52. številka. Ljubljana, soboto 4. marca. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti pri jeman za avstro-operske dežele za celo leto 16 za pol leta H ^D^j 7:1 Četrt leta 4 gld. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 glib, za četrt leta 3 gld. .10 kr., z:i en mesce 1 jrlrt. 10 kr. Za. p'^il.i.'i'iihJjHK*' dom se radina 10 kr. za mesec, .'JO kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelj e na ljudskih snlab (jm*%tr ^» dijaku velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejenmn za Jetri letu a gld. — Za oznanila se P^^OB&fe^ četiristopne petit-vrste 9 kr., če se oznanilo enkrat tiska, B kr., čo se dvakrat in 4 kr. Se no tri- ali večkrat tiska. ■+almpr Dopisi iiiij se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U rodni S t vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2»» pole« gledališča v „zvozdi". Opra vničtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne roči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hi Si. Minister Unger proti opoziciji. Pripovedka pripoveduje, da labud, kadar je star in čuti da se mu bliža smrtna ura, gre na jezero, odpluje daleč v sredo in tam sam na vodi milo lepo zapoje in umrje. Tako „labudje petje" je tudi minister Unger v državnem zboru v svojem in v imenu svojib tovarišev proizvel 1. marca, ko se je državni zbor sklepal. V našem listu ob kratkem uže omenjeni VVeiss-Starkcnfelsov govor, v katerem je rečeno, da mora ministerstvo samo pasti, da se mora stvar sama razviti, naredil je bil velik vtis, tako velik, da je ministerstvo sklenilo, slovesno odgovarjati, 'in^v prihodnjoj soji je vstal Unger, ter pikro, zbadljivo pa ošabno odgovarjal, da-si res spretno. A uže iz tona se mu vitli, da se ministerstvo jako boji, da ne čuti sigurnih tal pod soboj, zato se ves njegov govor da v dva stavka stlačiti: „čo mi ustavaki nijsmo jodini in močni, opozicija .tudi nij zložna; če bodemo mi zaupanje krone izgubili, pa pojdemo." Državni zbor je pred svojim končanjem imel jako žalosten posel. Nemška večina je dovoljevala pravico, 48 milijonov na posodbo v zlatu vzeti, da se deficit pokrije. Moravan Fanderlik je čestital ustavovercem, da morajo s tacim delom domov mej volilce stopiti, da vedno le dolgove delajo. Odgovarjala sta dva ministra, Depretis je branil kakor se mu je Listek. Knez Andrej Bogoljubski. (Po Kostomarovu spisal J. Steklasa.) V drugej polovici 12. veka rusko povesti se pojavljajo zarodki one vrste dogodjajev, ki so se razvili in ustanovili uže pod vplivom tatarskega osvojevanja. Stari ruski letopisec, uaštevajo betve slovansko-ruskega plemena, pokazuje na Poljane, Drevljane, Sjeverjane itd., ali govoreč po ustnom izročilu o dogodkih 9. in 10. veka, pribraja uže tudi k so-stavu ruskega sveta Merjo, pokrajino, naseljeno finskim plemenom istega imena, zavzenia-jočim prostranstvo v denašnjih gubernijah: vladimirskej, jaroslavskej, kostromskej in doloma moskovskoj in tverskej, ter naravno s tem narodom soplemenski in sosedni mu plemeni : Motoma na jug od Merje in Ves na sever od Merje za tekom Seksno in okolo Ujeloozeia. Uže v predavnih časih so prodirali slovunski naseljenci v pokrajine te«h narodov, ter se tukaj naseljevali, kakor to dokazujejo slovanska nazivanja mesta Ilostova v zemlji Merji, in Ujelo ozera v zemlji Vesi ter tudi mnogo druzih vasij. Od kedaj so te slovanske naselbine v teh krajih, se ne da dalo denarno svoje delovanje, Unger pak je začel na politično polje in razvija}: „Zbornica stoji na koncu sesije. Sicer s tacim koncem jedne sesije prihaja političen* pokoj, in čas mej odloženjem parlamenta in; zopetnem »kupljenjem se izpolni s pripravljanjem za prihodnje delo. A sedaj je pri nas drugače, ker v sredo tega časa pade sklepanje obravnav s sosedno deželo, in k gospodarskej stiski druži se še neka politična skrb". Za to je hotela vlada poslancem pred odhodom utolažila dati po Ungerji, ob jednem pak hoče tudi Magjarom imponirati. „Vlada ima trdno neomahljivo voljo z Ogersko tako rešiti, kakor to zahtevajo korist celotno monarhije in financijalni ter gospodarstveni interesi te polovico države. Vlada upa, da bode to dosegla in ima pogum". A jako sumljivo se pa nam zdi, da minister Unger ta vladin pogum trikrat naglasa, kakor tisti uka in poje, ki strahom po noči skozi gozd hodi. In ko je tako na adreso Magjarov izgovoril, obrača se do opozicijo, grizljivo Weiss- Starkenlelsu pravi, da vlada ueče zastave proč vreči, ker ko bi bila hotela prilike iskati, bila bi predstojbinsko postavo še v tej sesiji v zbornico prinesla, kar nij storila, ker bi večino proti sobi imela. — Na izjavo, da bi opozicija bila lehko vlado vrgla pri posvetovanji rumunske trgovinske pogodbe, pa nij hotela, pravi minister vbadljivo, da je ta velikodušnost one vrste, ki pušča grešnika, da napolne mero svojih grehov, na točno dokazati; ali gotovo je, da so se po sprejetji krščanstva učvrščevala, povzdigovala se mesta z ruskimi prebivalci, a sami tuženici, sprejevši kristijanstvo, zgubljevali so s poganstvom tudi svojo narodnost in postopno zlivali so z Ilusi; drugi pa so zapuščali svojo domovino, tor pobegali dalje proti iztoku. Nedavno razkopavanja gomil, po grofu Uva-rovu v zemlji Merji, pokazujejo, da je poganstvo in stara narodnost ugasnila uže v 12. veku, po skrajnoj meri so morejo odnositi pozneje gomile z znakovi merjanske narodnosti na to perij odo. Po pismenih spomenicih nahajamo v 12. stoletji v teh krajih znamenit broj mest, brez dvojbe, ruskih: — Rostov, Suzdalj, Perejaslavlj-Zaljt^ki, Dmitvov, Uglič, Zubcov, Mologa, Jurjev, Vladjimir, Moskvo, Jaroslavlj, Tverj, Galič-Merski, Gorodee in dr. Nemiri v južnoj Rusiji spodbujali so tamošnje prebivalce, da so se preseljevali v te kraje. Narod merski je stal na nizkej stopinji naobraženosti, nij imel samostalnoga političnega života, niti je bil ratuboivn, kakor pokazuje oskudnost orožja v njihovib gomilah; vsled tega je on lehko podlegel nadvladi in vplivu liusov. V le-tem kraji, naseljenem po naseljencih iz raznih slaven«iruskili zemelj, osnovala se je nova panoga slavonoruskc narod- konec pa pravi, daje vendar le jedina nemoč) opozicije pravi uzrok ; baha se dalje z dolgim trajanjem to vlade; ker sama opozicija no more vlade vreči, izbrala si jo to taktiko mej ustavovorno stranko in vlado zagvozdo zabiti, vlado v očeh lastne stranke očrniti. Potem sarkastično očita minister desnej opozieijonalnej strani, da tudi ona nij zložuar nij jedina mej soboj ; očita, da opozicija porablja gospodarstveno nesrečo, ki jo črez Av-trijo prišla, i v krivdo šteje vladnemu sistemu, da-si (to se ve, po nemškem mnenji), ta no spada v nobeno zvezo z vlado! „Opozicija ima lehko stanje, ona mora strastno, brezobzirna postopati," pravi Unger (ali žalibog tega no stori, Ur.) a oni, ki tu na ministerskem stolu sedi, ne sme nikdar dostojanstva žaliti, ki je najpleminitiji atribut oblasti. (Ali ga no žabi nikdar? Ur.) Potem prehaja Unger k manjšini ustavo-vercev, ki so bili proti rumunskej pogodbi in ki je „ministerstvu uže nekrolog govorila. Mi ministri smo imeli oni prijotni občutek, kateri se ima, kadar so pri življenji izve, kako se bode govorilo po smrti, o kom deje minister Unger in kara ustavake dalje, da so hoteli ministerstvu nezaupnico dati. To govori v dovtipih in jako pikro, češ, da je poročevalec manjšine predlagal peti ministerstvu mrtvaški „do profundis." „In tako hočem prijateljem in protivnikom povedati pomirljivost: tudi naša ura bode bila! Mors certa, dies incertus. Vsako minister- nosti, položivši početok velikoruskemu narodu ;. le-ta panoga jo v teku sledeče povesti obuhvatila vse druge narodne panoge ruske zemlje, pogoltnila mnogo iz njih popolnem in zlila s soboj, a drugo pa je podčinila svojemu vplivu. Pomanjkanje dokazov o naseljevanji Rusov v teh krajih čini v ruskej povesti važen, z ničim nenadomestljiv bel list. Tem bolj pa se morejo opazovati iz teh davnih časov ono lastnosti, ki so v obče činile posebne znakove velikomsko narodnosti; zjedinjevanje sil v lastnej zemlji, želja za razširjevanje svojih prebivališč in za osvojevanje druzih zemelj. Le-to se pokazuje uže v povesti borbe Jurja suzdaljslcega za Kijev z Izjeslavom Msti-slavičem. To jo bil prvi začetek želje, da se podvržejo ruske želje prvenstvu iztočne Rusije. Jurij se jo hotel učvrstiti v Kijevu, ker mu jo bilo po vsej prilici prebivanje v teh iztočnih straneh težavno; ali če se zadubimo v smisel dogodjajev tega časa, moremo uvideti, da se je uže takrat s tem zjedinila namera ruskih prebivalcev suzdalsko zemlje vlast oval i v Kijevu. To je razvidno iz tega, ker se je Jurij savladavši nad Kijevom, držal v njem s pomočjo ž njim prišlih Suzdaljcov. K iji-vljaiii so gledali mi kue/enija Jurja, kot ua tuje gospodstvo, in vsled tega so posle stvO do smrti Živi. Ml tudi nijsino ministri za vsako ceno. Ce dobodemo prepričanje, da nemarno več zaupanja krone, če dobomo žalostno izpoznanje, da nijsino več jedini, bomo kvitirali." — Frehajaje zopet na dogovore z Ogersko Unger zatrjujeje, da se na vlado od zgoraj ne pritiska, in če se bode ikedaj poskusilo, bode vlada, svojo dolžnost storila, odstopila. „ Kadar koli pak trenotek pride in iz kakoFšnih koli uzrokov bode vlada te (ministarske)* klopi zapustila za vselej, bode vselej imela zavest, da je osodo države dobro vodila (oho, vidi „krah", deficit v mirnih časih, itd!) Groholski jo v imenu Poljakov začudenje izrekel, da vlada na koncu sesije opozicijo na ta čuden način napada; Fanderlik pak se ministru zahvaljuje, da je odkritosrčno povedal, da vlada služi jednej stranki a ne narodom avstrijskim. Zanimivo je vsakako, da ministerstvo pred razi dom parlamenta tako razkačeno o svojej smrti govori. Čutiti jo mora v zraku in v svojih kosteh. Razglas jugoslovanskih vstašev. Iz Dubrovnika prinaša zadnji „"VViener Tagblatt" sledeči telegram: „Kot odgovor na nasvetovane reforme evropskih vlad in no zadnje turške note, so vstaši sledečo proklamacijo izdali: Glavni tabor v Sutorini 2<'>. febr. 187G. Od druge strani smo slišali o reformskik predlogih, katere so evropske vlade spisale, da bi tlačeni krščani v Turčiji enakopravni bili z Muselmani. Od vseh teh svetovanih reform ne razumemo mi nič. Za nas nijso le negotove, temuč tudi neizpeljive. Česar potrebujemo, jo prava, neodvisna, od evropskih vlasti stalno garantirana svoboda. (3e se nam ta ne da, suje se nas le v grob. Mi ponavljamo, le prava svoboda nas more razorožiti; da smo pa mi uničeni, treba je veliko več orožja, nego ga imajo Turki. A naša kri vpije po maščevanji! Pomagajte in podpirajte nas zdaj ali nikoli! Avstrija smrti Jurjeve, v 1. 1157, pobili vse Suzdaljce, kojim je poveril Jurij upravljanje tega predela. Vsled tega sin Jurjev, Andrej, nij mislil preseliti se v Kijev, nego je hotel, ostavši v siizdaljskej zemlji, vlastovati nad Kijevom in dru zim i ruskimi zemljami na tak način, da bi suzdaljska zemlja zadobila značenje prven-stvovojoče pokrajine, kakor je bilo poprej s Kijevom. Z Andrejem se začenja obznačivati z jasnimi črtami samobitnost suzdaJjsko-ro-stovske zemlje in skupaj s tem prizadevanje za prvenstvo t Rusiji. V tej dobi je stopil prvikrat na povestniško poprišče narod veliko-ruski. Andrej je bil prvi velikoruski knez; on je s svojo djavnostjo položil temelj in pokazal primer svojim potomcem; poslednim je preostalo pri dobrih okolnostih svršiti ono, kar so bili začeli njihovi praroditelji. Andrej se jo narodil v suzdaljskej ali točneje v rostovsko-suzdaljskej zemlji, tam je on sprovel svoje detinstvo in prvo mladost, tam usvojil prve vtiso, po katerih se je ravnal skozi celo svoje življenje. Os oda ga je vrgla v tomun brezkrajnih borb, ki so vladale v južnej Rusiji. Posle Monomaha*) ki je bil ki-jevski knez po izboru zemlje, sta knežila skupaj dva sina, Mstislav in Jaropolk; moj njima *) Glej „Zora14 br. 14 si. 1875. kot sosedni drŽava, je našim otrokom dobro storila, in našim starcem in ženam. Večna zahvalnost tej državi. Mogočna Anglija odpira oči in prepušča Turčijo pogubi; pomaga nam neposredno. Zahvaljujemo se jej za to. Hvala tudi bratom v vojvodini in Črnej gori. Srbija vstani! Mi prosimo Črno goro in Srbijo, naj na ravnost v boj stopita! Nij naša stvar, pečati se s kombinacijami diplomacije. Naš pravi in sveti cilj je tudi denes še sovražniku v boji • nasproti stati, in se na vse strani v bran postavljati. Mi bodemo dalje bojevali se, in zmagali! Mi se ne moremo drugače umiriti nego se srečo neodvisnosti ka-koršno ima Črna gora. Mi smatramo za gotovo, upamo in pričakujemo od mogočne, slavne, silno Rusije, da bode kot Mesija slovano-srbske svobode na stopila. Zdaj ali nikdar! Pa tudi od vseh druzih evropskih narodov prosimo pospeševanje naše svobode. Naše osvobojeno orožje bode Turkom s krvavimi pismeni jednake reforme diktiralo, ki so nam jih uže tolikokrat diktirali! Kar se Prusije tiče, no dvomimo, da je nam prijazna. Še jedenkrat pa kličemo moč Rusije. Rusija nam je dajala denarja za cerkve, šole, in mašne plašče. Ali v tistem času, ko so naši duhovniki mašo čitali, skru-nili so Muselmani njih žene doma. Rusija ne more biti nema nasproti tem neusmiljenostim. Ona bode za našo svobodo, za našo neodvisnost potegnila se, da ne bodemo večni sužnji ostali. Mi terjamo ali pravo svobodo, ali smrt. Mi podpisujemo izjavo s svojo krvjo in ne prevzamemo nobenega nasveta. V imenu vojske in vodjev vstašev v Sutorini. Vojvoda Lazar Sočica, arhimandrit Melentej Perovič, vojvoda Rogdan Zimunič, Luka Petković. nij bilo borbe za zemljo in mi ju moremo prišteti k pravim zemaljskim izbranim knezom, kakor njunega očeta; in ker so Kjjevljani ohranili v spominu kneza M onom aha, ljubili so tudi njegova dva sina. Ali 1. 1193 je pregnal černigovski knez Vsevolod Oljgovič tretjega sina Monomahovega, slabega in pripro-stega Vječeslava, ter je nadvladal Kijev z orožjem. S tem je bil odprt pot neskončnemu neredu v južnej Kusiji. Vsevolod se jo držal v Kijevu s pomočjo svojih Černigovcev. Njemu se je hotelo svoj rod učvrstiti v Kijevu: zatorej je predložil Kijevljanom, da izberejo za kneza brata njegovega Igorja. Kijevljani so iz stiske pritrdili. Ali komaj je Vsevolod umrl, 1. 1194, izbrali so si Kijovljani za svojega kneza starejoga Monomahoviča Izjeslava-Usti-slaviča, ter odstranili Igorja; ko so je pa kasneje bratje poslednjega z vojsko se vzdignili na Kijevljane, ubili so le ti Igorja javno, ne-gledeči na to, da se je bil odrekel svetu, ter uže stopil v samostan pečerski. Izjeslav se je srečno pogodil z Oljgoviči ali proti njemu se je vzdignil nov nemiren neprijatelj, strijc njegov, knez suzdaljski Jurij Dolgoruki, mlajši sin Vladimira Monomoha. Začela se je dolgoletna borba, in te borbe so je udeležil tudi Andrej. Dogodjaji so se tako zamotali, da se nij bilo nadati konca te borbe. Politični razgled. !%otri*iiJ«» «I«*>.<'1«». V Ljubljani 3. marca. Dunajska uradna „Wiener Zeitung" včeraj naznanja, da je avstrijski eestwr sklenil, italijanskega diplomatičnega zastopnika povzdigniti do imena poslanika — „botschafter." Isto je italijanski kralj z avstrijskim storil. Trša&ki mestni odbor je Hermetu nalog dal, da spiše spomenico, ki se deželnemu zboru predloži, o potrebah Trsta in okolice. V mm h' d r/tivc. Iz Srhi je ve „P. C." poročati o veli-cem pripravljanji za vojno. Nek ogerski konjar je šel v Resarabijo kupit 800 konj za srbsko vlado, naročeno je za njo dalje 100.000 parov Opank, fiO.000 vojaških plašče v in 4 baterije Krupovih kanon, vse to zunaj Srbije. Posodili so jej denarja bogati domoljubi srbski. O tu ta i h razmerah se piše iz Ru-ščuka v — „N. Fr. Pr.": Naše finance so slabe. Prevoz in živež vojske v Vidinu, Nišu in ob Donavi je provincijalne kase popolno izpraznil, sicer pa iz Carigrada vedno še za denar trombajo. Razumljivo je, da uradniki ne dobodo plače in se živež za vojsko ne plačuje. frarteoffta „Rep. Franc." pove, da je v zbornici samo sedem penzij oniranih oficirjev, v senatu pa več aktivnih. — Rona-partisti velik ropot delajo, pa videti je, da jih nij toliko, in večina jih jo začela zaničevati. — Mac-Mahon se je odločil, republikansko ministerstvo sestaviti. Dufaure ima njegovo zaupanje. Dopisi. ■ z Istre 29. febr. [Izv. dop.] (O Kope rskem učiteljišči.) Kakor znano ima Frimorsko od letos samo jedno učiteljišče in sicer v Kopru (Capodistria), katero pa obsega slovensk, hrvatsk in italijansk oddelek, ker moški preparandiji v Gorici in Trstu preložili so v Koper, kjer je uže prej obstajalo italijansko učiteljišče, s katerim se je Goriška in Tržaška pripravnica združila. — Namenili smo se denes svojim čitateljem nekaj o koperskem učiteljišči spregovoriti. „Slovenski Učitelj" je bil takoj po tem, Kijev je prišel nekolikokrat v roke Izjeslavove, potem pa zopet v Jurjeve;. Kijevljani so se bili popolnem zmešali: oni so uveravali Izje-slava, da so pripravni zanj umreti, a v kratko potem so pripeljali Jurja črez Dnjeper k sebi ter pregnali Izjeslava, sprejevši Jurja k sebi začeli so uže snovati nove namene z Izjeslavom, ter ga potem poklicali v mesto, Jurja pa pregnali iz njega; v obče so oni vendar vsakej sili se podali. Kijevljani ne smotroči na tako nestalnost, prisiljeno po okolnostih, ljubili so vendar neprestano Izjeslava in tudi Jurja z njegovimi Suzdaljci nyso prezirali. V tej borbi jo Andrej pokazal večkrat svojo hrabrost v bitvah, ali ravno tako se je tudi trudil, da naredi mir mej razdraženimi strankami; ali vse je bilo zastonj. L. 1151, ko je Izjeslav za nekoliko časa popolnem nadvladal, nagovoril je Andrej očeta, da se poda v suzdaljsko zendjo in tudi sam jo pohitel še pred njim v tisti kraj — v Vladimir na Kljazmi, kojega mu je dal oče. Ali Jurij nij hotel na noben način zapustiti jug, nego se je začel zopet boriti za Kijev ter je na zadnje, po smrti Izjeslavovej 1. 1154 nadvladal in posadil Andreja v Višgorod. Jurij je hotel imeti tega sina blizu sebe, verjetno zavoljo tega, da bi mu predal kijeva ko kneževino, ter je vsled tega naznačil od Kijeva oddaljeni mesti ko se je bila razširila vest, da se presoliti Goriška in Tržaška pripravnica v Koper, izjavil, da je mesto Koper pač neugoden kraj za naše slovenske kandidate; te misli je bila tudi Goriška „Soča" itd., katera še do poslednjega trenotka nij hotela verjeti, da se vest uresniči, da bode Goriška preparandija prenesena v Koper. Nek dopisnik „iz Gorice" je pa izrekel, da kandidatje Goriški radi gredo v Koper, da se jim dado le dobri stipendiji. Mi se ne bomo nič čudili, če se noben naš učiteljski kandidat nij obrnil rajši na kako arugo pripravnico, n. pr. v Ljubljano, v Maribor itd., ker voditeljstvo bivšega moškega učiteljišča v Gorici, slikalo je menda z živimi barvami svojim gojencem, kako se v Kopru „strašno ceno živi," pripisovalo je „prijaz-nemu Kopru" vse dobro, zagotovljaje kandidatom dobre stipendije tain, da! šejedenkrat tako dobre, kakoršne so imeli v Gorici, ali kakoršne imajo kandidatje po druzih učiteljiščih. Evo uzrok, zakaj so naši kandidatje radi udarili v Koper! A komaj so tija prišli, uže so morali spoznati, kako britko so prevar j eni. Mnogo dopisov po slovenskih in italijanskih časopisih („Ssoča", „Cittadino"), ki so pač skoro gotovo le iz peresa koperskih kandidatov, svedočijo nam o žalostnem stan i naših bodočih učiteljev v Kopru. Stanovanja, katera so mislili dobiti po 12 forintov na mesec — vsaj tako so jim risali v Gorici — platiti morajo najmenj s 18 forinti na mesec,' a vrhu tega je tudi vse ostalo v Kopru ne ceno, nego črez vse meje drago, tako da nij shajati. Istina je sicer, da dobodo kandidati v Kopru menda skoro vsak brez razločka na razrede po 200 for.; a kaj, za boga, je to? Le-to zadostuje jedva za stanovanje, kje je pa obleka, bukve, šolske potrebščine itd. ? Kako ugodno bi bilo stanje našim kandidatom, ko bi jih bili pustili v Gorici s tacimi stipendiji! Kako izvrstno bi shajali s tem denarom! A v Kopru, kolika mizerija! To in okolnost, da nij so Slovenci v Kopru, pri tamkajšnjih, črez vse meje fanatičnih Ita-lijanissimih, kateri bi vse ugonobili, kar nij Rostov in Suzdalj mlajšim svojim sinom. Ali Andreja nijso mikale nobene nade v južno Rusijo. Andrej je bil toliko hraber, koliko umen, toliko pomišljen v svojih namerah, kolikor stanoviten v izpolnevanji. On je bil preveč vla-dohlepen, da bi se^ bil mogel sprizjazniti s tadanjim redom v južnej Rusiji, kjer je od-visila osoda kneževa od podvzetij druzih knezov in od trmoglavosti svojega spremstva in mest; vrh tega pa tudi nij mogla biti nobo-nega poroštva za ustanovljenje mira v južnej Rusiji radi sosednih Polovcev, ki so bili nekojim knezom dobro sredstvo v mojsobojnih prepirih. Andrej jo sklenil samovoljno za vselej otiti v suzdaljsko zemljo. Ta korak je bil važen; sovremeni letopisec je cenil za vredno pristaviti v svojem izvešču, da se je odvažil Andrej na ta korak brez očetovega blagoslova in dozvole. V Andreju, kakor je razvidno, dozrela je osnova, da se nepovrne samo v suzdaljsko zendjo, nego tudi utrdi v njej sredotočje, iz kojega bode mogoče vladati nad vsemi deli Husije. Letopis govoti, da so bili ž njim jedne misli tudi njegovi rodjaci bojarji Kučkovi. Mi mislimo, da je bilo pri njem mnogo Stranj-cev, kakor v suzdaljskej zemlji tako tudi v kijevskej. Prvo se pokazuje iz tega, da so ga v suz- italijanskega, še svojega življenja vami — da-si so jako mirni ljudje — je reč, radi česar srčno omilujemo uboge naše koperske kandidate. Kdor ima količkaj možjan, gotovo smatra za veliko budalost to prestavljenje obedveh preparandij v Koper, in mi mislimo, da marsikdo naših kandidatov, idoČ z upog-nenim hrbtom v sedanjej zimi po ulicah koperskih, in ko ga jezna „bora" žuga prevreči, marsikaterikrat vzdahne: O mene reveža! Da se nijsem potrudil na kako drugo preparandijo, in sem semkaj prišel v to italijansko „kajho!"*) Pa pustimo opisovanje, kako se prav za prav slov. kandidatom v Kopru godi, kako so od Koperčanov prcganjeni: Goriška „Soča" in „Slov. Narod" sta o tem uže poročala. Človeka prav strese, beročega, kako tamkajšnji Italijanissimi naše kandidate napadajo in jih preganjajo ! Gorje njemu, ki bi se pokazal po fi. uri na dan ! Skrbeti mu je za lastno kožo! .lednemu je bila celo pištola na prsi nastavljena in le previdnosti božji se ima zahvaliti, da je še z zdravo kožo v neko gostilno ušel! Revež je pa bil Lah in nasprotnik hotel se nad njim sponesti misleč, da je — Slovan! Kakor slišimo so ti ljudje, katerim slovansko ime smrdi celo omikanci, da! mej njimi celo jeden advokat! Nij li to žalostno, sramotno V! Upajmo sicer, da bo voditeljstvo učiteljišča koperškega delalo na to, da se temu preganjanju Slovencev v okom pride; mi se pa zdaj obrnimo do šole, ter povejmo našim čitateljem, kakošne so razmere koperskega učiteljišča. Kandidatov je v Kopru kakih 115; mej njimi večina Lahov; Hrvatov je le nekaj parov; Slovencev utegne biti pa kakih 45. Razdelki so sicer trije, vendar se skoro vse v nemščini predava v zadnjih dveh tečajih. Učitelji na slovenskem oddelu so sicer precej dobri, mej njimi nekateri ivzrstni, da-si nekoji s tem mnogo ne basnijo, ker predavajo predmete, za katere nijso kvalificirani. Slovenski jezik *) Kakor fllišimo, ntido k lotu skoro vsi S'o-venci urugatn, če uže zdaj no po prvom semest u. Pis. daljsko-rostovskej zemlji ljubili ter mu v kratkem potem to ljubozen tudi skazali v tem, da so ga izbrali za kneza po izboru; o drugem pa svedoči preseljevanje iz kijevske zemlje v suzdaljsko; ali Andrej je vendar le moral opravdati se v očeh naroda radi svojega postopanja proti očetov ej volji z nekakšnim pravom. Do zdaj so poznali Rusi za svoje kneze dve pravi — pravo po rodu in pravo po izboru, ali obe ti pravi ste se pomešali in odstranili, posebno v južnej Rusiji. Knezi so dobivali mimo vsacega starešinstva po rodu kneževski prestol, in izbor je prenehal biti jedinodušni izbor vso zemlje ter je zavisel od vojski no trume — od družin, za kolikor se je v resnici vzdržalo jedino pravo — pravo da je bil knez iz rjurikovega roda; ali kje da ima koji knez knežiti — za to nij bilo nobenega dražega prava nego sila in smelost. Pilo je treba odrediti novo pravo. Andrej je je našel; le to pravo je bilo neposredno posvećenje po sv. veri. Bila je v Višgorodu v ženskem samostanu slika sv. Itogorodice, prinesena in Carji-grada, slikana po ustnem izročilu od sv. evangeliste Lukeža. Pripovedovali so o njej čudeže, govorilo se je mej družim tudi, da je ona stopila s stene, kamor je bila obešena ter se postavala sred cerkve; kakor da bi je na koperškem učiteljišči deveta briga in je v rokah za ta važni predmet ne popolnem sposobnih mož. Napredek zavira tudi to, da se kandidatom nekoji predmeti skupno v nemškem jeziku predavajo, da-si Lahi toliko nemščine umri, kakor zajec na boben. Sploh bi pa bilo mnogo še uravnovati na koperškem učiteljišči ; ker v marsičem jo še veliko nered-nos,tij. Ozirati bi se moralo vse prej na praktičnost, kakor pa na strogo znanost. Kaj za boga, pomaga učitelju, če vam trinogometrijo zna, če zna težavne zakone iz fizike matematično reševati, če pa je v materinem jeziku, v kmetijstvu in pedagogiki reva? Gospoda ! treba je iz naših kandidatov narediti domoljubne, pedagogično-didaktično izobražene može; nepotrebnim vzletom pa dajte slovo! Kakor znano, sprejeli so se letos na preparandijo tudi taki, ki so le ljudsko šolo, ali k večjemu pripravljevalnico dovršili. Sad tega pa je ta, da so na koperškem učiteljišči v I. kursu skoro samo še „otroci", ki nijso niti po svojem telesnem razvitku, niti po svojih znanostih še vredni titeljna „učiteljski pripravnik". Če je uže vlada nekdaj o takih učiteljih, ki so morali pred vstopom v preparandijo nižjo gimnazijo ali realko absolvirati, tožila, da nemajo dovoljne znanosti; kaj pak bo sedaj še s takimi „otročajnarji," ko one 4 tečaje preletijo. Ali bodo taki dovolj trdno podlago imeli, da bodo umeli predmete v višjih razredih predavajoče se? Čas bo temu vprašanju odgovoril. Mi pa pomislimo, da bomo dobivali po tem takem odšlo le še menj na-obražene učitelje, važnemu temu stanu nečast delajoče. Denes pretrgamo ta dopis; a o koperškem učiteljišči bodemo še govorili. — Vad-nica v Kopru šteje le 4 otročiče; tedaj kje naj bi se vadili kandidati? Božo mili: ta prestava preparandij v Koper in ta nova uravnava vidi se nam prav neumna in smešna. Domače stvari. — (Nepričakovani ovacija.) Poroča nam samovidec: Vozil se jo v petek vlak hotela s tem pokazati žejje preseliti se na kojo drugo mesto. Javno jo vzeti, nij bilo mogoče, ker bi se bili temu protivili prebivalci. Andrej jo pa vendar misli vzeti jo, prenesti potem v suzdaljsko zemljo in darovati na tak način tej zemlji svetinjo, važno in čislano od Rusov. S tem bi pokazal, da nad to zemljo čuje posebni blagoslov božji. Sporazumevši se z duhovnom ženskega samostana Nikolajem in z dijakonom Nestorjem, odnesel je Andrej po noči čudotvorno sliko iz samostana ter skupaj s kneginjo in somišlc-niki precej potem ubežal v suzdaljsko zemljo. Na potovanji v suzdaljsko zemljo s to sliko dogodi se čudež : izločila je namreč bolnika. Uže je bila v glavi Andrevoj misel dozrela povzdigniti mesto Vladimir nad starejši Suzdalj in Rostov, ali on je to misel držal tajno do necega časa, potem je šel s podobo dalje mimo Vladimira, ter jo nij pustil tam, kjer bi imela po njogovej misli nazadnje ostati. Ali Andrej je nij hotel odpeljati niti v Suzdalj, niti v Rostov, za to ker po njegovem razumu nij hotel dati prvenstva tema mestoma. Za deset vrst od Vladimira po potu v Suzdalj dogodil se je drugi čudež: konja sta pred vozom po drugi pot obstala; zapregli so druge močneje in tudi ti nijso mogli premakniti voza z mesta. (Dalju prih.) mestni zbor) jo v katerej je rekla-kopo neinškutarjev od Zaloga proti Ljubljani in v njem naš deželni načelnik, gospodin Vidman. V svojih osobnih stvareh je bil na Dunaji in nikacega sprejema na kolodvoru nij pričakoval. Kako se visoki mož torej začudi, ko iz vagona I razreda izstopi na ljubljanskem peronu in vidi, da je okolo njega vse polno prečcstite ljubljanske duhovcnščine, višje in nižje, vse slovesno v deputaciji čakajoče. Pozdravlja, pozdravljan je, in čudi se sam s soboj: aj, s čem sem se jaz, nemško-liberalec vendar tako prikupil najedenkrat slovenskej ljubljanske) duhovščini. Ogleda se, morda čaka duhovna gospoda koga druzega. A on sani je bil izstopil iz prvega reda. Čudi se zopet. Ali — kratko vesele. Idoč iz kolodvora ven, zve naš načelnik, da ovacija nij prav za prav veljala njemu, nego nečemu druzemu, ki ga slučajno nij bilo. Iz Gradca je bil namreč škof Zvverger telegrafiral, da se ob tem in tem času skozi Ljubljano pelje glasoviti pruski škof Ledohovski. Tega je čakala v. č. duhovščina ljubljanska, da bi so mu poklonila, pak je hudobni slučaj in zadržaj nanesel, da se je poklonila le g. Vidmanu. — (Ljubljanski imel predvčeranjem sejo, macijo obravnaval. Celo so vrgli v tretji red, narodnjakov reklamacijo so pa zamotali. Kako se glasi LMsmarkovo nemško pravilo o pravici in moči? — Vo litve bodo v sredi marca razpisane. — Skic neno je bilo, odslej zvati „novi trg" — „Auersperg-Platz," in sicer na čast politikarju Auerspergu. Ljubljansko d o m ače ljudstvo pak ne bode tega trga nikdar tako imeno valo, ker ne smo pozabiti prvič, kako je Ne mec Auersperg v kranjskem deželnem zboru našemu jeziku in slovstvu posmehoval se in rogal, in drugič, kako je ta svobodnjak v Krškem kmete drl ali dreti dal. — (Umrlo v Ljubljani) je meseca februarja t. 1. 71 osob, 42 moškega in 29 ženskega spola. — (O volitvi v Mariboru) 2G. febr. piše „Gosp." : „ Nepričakovana volitev jo na mnoge strani imenitna in pomenljiva. Nasprotniki nemškutarji so so zanašali na slovensko nesložnost in na naše domače prepire. Ali spodletelo jim je. Našli so nas nepričakovano zjedinjene, složne, delavne in lepo urejene, kakor še nikoli poprej. Največji pomen pa ima Mariborska volitev za nas Slovence, ki smo si tukaj na meji Slovanstva zopet priborili zgubljeni sedež mej štajorskimi poslanci. Celih 10 let smo morali trpeti, da se je tujec „privandrani" Nemec Brandstetter bahal z našim poslanstvom. Štirikrat smo volili, štirikrat smo propadli. Nasprotniki so nas mislili, za vselej pokopane, ali glejte! pri petej volitvi smo zmagali in iz desetletno politične smrti vstali k novemu življenju. Priborili smo si zopet pravico, da imamo domačina kot zastopnika v deželnora zboru, in to pravico hočemo tom skrbnejše varovati, čem več smo za njeno priboritcv trpeli in prestali. Slava in hvala vsem, ki so nam do te srečne volitve pomagali, posebno pa našim pridnim stanovitnim slovenskim volilcem in njihovemu izvoljencu dr. lladaju! Uže na predvečer pred volitvijo se je v Mariborskoj čitalnici zbralo 0.3 volilnih mož, večjidel od sy. Lenarta in od Slov. Bistrice. Navzoče so nagovorili gg. dr. Radaj, dr. Smec in g. Veko-ilav llajč v jako čvrsti besedi. Mnogo raz-•oselil nas je g. Jakok Pečovnik, ki je po- ročal, kako je AVretzl pri sv. Lenartu bil vo lilcev iskat. Na dan volitve se je večina Slovencev zbrala v čitalnici, drugi pa so pri „Stadt Triest" čakali blizu VVreclijancev, ki so se pri mesarju Lorberju zbirali. Držali so se ti iz prva precej žalostni in obrazi so se jim nekoliko zjasnili, ko se je v 25 kočij ravno toliko volilcev z muziku pripeljalo od Vv'reclnove hiše v Radvanju. Na volišče so Slovenci prvi stopili in sicer v ogromni večini, tako da so se nemškutarji osupnjeni postavili na drugo stran. Mej tem je prišel jeden naših volilcev, kojega so poprej nemčuiji lovili iu mu po sili zelene trake z VVreclnovim imenom na suknjo pripneli. Na volišču pa se jo dobro postavil na slovensko stran. Sedaj mu migne poštar \Veingerl rekoč: ti nijsi na pravem mestu, no vidiš zelenih trakov ? Vo-lilec mu zdražen zavrne: oh, jaz sem uže na pravem mestu, pa ti trakovi nijso na pravem mestu — in pri tej priči strga trake in jih požene z onimi vred, koje so mu mesarja Lorberja hčeri v žepe natlačile, tija na tla pred začudenega VVeingerla. Volitev se jo začela. Okrajni glavar g. Seeder je štel slovenske volilce do 95. številke in brž je razsodil: Slovenci volijo v volilni odbor 4 odbornike. Slovenci so izvolili v odbor: dr. D o-minkuša, dr. Srneca, g. Jak. Pečovnika in g. J. Mlakarja. Glavar je pozval v odbor g. Dom. Čolnika, Forsterja in Formaherja. Dr. Dominkuš jo postal predsednik in dr. S me c zapisnikar. Volitev sama so je hitro vršila, mej katero je VVrecl hudo sopihal in se močno potil. Dr. Radaj jo za Pramsko srenjo sebe volil. Za to je pozneje "VVrecl rekel: mein Kollegc hat die Stimme sich ge-geben, danim vvtihle auch ieh mir. Vse se je smejalo tolikemu govorniškemu kozlu, kojega je Wreel tukaj ustrelil. Komaj je bil oddan 105. glas za dr. Radaja, uže so bili Wreclijanci kakor tepena vojska na pobegu. Mnogo časa pozneje so zapustili Slovenci slavno volišče in se podali v procesiji v čitalnico. Naprej so šli godci in dva kmeta sta nosila, prvi slovensko, drugi cesarsko zastavo. Pri-šedši na mestni veliki trg so zmagonosni volilci zagnali veseli glas: živili Slovenci! V čitalnici je bil skupni obed; g. poslanec dr. Radaj je sedel na sredi mej kmetskim volilcem in duhovnikom. Vršile so se lepe napitnice, živahni nagovori od dr. Radaja, dr. Srneca, dr. Vošnjaka, dr. Domin»kuša, prof. Vale n č a k a, Dom. Čolnika in Vekoslava Rajča. Ob dveh bilo je vse pri kraju. Volilci so se hitro napotili vsak na svoj dom. Sploh vsa volitev se je vršila izgledno v lepem redu. VVrecl je najel 3 bande muzikašev pripravil veliko pojedino v kazini, pri Lorberju in doma — pa njegovim volilcem nij hotlo prav dišati. Tudi možnarjev je bilo po vsej okolici nastavljenih — celo v Kamici. Pa vse je tiho ostalo, ker je AVrecl propal. Nepričakovani izid volitve je tudi Mariborske prebivalce iznciniril. Začelo so je prepirati in kregati zlasti tam, kder so se "\Yreclovi volilci še potikali. Zato se je prigodilo, da se je vnel prepir in tepež, ko so nekateri Mariborski Slovenci mimo Lorberjeve krčmo šli. Sedaj planejo Salk, oba Lorberja, Iiepnik in drugi iz hiše nad Slovence, jih zapodijo v pobeg in udarijo za njimi v Cizerlovo krčmo, kamor so se oni mi lili skriti. In sedaj se je začel hud tepež, s katerim bo imela sodnija opraviti. Vsem bolnim moč in zdravje brez lekft in brez stroškov po izvrstni Revalesciere tu Barry 30 let aže je uij bolesni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre~ bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, Vi.,oglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, shibusti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujaanje, bledičico in pre-i laj en je; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojtiičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 šprice->al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra-,rega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega s\etnika Dr. Angclsteiua, Dr. Shorelanda, M;. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grotinje Castle-ssuaik, Markize do Brchan a mnogo druzih imenitnih uaoh, no razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkas is 80.000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W ur z, o rja, Bonn, 10. jul. 1852.. Eevnlescifcre Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koiistua je pri dristi in g H, dalje pri Bcoalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v sealni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obiuuh iu mehnrji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo BredBtvo ne samo prf vratnih in pra-' oleznih, ampak tudi pri pljučnici in Btišenji v grlu. i S.) I.> u d. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. WinchcBter, Anglciko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Bcvalesoičre je ozdravila večletne i t;ovarnoBtne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja,, borne čutuice in vodenico. Prepričal sem se Bam glede ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Sb orel and, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede. Revalesoiere dn Barry vsestransko, najbolje spilčevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimporn, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal S tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti uij mogel, je vsled rabe Vaše Hevalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Koche snr Yon, 30. julija 1868. Vaša Bevalescičre ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čuti.ien.h boleznij, katere bo me deset let eiučile. (Gospa) Armanda Prevoet, posestnica. Bevalescičre je 4 krat cećnejaa, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na coni, ko pri zdravilih. V oittLaouh pužicsh po col fonta 1 gold. 50 kr. I nnt 2 gold. 50 kr., 2 funta i gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 32 funtov 20 goid., 24 fantov 36 gola. if^valoMuiere-Bisoniton v pušicah in Revalesciere-Chocolatee v prahu 12 >aa i gld. 50 kr., 24 tu* 2 gL >o ar.. 4'H t;.« -i gi. 50 kr., v praha za 120 ta* 10 gL Prodaje: Du Barry A Comp. na Da^l, WsUJ~ fUtbiratue it. 8, kaker v vseh tnosuh pri dobrih tesarjih in špecerijskih trgovcih; Udi razpošilja dunajska hiša a* .-»o dira je •■>> pofltuio jakazmeah ali pvvsetiil. V IJubiJaui Ed H ihr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Hckl pri lokarju J. Pro-damu, v Celovcu pri loknrju Birn >acherju, 7 Spljetu pri lekarju Aljiuovieu, v Trsta pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogerista P. Rocca n J. Ilir sohu, v Zadru pri A odrov i eu. (337)- Dunajska borza 3. marca. (.izvirno toiograSčno poročilo.) Enotni uri. dolg v bar.k-jvoih . 68 gld 05 kr. Enotni uri. dolg v arobra 72 a 35 rt 1860 dr*, poisojiio.....111 „ 90 Akcije narodne janks . . 882 — „ Kreditne aitoijo .... 176 , 20 , London ......114, 50 B Napol.........9 18«/, j C. k. cekini 6 , 40'/a » Srebro 101 75 Izdaten, in urednik Josip Jurčič. I Fraiicove esence za I življenje. ♦ Gotovo In skuscuo sredstvo proti večini J lioloztij z vsjiišnim učinkom in sicer lako, ♦ da bi mora'a vsaka gospodinja tako zdravilo T pri hiši imeti. (53—1) •v Jedino pravo dobiva se pri j CjUil>i'icl l*iec<>li, v Ukafjit. mi iltiniijsL'j cesti 1 ljubkimi. Lastuma in tisk -Narodne tiskarne1