leto XXIV. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za 'It leta BO din, za V« leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, Industrijo, obrt in denarništvo Številka 62. CTrednisivo: Ljubljana* Gregorčičeva ulica 23. Tol. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11559. fvftaiavsak ponedeljek, i*fldf° sredo ta petek Uubliana. ponedeljek 9. junija 1941 -XIX posamezni 4* C J) '*■*"*«*» številki din * Sosvet Liublianske pokraiine se ie poklonil Duceiu Obisk direktorja ita-iianskeaa titka Duce je s svojo državniško modrostjo nakrat pridobil srca prebivalstva, ko je dal Ljubljanski pokrajini avtonomijo ter predpisal za to pokrajino politiko, ki ji daje vse pogoje za nadaljnji raz,voj. Te zgodovinske zasluge prebivalstvo Ljubl janske pokrajine ne bo Duce-ju nikdar pohabilo in zato je sosvet Ljubljanske pokrajine v resnici govoril v imenu vsega prebivalstva, ko je v poklonit ve ni avdienci izrekel Duceju zalivalo ter miu zagotovil popolno vdanost prebivalstva. Besede voditelja sosveta so bile besedo, ki so imele popolno resonanco v ljudstvu,. Vso svojo globoko zahvalo pa izreka pri tej priliki prebivalstvo naše pokrajine tudi Eksc. Grazio-liju, ki je* po dalekovidni preudarnosti Duceja postavljen kot izvrševalec njegove modre politike v Ljubljanski pokrajini. Vse prebivalstvo si boljšega in blagohotnej-šega izvrševatelja Ducejeve volje ne more želeti. Tako je po zaslugi Duceja ustvarjena trdna in trajna vez med Ljubljansko pokrajino in fašistično Italijo in delegacija Ljubljanske pokrajine je imela vso legitimacijo za zatrdilo Duceju o trajni hvaležnosti in vdanosti prebivalstva Ljubljanske pokrajine vladarskemu Savojskemu domu, Duceju in Italiji. popolne lojalnosti vsega prebivalstva. DUCE! Globoka je in bo hvaležnost našega naroda za plemenite ukrepe, ki ste jih, prežeti s toliko človečansko in rimsko pravičnostjo storili zanj in mu s tem dali možnost življenja ter kulturnega in gospodarskega napredka v naročju velike Fašistične Italije. Ko boste blagovolili počastiti našo pokrajino s svojim visokim obiskom, Vam bo naš narod vesel in s ponosom izrazil svoja čustva. DUCE! Po Vaši odredbi sc z naglico rešujejo v naši pokrajini problemi, ki so dolga leta čakali rešitve. Ko Vam ponovno zagotavljamo svojo globoko hvaležnost, si upamo izraziti nado, da ne boste slovenskemu narodu nikoli odrekli svoje naklonjenosti in svojega varstva. Nato je odgovoril Duce z daljšim govorom, ki je bil sproti stavek 7ja stavkom preveden v slovenščino. Duce se je zatem posebej razgovarjail z dr. Natlačenom in se je nazadnje poslovil od vseh članov, ki so vzradošeeni zapustili Beneško palačo. 500 milijonov lit za iavna dela Na Ljubljansko pokrajino odpade 150,000.000 lir Sosvet Liublianske pokraiine v Rimu Petek 6. junija so so odpeljali člani sosveta v Vrst, kjer so jih pozdravili tržaški župan dr. Ruc-ci°r Ln drugi odličniki- Skupno s sosvetom so se odpeljali v Trst in Potem v Rim tudii župan dr. Adlc-eoinm. Tigoli, major Cavallero to. 2 zastopnika tiska. V Trstu pa Se je pridružil delegaciji Ljubljanske pokrajine tudi Eksc. Grazioli. Slovenska delegacija je prišla v Rim v soboto ter jo je na kolodvoru Termini pozdravil v imenu notranjega ministrstva Eksc. Turbac-co. Delegacija je kmalu po svojem prihodu v Rim obiskala drž. podtajnika Eksc. Raffacinija, kateremu je izreikla vdanost Ljubljanske pokrajine. Delegacija je nato obiskala pod vodstvom Vis. Komisarja Grazio-lija Pantheom ter se ustavila ob grobu zedinitelja Italije Viktorja Emanuela II. ter kralja Umberta I. ter se poklonila njih velikemu spominu. Ko se je delegacija poklonila še spominu Neznanega junaka in Padlih fašistov si je ogledala nekatere zgodovinske spomenike večnega mesta. Ministrski svet je dal Ministru za javna dela pooblastilo za potrošnjo 500 milijonov lir za javna dola v Ljubljanski, Reški, Zader-ski, Splitski in Kotorski pokrajini. Po velikodušnem odloČilu Duceja dobi Ljubljanska, pokrajina 150 milijonov lir ali pol milijarde dinarjev. Znesek bo razdeljen na tri dele in bo prva anuiteta znašala 70,000.000 lir. Načrt določa sistema tstko izgradnjo velike državne ceste od stare meje do Ljubljane Soreiem pri Duceiu V nedeljo „b je v eneski palači Duce slovensko de-egacijo, ^ ki mu je prišla izrazit vdanost in hvaležnost prebivalstva ljubljanske pokrajine. Delegacijo je vodil Eksc. Grazioli, ki je pred stavil Duceju vse člane sosveta in Ljubljanskega župana, nakar je prečital v italijanščini naslednjo izjavo: Govor Elrsc. Grazioiiia DUCE! ^edna čast, ki ste jo izkazali meni in članom sosveta, je visoko odlikovanje za vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, katero vidi ▼ tem nov dokaz Vaše velikodušne < obrohotnosti ter je v svoji duši to globoko hvaležno. Dovolite, uce, da v Vaši navzočnosti podim popolno lojalno sodelovanje, • sem ga našel pri prebivalstvu v izvrševanju vladnih dolžnosti, ki sto mi jih Vi zaupali. Te dolžnosti izvršene s popolno avtoriteto m odločnostjo ter z ne- upogljivo fašistično pravičnostjo • i ■ -a | r*«' tvuuoHv pri delu za blagor prebivalstva, za povzdigo vseh strok kulturnega socialnega in gospodarskega *iv! ljenja v okviru velikega Fašističnega Imperija, ki ste ga Vi ustva- rili, ter v absolutni pokorščini na-redbam, ki ste jih Vi izdali. Sedaj, ko je urejeno normalno življenje v pokrajini, stremi naše delovanje posebno za industrijskim, trgovinskim in še posebej poljedelskim razvojem ozemlja, zakaj sama pokrajina namerava dati čim prej, kolikor dopuščajo človeške možnosti, svoj aktivni prispevek v okviru državnega gospodarskega življenja. Javna dela, katera ste Vi, Duce, odredili rešujejo z ene strani vprašanja temeljne važnosti za življenje prebivalstva, z druge strani pa s svojim veličastnim programom nudijo možnost zaposlitve in ustvaritve zadovoljstva med delovnim ljudstvom. Govor sosvetnika dr. Natlaiena Po tej izjavi je prečital dr. Marko Natlačen v italijanskem in slovenskem jeziku naslednjo izjavo: DUCE! Dovolite mi, da sc Vam kot tol-niač članov sosveta, in vsega slo- ter temeljito popravilo vse cestne mreže pokrajine. Vštete so tudi manjše ceste, za katerih popravo bodo skrbele pokrajina in občine. Drugi del vsote je določen za ljubljansko bolnišnico, zlasti za ki ruirški paviljon, tretja kvota pa bo porabljena za vseučilišče ter za izpopolnitev znanstvenih ustanov. V dveh letih bo zgradila država 300 stanovanjskih hiS in je kot prvi prispevek že določenih 5 milijonov lir. Predpisi za proizvodnjo in prodajo rastlinskega kuriva v Ljubljanski pokrajini venskega prebivalstva Ljubljanske pokrajine zahvalim za visoko čast, ki ste nam jo izkazali s tem, da ste nam dali izredno priliko, da moremo osebno ponoviti izraze iskrene in spoštljive vdanosti ter Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se na ozemlju pokrajine proizvaja kar največ rastlinskega kuriva in da se na enoten in popoln način uredi izvoz količin rastlinskega kuriva, ki presegajo notranje potrebe pokrajine same, je izdal to naredbo: Člen 1. Vsi lastniki gozdov v Ljubljanski pokrajini so v mejah in ob pogojih, določenih v veljajoči gozdni zakonodaji, dolžni proizvajali kar največ drv in oglja. Člen 2. Po pokritju potreb Ljubljanske pokrajine uravnava' od 1. julija 1941-XIX dalje izvozno trgovino z rastlinskim kurivom (drvmi in ogljem) v celoti Visoki komisariat, ki opravlja te posle po podrejenem ravnateljstvu državnih gozdov. Zaradi tega sta proizvajalcem in trgovcem prepovedana izvoz in izvozna prodaja rastlinskega kuriva. Na zahtevo ravnateljstva državnih gozdov mu morajo le-ti od&topiti za izvoz razpoložljivo količino po ceni in pogojih, ki jih določi Visoki komisariat. Člen 3. Do vštetega 15. junija 1941-XIX morajo vsi trgovci-lzvozniki inpro-izvajalci-izvozniki rastlinskega) kuriva prijaviti ravnateljstvu državnih gozdov pri Visokem komisaria tu količine drv in oglja, ki jih imajo na dan 10. junija 1941-XIX in količine, ki jih nameravajo izvoziti. Razen tega mora biti v prijavi navedena po mesecih tudi količi na, ki se jo zavežejo proizvajalci in trgovci dati na razpolago za izvoz v ostali dobi tekočega leta. Člen 4. Železniška uprava in prevozna podjetja ne smejo prevzeti rastlinskega kuriva za odpravo iz pokrajine, če je ne odredi ravnateljstvo državnih gozdov pri Visokem komisariatu. Člen 5. 0 svojem poslovanju pri izvajanju teh odredb mora ravnateljstvo državnih gozdov voditi posebno upravno računovodstvo. Člen 6. Za izvrševanje te naredbe sta poverjeni nadzorstvo in poslovno vzporejevanje posameznih gozdar skih strok državni gozdni milici, poveljništvu v Ljubljani. Člen 7. Če lastnik gozda ne spolnjuje svoje obveznosti iz čl. 1. in se ne odzove pozivu, izkoristi ravnate! stvo državnih gozdov pri Visokem komisariatu uradoma z odvzemom in v breme lastnika gozdno plošči no, za katero spozna, da je sečnja na njej smotrna in potrebna Odvzemna cena se določi brez pritožbene pravice na podstavi tržne cene rastlinskega kuriva odbitkom vseh stroškov za sečnjo, predelavo in prevoz. Člen 8. Druge kršitve te naredbe kaznujejo denarno s 1000 do 15.000 dinarji, v hujših primerih pa z za porom do šestih mesecev. Poleg tega se sme odrediti tudi zaplem ba blaga in odvzeti obrtna trgovska pravica. Ljubljana dne 4. junija 1941-XIX Visoki komisar: Emilio Grazioli V vrsti obiskov visokih italijanskih dostojanstvenikov je bil doslej v Ljubljani posebno zapažen obisk ravnatelja italijanskega tiska pri Ministrstvu za ljudsko kultuiro, narodnega svetnika doktorja Casinija, ki je po naročilu ministra Eksc. Pavolinija stopil v stike s slovenskimi novinarji in nekaterimi tiskarskimi podjetji. Na Vis. Komisariatu je v prisotnosti Eksc. Vis. Komisarja Gra-ziolija narodni svetnik dr. Casini sprejel predstavnike novinarske organizacije v Ljubljani. Za uvod razgovora je Eksc. Visoki Komisar naglasil, da je slovensko časopisje razumelo svojo nalogo ter lojalno sodelovalo pri delu za prilagoditev Ljubljanske pokrajine novim razmeram. Narodni svetnik dr. Casini je novinarjem razložil, da želi spoznati položaj slovenskega tiska po naročilu Ministra za ljudsko kulturo, ki skrbi za novinarski stan v Italiji ter bo naklonilo tudi slovenskim novinarjem vso podporo in skrbelo za njih tesne stike z italijanskim novinarstvom. Poročila in želje članov Novinarskega društva v Ljubljani ,;e sprejemal z velikim razumevanjem ter obetal vso svojo pomoč. V družbi načelnika za! tisk in propagando v Dalmaciji in Ljubljanski pokrajini dr. Nanija. je narodni svetnik dr. Casini pozneje obiskal nekatera uredništva in tiskarska podjetja ter se pri teh obiskih laskavo izražal o veliki ljubezni in vnemi, ki jo slovensko ljudstvo v dokaz svoje visoke kulturne stopnje kaže za knjigo in časopisje. Odredbe o končnem redo-vanju veljajo tudi za nedržavne šole Vis. Komisar je izdal odredbo, da veljajo čl. 4., 5. in 6. naredbe o redovanju in izpitih na državnih šolah tudi za nedržavne šole s pravico javnosti. Nižji tečajni izpit nadomesti predpisani izpit. Kolkovina, predpisana za izpričevala, je obvezna v izmeri in primerih, kakor to določajo veljavni predpisi za učence državnih šol- se Sprememba firme »Lloyd Triestino« Na letošnjem izrednem občnem zboru plovbne družbe »Lloyd Triestino« v Trstu je bil sprejet predlog, da se družba preimenuje in se glasi novi naslov »Linee Triestino per 1’Oriente — Societil Anonima di Navigazione«, kar bi slovensko pomenilo: Tržaške pomorske zveze z Vzhodom, plovbna delniška družba. — Za brzojavke je odšle] veljavna nova kratica družbe >Ori-ens«. Pod novim naslovom poslujoča znamenita tvrdka bo še nadalje vzdrževala vse njej poverjene dosedanje pomorske zveze z Afriko, Azijo in Avstralijo in ji te proge ostanejo zagotovljene tudi po končni zmagi, pri kateri ima — kakor ostale družbe tiz skupine »Fin-mare« — odličen delež. Družbe te skupine vzdržujejo najvažnejše piroge v svetovno razpredeni italijanski pomorski službi: Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 9. junija 1941. Štev. 62. f Joško Pogačnik Na Jadranu, ki ga je tako vroče ljubil, se je dopolnila usoda Joška Pogačnika, generalnega tajnika Trboveljske premogokopne družbe. Kot rezervni inbenidJantsfci podpolkovnik mornarice je bil nekaj dni pred izbruhom vojne poklican v vojaško službo v Kotor, med bombardiranjem si je zlomil nogo, v bolnišnici v Hercegnovem pa je dobil zastrupljanje krvi. Vmil se je domov in v soboto popoldne je izdihnil v Šlajmerjevem sanatoriju. Rodil se je 17. avgusta 1889. v Podnartu kot prvorojenec nekdanjega podpredsednika dunajskega parlamenta in prvega predsednika narodne vlade za Slovenijo Josipa viteza Pogačnika. Do leta 1921. je bil mornariški oficir, potem pa je služboval pri TPD. Njen generalni tajnik je postal 1. 1932. Svoje velike sposobnosti je vneto posvečal velikemu gospodarskemu podjetju, simpatije in spoštovanje vseh pa si je osvajal v službi in izven nje s svojim lepim značajem. Bil je vzor odkritosrčnega in širokopoteznega moža, pomagal je, kjer je le mogel, in v vestnem delu je imel največje zadoščenje. Ugledni rodbini iskreno sožalje, plemenitemu pokojniku časten spomin! Razmere v hrvatski rudarski in metalurški stroki Obvezna priglasitev za priseljence v Ljubljansko pokrajino Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo: Člen 1. Kdor koli se je od 1. aprila 1941-XIX dalje priselil v Ljubljansko pokrajino s katerega koli drugega ozemlja izven te pokrajine, ali se priseli kasneje, se mora priglasiti pri občini, kjer se je nastanil. Člen 2. Priglasiti se morajo tudi tisti, ki so bili pristojni ali so bivali v Ljubljanski pokrajini, so pa odšli pred 1. aprilom 1941-XIX, a so se vrnili na bivanje od' tega dne dalje ali se vrnejo kasneje. Člen 3. Prijave iz prednjih členov morajo vložiti tisti, ki so na dan, ko je bila izdana ta uredba, že bivali v Ljubljanski pokrajini, v desetih dneh od dne, ko stopi ta navedba v veljavo, tisti pa, ki se priselijo kasneje, v 48 urah od priselitve. člen 4. Kršitelji določb te naredbe, ki stopi v veljavo nai dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo denarno s 500 do 2000 dinarji, v hujših primerih pa z zaporom do treh me secev. Ljubljana dne 4. junija 1941-XIX. Visoki komisar: Emilio Grazioli Vrnitev vojnih ujetnikov Italijanska in nemška oblastva so odredila, naj se vojni ujetniki z ozemlja Ljubljanske pokrajine vrnejo domov. Za izvršitev te človekoljubne, od prebivalstva s hvaležnostjo sprejete odločitve bo ljubljanski mestni vojaški' urad' na Ambroževem trgu 7/L, soba št. 6 med 8. in 12. uro do sobote 14. junija popisoval vojne ujetnike. Njih svojci naj na četrtinske pole navedejo naslednje podatke: priimek in liane, kraj in datum rojstva', poklic, domovinska občina, zadnja vojaška edinica in vojaški čin ter domnevni kraj prijavljenčevega' vojnega ujetništva. Zagrebški »Zeljeznar« je objavil v svoji zadnji številki zanimiv članek o hrvatski rudarski in metalurški stroki. Iz članka posnemamo: Vojne razmere so povzročile v hrvatski rudarski in metalurški proizvodnji velike perturbacije. Po vesteh, ki jih je dobil list iz krogov proizvajalcev, se sedaj dela za normalizacijo in organizacijo dela. 2e sedaj delajo vse tvornice, v kolikor imajo surovin. Storjeni so potrebni koraki, da bi se metalurška industrija polno zaposlila. Kar se tiče premogovnikov, bodo mogli ti delati s polno kapaciteto šele tedaj, ko bo normaliziran železniški promet. Dela se tudi na to, da se bo mogel lignit znova izvažati v Švico. Pretekli teden je bila v Zvezi rudarske in metalurške industrije v Zagrebu konferenca zastopnikov metalurške stroke, katere so se udeležili tudi zastopniki oblasti. Na konferenci se je razpravljalo o izvozu hrvatskih metalurških izdelkov ter ugotovilo, katere surovine se morajo uvoziti iz sosednih držav. Kakor se »Zeljeznaru« poroča, se tudi že vodijo pogajanja Madžarsko zaradi dobave surovin in v kratkem se bodo začela enaka pogajanja tudi z drugimi državami. Mestno poglavarstvo v Ljubljani e razpisalo za leto 1941. 23 ustanovnih mest »Robert Kollmannove ustanove za slepce« po din 1780 ter 13 ustanovnih mest »Robert Kollmannove ustanove za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev« po din 8420 na leto. Pravico do ustanove za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev imajo obubožani trgovski uslužbenci, ki so služili pri kakem ljubljanskem trgovskem podjetju in ki niso svojega uboštva zakrivili. Predvsem pa imajo pravico do ustanove: a) sorodniki ustanovnika1, b) v drugi vrsti uslužbenci usta- Občni zbori »Elektroindustrija« d.