: : ; Posamezna iter* K 8*— j „TABOR* ishaja T*ak d«a, rutts nedelje in pravnikov, ob 18. uri j da.umom naalednjegu dne ter etan« mesečno po posti K. 20*—, za inozemstvo K 40'—, dostavljen na dom li 22* -, prqj e man r upravi K 20*—n lnserati po dogo?onw Nsioča se pri upravi -TABORA* UAHIBOR, JurčiŽova uliea «tev, 4. o □ a POŠTNINA. PAVtiAJjIEAJSrA O - DBKDn^ZVO t JU. !■ bora, Mim SL it. 4, X. ul- : *tramo. Zototoa fctfemb. it. 236. . ■ UPKAVA h luhid. ▼ Jmiioori S ač nekoliko redkih prijateljev — bficijelna javnost, zlasti pa kulturna Oavnoet, pa še ni pokazala mnogo zanimanja za našo umetnost Doslej se n' oglasil francoski založnik, ki bi iz lastne inaoijative zanimal za takšno češko knjigo. Če tuintam ob-Dfl-vj katera francoska revija informa-tlven članek o na«, je to z malimi izjedami delo naših ljudi, ki so izkoristili osebne stike, da so spravili svoj Nesoglasja v mali antanti. Ninčlč in Beneš. — Francoska in angleSka diplomacija spletkari. — Sestanek v Bratislavi. — Povratek iz Rumunije. Beograd, 25. februarja. Včerajšnja diplomacija je pred konferenco v Genovi .Tribuna", ki ima ožje stike z našim razplela celo mrežo intrig in bi nedvom-ministrstvom zunanjih zadev, prinaša iz no rada preprečila enoten nastop malih Prage brzojavno vest, da dr. Beneš ni držav. Op. uredn.) imel nobenega pooblastila, da bi smel ZM Beograd, 25. februarja. Se- nastopati v Londonu in Parizu kot za- . . „ - . stopnik male antante, Ce«, da se mala ■*■“£ vnanjega ministra dr. antanta še ni zedinila v načelih. Razen {’in4l®a z dr. Benesem se bo vršil, ka-tega je doživel dr. Beneš v ruskem vpra- kor PoroCaio listi, v torek v Bratislavi, šanju neuspeh pri angleški vladi, vsled Gospodarska konferenca male antante, česar se bo moral sestati z dr. Ninčičem. k'se vrSl ^ne5. marca, se bo izpreme-Pričakuje se, da vendar le pride v Beo- ™la J. politično. Na tej konferenci se grad, dasiravno nerad. Iz tega Članka bo 3k®r?1,, da nas_top> mala antanta na je tedaj razvidno, da so resnične praške 8*novski konferenci kot enota, vesti, ki poročajo o gotovih nesoglasjih ZM Beograd, 25. februarja, Te-v mali antanti. (Vest je treba sprejeti z kom današnjega dne dospeta iz Buka-rezervo, dasiravno je zelo verjetna. Naš rešte ministrski predsednik Pašič in zu-zunanji minister dr. Ninčič je imel ob nanji minister dr. Ninčič. Ce ne bosta i3tem času, ko je dr. Beneš konferiral z prišla preveč pozno, se bo še danes zapadnimi državniki, zaupna pogajanja vršila seja ministrskega sveta, na kateri z rnmunskimi državniki. Francoski ka- bosta poročala o pogajanjih v Bukarešti, pitalistični krogi si hočejo vdinjati našo ter Marko Trifkovič o poteku pogovorov državo in Rumunijo za svojo eksklusivno s češkoslovaškim poslanikom dr. Kalinom, protisovjetsko politiko. •— V Pragi je Po seji bo ministrski predsednik bržkone začel dr. Kramar ostro kampanjo proti sprejel češkoslovaškega poslanika ter Benešu, izrabljajoč njegovo stališče. v naznanil sklep vlade glede konference aferi z nemškim gledališčem. Inozemska zastopnikov male antante. Aretacija madžarskih špijonov. ZM Novi Sad, 25. februarja. V je odvedli v Beograd, deloma pa poslali Vojvodini so prijeli več madžarskih nazaj čez mejo. Imena ostanejo v in-špijonov, ki so brez dokumentov pre- tereiu preiskave za sedaj še tajna, koračili našo drZavno mejo. Deloma so Zvišanje železniških tarifov na Madžarskem. DKU Budimpešta, 24. februarja, česar je neobhodno potrebno, da ae V debati glede zvišanja tarife državnih zvišajo osebni tarif za 100 odstotkov, železnic je povdarjal trgovinski minister, tovorni tarif pa za 150 do 200 odstot-da znašajo dohodki madžarskih državnih kov. Pri luksuznih predmetih se lahko železnic sedaj 4.3 milijarde kron, radi zviša tarifa za 1.100 odstotkov. Obnova mednarodnih' znanstvenih stikov. Stavke prometnih delavcev v Gradcu. DKU Gradec, 25. februeija. Danes DKTT D u n a j, 23. felrr. KaKor jav- popoldne so stopili transportni delavci Ija »Korespondenca Wilhelm«, je v stavko, ker podjetniki nnčejo privoliti francoski poslanik na Dunaju izročil v P° kodeksni številki proračunjeno 29 rektorju dunajskega vseučilišča zne- odstotno zvišanje mezd. sok' 1000 franoodkih frankov kot darilo d ...m pariškega vseučilišča obubožani du« GrUZ,nl pf0t' sov!ettkl Rusiji. ' Bnk r i w ov,aj .najsikd univerzi. Rektorat; dunajskega DKU Pariz, 24. februarja. »Temps* v francosko revijo. Končno nas je I vseučilišča je to uslugo povrnil s tem Poro^at da so ^ nb obletnici revolucije Razveselila vest, da nameravajo v da je poslal pariški univerzi, ki se ba- dne 11- februarja v Gruziji nastale veje nahaja tudi v slabili razmerah, Semonstracije proti rdeči armadi. V dragoceno zbiirkb znanstvenih' publi-Kaoij izpod peresa avstrijskih' učenja kov. » 4i4vi,i tat a v ajv/ v ®«kean pariškem gledališču na Champs *dysees vprizoriti češko igro — Capinovo dramo »R. U. R.«, Veselili smo I6®. a žal zaman: čakalo nas je grenko fto®ooaranje. Po propagandi v listih £td. se je nenadoma izprožila podjetnikova roka. ki zahteva nagrado za Svo-0« kulturno zanimanje: 10.000 frankov. 5Ker pa nismo takoj bili voljni plačati ,<10.000 frankov, da se vprizori na pa- Batumu so demonstranti napadli pred sednika revolucionarnega komiteja in več vojakov rdeče armade. Boljševiki so baje streljali na množico. V zapadni Gruziji je bilo proglašeno obsedno stanje. Sovjetski absolutizem. DKU London, 24. februarja. Izvršilni Odbor druge fnternacljonale ob- Habsborgovci. DKU Bern, 23. febr. Robert, sin bivšega kralja Karla, H je bil nedav- noojperaramje danes popoldne odpo- vrsum oaDor aruge mrernactjonaie ob- Mm* KohSmS °..”?T°uU * s°^'"l,nl «Skr odra češko delo.Vd^ S pSJgTJ ®. B.< iz raportoira.. Ne Mi 6lJ£*! tat.rra.ir.io pri sovjet has samo teh' 10.000 frankov, boli nas “ ” IP^bPamje s strani naroda, ki ga Iju-him9. Ali res mora biti velik narod tako — marjheuf Toda ko se žalostimo vsled razočaranj nad prijateljem, smo hkratu tudi. veseli: zakaj ponosno so Zavedamo, da če smo v mnogih stvn-*tch mali — v; ted stvari nismo mali. „,« / Te pikre besede iz peresa ljubitelja k^iooskega oprita, francosko knjige Interesu tisočev zaprtih ■* ski vladi v Sovjetski delegati se pripravljajo na komuni8tov- Zveza narodov. DKU Moskva, 24. februarja, Ci- DKU London, 24, februarja- Med-čerm je sporečil italijaaskemu ministr- narodni fmančni odbor Zveze narodov da ie pravočasni se je sestal včeraj pod predsednigtvom ? ? sovjetskih delegatov na genovsko Švicarskega delegata Adora. Razprava konferenco odvisen od tega, da dobi o-kreditu za Avstrijo je bila preložena Času ..trdilo, da na danes. Odbor jo razpravljal včeraj o k0ll‘ nthih t«hnitnih poročilih, ki se nana-talnv nHh » nedotakljivosti dele- tajo na resolucijo bruselske konference k««peo&&P ^ ““'rJ,T “ a.«- in francoske politične ideje — zapisa ne y listu, ki se odlikuje po globoki udarnosti! naperam Franciji Clemenceau-«. in Rajmonda Poincarčja —- le France inmmortelle — so nas spomnile na marsikaj, kar boli tudi nas, na tožbe, ki Szzvenevajo v enakem tonu. Med velikim in malim narodom leže globoke psihološke razlike. Mi malf razumemo in čutimo mnogo tega, kar se pri velikih narodih pojavlja v povsem drugih oblikah’. Pojem narodnosti, politično obzorje, Kulturna zavest — VBe to je drugačno, kakor so drugačne narodne tradicije. Veliki narod vidi vse v veliikih dimenzijah; dinamika mišljenja je počasnejša, a zato globlja. Veliki narod zadostuje samemu sebi in ni vajen iskati stikov z dragimi narodi Znano je, da veliki narodi nimajo mnogo zanimanja za tuje jezike in tujo kulturo. Tuji umetnik se mora pri nih težko boriti za priznanje in večkrat ga v tej borbi porazi rival, ki ima mnogo manjše umetniške kvalitete. Prodno si tuji narod —• tembolj to velja za male narode -< pridobi simpatije v širjih masah velikega naroda, mora preživeti marsika-,f|WW> tejo grenko izkušnjo in odstraniti cele grmade predsodkov. 'Jasno je, da so simpatije ne dajo diktirati ali pa vsilili v sugestijo. Veliki narodi so hfli zmeraj nedostopne j ši nego znali m rodi. /; 3 , , d -ti. ! .u. Tudi mi' smo prezgodaj zašli v servilnost napram velikim narodom. V preteklosti smo bali odvisni od tuje pesti Ko smo pa ugledali tuje srce, so nas nagloma zmedle nezdrave iluzije. Od velikih narodov smo pričakovali ves spas, pomoč in naklonjenost. Obnašali smo se kakor slabič, M se klanja in smehlja pred surovim orjakom, zavedajoč se svoje slabosti Oni, ki so živeli v emigraciji, imajo precej izkušenj o tem, koliko trnjeve poti je bilo treba prehodita, predno so razne politične in kulturne reprezentante in oinitelje tujega naroda pripravili do navadnega umevanja stvari, ki so bilo za nas življensko važnega pomena Veliki narodi gledajo drugače na naše probleme kakor gledamo mi: Mi imamo na pr. o narodnosti čisto druge pojme kot' jih imajo Angleži. Stvari so večkrat iste, toda dinamika mišljenja jim vtisne povsem drug značaj. C e hočemo prepričati Angleže o ne-neizogifcnosti in nujnosti «8sega pro-blema. naletimo večkrat na zelo hladne geste, ka nas razočarajo iu vzbudo zavest, da nam Angleži le la jo krivico. In concreto pa n gre zn nič drugega kot za različm umev-mje ene in iste stvari, za različne rarspektive. Velikim o ar* dom imponiramo mi umli toliko, kolikor smo samostojni, močmi, politično urejeni in zdravi. No imponiramo jim po svojih idejah o pravičnosti, samoodločbi itd. Hlapec Jetrne? je preje spoznal krivico in Pravaoo kot župan ali sodnik, kor jo je poskusil na samem sebi. Merilo, g katerim merijo Francozi in Angleži , vrednost in ceno svojega protektorata aiad. nami, ;io — vsaj danes je tako in ostane najbrž še dolgo časa — lasten interes. Mi lahko vsak dan protestiramo in se hudujemo, stvari pa ostanejo iste, dokler se po zakonih razvoja ne izpremenijo. Kes je, da . so med tujci posamezniki, ki nas cenijo iz kakršnihkoli idealnih nagibov. Toda to so posamezniki, ki so prodrli meglo, skrajšali dimenzije, kajtere ločijo naše mišljenje od njihovega in se vživeli v naš položaj. Tudi mi Jugosloveni se kljub vsem ozkim vezem, ki nas navidez družijo s Francozi (s stališča Francozov so te vezi komaj vidne) pritožujemo nad lem, kako malo umevanja ima Pariz za naše politične potrebe. Se dolgo, dolgo pa bo treba delati in so boriti, da prizna veljavo našim kulturnim vrednotam. Vprašanje je samo: Ali je ves vrhunec uspeha, če se bodo ju gosi. drame igrale na Champs Elisees v Parizu, če si bodo naši umetniki pridobili častno mesto v pariškem Salonu? 'Ali ni »košarica«, ki nam jo daje veliki narod za našo servilno ljubezen zdravejša kot težko priborjeni smehljaj in milostni pogled? Da, mali narod se ne sme vzgajati na to, da bi se prikupil velikemu in močnemu, temveč da postane sam velik in močan. V tem slučaju bo manj razoračanj na naši strani in več umevanja na strani \elikih narodov. Slokaši. Radičeva »slava* tudi na Slovenskem nekaterim ne da spati in »Jugoslavija* je priobčila članek, v katerem priporoča ustanovitev slovenskega bloka, v tem naj bi bila zastopane vse slovenske se-paratistične stranke, strančice in struje — vsi oni, ki jim je ideja narodnega edinstva bila ved*o tuja. »Slovenec" je to „idejo“ seveda ta-Koj akceptiral, saj je ona zrastla na klerikalnem zelniku in je zagledala' luč sveta v »Jugoslaviji* samo zato, da bi se mislilo, da se dobi tudi med naprednimi ljudmi pristaše klerikalnega separatizma. Cilj je prozoren: v napredne jugoslovacske-nacijonalne vrste se hoče vreči seme razdora, demokrate se hoče oslabiti, četudi trdijo vsi njihovi nasprotniki, da jih nič več ni, da se nahajajo kot stranka že v agoniji, kleri- Jgn tus: Karneval. ... Umirajo stari bobovi, umira harmonija, lope in skladne linije blede in propadajo v umazani vsakdanjosti. Rim se udaja veselju, bučnemu veselju, ki ne pozna euritmije in lepih ge^t, ampak bruha na dan surove instinkte, i;5čoč barbarskih oblik, grobosti in mastnih šal. Stari bogovi se potikajo po gorah, njihova vlada je končana, se v patricijskih hišah jim zapirajo vrata. Tuji bogovi, zaneseni od vzhoda, so se udomačili v Kimu in s svojo barbarsko grobostjo omamili divno rimsko dušo, plod svetega zakona med patricijsko postc-‘uosijo in arkadijsko veselostjo. Omamili so jo bili, da jo lažjo zadavijo vsi ti barbarski pajki, ki so razpredli mrežo oci hladnih pokrajin Donaco od peščenih daljin Perzije. , Umivajo lepe linije, umira vse, ki.r so zapustili bogovi. Se čutijo ljudj-3, da se bogovi potikajo po gorah, da prihajajo včasih ,v, krotke rimske gaje, da je blizu ,)ijih Salu rn, da so v jutranji zarji oglaša Pan, kličoč nimfe kakor v davnih dneh, ko je bedel nad Rimom veliki Jupiter. Toda »nikogar ni, ki bi kriknil in jih poklical, ki bi pregnal iz starih hramov tuje bogove in' obnovil s silo umetniškega duha in s sredstvi vladarja to, kar propada... Ni več bilo bogov, ostali so še kozjebradi ritarji in’ pijani Sileni, pa te bratili s Pijapom in' drugimi bar-barji tei; "adayoljno zrli na y.cliki kar- kalna moč pa raste vidno in bo klerikalizem kmalu edina močna politična organizacija na Slovenskem. Zdi se, da je »Jugoslavijin* članek odgovor na zahtevo po koncentraciji naprednih elementov v močni protiklerikalni organizaciji, da prehaja »Jugoslavija* polagoma v klerikalne vode in ker se vendar malo sramuje zatajiti svojo preteklost, ki ni klerikaina, se je spomnila hrvatskega bloka, v katerem se nahajajo tudi razne struja in bi hotela ustvariti tudi na Slovenskem enak bluK pod klerikalnim vodstvom. Kam je zapeljal „blok“ Hrvate, to vidimo, in ker slovenski „blok* tud? ne bi zasledoval boljših ciljev, ostane glas po njem — glas vpijočega v puščavi, ker tako zaslepljeni še nismo Slovenci, da bi napravili križ čez Jugoslavijo in ako hoče »Jugoslavija* podpreti klerikalce v njihovih separatističnih stremljenjih, pride v klerikalni tabor sama, brez pristašev. Položaj slovenskega dela jugoslovanskega naroda je tak, da nam je osigu-rana bodočnost in razvoj samo v močni Jugoslaviji, sezidani ni. temelju narodnega edinstva. Ako se ta temelj zruši, pade tudi stavba sama v prah inRadič-Peskovi »bloki* tudi drugega namena nimajo, kot zrušiti v prah stavbo jugo* slovanske države, ker delati na utrditvi stavbe se jim ne ljubi, delo prevratstva je ložje in tega so se oprijeli. Resnica je: razmere v državi niti od daleč niso take, kakoršne bi morale biti, ali one se ne bodo zboljšale, ako bomo ustvarjali razne hrvatske, slovenske in — končno — tudi srbske bloke. Te razmere se bodo spremenile, na boljše samo, ako ustvarimo močan jugoslovanski blok, v katerem naj bi se zbrali vsj oni, ki hočejo delati ua tem, da se od stranijo vsi pogreški, da se pobija zlo in ustvari dobro. Narodno edinstvo je edina podlaga, na kateri bi se mogla zgraditi močna Jugoslavija, v kateri bi bili zadovoljni vsi skupaj in posamezni deli, s separatističnimi bloki se pa rušijo ravno temelji državne stavbe. In ker velika večina naroda na zapadu noče in ne bo hotela rušiti temeljev svoje djžave, o-stanejo klici po Peskovem bloku brez odziva — vsaj v vrstah onih, ki jim Jugoslovanstvo ni prazna fraza, temveč vsebina in cilj. In vsi ti pravi Jugoslovani se bado združili v močni jugoslovanski falangi, ki bo siremila samo za enim ciljem: za ustvaritvijo urejene, močne države. »Blokaši* bodo to delo ovirali, tega se zavedamo. Ali onemogočili ne bodo tega dela, ker s tem, da bi z raznimi separatističnimi bloki razbili s tolikim trudom in žrtvami ustvarjeno svobodno narodno državo, bi dokazali, da smo za svobodno življenje nezreli. Mi smo pa prepričani, da je naš narod — navzlic raznim »blokašem* — za svobodo dozorel in se bo oklepal onih programov, ki gredo za tem, da se težko priborjena svoboda ohrani. rieval, ki se je razvil v. propadajočem Rimu. Izpačeno je bilo vse, kar je nekoč predstavljalo sklad in lepoto. Ljudje so noreli, kadar so nastopili prazniki veselja. Teklo je vino, pijana telesa so so valjala po tleh, grobi instinkti so zahtevali svojih pravic. Kdor ni delil veselja in zabave, je bil tiran. Lukuioke pojedine so zamenjale državniške diskusije. Karneval jo šel po ulicah. Bog Bac-chus jo nosil mehove svojega vina in za njim so se opotekalo nage žensko. — Tisoči ljudi so drli za tem sprevodom. Sužnji so vozili velike sode vina... iz barbarskih dežel je bilo, ognjeno, opojno in zapeljivo. Razvile so se velike slavnosti. SamBacchus je stal sredi ljudi in jim nadeval maske, da so bili še manj podobni ljudem... ...A zgoraj tam, na brodu, v fcenci starega gaja, je stal Filozof. Sam jo bil in je iskal v samoti bogov. Rahlo ge je gibala velika Priroda, šepetala in govorila .. Še žive, še čutijo... Glej, koliko harmonije, koliko lepote! Glej, kakšna veselost je razvita v vsakem cvetu... Kako .velik si, nesmrtni Pan!.,. rt ■ ^ # Čez mnoga stoletja, ko je Srednji tok zgradil svoje mogočne katedrale, velike gradove in hladne samostane, ko jo v žalostnih zvokih »Dies ira.,,« zamrla harmonija stare Arkadije ia inohko ritmično sanjo juga zamenjala ostra, upjznrosna, logika gotskega ESKgra,,, ig Preteča kriza v zdravstvu. Periculum ante portae! Nevarnost, katere posledice so uedogledne, preti: če ne bo nujne in i?datne pomoči, se bodo marale bolnice zapreti. Ta uda3 ree zadene seveda tudi našo mariborsko splošno bolnico. Pretečeni teden so poročali časopisi, da je ministrstvo narodnega zdravja zahtevalo od finančnega ministra 414 milijona dinarjev za najnujnejšo potrebe precanskih bolnic. Dobilo pa jo le 1,700.000 dinarjev. Ta svota se razdeli na vse bolnice v Sloveniji, Hr-vatsld in Slavoniji, Vojvodini, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Da dobi od te vsote vsaka bolnica komaj trohico, je jasno. In ta trohica naj reši bolnice vse nevoljeH Oglejmo si položaj mariborske splošne bolnice. Na dnevnini dobi bolnica mesečno povprečno 25.000 dinarjev, porabi pa za prehrano, kurjavo in svečavo, zdra* vila itd. piri današnjih cenah povprečno 200.000 dinarjev na mesec. Prir manjkijaj znaša torej nič manj kot 175.000- dinarjev mesečno! In to brez plač zdravnikom, uradnikom in osobju sploh, brez izdatkov za inventar in stavbena popravila! Mimogrede omenim, da od 25.000 dinarjev mesečnih dohodkov plačajo pacijenti le majhen del, velika večina gre iz državne blagajne, za vse one namreč, ki ne morejo sami plačati bolniške dnevnine. Poleg mesečnega primanjkljaja 175.000 dinarjev, ki se bo gotovo še po’ višal, če bodo cene tako nevzdržno rasle (da bi padale, za to ni videti nikjer nikakega znamenja), pa ima mariborska splošna bolnica do dane3 485.000 dinarjev dolga. Do konca marca meseca smemo torej računati, da bo mariborska splošna bolnica morala izplačaiti približno 700.000 dinarjev, to 'se pravi, da potrebuje ministrstvo narodnega zdravja samo za bolnico v Mariboru več kot tretjino tega, kar jo dobilo za vse prečanske bolnico. V istem položaju je tudi bolnica v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu itd, da o manjših podeželskih bolnicah niti ne govorim. Kaj naj napravi ministrstvo narodnega zdravja s svoto l,700u00 dinarjev? Ali naj da ta denar par večjim bolnicam in manjše zapre ali naj razdeli to vsoto na vse prečanske bolnice in tako razfrčka izredni kredit brez haska? Nevarnost, da boinic« propadejo, je torej velikanska. In če se ukinejo bolnice, nastane v zdravstvu kaos. Skoda, ki jo ho imelo od tega ljudstvo in država, je neizmerna: razpasle se, bodo kužne bolezni, vseve-telo bo šarlatanstvo in oderuštvo in narod bo propadal, ker ne bo regula* tor jev, ki uravnavajo zdravstvo, ne rezerv za boj proti boleznim. Čigava pleča So tako orjaška, da si upajo prevzeti to strašno odgovornost? Mariborska splošna boliiica, ki ka že po prevratu sicer počasen, toda stalen in lep napredek, se naj zapre ali znatno zmanjša? Namesto izpopolnjevanja in razširjevanja, ki je tako nujno potrebno, naj nastane za hip zastoj, da mu sledi neogibna propast? Primarij Dr. Mirko čcrtiič, član pokrajinskega in državnega zdravstvenega sveta- ko se je človek najbolj oddaljil velikemu Panu, takrat se je bil pojavil .nad zidovi in hladnimi poljanami Evropo rahel, pritajen svit. Nesmrten Pan’ je vstajal potihoma kakor dih, kakor jutranji veter v dišečih gajih daviio pozabljene Helade. Dionizijska radost se je budila, radost nad solncom in pri-rodnimi lepotami, radost nad življenjem ...' čustvi... mislijo,.. iskanjem ... Razcvela so je umetnost Budila se je stars euritmija, lepe in skladne linije so zopet raznežilo človeška čustva. Človek je hrepenel za daljavami, iskal je harmonije v sebi in’ svetu... Pod kri-fttalriočistim ozračjem divne Floruncije jo nastala nova Arkadija. Rim' se je zavedel svoje davne preteklosti hi jo skušal vzbuditi s čarobno Panovo piščalko Tr mehko hrepenenje izražajo umuVfii-ška dela Leonarda da Vincia, Tiziana, Bojjr.rllia.. lsabcila d‘Este, sds prima detma del mondoi, kraljica saloijov in pr-dsiaviteljica fine aristoktatsKC kul-tv.ro iiant i« ohranjena na Tizianovero portjretu kot Svcčenica arkadijskega duha; njene oči, zagonetne kot pogled Monne Lise Gioeonde, še niso zastrupljene s karnevalsko Strastjo... A že vstaja Karneval. Demoti^kn žena Lukrecije Borgia j« tip karnevalskega rafcfrolomSk. Zopet umlrajtf lepo linij«, miritmija se potaplja v vsakdanjih strasteh, namesto finese in panske lepote nastopa karnevalski hrup, uživali! gEPjje. geste, ia za^ct x«ti H. Wendel o Jugoslaviji* Na poziv Trgovinskega društva v Frankfurtu je predaval v veliki dyo* rani Ljudsko-izobraževalnega doma (Volksbildungshedm), ki je bila natlačeno polna občinstva, znani prijatelj jugoslov. naroda Herman Weudel p Jugoslaviji. Wendel je podal v pestri, stilistično dovršeni obliki vtise s svojih večkratnih potovanj po jugoslovanskih deželah. Pričel je z lepo sliko o širokih Poljanah krizantem v Dalmaciji in pri' stavil, da bi Nemec ob pogledu nanj® dejal: iz njil se izdeluje ta in ta prašek. Nato je očrtal velika nasprotja, ki se opažajo v naši domovini in na' šem narodu: poezija in umazanost romantika in verižnišfcvo, zaostalost, siromaštvo in potrata, krotke k ran j' ske doline in goli Kras, rodovitna ra* van Banata in divje kotlino Makedo* niije, malarija v vardarskih močvirjih in prijeten vonj modre Adrije. Na Pfl vrstni , okoli 248.000 kilom. pre* biva jugoslovanski narod, ki je krstil svojo državo z nekoliko nerodno formulo »SHS«, kar izgloda približni tako, kakor da bi se Nemčija namesti »Deiutsches Reich« formulirala s stavkom »Reich der Preusen, der Sachse« und der Bayem«. Jugosloveni, ia' tekel v provinco, h redkim filozofom pesnikom, ki so ga častili med drago' cenimi grškimi in rimskimi kla&iki. " Karneval se je razpasel širom Italijo i^ vzbudil mračnega Savonarollo, čuvarja Srednjega veka. In v karnevalskem pl0, su je umrla komaj, vzbujena renaissan* ca, njeno ugašanje je spremljala rosi#' nirana pesem Dioniza - Lorenca & Magnifica: Ouant’ e bella giovinezza ma si fugge tuttavia; ehi vuol esser lieto, sia: di doman non' c’ e certezza, * Umirajo lepe iri skladne ligije, part' ski duh ugaža in' zopet vstaja. . stolctj® teče za stoletjem, a iz vseh izpremenik' preobratov, zmešnjav; iz vsega kaos°< ki ga ustvarja polom socijalnih siste“ mov, se oglaša ona tajinstvena strun3’ čije glasove je najbolj razumela star* Heladainjih reinkarnirala v svoji kaka' logatiji. Ta struna je večna in nostnrfcU? lepa; ona premaguje hrup karnevali in krik revolucij; kadar se umirijo vfl' lovi, so oglase njeni čarobni zvoki. J£fl* kor v Shakespearovem »Snu kresno ll°4 či«, se vračamo opojeni z zvoki Pau*"r® piščalke v gaju v svojih najtišjih hrepenenjih v pravljično gaje, med bltj* ki go nekoč plesala in’ rajala pod mod^' no davne Arkadije, ko je prihajala &1 Egejsko morje srečna pomlad... fttnHTWCfTt5 • /Maribor,'275, T«Bim»rf*rrTxv ■Vzomši Slovenca', eo zIvsK sEozI p©E 1 stoletij pod Turki. Ti acrijatski barbar ji so dolga stoletja ovirali razvoj Jugoslovenov, zato se v poteaali jugo-slov. značaja še vedno opaža nekaka turska sled: fatalizem, nepremičnost. Prehajajoč na otpisotvanje dežel, se 5e \Vendel opravičil, da ne more govoriti o Sloveniji in Hrvataki, ker ni-tnaslik iz teh pokrajin, zato so je o-toejjl na Dalmacijo, Cimoggro, Srbijo 6n Bosno. Ko je v temni divorani pokazal posnetek Splita, starega, eaiob-Jifiga mesta na obali sinje AcLrije, je Dmenil, da od Trsta do Skadra naseljuje vzhodno obalo morja kompaktna pugaslovenska masa. ,Vse, kar ima zdravo, mladostno barvo, je jugoslovansko. To svežost moti samo redko-kateri Italijan, ki je zablodil v te kraje- Zaikaj v celi Dalmaciji ni več kot 80.000 Italijanov nasproti 650.000 Ju-Roslovenom. Govoreč nadalje o preteklosti Dubrovnika, ki je »lep kakor Sanja in poln neodoljivega čara« in ki Se ume! v vseh dobali z zlatom in z razumno besedo, ne pa z vojsko in topovi obvarovati svojo samostojnost, je Pokazal na slike lož in patricijskih palač, ki so zidane v italijanskem stilu, tako da v Dalmaciji vse ono, kar oe mrtvo: lože, palače, cerkve, spomina na Italijane, a vse, kar je živo in kar se giblje, je jugoslovansko. Govor-111 k je na to razlagal slike iz Črne gore, nekdanje kraljevine, ki ni imela kiti toliko prebivalstva kakor Frank turt. Iz Runa poskušajo na umeten fiacin gojiti neiko črnogorsko »vprašanje«. Res je> da Črnogorsko vprašajte obsoja, vendar pa samo v tem, Kako bi se pomagalo temu ubogemu Krasu, ki ne more prehraniti svojega Prebivalstva. Nato je govoril o Alba ^iji. Tam ljudstvo živi tako, kakor je fcivelo pred tisoči leti. Ropa, da se Prehrani, potika 6e po neprehodnih kr dih in brodi čez potoke na oslicah; ®dino, kar mu je dala evropska civi- ^oija, je puška-repetirka. Nato je ^zlagal slike Prizrena, Bistrice, Grabca, Prištine, Skoplja, Niša, Kra-^pnevca in TJžic. Govoril je o Šuma* Niji in duhu pravoslavja. Srbi niso Preveč pobožni in nimajo radi mnogo cerkva, zato pa skušajo postaviti kar P&jveč šol. Pravi, da mn je dejal, nek Pravoslavni pop: Človek se lahko moli tudi v gozdu in sredi polja, a ?°i se samo v šoli! Priznava, da mu »® zelo imjponiral ta narodni svečenik, “■i ob delavnikih orje na njivi ali se Pelje s konjem v mesto po opravkih, ‘Z n©deljo pa sede med svoje kmete. — Pokazal je sliko Jajca in Sarajeva. Tam se lahko govori o »propasti vzhoda«- Islam se umika vedno bolj pred Vpadno civilizacijo. Kljub vsej zaostalosti, je dejal predavatelj, je ta »•ar?cl k*-®011 kulture ter koraka s bitimi in krepkimi korald k napredku. ^T" Avg. Relsman: Prosveta" nekdaj in sedaj. (Iz poročila na obin«m zbora Podravske podr. »Prosvete14 v Mariboru dne 23. februarja 1922.) Otvarjam 14. občni zbor Podravske Podružnice akademičnega ferijaincga društva »Prosvete*, katere načelnik um Še od zadnjega občnega zbora, ki so je rtvrfil v jeseni leta 1913. Prihodnje leto 1914. se občni zbor ni več vršil vsled izbruha vojne in tudi potem ni bilo več Priložnosti, zbuditi to, sicer tako važno društvo k življenju. Med vojno je bilo dijaštvo razkropljeno, narodno prosvetno delo pa je bilo tedaj zlasti v naših obmejnih krajih sploh nemogoče, po prevratu pa naše visokošolsko dijaštvo žali bog ni več pokazalo zanimanja ra binotre, ki si jih je svoj čas .stavila »Prosveta« in' vse v njenem okrilju združono 'ttarodno-radikalno dijaštvo, katoro je š Svojo neumorno propagacijo ljudske Prosvete končno tudi ostale sloje prepričalo o potrebi snovanja javnih ljudskih knjižnic in čitalnic ter prirejanja poljudnih predavanj Zdi se mi, da sedaj vendar začenja pojemati povojna materijalistična psi-°*a mladine in' zato sem' povabil napredne akademike mariborskega okolica, da'jim izročimo dodščino 13 letnega jdeo^inega dela naprednega dijaštva v P*«£iejnih krajih, Povabil pft Sem £udf Baprsdjio lff-teligenco inf zlasti starešine naprednih akademičnih društev, da fie Ha tem1 {sestanku prijateljsko pomenimo z mladimi akademiki in tako spoznamo njihovo današnje mišljenje irt stremljenje, oni pa zopet paše. Inteligenca žalibog vedno greši s tem, da pozablja na mladino, poten! pa se ondi, da se ji odtujuje in da je ne razume. Mladino moramo iskati i|? ji etati ob strani s prijateljskimi nasveti, kot tudi z dejansko pomočjo. V zadnjem oziru se mariborski akademiki ne smejo ravno tožiti nad javnostjo, pač pa so nam doslej žal popolnoma manj-kali duševni stiki med študirajočo mladino, — v katero štejem tudi srednješolsko, — in med inteligenoo. To je zeio nezdrav pojav; in je zadnji čas, da ga odpravimo. Krivda ne leži samo na inteligenci sami, ampak tudi pri dijaštvu, ki je ravno v, Mariboru pustilo popolnoma 55 nemar delo y. javno korist. Danes so sicer drugačne razmere za to delovanje, kot so bile pred vojno, deloma težje, deloma zopet lažje, prožni duh mladine in energija njene mladosti pa se mora tudi temu akomodirati. Temni oblaki, ki se zbirajo sedaj jjad našo domovino, kličejo ravno danos na plan mladino, da pripomore k zmagi .velike ideje, za katero so položili njeni predhodniki vse svoje duševno iU telesne sile. Edino študirajoča mladina je bila toliko odločna in zavedna, da je brez krinke že pred vojno dvignila zastavo kulturnega in političnega ujeJi-njenja Jugoslovanov. Da pa imajo danes nasprotniki to naše rešilno ideje toliko hvaležnega polja za svoje pogubno delo med narodom, da se moramo upravičeno že resno bati za sadovo .velikih žrtev, imamo pripisati le nizki stopnji izobrazbe .vseh treh plemen jugoslovanskega naroda Delo ljudske izobrazbe naših prednikov jo bilo žal šele v svojih pričetkih in tako je nerazsodna javnost dostopna demagoškim geslom, ki postaja nevarna naši bodočnosti Kdor torej odkrito in nesebično jugoslovansko misli, mora posvetiti .vse svoje sile in zmožnosti ljudski prosveti, katero moramo oživeti z največjo inten zivnostjo. Ko bodo naši ljudje toliko kulturni, da bodo zmožni samostojno misliti in presojati, jih ne bodo več vodili sebični demagogi irt takrat se nam tudi ne bo več bati za Jugoslavijo, Da je to delo mogoče, nam najbolje dokazuje kratek pogled na uspoho, ki jih je dosegla »Prosveta* s Svojimi podružnicami. Ustanovili so jo dno 26. sušca 1904. v Ljubljani dijaki, ki so ži-. veli takrat V ravnotakšnem pomanjkanju, kot danes. 2e pri ustanovitvi so imeli predavanja o splošni izobrazbi, ljudski izobrazbi, narodnih knjižnicah, javnih čitalnicah in delovanju slovenskega dijaštva na tem polju. Predavali so visokošolci: fil. Groši, fil Lah, iur. Žerjav in vet. Ribnikar ter precizirali program »Prosvete« v sledečih točkah: , L Usposobljanje dijaštva za poljudno delo 3 vzornimi predavanji in knjižnicami, 2. agitacija za to idejo med Slovenci, osobito med naraščajem, 3. ustanovitev strokovne literature za ljudsko izobrazbo in 4. ustanavljanje narodnih knjižnic. Kako smotreno so se dijaki takrat na to delo pripravljali, kaže dejstvo, da so imeli o gornjih vprašanjih prejšnje leto ponovna predavanja y svojem akademičnem društvu na Dunaju v »Sloveniji«. Že črez 2 leti so na Svojem občnem zboru poročali, da so ustanovili nad 20 potovalnih in deloma stalnih javnih ljudskih knjižnic. Pri ustanovitvi so priredili primerno ljudsko predavanje, prirejali so po deželi tudi igre, za dijaštvo poučne izlete, izdajali brošure z navodili o ustanavljanju ljudskih knjižnic, sezname primernih knjig, oklice na stariše, da vpisujejo otroke le v slovenske šole, oklice na javnost, da obiskujejo le slovenske trgovce in obrtnike, za katere so napisali tudi tozadevne tablice, v najintenzivnejši mori pa so se udeleževali narodno - obrambnega dela potom Ciril-Metodove dražbe in njenih podružnic. Spodnještajersko napredno dijaštvo si je hotelo kmalu po ustanovitvi »Prosvete« v Ljubljani ustanoviti tudi posebno počitniško društvo »Skala«, ki je imelo leta 1905. že tudi svoje ustanovno zborovanje v Celju, kjer so bili izvoljeni v odbor jurist Kramor, jur. Llpold, fil. P^e^pršeJj, Jehn, Turnšek, ist med, Robič. Vlada pa je našla v predložesiK pravilih željeno zapreko ter je društvo prepovedala. Zato je ljublj. »Prosveta« razširila svoj delokrog čez cclo Slovenijo. Kratko pred tem so se paši obmejni akademiki združili .v »Klubu podravskih akademikov« in od ustanovitve 12. malega travna 1906. do jeseni ustanovili že 2 javni ljudski knjižnici pri Sv. Ožboltu y, marenberškem okraju in pri Sv. Antonu na Pohorju. Dne 16. grudna 1906. pa se je ustanovila v mariborskem Narodnem domu že tudi Podravska ko-drnžnica »Prosvete«, katere prvi načelnik je bil fil. Mravljak, odborniki pa jnr. Pestevšek, med Robič, jur. Lešnik, fil. Dolinšek in jur. Stibler. Podružnica si je izvolila kot svoj delokrog sodne okraje Maribor, Arvež, Marenberg in Slov. Gradec, ker se je tudi 55 Slov. Bistrici ustanovil odsek »Prosvete« za bistriški in konjiški okraj. Ustanovil je knjižnico v. Črešnjevcu. V ptujskem in ljutomerskem okraju pa je delovalo sorodno akademično društvo »Bodočiiost«. Tudi v. Celju so 16. grudna 1906. ustano-vlii celjski odsek »Progvete« ter so imeli ob tej priliki tudi lepo kulturno zborovanje. Naša podružnica v Mariboru je zlasti X prvih letih zelo plodno delovala. Zapiski podružnice so se žal porazgubili po stanovanjih posameznih odbornikov, deloma jih sploh ni bilo in je tako iz bornega arhiva težko dognati njeno celotno delovanje. »Omladina«, glasilo narodno radikalnega dijaštva, pa poroča v poročilu o podružnici v 3. letnika, da se ustanovita v kratkem knjižnici za Kapljo (Arveški sodni okraj) in,za Sv. Duh na Ostrem vrhu, kar se je pozneje tudi zgodilo. Društveni poročevalec podružnice pa poroča — velikega travnja 1907. v »Omladini«, da so ustanovili žo V. javno knjižnico v Marenbergu, ki obsega tudi veliko število mladinskih spisov, katere so posebno širili v obmejnih krajih. Podružnica je prevzela v svojo last in upravo tudi knjižnico Vuhrud-skega bralnega društva, katero je spo-polnila in priredila tam predavanje o pomenu ljudske izobrazbe. Takrat so že, obstojale njene knjižnice pri Sv. Ožbol-du, Kaplji, Sv. Duhu, Sv. Antonu, Vuhredu in Mar«nbergu. Kmalu na to sojo ustanovili tudi v Bresternici pri Kamnici. Sicer so priredili tudi več predavanj in poučni dijaški izlet ob sloven-sko-nemški meji. V obmejne kraje so pošiljali narodno časopisje. Ljubljanska »Prosveta« pa je v onih letih ustanovila še v naših krajih knjižnice na Muti, v. Spodnjem Dravogradu, v Račjem pri Mariboru in v Poljčanah, kamor bo poslali knjige idrijski dijaki, tako da je bilo leta 1909. glasom poročila tedanjega načelnika med. Toplaka v okolišu že 14 »Prosvetinih« knjižnic. Potovalne knjižnice so poslali tudi k Sv. Antonu v Slov. gor, na Remštt'1:, S\% Ani na Krembergu, Lajteršberg, v Gor. Radgono, ustanovila so jo tudi v. Studencih pri Mariboru, in morda še kje, česar pa nisem mogel dognati. Leta 1908. je priredila podružnica dne 3. majflika v, Mariboru tudi veselico z Lahovo igro »Iz dijaških let«, petjem, godbo iu predavanjem. Leta 1910. pa smo že imeli »na-rodno-obrambno enketo« v Mariboru, kateri je sledila druga obsežnejša leta 1911. v Celju ter se je na obeh prav sistematično razmotrivalo vse naše kulturno, gospodarsko in' narodnostno stanje na Spodnjem Staje'v.y.t*w Hefor!. »!i »mo izključno akademiki, robat pa sc je zelo številno udeležila v obeh mestih tudi inteligenca, zlasti učiteljstvo, ki je najbolj sodelovalo s »Prosvetaši«. Delo je bilo torej zelo intenzivno in se ga gotovo vsak izmed soudeleženih spominja kot na najlepšo dobo v svoji prošlosti, čeprav smo prihajali na zborovanja le s par vinarji v žepu. Sedaj ležijo te knjižnice .večinoma brez nadzorstva, raztresene po raznih krajih, ker so bivši knjižničarji iz dotičnih krajov večinoma odšli in' zapustili knjižnice svoji usodi. Saj je ustanovila na primer sama ljubljanska »Prosveta«, ki še žal tudi ni po voj pri oživela, nad 40 knjižnic. Knjige pa predstavljajo danes velikansko vrednost, vsak dan večjo, ker so skoro vse starejše zaloge razprodano. — Omar pa so ee polastili nepoklicani ljudje in' je torej skrajni čas, da »Prosveta« oživi ip reši vsaj to preostalo premoženje, kolikor ga bomo še našli.— Nekaj J^aj^flic in omar aaše P.odražjaioo geni eruiral ter jih' za Silo Spravil S red, za večino pa niti nisem’ mogel poizve« deti ter preostaja to delo novemu odbo-.f ni. V bodoče bo treba knjižnice izročitij predvsem naprednim kulturnim društ-i vom vi dotičnem kraju, pred vsem Soko-< lom radi sigurnosti, da bodo knjižnice! vršile Svoje naloge. Tako smo na pr, izročili knjižnico na Spodnji Polskavi^ kjer si je prilastila omaro občinska pirj sarna, knjige pa so ležale v nekem kotu, Pragerskemu Sokolu. Sploh bo treba paralelno s knjižnicami ustanavljati tudi kulturna društva, ker je izročanje knjižnic posameznim osebam posebno pri današnjih draginjskih razmerah preveč riskirano. Takšne knjižnico se tudi težko fepopolnjujejo, če pa so. v društveni lasti, pa je za nje vendar kolikor toliko tudi za bodočnost dobro poskrbljeno. Zveza kulturnih društev Van»' bo tozadevno radevolje pomagala. Zdi se mi pa važno povdarjati, da je danes bolj kot kedaj poprej treba dati ljudstvu pred vsem dobrih knjig v roke, da se samo vzgaja, ker ena kpjiga gotovo več ustvari, kot ne vem koliko, še tako dobrih predavanj, ki vzgajajo le površnost. Predavanja morejo dosegati svoj namen le tedaj, če vzbujajo v ljudeh žejo po duševni hrani in nagon, priti do dna življenskim in svetovnim zagonetkam. Zato pa Vam kličem, mladi akademiki: S knjigami med narod, potem bo Vaše nadaljnje delo, ko pridete v življenje kot narodni vodniki, veliko lažje in hvaležnejše. Mi, ki smo že zapustili šole, naj si bomo mladi ali stari, pa bomo stremeli za tem, da si ohranimo v notranjosti isto mladostno duševno prožnost, kot jo imate Vi, zato, da bomo lahko skupaj delali! Politične vesti. * Tajna poljsko-madžarska pogodba. Dunajski listi prinašajo izvlečke iz »Daily Heralda« o tajni poljsko-mad-žarski pogodbi. Poljska /se je baje ob' vezala, da se bo pri zvezi narodov za-vzela za Madžarsko ter s vsemi silami, če treba tudi z orožjem preprečila, da bi so povečal teritorij Češkoslovaške na račun Madžai-ske. Madžarska je prevzela slične obveze. tega se je Poljska baje obvezala, da bo podpirala člane slovaškega narodnega sveta in sepairaitistično gibanje na Slovaškem, ki ga sedaj podpira Madžarska. V slučaju ruskopoljsike vojne dovoljuje Madžarska, da lahko Poljska zbira na Madžarskem prostovoljce. — V, oficielnih češkoslovaških krogih se govori, da je te bržkone mistifiikacija, ali pa gre za kako prejšnjo pogodbo, k? pa je vsled češkoslovaško-poljske pogodbe zgubila veljavo. Mogoče pa .je tudi, da skušajo Madžari s takimi vestmi zanesti spor med Češkoslovaško in Poljsko. Zanimivosti. Tajne samostana. L. 1912 se je vršila v Piotrkowu razprava proti menihu Domasinsu Matohu in par drugim menihom, ki so ubili poštarja Venela Mscoha. Vse to se je godilo v glssovitem samostanu Jasni Gori v bivši Ruskopoljski. V krasni cerkvi tega samostana se nahaja čudo-tvorna slika,Črne Matere Censtohovs^e", katero so častili vsi poljski kralji. Med ljudstvom se govori da radi te slike nikdo ni mogel osvojiti Poljske. Od blizu in daleč so prihiteli romarji, da počaste »Črno Mater* in jo prolsijo pomoči. PrinaSali so ii bogate darove in kmalu je bil ta samostan eden najbogatejših. Skoraj ves samostan je bi! napolnjen z zlatom in dragulji. Okvii čudotvorne slike je bil sestavljen iz samih draguljev. In nad te so se spravili Macoh in njegova družba. Z izkupičkom so prirejali v sgmosfanu cele orgije ter se vozili v bližnja mesta, kjer so prirejali intimne ^pariške" večere. Prvič so opazili tatvino že leta 1909. T»kr«t se je raznesla med ljudstvom vest, da je vzela diagulje ruska vlada, da izboljša žnjitni državne finance. Kmsln na to pa so našli na avstrijsko-poljski meji malo svileno vrečico i dragalji iz samostana. Zasledovanje zločincev je ostalo brezuspešno, ker jih nikdo ni iskal tam, kjer so bili, namreč v saaiostaau. Leta 19j 2 pa so opazili ♦TTrtrm* y$. ?<*r»TTim^9 192& v reki Warti pri Zavadyju nek divan, iz katerega je gledalo grdo razmesarjeno truplo neznanega moža. Sprva se je mislilo, da gre za takozvani ritualni umor. Medtem pa je nek trgovec spo znal divan ter prijavil, da ga je pred nekaj časom prodal samostanu Jasna Gora. Takoi je bil preiskan- ves samostan, a brez uspeha. Doznalo pa se je, da sta peljali nekega dne od samostana pa do reke dve kočiji. Izpraševanje pri kočijažih seveda ni nič pomagalo. Tu pa je oblastem pomagal ruski „vodky“. Opojili so kočijaže in v pijanosti je eden izmed njih izdal, da je kočije naročil Macoh in da se je v eni vozil on sam z nekim drugim menihom, v drugi pa je bil naložen divan, ki so ga vrgli v reko, na kar so morali kočijaži priseči, da o tem nikomur ničesar ne izdajo. Macoh, ki je slutil nesrečo, jo je medtem popihal v Krakovv. Ko so par dni pozneje prijeli skupno z ženo umorjenega sečtrična Venela Macoha, so našli pri njem ogromne vsote denarja. Zena Venela Macoha je bila že od leta 1903 ljubica meniha Domaninsa. Da pa bi stvar ne bila preočita, jo je 1. 1910 omožil s svojim sestričem, poštarjem Venclom Macohom. Ona je dobila v zakon mnogo draguljev. Ko Da se je zvedelo za tatvino, je Šel Vencel k patru Domasiusu, ter zahteval pojasnila glede teh draguljev. Menih Domasius pa je svojega sestriča napojil in opijanil, nakar g« je ubil, zašil v divan ter s svojimi tovariši spravil v reko. Ko je papež zvedel za početje svojih menihov, je samostan zaprl ter dal 10.000 rubljev za popravo slike. Macoh je prišel pred sodišče. Tu se je baje dokazalo, da je bil popolnoma pod vplivom lepe Jelene. Bil je obsojen na 12 let ječe v Sibiriji, a zapeljiva Jelena Kriyszanowa, žena ubitega poštarja, pa na 2 leti težke ječe in dosmrtno pregnanstvo v Sibiriji. Ostali menihi so dobili manjše kazni. Potem je prišla svetovna vojna in ž njo preobrat v Rusiji. Jelena Kryszanova se je medtem omožila z nekim poljskim trgovcem. Prišla je ponovno pred sodišče ter zahtevala vrnitev odvzetih državljanskih pravic, do katerih ima vsled omožitve pravico. Zahtevala je tudi, naj ji vrnejo zaplenjene dragocenosti. Toda spisov in draguljev že davno ni več nikjer. Bržkone so se ob preobratu izgubili s kakim uradnikom Dnevna kronika. — Enotna spodnja srednja šola: Sledeči dopis nam je poslal višji državo' uradnik, ki ima svojega dečka v huma' nistični gimnaziji: Hvaležni Vam morajo biti vsi tisti, ki imajo s humanistično gimnazijo opravka, da ste jim pojasnili pomen in namen enotne spodnje šole v svojih dveh uvodnikih. Pojmi o tem tipu vsaj meni niso bili povsem jasni in vidim še-le sedaj,' kako je stvar zamišljena. Kar ste pisali o tem, da je prisiljen dijak, da posveti klasičnima jezikoma toliko časa, kakor za vse ostale predmete skupaj in da te predmete zaradi tega zanemarja, to potrjujem iz izkušnje v polnem obsegu, ker vidim to na svojem otroku dan na dan. posledica tega pa ni morda, da latinščino in grščino zna, ostalih predmetov pa ne temveč ves trud za klasična jezika je brezuspešen, le z muko doseže navzlic pridnosti svoj »zadostno", v drugih predmetih pa istotako. In ko govorim z učiteljem, mi pravi, »da ni nenadarjen, samo podlage v slovenščini nima*. Jaz eem se temu vsakokrat čudil, ker je dačko obiskoval dobro slovensko ljudsko šolo in rad čita slovenske knjige. Danes pa razumem vzrok neuspehov: Iz ljudske šole ni mogel prinesti zadostnega znanja iz slovenske slovnice, da bi lahko z uspehom zidal nanj latinščino. Tega pa učitelj tudi ni storil, kar zahteva Vaš člankar, *da je treba za utrditev in poglobitev slovenskega ' Blovniškega znanja porabiti v I. razredu po polovico latinske ure in da še-le po tem nenaravnem delu razume učenec latinski jezik. Jaz sicer upam, da se bo mojemu sinu s pomočjo domačega uči-tella posrečilo, da napravi maturo, toda vprašam Vas, kak smisel ima vse to mučenje mladega Človeka, če po 8 letih komaj in komaj razume kak primitiven latinski odstavek, ako mu profesor pove celo vrst ,nezaa&ih“ besed. Meni se zdi. da bi se v tolikem času, ko se uči po 1 uro na dan v šoli, najmanj po 1 uro doma samo latinščine, naučil gotovo bolje kitajščine in bi pri tem ne bil prisiljen, zanemarjati drugih važnih znanstvenih panog. Posledice tega načina študiranja pa je ta, da dijak v nobenem predmetu nič pomembnega ne zna in se z veseljem otrese latinskih in grških klasikov, ki mn jih je čudaški način poučevanja večine klasičnih filologov pristudil. Poznam sicer tudi izjeme, ali te izjeme ne morejo spremeniti slabih posledic zastarelega ustroja naše gimnazije. Zato pozdravljam reformo našega šolstva, kakor jo hoče izvesti enotna spodnja srednja šola. Ko bo učenec v materinem jeziku dobro podkovan, potem še le se naj loti tujih, zlasti klasičnih jezikov in uspeh bo gotovo v polovici časa boljši, kakor je bil do-sedaj, zlasti ako se bodo Čitali klasiki poleg originalov tudi v vzorni slovenščini. Ob enem pa bo imel dijak v prvih 4 razredih dovoli časa za Resnično študiran je drugih predmetov, v katerih si bo za višje razrede pridobil dovolj dobro podlago, ki mu sedaj iz zgoraj navedenih vzrokov manjka. Zato morajo to reformo pozdraviti tudi profesor1 ostalih predmetov, ker odpade največji vzrok neuspehov v njihovih strokah. Ker se bo preustrojitev najbrž samo stopoma od I. razreda naprej vršila, ne bo imel od tega moj sin žalibog več dobička, a vendar sem toliko objektiven, da privoščim potomcem dobrote te reforme. — Pravoslavna cerkvena občina v Celju priredi dne 22. aprila v velik dvorani hotela „Union“ v Celju zabavo s plesom. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo pravoslavne cerkve v Celju. Vspored objavimo pravočasno. — Ruše.. Tukajšnji mesarji prodajajo meso še po 60 K. kilogram. Mec delavstvo vlada radi tega navijanja cen silno in povsem upravičeno raz burjenje. Zahtevamo, da oblasti vendar enkrat nastopijo s potrebno od ločnostjo proti tem povzročevalcem draginje. — Zrkovci. Jutri, v nedeljo dne 26. t. m. se vrši veselica prostovoljnega gasilnega društva. Na sporedu je tudi srečolov. — Dijaški dom vlsokošolcev Zagrebu. V Zagrebu se zida dijaški dom visokošolcev, ki naj nudi revnim akademikom dostojno in po ceni stanovanje. Akcija že je pričela na fnici-iativo gosp. vseučiliškeera professrja dr. Karla Radovlčičs. ki se je na svojem potovanju v Pragi spoznal s slično institucijo čeških akademikov. Vsa pred-dela so izvršili akademiki sami, zgradba ie hitro napredovala, tako, da je danes dvoje paviljonov gotovih, a delo ostalih treh paviljonov je v polnem teku. Doni bo imel nad 150 sob, v katerih bo stanovalo nad 300 akademikov, po dva vsaki, sobi. Proračun za popolno do-vršitev doma znaša okoli 2,000.000 dinarjev. Z velikimi denarnimi pripomočki so priskočili na pomoč predvsem kr. vlada in zagrebški denarni zavodi, vendar še danes ni zadostnih denarnih sredstev za popolno ureditev doma. Ker študira v Zagrebu mnogo akademikov iz Slovenije, je tudi naša dolžnost, da prispevamo nekaj za to nad vse dobrodelno institucijo. Obračamo'se na našo javnost s prošnjo, da blagovoli poslati denarne prispevke na naslov »Djački dom visokošolcev u Zagrebu, sveuči-lište." — Beograjski podžupan v Parizu. Beograjski podžupan je odpotoval z beograjskim mestnim in2ener‘em v Pariš, v svrho prevzetja vojne odškodnine, ki je bila priznana beogra’ski občini. Iz Pariza odpotujeta v Berlin, kjer naročita za občino potrebni materijal. — Prenos zemeljskih ostankov. One 16. oktobra 1915 je bil v Mariboru ustreljen ključavničarski mojster Ivan Cromar iz Črnomlja, oče osmih otrok, katerega so avstrijske oblasti obsodile na smrt, ker se je izrazil, da ima Srbija pravico, da se brani. Cmomeljski »Sokol* je sedaj sklenil, prenesti zemeljske ostanke pokojnega v Črnomelj. Bazen tega je uvedel obširno zbirko za Kro-marjevo družino, ki trpi pomanjkanje. — Šolstvo v Bosni. V Bosni in Hercegovini je skupno 348 ljudskih Sol, Od teh je 52 narodnih, 28 fconfesijonal-nih, ostale pa so državne. Na teh šolah poučuje 1224 učiteljev. V začetku letošnjega šolskega leta je bilo vpisanih 69.000 otrok, kar znaša 24 odstotkov vsega prebivalstva. — Državna loterija, Srečke za UL razred se dobe pri blagajni glavne pošto Igralci prejšnjih razredov mo* rejo obnoviti svoje številke le do 2. marca. Igralcem začetnikom je pa preje in pozneje precejšnje število srečk na razpolago. — Čudne vesti se nam poročajo iz okolico Zgornjega Cmureka, o zvezi naših državnih organov s prireditvijo »Deutscher Maakenball mit Tbeater-vorstellung«, ki se je vršila dne 18. t. m. v gostini Holler na Dražnem vrhu. Ker nočemo stvari vlačiti v javnost bomo zadevo odstopili poveljstvu svojo pradavno domovino, bode postala obljubljena dežela v kratkem zopet iz-raelska. Kako se bodo Judje v svoji stari novi domovini razvili, bo pokazala bodočnost. Ta bodočnost pa bo skoro gotovo prej ali slej iztirala Aii' gleže iz Palestine. — Smrt v plamenih. Nedavno j0 požar upepelil gledališče v Desani. V-plamenih je našla smrt komorna pevka Lily Herking. Ko je izbruhnil požar, se jo nahajala v svoji garderobi* Ravnatelj gledališča jo je klical ter jo opozoril na nevarnost, toda že pr8' pozno. Ko je stopila iz garderobe, j° spoznala, da ne more več skozi plfl' 4Bw, .Oiledgjopft starti jj oči, ie zakadi? Maribor, 25, februarja'1325^ t»...... i --“*•HHfHFfl T ekstazo. Sla je naizao v srvojo garcle-robo, sedla za glasovir ter zapela s svojim davnim altom mrtvaško arijo iz »Aide«. Ognjegascd eo jo še skušali rešiti, toda zaman. Gologlavi so poslušali mrtvaško pesem med prasketanjem ognja, S pesmijo na ustih je Umetnica zgorela.; — Od Hamburga do Trsta. yi 18. dunajskem okraju v gostilni »Zum "vvilden Mann« se je vršilo pred par dnevi zborovanje dunajskih vsemcm-cev. Med. drugimi je govoril znani po» slanec dr. Baeiran, ki se je proslavil s svojo smrdljivo bombo v češkoslovaškem parlamentu. Govoril je tudi ava sirijski poslanec inženir Jung in sioer o »nemško-nacijonalni revoluciji«, ki toora imeti cilj: Nemčija od Hamburga do Trsta. Poslanec dr. Baeran se je takoj priglasil za mučenca te vsenem-ške revolucije, češ, vrniti se hoče na Češko in se tako sam izročiti tiranskim praškim sodnikom.*« • Sokolska maškerada - v soboto zvečer ob 20. (8) uri ^ Narodnem domu v Mariboru. Mariborske vesti. Maribor 25. februarja 1922, m Straža In resnica. V 21. številki Poroča klerikalni profesor o občnem *boru profesorskega društva na način, ki smo ga pri »Straži* sicer vajeni, ki pa nas je vseeno frapiral zaradi neverjetne potvorbe dejstev. Zborovanje se je res "vršilo, to pa je tudi edina resnica »Stražinega* poročevalca. Na tem zborovanju se ravnatelj Voglar baje »ni znal braniti in je pokorno sprejel zaslužene levite.* Nadalje laže, da „so posebno ostre letele na Voglarja iz ust njegovih kolegov na zborovanju*. Resnica pa je bile sledeča: Občai zbor je želel pojasnila o zadevi enotne spodnje srednje wle in o tozadevnem glasovanju. O tej stvari sta govorila dva: ravnatelj To-.ttinšek in ravnatelj Voglar. Zadnji je ob tej priliki razvijal iste misli, sattio S* malo obširneje, ki jih je priobčil dan Pozneje v našem listu kot uvodnik z nadaljevanjem v pondeljek. Utig njegovih izvajanj je bil na poslušalce tak, da je predsednik spontano izjavil, da vidi, da je bilo Voglarjevo glasovanje v višjem dolskem svetu izraz njegovega notranjega prepričanja in da se je ravnal pri tem po svoji vesti in ne po kakih drugih vplivih. »Straža* pa piše, kakor smo zgoraj Citirali. m Naše ceste, imemši spodnji del Gosposke ulice, izgledajo, kakor da se je mestni stavbeni urad pogreznil v cestnem blatu in kakor da na magistratu niti nimamo več gospodarja kot so bili vladni komisarji. Vpoštevajoč draginjo nihče ne ztfhteva, da bi morale na vseh koncih in krajih zginiti grdo umazane snežno-blatne grmade, ki zginjajo le tam, kjer se jih hsmili solnce. Zginile bi tudi drugod, ako bi med vojaško in civilnimi oblastmi vladala tudi v praktičnih, občekoristnih zadevah tista harmonija, kakor jo dostikrat vidimo na — paradah. Ampak na naših cestah bi že lepše izgledalo, če bi vsaj en pošten cestar vsaj z eno grebljo alf motiko dnevno samo pregledal ceste ter snežnici in vodi odpiral pot, kjer si je sama ne more. G. okr« glavarju pa nujno polagamo na sree, na si osebno in peš ogleda, kako izgledajo ceste v njegovem delokrogu in sicer cesta v neposredni bližini mesta. Ali naših gospodov ni nič sram vsaj pred — tujci? i m Malo več reda. (Dopi*.) V občinskem uradu v Studencih pri Mariboru se je razpasla nerednost. Strankam se pošilja plačilni nalog in glej spako, ko misli stranka plačati, ni blagajnika. Tako se včasih dogodi, da pride stranka tri, celo štirikrat ob določenih uradnih urah zastonj. Saj vendar davkoplačevalci niso radi blagajnika tukaj, ampak nasprotno. Gospodu županu vsa čast, samo prosili bi ga, da opozori blagaj nika na točnost in če se tega ne privadi, naj določi druzega, sicer bi bili primorani take nedostatke in šikaue ganiti jnMG&fcu oblasti... Vječ.obiaiiov.. m;: \ : 1 T m Protltuberkulozna liga. Na petkovi seji PTL je poročalo predsedništvo Lige, da je odbor prejel na svojo, oddelku za socijalno politiko v Ljubljani odposlano prošnjo za podporo odgovor, v katerem oddelek pozdravlja ustanovitev Lige, obljubtja svojo vsestransko podporo in naznanja, da je prošnjo odstopil zdravstvenemu odseku v Ljubljani. Na seji so bila predložena v 5000 izvodih dotiskana pravila Lige, v 5000 izvodih izdane propagandne knjižice »Pouk o jetiki ali sušici* in v 20.000 izvodih izdani letaki »Boj proti jetiki*. Z zadrugo gostilničarjev je dosežen ugoden sporazum glede plačilnih listkov, katerih je naročila in tudi že prejela Liga 50.000. Za tedensko nabiranje prostovoljnih darov za PTL se poskrbijo primerne puščice ter bodo gflspodje in gospe, ki bodo ob določenih dneh od 21 30 ure zvečer naprej v skupinah vršili ta posel v vseh gostilnah in kavarnah, nosili na rokavu kot znak bel trak z rdečim križem'. V svrho podrobnejše organizacije se bodo izročili pripadnikom posameznih stanovskih skupin imenski seznami, ki bodo omogočali nabiranje novih članov za PTL. Ker je sedaj pripravljalno delo dovršeno in so tudi tiskovine na razpolaganje, se tekom prihodnjega tedna odpošlje vsem okrajnim glavarstvom Slovenije naznanilo o ustanovitvi PTL s prošnjo, da se ustanove povsod krajevne podružnice. Na prošnjo pripravljalnega odbora za ustanovitev otroške bolnice v Mariboru^ se bodo v bodoče seje tega odbora udeleževali tudi zastopniki PTL, kakor se bo pripravljalni odbor za otroško bolnico povabil, da pošilja svoje zastopnike k sejam PTL. S tem se be omogočilo uspešno, skladno delo pod egido človekoljubnosti. m Zdravniško društvo v Mariboru ima v četrtek dne 2. marca t. 1. ob 6. uri zvečer v kolodvorski restavraciji v Mariboru odborovo sejo. Vsi člani društva so dobrodošli. m Koncert komornega kvarteta »Zika*. Komorni kvartet ,Zika“, ki je žel v vseh velikih mestih mnogo priznanja in je znan tudi že pri nas, priredi dne 13. marca v Gdtzovl dvorani koncert. Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnikov! in pri Hoferju. Sedeži po 15, 12.—, 10.— in 8.— dinarjev. m Cercle frangafs otvorl svojo francoske učne kurze 2. marca ob 18. uri v moškem učiteljišču. Vsi, ki so se že prijavili, ali se nameravajo prijaviti, naj se točno ob tej uri tamkaj zberejo. m Posredovanje služb za trgovske nameščence. Vsled sklepa odborove seje trgovskega gremija se je oživo-tvorila v smislu gremijalnih pravil lastna posredovalnica služb za trgovske nastavljence in učence za vse trgovske stroke. Vsa trgovska in industrijska podjetja se tem potom vabijo, naznaniti vsak slučaj izpraznjenega mesta tajništvu trgovskega gremija v Mariboru, trgovski pomočniki, urad5 miki in učenci se pa lahko z zaupanjem obračajo na svojo stanovsko posredovalnico trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, bode zanesljivo dovolj mest na razpolago. — Trgovski gremij Y Mariboru. m Kdo je Kriv, da je zavladala taka zmešnjava glede lepaka o veliki ma-skeradi gledaliških igralcev na pustni torek pri »Gotzu«? Zmešnjava je v prvi vreti radi tega, ker bi vsakdo rad veliko več izvedel, kot to pove lepak. Informirali smo se na pristojnem mestu in izvedeli, da je bil najden lepak le nekako prednaznanilo te zanimive maskenade. Lepaki, na katerih bo objavljen. spored večera, kakor na pr.: vojaška godba, kabaret-bar, da pade letos pustni torek izjemama na zadnji dan v mesecu iln druge zanimivosti, dospelo so danes. Torej oglejte si jih! m V nabiralniku Ciril - Metodove družbe v Narodnem domu se je v kratkem času, odkar se vračajo narodna društva zopet pod odkrilje Narodnega dama kamor spadajo, nabralo 28 din. 40 para. Poleg tega je nabral g. plačilni natakar v veseli družbi 10 din. Oba zneska je sprejela ppiverjenica družbe ga. Pirnatova. m Zibika pred mariborskim sodiščem. Nek višji oficir pogranične četo v Mariboru je v pričakovanju vesele-jca. dogodka . k ervjoai naročil or« pri nekem mariborskem mizarju lepo kmečko zibiko. Te dni je mizar lepo delo izgotovil ter poslal zibiko na sta5 novam.je naročnika. Ta pa je menda že pozabil na naročilo im Zibike ni hotel sprejeti, pa tudi ne plačati računa v znesku 1600 K. Mizar je radi tega vložil tožbo in dotični častnik je bil in comtumatiaim obsojen, v plačilo. Sodba je po preteku roka postala pra-vomočpa. Ker pa častnik ni hotel plačati, niti priznal obsodbo civilnega sodišča, so mu poslali rubež. Toda častnik je postavil pred svoje stanovanje stražo, 'končno pa poslal z vojaki zibiko na — sodnijo. Ko je prišel preiskovalni sodnik, so se šele dali vojaki pregovoriti, da so zibiko zopet odnesli m V gostilni pri treh ribnikih je v nedeljo koncert in pojedina domačih krofov. Koncert se prične ob 15. uri. Novi gostilničar nudi s toplimi in mrzlimi jedili, kakor tudi z dobrim vinom gostom najboljšo in najcenejšo postrežbo. Pričakuje se obilen poset. m Gospod tovarnar Viljem Frennd je daroval Dijaški kuhinji v Mariboru 1000 Din. za kar se mu odbor najiskre-neje zahvaljuje. m Novoiznajden projektor. Ker so se pojavili ljudje, ki dvomijo o iz= najdbi, o kateri ■smo pred dnevi poročali pod naslovom »reklama na oblakih«, se je odločil iznajditelj Lintner in ne Lipar, kot se je pomotoma poročalo (tiskarski škrat se hudobno reži!), da aparat razstavi, o priliki pustnega plesa Sokola v Studencih v So5 kolskem domu dne 28. trn. Tam bodo imeli tudi vsi neverni Tomaži priliko, da položijo roko na aparat in si ga natančno ogledajo. Razume se, da se bo kar trlo občinstva okoli Sokolskega doma in se priporoča, da si vsak oskrbi vstopnico že ob 7. uri, ker se tudi zabava prične ob tej uri. m Cenjeni gospod tat! Pred par dnevi ste' blagovolili odnesti iz mariborske stolne cerkve monštranco z zlato luno, vredno samo 5000 K. Zaželjenega uspeha niste imeli, ker je monstranca sama iz navadne medenine in torej brez vrednosti, zlato luno pa boste le težko prodali, kar je skoraj nemogoče, ker se pazi na vsakega prodajalca zlata in bi vas v tem slučaju takoj prijeli, kakor so pred kratkim vašega tovariša oe Sv. Martina na Pohorju. Sicer pa ste bili tako neprevidn', da ste zapustili na tabernaklu tako jasne odtise prstev, da vas . bo roka pravice brezdvomno izsledila. Ker j6 monstranca za vas torej brez vsake vrednosti, za cerkev in vernike pa neprecenljioa svetinja, vas prosimo, da jo bodisi po pošti ali na kak drugi način vrnete ali naravnost cerkvi, ali pa policijskemu komisarijalu v Mariboru. Zagotavljamo vas, da vas bomo v tem. slučaju ohranili v hvaležnem spominu. — Več mariborskih vernikov. m Požar v sobi. Sinoči krog polnoči je izbruhnil pri Ivanu Miklu v Cankarjevi ulici požar. Vsled nerodno napeljanih pečnih cevi so se vneli vratni podboji. Domačini so ogen? še pravočasno opazili in pogasili. V razburjenosti obveščena požarna bramba je prihitela na lice mesta, a se je kmalu zopet vrnila, ker ni bilo več nevarnosti. m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub-baru«. m Kavarna Central se odpre danes ob 4. ori zjutraj. a®©®©® mm Opozarjamo na PUSTNI PLES Sokola v Studencih dne 28. februarja v Sokolskem domu. ■— ~i— i - - ,, Kultura in umetnost x Poziv slovenskim umetnikom. — Kolegij jugoslovanskih um.etn.ikov-gnafikov prirojnje začetkom aprila ITT, grafično razstavo v Zagrebu v Ulj. richavem Salonar ter vabi vse slaven-, site grafiko in slikarje brez ozira na to, ali so člani »Kolegija« ali ne) na udeležbo. Umotvori morajo biti v Zagrebu, Sttlo» JG^ich Ilioa 59, daes C. Stran 5. marca 1922. Pripuščena so dela v vseh’ grafičnih tehnikah, razen tega risbe s peresom, svinčnikom, s pastelno kredo in kolorirane risbe. V j url-ju so sledeči umetniki: Rački, Gjurič, Rašica in VI. Kirin. Vsakemu umotvoru naj bo priložen popis z naslovom, tehniko, velikostjo in ceno. Večji (nad 40 x 50 cm) umotvori naj bodo opremljeni z okvirjem. V svrho informacije naznanjamo da. projektira K.J.U.G. še sledeče razstave: 1. akvarelno, 2. razstavo exlibri sov jn ilustracij, 4. razstavo lesorezov in knjižne opreme, 5. razstavo plaku. tov in. litografij. Podrobnejše informe eije daje poverjeništvo kolegija za Slo. venijo, Ljubljana, Levstikova, ul. 2. I. Ljudska knjižnica Narodni dom, L nadstr, posluje ob nedeljah od V210,—V2I1. ure in ob četrtkih od V219.—Vj-O- ure Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. Vrtnarstvo Maribora in okoiice. Razmere med vojno in po vojni šo nam jasno pokazale, kako vlogo igra vrtnarstvo kot prehranjevalni faktor v našem javnem življenju. Če se spomnimo, kako se je med vojno vsak tudi najmanjši, primeren ali neprimeren prostor izrabljal za gojitev zelenjave in kako so se zanimali za to ne le strokovnjaki, temveč tudi preprosti delavci in inteligenti, tedaj je to mnenje, da je javnost uvidela važnost te panoge na, šega gospodarstva Ne le gojitev ze]g»njave, temveč vrtnarstvo sploh, ki je pri nas v Jugoslaviji žal še v povojih, bi nam lahko pri-* našalo oziroma ohranilo doma lepe svo-‘te denarja, ki gredo sedaj v inozemstvo, večinoma v Italijo. Tudi javnost več ali man.j zanima razvoj vrtnarstva. Koga pa tudi ne razveselijo lepe cvetlice, skrbno negovani cvetlični lepotični vrt, lepa drevesa itd. V mestih imamo lepo urejene parke, ds se -občinstvo med drevjem in cvetlicami otrese vsakdanjih skrbi in se razveseli nad lepoto narave. Toliko večje pa je veselje onega, ki ima na razpolago košček zemlje. Poleg duševnega ravedrila ima tudi obilo materijelne koristi. Z namenom, da povzdignemo naše domače vrtnarstvo, se je sestal pripravljalni odbor strokovnjakov in si nadel nalogo, da organizira vse zanimanco v, »Društvo vrtnarjev in prijateljev vrtov za Maribor in okolico« ter jih pritegne k skupnemu delu. Naloga društva je, zastopati, pospeševati in ščititi interese vrtnarstva. Društvena pravila, katera je izdelat in predložil oblastim pripravljalni odbor, so uradno odobrena in se vrši ustanovni občni zbor »Društva vrtnarjev in prijateljev vrtov za Maribor in okofieo« v nedeljo dne 5. marca 1922 ob 10. uri predpoldne v restavraciji »Pri plzenskem vrelcu«, Tattenbachova ul. štev. 5. Vse prijatelje vrtnarstva in vrtnarje vabimo, da se udeleže tega zbora. — Pripravljalni odbor. Kino. . I- Mar- bioskop. I. opoha filma Cirkus King je začela v petek ter tra-.ia do vključno pondoljka. Film se izkazuje z velikanskimi senzacionalnimi momenti ter nastopom velikega cirkusa. Od opohe do epohe narašča napetost in spravlja gledalca v strmlj-uje. Sokolstvo. o Vsa sokolska društva opozarjamo na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani o pobiranju takse na vstopnice pri raznih sokolskih prireditvah, -ki 30 objavljen v Uradnem listu št. 13 z dne 11. febr. 1922. na strani 115. Zadeva je važna za vsa društva, da ne bo potem nepotrebnih pritožb. o Telovadišč? ob I. jugoslovenskem vsesokolskem zletu. Telovadišče, katerega načrt je bil prijavljen v Blejskem Vestniku, bo prirojeno na ljub« Ijaoi&kcm polju tikoma slavium }sfi* Sferam tt ♦ 5T2SBOS# Itailbor, 28. fetorcarrja i9S2 nddvoram osiroma oU OaiKarlGvI ulici. Načrti za telovadišče bo razen nekaterih malenkosti izdelani, da sej>rlča*e kakor hjfcro bodo razmere dopuščale, * pradmo telovadišča. Na telovadišču bo* do 4 toitane, garderobe za člane in Sanice im drogi potrebo! prostori: »letna pisarna, rešina postaja, požta, trgovi- HriBar in ctr. Ivan Tavčar. Želimo o3 vsega sica, da se na »letu vidimo vsi zdravi 5n veseli. Vsi tisoči mlajfiih bra« tov bodo to staro sokolsko gardo z navdušenjem pozdravljali. ____________ " o Nabiralne pole so nam vrnila in nabrani znesek nakazala sledeča sokolska društva: Krk 1000 D, Ravna ne, bufeti itd. Ves kompleks meri g0TH 65[lo D, Trebnje 110 D, Dolnja 78.000 kvadratnih metTov. Telovadišče Landiava 167.50 D. Bratje, storite svojo v ožjem pomenu meri 152 krat 104.5 — J dolžnost! Zdravo. 15.900 k’ -tnih metrov. V tej plo- [----------------—--------------------------------- '0 m oziroma 15 m širok somi m • pas za tek ki bo objemu' strani je situl tanona) tribuna orodje in tekališče ■ adišoe. Na zapadni lavna (rep roženimi in sedeži in m SAH. m 34. Lb3—c2 35. Lc2— dl 36. Kgl—fl 37. Tel-bi 38. Ld 1—e 2 39. Kf 1—e 1 40. Kel—d 2 41. c3—c4-f- 42. c4Xb5 43. Tb 1—a 1 44. Kd 2—c 3 45. Kc3-b3 46. f 2—f3 Te 8—-c 8 Kf8-e7 Io in čez nje kc-ža... Razmršeni lasje ohrosajo na-konji ter da tako ne more slišati njegovih besed. (gubani obraz,-sredi katerega stoje svetle oči, o katerih >Z menoj lahko razpolagate... do groba, gospo- sc 7c]j_ fia ničesar več ne vedo o tem Bvetu; v jutra-dična Gregaardova...« je rekel tiho. 'njem vetru plapola dolga, sneženobela brada... Mavda je občutila na svoji roki njegov vroč po-J Z rokama iztegnjenima proti konzulu, glavo ljub. V naslednjem trenutku pa je konzul /.e izginil, j dvignjeno kvišku, oči obrnjene proti eolucu, stopa »Tudi on..!« je mrmrala rtatihoma, »ali moram prav. vedno bližje, vse onesrečiti? Jaz, ki niti sama sebi ne pri pa d rim...« I »Ahasver!« vzklikne konzul neftllSiti. Toda že v naslednjem hipu se je vzravnala. Kien-J To je Ahasver, mož, ki je star tisoč let Sri ki ne Lung je opravil svoje delo pri konjih ter se jt pribli- more umreti! Ral, iščoč njen pogled, kakor vedno. j Mož med preteklostjo in prihodnjostjo, večni pn- Povsod razvaline... Povsod tihota. Konzulu potnik! iije enrkoma pot s čela. ko si trudoma utira pot medj Prikazen Be mu približuje, Stopi tik do njega, ki razjedenimi ostanki nekdanjega življenja. Razvaline! j0 občuduje kakor okovan. Mož s prastarimi očmi je Konzul obstane, mora obstati, tako močno ton bije sreč. Govore iz razvalin mesta, v katerem So nekoč živeli sinovi in’ hčere njegovega lasthega ljudstva, duše prastare, večne Bkupnosti, vprašujoče k njegovi!... Se vzbujajo v njem' prejšnja življenja? Iz duplin zidovja gledajo proti njemu S svojimi svetlimi, pametnimi očmi podgane. Tajinstveao šumi iz daljin reka, kakor ena sama velikanska nemirna duša... Tam' med razvalinami, tam' mora biti najBvetej-še. Nad par temeljnimi zidovi, ki še stoje pokonci, se boči kupola židovskega templja. Solnčni žarki blešče na golem kamenju, s katerim je bil nekoč pokrit ves obok. Iu tam v sredi pod še preostalim obokom, ki gloda tako grozeče navzdol, kakor da bi se imel vsak trenutek zrušiti .ili' pokopati vse, kar še živi — ali ne stoji tam nekaj podobnega koči?... ^ ^ Iznad koče se dviga visoko proti nebu fanok steber dima. 1 Le še par korakov loči konzula od tempijevega zidovja. Prehoditi je treba le še poslednji kup razvalin. Prevzet od neizmernega, vedno naraščajočega hrepeneja, zbere vse svoje sile. Toda Se ob prvem ko- sedela tam. s« dviga, vzravnava, postaja redilo večja.. To je starec iz templja!! Je gospodar tega mesta mrtvih! Velikanska postava se zaziblje proti njemu. Samo segajo kolikor daleč nese pogled. Razpadli oboki, razjedeni zidovi, votline, vodeče Pekam: v globino zemlje, v katere se strahoma umikajo podgafie: edini prebi- — slep. »Kdo Bi?!« vpraša globok glas. Glas govori kitajsko, toda ta kitajščina je prosta- valci te zapuščene, brezupne enoličnosti razdejanega «o besede, katerih dandanes nihče več ne rabi. mesta. Nikjer ni drevesa, niti prijaznega zelenja trave, Samo tuintam prinaša veter iz daljifle pritajeno šumenje, kakor da bi vihar zaganjal močne valove ob obrežje ter jih zopet odbijal nazaj ter raztapljal v nič, kakor usoda človeško*življenje. Pod tapljajočimi konzulovimi nogami Be vedno zflova ruši zidovje, razpada kameHje. Nehote se ozre zdajpazdaj krog sebe, kakor da bi ga kdo prijel za roko, kdo izmed onih mrtvih, ki so tu pokopani. Zdi »Kdo. te je poslal na pot k rabiju.. .?« »Žid Bem!« jeclja konzul. Nič boljšega Snu He patle tla um' * Preko okaHefielih potez rabijeVega obraza zaigra vesel nasmehi jaj. »Žid is zemlje belih* Si...?« mrmra Ktarec. »Torej pojdi z menoj, ako id žld!« Kakor sen se zdi konzulu vse, kar Be zgodi za tem Kakor, da no bi bil slep, tako varno gre starec preko »e mu, kakor da ga obkroža množica tajin^tvopih bitij, tfiinplja do koče. Potem vstm>it.a v kočo. Konzulu ge ^dvigajočih ge iz tišine mrtvega fflesta. «(li yfio kakov pravljica V razpadli koči. v katero ne sije niti Hajirtan3$ žarek zunanje svetlobe, gore prastare zlate ŽidovfiK® tempeljske svetilke. Po stenah okrog vise zlati okraf' ki velikega templja Židov, ki je že davno razpad^ V kotu med dvema kamnoma žari ogenj Po tleh lež® prastare preproge, kakršne se dobe le ▼ najdrag00®' liejših zbirkah Evrope. ... So Ii poslednji te občine, prodno so umrli, zriOSi1’ k rabiju vse še rešene zaklade templja?... Kakor stoletje se zdi konzulu ta sam edifti Nič rte ve več, če res on sam gleda vse to, če so reZ njemu Samemu vse to dogaja, ali se je izprcmenil , enega Svojib bratov, ki so živeli nekoč, pred davnin1' stoletji »Sedi!« reče globok brezčasen' rabljev glas. »Sedi! mirno, da te lahko opazujem!« Suha, koščena rabljeva roka se dotakne kortwJ°j Vega obraza ter ga lahno otipava, kakor da bi ga ho mrzel veter. »Odkod prihajaš?« »Eden Židov iz Amsterdama Bem!« reče konzul« »Poznam Žide v Amsterdamu. O njih sem čital n®' koč pred leti in leti, ko moje oči še niso bile kakor Bo sedaj. Ohranili so še pravo staro vero, Me® njimi ni nikogar, ki bi bil nepošten. Toda,« rablJe • glas se dvigne ter zadoni tako močno, da napolni kočo, »da te popolnoma spoznam, govori mi v jezlKa očetov besede izpovedi!« . In s pobožnostjo, katere že od svojih' detiuskih le" ni občutil in nad katero se je v moških letih tolik0' krat smejal, govori konzul z vedno iskrenejšim C>8' som' be#edc Bvoje veroizpovedi. Sključeno ga posluša rabi, nato Be dvigfle V polni velikosti. Obžarjen s trepetajočim bleskom p'fl' menov ognja in' odsevov zlata stoji pred njim kakor prikazen domišljije. iMoj brat si!« In rabijev obraz Spreleti zopet smehljaj Sreče. »Sedaj mi povej, kaj Iščeš?« (Dalje prlhodtfjič.; Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. POZOR! Ljubimci pristnega dalmatinskega vina, katero j* pravkar prispel« ter se toči sama v zajutrko* valnict Novosel In drug (preje Luckner), Gosposka ulica Št. 5, oziroma Rotovški trg št. 8. Cez ulico cene znatno ni*je. r- 299 2-1 m ffiBBESSSj i! Izključno češki izdelki!! priporoča ogled svoje zaloge manufakture. !I Izključno češki izdelki!! Ravnokar prispeva blago od mnogih Čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga :: od brnske tvrdke STIASSNY & SCMLESINGER. Glavno skladišče v .KRESIJI", I. nadstropje. — Poseben vhod Iz Lingarjeve ulice štev. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici štev. 5. — — , 83 — — Podru2nica v Somboru. LEGITIMACIJE Dunajski sejem izdaja Celeritas“ transportna d. d. Maribor, Aleksandrova cesta 44-11. Pozor! Pust! Pozor! Okrepčilo po sokolskem maškeradnem mačku se dobi v nedeljo, dne 26. februarja v gostilni „PRi URBANU", Vrbanova ulica 28 s sledečo zabavo: Pojedina pitanih gosi, puranov In ocvrtih mišk s prijetno godbo, k temu pristna stara in nova kamniška kapljica, črno Blatina vino In Gotzovo '>ivo. Radi pomanjkljivosti prostorov se prosi za ne-preobilen obisk. Začetek ob 16. uri. 295 Vabi IVAN IN VALCI ŠOBER. iz klobučovine za gospode in dame se snažijo, barvajo ter modernizirajo po vzorcih. .Ravnokar smo izdelali večjo množino novih klobukov, ki se dobe v veliki izbiri. 292 frva mariborska delavnica klobukov, Tržaška c. 20 Sjedinjena zagrebačka industrija crijeva Antolkovič, Sertič I drug, k. d. Zagreb Tel." br. 15—37. Gunduličeva ul. 4 Brz.nasl.: Darmna Kupuje sve vrsti soljenih i sušenih crijeva i mje-hura uz najviše dnevne cijene. — Sirovu robu preuzima i u provinciji. . 309 Vlastita čistiona crijeva. Posebni odjelza sortiranje. lovarna žarnic „V0LTA“ v Maribora išfe stroke veščega, sposobnega in vpeljanega potnika k* Slovenijo, eventuelno za Hrvatsko. — Ponudbe 1,3 »VOLTA", Maribor, Koroška cesta šti 27. 296 ftffa.zsta.itilo! ?11 Svojim cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da ‘tofln? krasno češko in angleško blago za moške in Panske pbleke, katere izdelujem v lastni delavnici po ^modernejšem kroju in najnižjih cenah. — Za obilen ‘ obisk se priporočam Dominik Fabjančič, Maribor, Jurčičeva ul, 5, I. nadstr. Mala oznanila. I Mala oznanila špecerijska trgovina, tudi z hišo, na dobrem prostoru v Mariboru ali Celju, se kupi. Ponudbe pod I. H. Maribor, Stritarjeva, 5. 274 Vinogradno posestvo v lepi lepi okoli Maribora ali Celja, poslopja t dobrem stanu, se knpi. Ponudbe pod I. H., Maribor, Stritarjeva ul. 5. 574 Dobro ohranjeno damsko kolo «e kupi. Ponudbe na upravo ,Tabora* pod St. 275. 3—3 Artilerijska podoficirska Sola kupi T«Sj« Število krav, ki dajejo dovoljno mleka. Prodajalci istih naj sa javijo pri adjutantu Sole r kasarni „ Voj vode Putatka\ 261 5-3 Lepa psica pristne volčj« pasme, 2 in pol leta stara, učena, se poceni proda. Povpraša se pri upravi. 260 3-3 Kupi se glasovlr, pianino in orktstrion. Restavracija Maribor, soba št. 10. 2J7 Kotlarja za izdelovanje kotlov, za kuhanje žganja, stalno delo in dobra piača sprejme takoj Stjepan Msyer, Petrinja 307 nini slamnatih, svilnatih klobukov, po najncveiših modelih, po ceni in elegantno samo pri Lya Zahlbruckner, Gosposka ulica 40. Oglasni izdelki vedno v zalogi 297 Jos. Martinc Maribor m fiilintcrtjiki viMrgovIm remo Službo išče trgovsko naobra-žen gospod, zmožen knjigovodstva, slovenske, srbolirva,-ske in nemške korespondenci ter strojepisja. Nastopi takoj. Cenjene ponudbe na upravo pod „Starejša moč“, 293 Prodajalka, izurjena v špecerijski stroki in gospodinjstvu, išče službo. Gre tudi na deželo. Nastop s 15. marcem. Ponudbe pod »Poštena 25“ na upravo „Tabora“. 306 Kupi se glasovir, pianino in orkestrion. Restavracija Maribor, soba 2t. 10. 302 Britve sistem „GillaeUe“ itd.se spreimejo na brušenje, komad po 2 K. Tndi stroji za striženje las in za striženje konjev se brusijo najboljše pri Franc To-maschitz, nožar, Maribor, Slovenska ni 1. 308 3-1 Za pust se prodaja dobro domače prekajeno meso. Šafarič, Splavarska ulica štev. 5. 301 Steklenice (boteljte) vinske in šampani-ke kupuie vsako tudi naimanjšo množino Gjuro Va-ljak, Grajska klet, Maribor. 162 7-7 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča. 3 Manjše posestvo, pol ure od Maribora, »amenjam za veftje z eventualnim doplačilom. Naslov pove uprava. 284 2-2 Več vagonov bukovih drv takoj na prodaj. Naslov pove uprava. 285 Šolsko vodstvo v Razvanju, p. Hoče, kupi staro do 40 m dolgo Slčno mrežo. Ponudbe na gornji naslov. 279 2-1 Žepne ure, pracizijske in stenske popravlja najsolidneje tvrd ■ ka R. Bizjak, Maribor. Gospo-okr.-, ulica J6. 64 Henit CofSiu slikar in pleskar izvršuje šobo- in črko-slikarstvo, dekoracije, strokovne lakiranje in pleskanje. Prvovrstna priporočila (reference). MARIBOR, Slomškov trg št. 2. Perfektna sMptaji popolnoma zmožna nemščine in hrvaščine, z daljšo prakso v kakem .večjem uradu, se takoj sprejme. — Predstavi naj se osebno ob delavnikih med 9. in 12. ter 15. in 19. uro pri 287 2—2 Jugosloven. Lloydu, IVjaribčr Ruška cesta 45 (Križev dvor). Pozor! Pozor! IHlaaiiSaStžnrs. Gotove obleke, površnike, moško in žensko perilo, posteljno perje, dežnike itd. se dobi najceneje pri I. T rpi n, Maribor Glavni trg št. 17. 298 Pozirl Dame IPizorl 860 Dospeli so zopet najnovejši vzorci (modeli) za damske slamnike pomladanske sezije. — Velika zaloga damskih, moških klobukov in slamnikov. — Sprejema se popravilo in preoblikovanje (moderniziranje) vse vrste Klobukov in slamnikov. — Modistinje znaten popust. izdelovalnica klobukov is slamnikov MARIBOR, Meljska cesta 74. Razglas! V pondeljek, dne 6. marca 1922 ob 9. uri dop. bo vršila prostovoljna sodna dražba gozdnih par-c*l, spadajočih v zapuščino pok. Ferk in sicer na •icu mesta pri Sv. Barbari. Natančnejša posojila je dobiti pri sodišču v St. Lenartu in pri odvetniku dr. Franu Rosinj v Mariboru. 304 2-1 Ilirija, Jurjevo, Cipulin in mast za čevlje. — m i | Preprodajalcem po | ■ tovarniških cenah ■ Baloh & Rosina, trgovina z galanterijo, Grajski trg 3. ® (§ *L g rt H ctf N o c >o 4) (A O £ 0) c ra VABILO na HflOLrcM oU Posojilnice v Mariboru, ki se vrši v sejni sobi v Narodnem domu dne 12. marca 1922 ob 10. uri. SPORED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika o reviziji Posojilnice po Zadružni zvezi v Celju. 3. Poročilo ravnateljstva, 4. Poročilo nadzorništva. 5. Potrdilo računa za leto 1921. 6. Določitev remuneracije za ravnateljstvo in nadzorništvo. 7. Razdelitev čistega dobička. 8. Volitev enega člana ravnateljstva. 9. Sprememba pravil. 40. Slučajnosti. Računski zaključek je zadružnikom na vpogled v posojilnični pisarni v Narodnem domu. V MARIBORU, dne 25. februarja 1922. Lep pes pasma: nemška tigerski doga. se išče s koristnim sporazumom in odgovornostjo samo na kratek čas, radi sparjenja. Vprašati pr? hišniku Krekova ulica' 2, 305 PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA 8 GUMBE IN KOVINSKE PREDMETE S D. Z O. Z. SLOVENSKA BISTRICA .Celeritas", Jugoslov. transportno drultvo s o. s. Artur Hlrsd ranMev trg 5: Avstrijski urad za potne liste Trs sv. Marka 9. Širit« povsod stafi Ust- Mariborska tiskarna d. Strem 8 »TTB D R« Gostilna „Pri treh ribnikih11. Danes v nedeljo s pojedino domačih krofov. Začetek ob 15. uri. S toplimi in mrzlimi jedili, kakor * izborno kapljico je dobro preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča [gostilničar. Gastilna „Balkan“, Linhartova ulica 13 V nedeljo In na pustni torek KONCERT s pojedino krofov. 5 toplimi in mrzlimi jedili kakor tudi z izborno kapljico iz Jareninskega dvora je dobro preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča g91 gostilničarka „Balkana". Kam pa na pustno nedeljo 26. febr.? V gostilno .Beli zajec", Meljska cesta 10, na domačo veselico. Tam bo ples in preskrbljeno bo za dobre krofe, jedaCo ter dobro kapljico vina. Za obilen obisk vabi 286 I. Henigmann, gostilničar. Na drobno Trgovi n a Na debel« J emnjlorc, steklene, porcelanaste in maJelHfne po- ■ sode se priporoia ctnj. obtinatvu. 184 a Albert Vicel, Maribor, Glavni trg 5. s Nedelja 26. februarja ob 17. url čajanka ~ KLUBBAR ~ pustni večer Koncert g. WINTERHALTER-js, Torek 28. februarja VELIKA KAVARNA Bitka s serpentinami. Sreda 1. marca konec pusta KLUB-BAR Moderni plesi. MOTIVIKE ali Z4STOPNIKE iiče velika tovarna liker«, rama, konjaka in ostalih Spiritueia. Ponudb« t obvestilom, v katerem krajo pema reflektant največ mnsterij, poslati na naslov: Po-Itanskl pretinac 41, Zagreb, glavna poita. 936 10-9 Patria Cognac Medicinal Zagreb čisti vinski destilat. Dobiva se povsod! lfellba zaloga > _‘8j> i' 'h . >> | Če sft ltočsg poročiti ] in pohiStro si kupiti j lekZelenkinajpoprej j ▼ Šolsko ulieopogle j! Tamkaj' spalnice ne-: štete, . odnajboljše kvalitete j tam se klubske gar-' 0 niture 'j?. [ znane preko Drave, j Mnre, .tamkaj so Jedilne J sob«, V tam preproge is po- c fe dobe in Se vse, kar kdo seli, 1804 1 pri Zelenka se dobi [ Ne pozabi naročnino! Leseno pohištvo Železno pohištvo Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo Zavese m Blago zapoMttvo Posteljno perja tapetar in sodno zapriseženi strokovnjak Maribor, Šolska u. N a GUMBE D. Z O. PrsisroAli g«mM ti refevlme ta n«ta«|* ng*t (mamka „6alallth"), astnlkl *a»»e0 Dunajski mednarodni velesemenj (Wiener Internationale Messe) od 19. do 25. marca 1922. Najusodnejša nakupna priložnost za vsa široka: