gospod finančni računski svetnik Vekoslav Furlan se je blagohotno zavezal, plačati „Dramatičnemu društvu v Trstu" podpore K 50 — Iskrena hvala! Vivat sequens! Društvene vesti. Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi dne 16. vinotoka 1910 ob 7. uri in pol zvečer v restavraciji g. I. Haidl-a v IV. okraju, Favoritenstrasse 54, zabaven večer s prijaznim sodelovanjem gospice R. W. na glasoviru in društvenega pevskega zbora. Po vsporedu svobodna zabava in ples. Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu opozarja gg. pevke in pevce na nocojšnjo pevsko vajo (sreda), ki prične točno ob 8. uri zvečer. Prosimo, da gotovo pridejo vsi. Pogovoriti se moramo o važnih stvareh. ____ PJar. del. organizacija. Skupina mestne plinarne NDO priredi v soboto, dne 14. t. m. ob 8. uri zv. shod v gostilni „Kons. društva" pri sv. Jakobu. _ Vssti it Goriška* X 1020 kron na cesti. Neki mladenič, po imenu Avgust Ćap, je našel te dni na cesti v Gorici kupec bankovcev po 20 kron. Skupno je znašala svota 1020 kron, katero je Cap oddal na policiji. Kmalu se je prijavila ena oseba, ki je ta znesek izgubila in ki pač ni pričakovala, da dobi svoj izgubljeni denar nazaj. V Biljani v zapadnih Brdah je nabral v nedeljo popoludne na javnem plesu tamkajšnji rojak V. Š. K 15 22 za šolo CM. v Krm inu. Lepo je bilo videti, ko se je posebno priprosto ljudstvo z navdušenimi vskliki odzvalo temu rodoljubnemu delu. Bog jim stotero povrni, a našim bratom v morju italijanaštva kličemo: ne vstrašite se, naša srca živijo za Vas! Iz Gorice. V zadnji „Soči" od dne 8. oktobra stoji med oglasi slovenskih trgovcev in obrtnikov tudi ime „Teodor Hribar". Začudenjem sem se vprašal, kako prihaja ta človek med slovenske trgovce in obrtnike, ko je notorično zagrižen Italijan, ki se je izogibal vedno slovenske družbe pač pa se nahaja vedno in povsodi pri „svojih bratcih*. Njegovo, slovensko doneče ime ne sme nikakor vzbujati v javnosti menenja, da je tudi njegovo srce slovensko čuteče. Dasi sin slovenskega očeta, izneveril se je narodu svojemu že v mladih letih ter postal strasten odpadnik. Kedor ni z nami, je proti nam in nikakor ni umestno, da se uvrščajo taki ljudje med slovenske obrtnike. Ker pa mi ni na tem, da bi delal komu krivico, poživljam gospoda Hribaija, naj izjavi, je-li je voljan odslej sodelovati v vrsti narodnih slovenskih trgovcev in obrtnikov ter proglasiti se javno Slovencem ?! V tem slučaju mu kličemo: dobro do-šel! Ako pa tega ne stori, naj skrbi slovensko trgovsko in obrtno društvo v Gorici, da izgine njegov oglas iz vrst slovenskih trgovcev in obrtnikov, ker to bi le škodovalo ugledu narodnih podjetij. Penzijonist. x Nove vino. — Municipij v Gorici razglaša, da je prepovedano točiti na drobno novo vino (mošt) pred 20. okt. Prestopki proti temu določilu se bodo kaznovali z globo do 260 K. x Na državnem kolodvoru se nahaja v službi neki bivši poročnik po imenu Kamm. Mož je benjaminček znanega ultra-germanskega postajenačelnika Wieserja. — Kamm ne pozna deželnih jezikov, zato pa je tem oblastnejši posebno z našimi slovenskimi železničarji. Šikanira jih, kjer le more, a prepovedal jim je celo, da med seboj govore slovenski! To je že od sile. Pride vam tako-le nemški napihnjenec v državno službo na slovenska tla, kjer odjeda kruh slovenskem uradniku, pa je še toli predrzen, da si upa siliti naše železničarje, naj govore stramm-deutsch ! Gospodama Kammu in Wieser-ju bodi povedano, da se pripravlja tudi za nju obračun na pristojnem mestu! x Visokošolci, pozor! — Razpisan je štipendij v znesku 600 K iz ustanove Co-ronini—Cronberg. Za ta štipendij se zamo-rejo potegovati ubožni dijaki, obiskujoči avstrijsko visokošolo (vseučilišče, tehniko, visoko kmetijsko Šolo), ki so pristojni v goriško deželo, brez razlike veroizpovedanja in narodnosti. S potrebnimi spričevali opremljene prošnje je predložiti deželnemu odboru v Gorici do 31. okt. 1910. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitš. 23-25 pritličje. Dražba, ki se vrši danes v sredo od 9—12 predp. Omarica iz temnega lesa in sivim mra-morjem, trumeanz z ogledali, umivalnik z mramorjem in zrcalom za 2 osebi, chiffo-niers iz svetlega lesa, divani tapecirani, jedilne mize, stolice z usnjem, oljnate slike, stenske ure, nočne omarice, mizice, pregrni-jata, velika množina 12 izgotovljenih oblek za moške in dečke. Od 3—7 pop. Barometri, termometri, fotograficni aparati, občuten papir, kartoni, šipe, daljnogledi, objekti in drugi predmeti fotograf. Dražba, ki se bo vršila jutri 13. t. m. od 9—12. in od 3—7. Možke in deške obleke, srajce, moške jope, hlače, površniki, paletot, kape, kožuhi, ovratniki, omoti blaga, podlage in drugi manufakturni predmeti. Za odrasle in otroke. :: Naj odličnejše živilo za zdrave in slabotne, v raz vitku zaostale o-troke vsake starosti. Pospešuje tvoritev mišic in kosti, zabranjuje in odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, bije-vanje, črevesni katar itd. itd. Antonio Dobner — urar in zlatar — sodni Izvedenec se je preselil v al. DELLE POSTE 3 vogal TorreMan- ca (TOBAKABNA) Sprejema vsakovrstne po* prare PO ZMERNIH CENAH mtr z JAMSTVOM. Prizadeti neizrecne žalosti javljajo soproga Alojzija, sinovi Anton, Peter, Ana, Marij, Rudolf, odsotni brat Anton v imenu drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih predragi in nepozabni Fran Dollenz Industrijalec danes zjutraj nenadoma preminul. Prenos zemskih ostankov predragega pokojnika bo sledil direktno na pokopališče pri sv. Ani. TRST, dne 11. oktobra 1910. To naznanilo velja kakor direktno obvestilo. reiifco Posredno Podjetje CAPELLAI. naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgov. D. ARN-STE1N ,AU'Alpin>sta' TRST, V a San Sebastiano štev. 7. : SLUVI ČESKY : Bogata zaloga zadnjih novosti kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. odpotuje 7(iec]Jol. SBmU.predmetov nova . trgovina + Elastične nogovice, kilni pasi, p-si irigstorji, sospenzorji. gum. rjuh*, cen z* vino, vodo, plin O VATA. Prodaja in poprava črevljev iz gume t°r gumijevih prednoetov. Higijenični predmeti CENE ZMERNE, s^sv CENE ZMERNE fedcrico Steindler, yicque9otto 14. „ALL- AREOPLANO ' pjazza de||a BorSa3 Velika izbera drobnarije in Igrač, predmeti za na potovanje, v CENE NIZKE. < •4 (4 O « > >: ■ > - -' V - - ' " ~ j Mi. | H »I 3 ■ <\ £ O w H >\ Zdravljenje: krvi Čaj „Tlsočernl cvet ' (Milleftori) Č »ti kri ter je Izvrstno Bre<1*tro proti onim slu'nfin* ce peče ▼ želodcu, kakor proti slabemu preb .vi mu j u lo bemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva t odlikov&ai lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI ' Trst (mestna hiša) Telefon 377 Poitne poSlljatve se IzvrSujejo takoj in franko, ako se dopoftlje Kron 1*10. = PRVA PRIMORSKA TOVARNA r. DROŽ (KVASA) ki se je v tako kratkem času taVo dobro razširila 8 svojo točno in hitro postrežbo in a *«o-jim najfinejšim blagom, pri katerim se ni bati nobene konkurence, pošilja po vseh delih sveta. Trgovci in peki I Zahtevajte cenik, eventualno tudi vzorec, kateri 8e Vam pošlje brezplačno. J. J. SUBAN, TRST-VRDELA ODVETNIŠKA PISARNA Dr. Frana Bratića In Hat. Pretnerla v Trstu, Via Nuova 13, M. n. SCS- sprejme izurjenega : stenografa: veščega slovensko-nemške stenografije. Strojepisci in oni, ki so vešči italijanske stenografije imajo prednost. Nastop dno 1. novembra i910. Gospodar, društvo v Skednju vknjižena zadruga z neomejeno zavezo vabi na izredni občni zbor ki se bo vršil o četrtek, dne 27. L m. oh 1 zvečer v prostorih Gospodarskega društva. DNEVANTRED : 1) Zidanje poslopja za otroški vrtec. 2) Eventualnosti. OPOMBA V slučaju, da ni ta občni zbor sklepčen, se vrši isti eno uro kaeneje ob vsaki udeležbi navzjčih članov. ZO do 50 K na dan zasluži lahko vsakdo pri naa s prodajanjem garantiranih srečk in papirjev vedne vrednosti. Vsak, kateri pridno dela, mora si priskrbeti najboljšo bodočnost Nagrada je velika — Ponudbe na upravo Jene Folnna" Balimpešla 7„ Borse, Postfacii 78 Spritzer wem «e imeuuje bein sr.ijeruko vino, ki je ediao pripravna pliafia z mineralnimi vodarni iti »ifuaorn. Prodajam tndl v bateljkan pristno vino O|>oilo iz Visa, Balo sladko lz Visa, istrsko in terau Priporočam tudi btoJ izbor desertnih in zdravilnih vin, ros likerje, ftganje ln sirupe. Zaloga ,,Aati spumanti' po Kron 3 4. Sladki refoAk po K. Izborno žganja po K 2'40 buteljka E. Jurcev, Acquedotto 9 Slovenci l hočete se obleči P° cen* ? Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami fALLA CITTA' Dl TRIESTE" n si, ulica &iosne Cardncci št. 40 (prej Torrente> kjer dobita velik izbor Oblek in sakenj za moike, dečke in otroke za nastopajočo sezono po sledečih cenah : Obleke iz poluvoloe in Kamgama za ma ke od K 15—52 - ~ , 10—30 „ 4-16 dečke ubieke Obieke „ „ za otroke Suknje, kožuhi z ovratnikom iz prave kožuhovine za dečke, pelerine iz Ljdna po cenab, da se ni bati nik&ke konknrenoe. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - IavrluJo se delo tudi po meri. Velik izbor potrebnih predmetov za delavce: hlače, srajce, pletenice itd. itd. Postrežba solidna. ALLA ClTTA' Dl TRItSfE Trsi, ulica Giosae Carincci štev. 40 (»rej Torrente) HHIHHIP'H šBHnggngiaaE Dr. Fran Korsano Specijalist zs sffllltlčne (a kožne bolezni ima svoj ambulatonj r Trst« v ulici Sin Jftc$\b §tev. 9 (nad Jadransko banko) SmllftlllilHLllMi.bKltolilltiPmi i|( IMHIHJI- ijt-HHH* HH|Hjr-+ m ^ Odlikovana delavnica in zaloga | sedloma in potnih predmetov L, FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. 10. eto^ J ^ ran IV »EDINOST« Al 283. V Trstu. 12 oktobri 1910 Iz Kozatie. V nedeljo smo praznovali v naši vasi praznik sv. Hieronima. Ob tej priliki je imel pri sv maši svirati mal orkester iz Gorice in se je v ta namen nabralo približno 50 kron. Ker pa ta orkester ni prišel, je bila za nabrani denar napovedana še ena peta maša — v ponedeljek. To je občinarje ozlovoljilo, ker imajo ravno sedaj veliko dela s trgatvijo. Mnogi so govorili, da naj bi se bil nabrani denar obrnil v kak drugi blag namen, na primer na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Ročinja. Tu smo imeli dne 6. t. m. občinske volitve, na katerih je na vsej črti zmagala narodno-napredna stranka. Za tak vspeh si je mnogo prizadeval veleposestnik g. A. Perše. Vesti Istro, Istrski delegat poslanec dr. Laginja je zaradi bolezni odstopil kakor delegat. Na-domestoval ga bo prof. Mandič. Komunalna realna gimnazija na Voloskem. Minister za uk in bogačastje je podelil prvemu razredu komunalne realne gimnazije na Voloskem pravico javnosti za šolsko leto 1910—1911 ob istočasnem priznanju reciprocitetnega razmerja. Na davkarijo v Koper je prišel neki mlad gospodić — sin nekega Slovenca — ki naravnost sili davkoplačevalce, naj govore italijanski. Ali bodi mu povedano na tem mestu, da se mi ne udarno nikdar in nikjer! Kjer jim je ljub naš denar, bodi jim ljub tudi naš jezik! Zdi se nam tudi, da se naši voditelji vse premalo brigajo za take „malenkosti". Kmete po deželi treba poučevati in vspodbujati ob vsaki priliki na shodih, na veselicah, v krčmi, da iz zadnje kmečke koče izženemo zadnjo sled tiste nesrečne, do nedavno tradicijonelne slovenske — pasje ponižnosti, v kateri so se v svetem spoštovanju tresli pred vsako nemško ali laško besedo ! V pojasnilo. — Iz Kopra: Gospod „Star učitelj", dovolite, da na Vaš popravek prav kratko odgovorim. . Še enkrat ponavljam, da je vstopnina na razstavo premalo vrgla in da je temu krivo tudi dejstvo, da so pod imenom Ijudsko-šolske mladine vstopali tudi ljudje, ki so mogli biti — roditelji! Nisem se postavljal sodnikom, da-li je bilo prav tako. Ampak: bilanci je občutno škodovalo . Mislite si: odraščeni plačujejo po K 1 vstopnine, kumulativno pod imenom „šolska deca" pa se je plačevalo za vsako glavo po 26 stot. Toliko glede mojih trditev. Sedaj pa radi Vaših trditev: Ni res, da je uprava razstave znižala vstopnino za šolsko deco in dijake. Vsak — kaka izjema ni izključena — otrok, ki je vstopil s stariši, je plačal po K 1, kakor vsak drugi. Hočete prič za to? Le komulativno v gručah so znižali vstop-n;no na 1/4 tega zneska. Niso pa gledali, kdo so tisti otroci?! Tako so me vsaj informirali. Navajate fleriourphotnost države za take j poučne šolske izlete. Ali, kako prihaja država v zvezo s tem s zasebnim podjetjem?! Jaz tudi nisem mnenja, da bi nežna deca imela več koristi od preiskavanja razloženih strojev in priprav, nego pa odraščeni, fizično usposobljeni in stanovsko interesiram ljudje. Ako bi država hotela podpirati, morala bi začeti pač pri takih obiskovalcih razstave! Ker Ste že sprožili, sicer uvaževanja vredno misel,dovolite, da jaz povem tudi svojo: Ako država hoče podpirati deco, naj na troške davkoplačevalcev preskrbi brezplačno knjige in učila; naj opusti vse šolnine, vse vpisnine in vse izpitnine na učiliščih. To bo vsem revnim otrokom korist. V Vašem priporočanem slučaju pa le imovitejim. Znano je, da tisti, ki potujejo za zabavo in v učne svrhe, niso iz revnejših slojev. Tudi ne trošijo toliko na vozninah in vstopninah, kolikor na prehrani. Vidite, v tem sva si naspotnih nazorov, gospod „stari učitelj". Priznavam Vaš dober namen, le napad na osebo in bil umesten. Kritik razstave. •IuV Pozor Slovenci! ^/SSSU^Sg Ci ino) je na prodaj lepa hi ahia soba. 16*0 Kraški teran nosti. I. je na prodaj. Kje? i o e Inseratui oJdflei Eli-1693 fćno cq kočijažh. za enega konja RMan št. 1. OC Kenič. 16*12 Prodalo se z vrtovi v colu, cen« -j — — — znjfrne. Proda h*> v Rounlu tolika hi-a k 50) sežajev zetcl e sp"«cbno za irdu-i-trijo, K 7f;0t0. >h-1oy f o»e Edinost. 16P4 IXXn »n voznika tudi za kočijo, iS kron te-•OtsC deus»ko, ■•»novanje ob-to eče io ku- tin e in sobe ter drv« za kurjavo P ednoet 7m»jo oni, ki razume o itnJ->i> n-ki - Ntfiiov pove In eratni oddelek Ed.iiotti. 1691 |Xppv» res: O podjetje, ti bi mi do- av:jalo 3anko. TRVDKA Adolf: Kosforls skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON štev„ 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju . issiiss* vBassstsama rzaa razno*rs'-x;a, f na, namizna in / \ inoSt hui na prodal ^ i VAN K0/AĆIĆ KOZ JANE pošta Divača KOZJAKE Razpošilja v vsaki množini. - Ceno zmerne, ca—aBMJ ■■ jaMJ!>acape erazcmas sjeksihkbbe'.^« Mlekarska * zadruga ===== v Senožečah — odda z novim letom mleko v zakup, Poskusite FI« Cohifin^ ki je naj-GOVO KAVO »OaiUlill finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. ooo ; - ČEŠKI liESTAUK AN T Al Telegrafo (via a-vis glavne po-te) Via Squero Nuovo št. 17 Kchiio 60 vica^jev, večerja 60—£0 v:narjev. - V-•< 'i 4 ki OTK J ALKAJi "^■SST^r.M-11 IIOTCi, BALKA1