PeStnina plačana ▼ gotovim LETO vm V Ljubljani, dne 11. junija 1935 štev. 23 Posamezna številka 1 Din Posamezna številka I Din. mesečno, če se sprejema list v unravi, naročnina 4 Din, na dom in po posti dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru POJVEDE£JSK/ SEOVENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/1II Telelon št 2050 in J4>i6 — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Ko|)itur-jeva utira štev. b Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179 Telefon štev. 2549 ,Auslanddeutschtumu manifestira v Konigsbergu Čičerin čisto odžagan Naši skupnosti se ne odpovemo! Nov dokaz, kaj vse Nemčija prišteva k svojemu življenjskemu območju (t Varšava, 10. junija. TG. V soboto zvečer že se je začel v Marienhurgu onstran Visle v nemški Vzhodni Prusiji letni kongres »Društva Nemcev živečih v inozemstvu« s pompoz-nimi obredi in med ogromnim dotokom ljudstva, ki ga je pripeljalo iz Nemčije celo število posebnih vlakov. Danes je bil konjrres prenešen v prestolieo Vzhodne Prusije, v Ko-nigsberg »nemško r'-o proti vzhodu«, kjer nastopijo najvišji po..afi narodnega socializma, da pozdravijo Nemce iz inozemstva in jin navdušijo za nemško skupnost. V Marienburgu je nastopil pred 50.000 poslušalci državni voditelj »Društva Nemcev v inozemstvu«, dr. Steinacber, ki je v dolgem govoru proslavljal delo »35 milijonov Nemcev, ki morajo prebivati izven meja nemške združene domovine.« Dr. Steinaeher je s sledečimi besedami označil politiko tega društva, ki ga ponekod izdajajo za iredentisticno organizacijo a i>o krivici. Cilj društva je sledeči : »Društvo Nemcev v inozemstvu noee napasti nobene države, noče premikati nobenih meja, noče podirati nobene vlade, noče prirejati nobenih zarot proti nikomur. Spremembe državnih ozemelj in odpovedi na politične pravic« ležijo na čisto drugem polju. Društvo Nemcev ▼ inozemstvu ve samo to, da ne pozna in ne bo poznalo nobene odpovedi ljudske biti in ljudske duševne skupnosti.« Steinacherjeve besede so se slišale sicer zelo lepo, toda takoj jih je demantiral zemljevid, ki je krožil med udeleženci in ki pa .ie vodstvo kongresa dalo posebej prirediti za kongresiste. Izmed nemških časopisov večjega obsega pa je zemljevid prinesla edino »Germania«. med tem ko objava najbrže drugim dnevnikom, ki se mnogo čitajo v inozemstvu, ni bila dovoljena. Zemljevid, ki smo ga dobili v tisočerih izvodih, nosi naslov »Tri nemške obmejne pokrajine (Marken)« in predstavlja ozemlja Nemčije s tremi pokrajinami, to so Avstrija, Slezija in Vzhodna Prusija s poljskim Pomor-jom vred. V črni barvi je vsa Nemčija in — Avstrija, torej se tukaj Avstriji ne priznava nikaka državna samostojnost. Poleg tega najdemo ogromna ozemlja, ki predstavljajo »nemška kulturna območja«. Semkaj spadajo Južna Tirolska. Sudeti na Češkem, Šlezija, Poznanjska vojvodinja in Pomorje, ki sta poljska last, nadalje Gdansk in Klajpedo (Memel), ki je last Litve. Končno zopet vsa nekdanja južna Štajerska. Velike črne točke predstavljajo nemške manjšinske otoke in jih je na vzhodu vse polno (med njimi je kočevski manjšinski otok zelo velikodušno povečan, tako, da zavzema skoraj vso Dolenjsko in Notranjsko — op. ured.). Med tem ko je bil predzadnji kongrevs v Aachenu, zadnji pa v Passavi, je bil letošnji nalašč sklican v Konigsbergru, ker je namen kongresa ta, da vedno povdarja najvažnejše stremljenje nemške ekspanzije. V Aachenu je meril na belgijske Flamee in na Eupen ter Malmedy, passavski pa na Avstrijo in na bližnje Sudete na Češkem. Kongres v Konigs-bergu pa ima nalogo povdariti nalogo, ki jo ima nemštvo vršiti na Baltiku, predvsem pa v borbi proti LitvL Ofieielni govornik povdarja za ušesa zunanjega sveta miroljubnost teh kongresov, zasebna propaganda na kongresu pa je čisto iredentistična. Poljskim oblastem je let-tos žal, da so zastopnikom nemške manjšine dovolile, da se udeleže izzivalnega panger manskega zasedanja v Konigsbergu. Toda po toči zvoniti je prepozno. Goring v Budimpešti It^Ši Budimpešta, 10. junija. SE. Na svojem po-vratku iz Belgrada (o katerem je že poroča nedeljski »Slovenec«) se je pruski ministrski predsednik general Gorinjj ustavil na hudini-peštanskem letališču »da se oskrbi z bencinom« — kot je bilo uradno sporočeno, ker pa nikakor ni zvenelo prepričevalno, saj zmorejo nemška letala tipa, s katerim se je vozil general Goring, dvakratno progo Berlin-Bel-grad. ne da bi jim bilo treba pristajati. Ge: lieral Goring je ostal za letališču dve nolni uri ter je poleg nemškega poslanika von Mak-kensena sprejel še državnega tajnika v zunanjem ministrstvu Barezyja, nadalje poveljnika madjarskega letalstva generala I?akoezyja in še nekatere druge osebnosti, ki jih pa uradno poročilo ne navaja. Čuden članek „Pester Ltoyda": Nemčija - Madjarska - Poljska skupaj, da se branijo proti ruski nevarnosti Značilno je, da je priliko dveurnega bivanja generala Goringa v Budimpešti izkoristil »Pester Lloyd« za daljšo razpravo, v kateri je predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve Albert Berzeviczy razmo-trival o »ruski nevarnosti«. Clankar pravi. brez dvoma sledeč navodilom zunanjega ministrstva«, da je za Madjarsko vseslovanska bodočnost, mnogo manjša, kot pa nevarnost Male zveze, ki je sedaj poleg francoske dobila še rusko oporo. Novi politični blok Francija—Češkoslovaška—ltusija je s tega vidika mnogo manj obrambni ukrep Francije proti nemškemu iinperijaliz.mil, kakor nov poskus Francije, da si razširi krog držav, s katerim lahko razpolaga po potrebi. Nobenega dvoma ni, da je recimo rusko-češkoslovaški pakt, ki uvaja možnost, da pridejo ruske čete nenadoma na mejo naše madjarske države, zelo mogočno orodje, s katerim lahko na nas pritiskajo. Tega člena v verigi okrog Madjarske doslej ni bilo. Ž njim hočejo onemogočiti našo politiko, da bi uretrgali Spričo tega dejstva vidimo nalogo bodoče madjarske politike čisto jasno pred seboj. Na isti način, kot so novi ruski pakti naperjeni proti Nemčiji, so naperjeni tudi proti Madjarski in deloma tudi proti Poljski. Ali iz tega ne izhaja čisto jasno, da se moramo združiti Nemčija, Madjarska in Poljska, da z združenimi močmi odhijemo to za nas vse neprijetno rusko nevarnost.« Z oziroin na osebnost pisca in na okolno-hti,. ko je bil članek objavljen, je članek v »Pester Lloydu« nedvoumen izraz novih političnih teženj, ki se odražajo na političnem obzorju srednje Evrope. Pravilnik o dijaških letoviščih Belgrad, 10. run. AA. Prosvetni minister je Izdal pravilnik o dijaSkih letoviščih, kjer se mudi Šolska mladina in srednješolski dijaki v primorskih in planinskih krajih. Po tem pravi.niku morajo biti ▼si dijaki pod nadzorstvom prosvetnega ministrstva in jih morajo organizirati samo tiste ustanove, ki dobe za to posebno pooblastilo od prosv. ministra. Letovišča morajo biti ločena za moSke in ženske in sme na istem kraju letovati samo 1 ustanova. Ustanove bodo prosile dovoljenja prosv. ministra. Predložiti morajo pravilnik o letovišču, ki mora vsebovati točko, da sme v istem kraju samo moSko ali samo žensko letovišče z obveznim učiteljem ali učiteljico na čelu in s posebnim zdravnikom, lekarno in predpisano notranjo organizaci,o, razdelitvijo funkcij in materijalnim poslovanjem. V prijavi ministrstvu je treba navesti kraj letovišča, ime stareSine, zdravnika, gospodarja in načrt pro.ačuna. Ustanove bodo prvenstveno uporabljale Šolska poslopja ▼ krajih letovišča, sporazumno s Šolskimi upravami. Ministrstvo vrši nadzors.vo nad celotnim delovanjem, in sicer preko nadzornika, in v breme proračuna za letovanje. Za osebje, zaposleno v Letoviščih, veljajo disciplinske določbe uradniškega zakona in zakona o srednjih Šolah, za učence in učenke pa pravila o obnašanju učencev srednjih Sol in slušateljev univerz. Učenci srednjih, strokovnih in meščanskih Sol lahko letujejo samo v svojih letoviščih, ki jih je odobrilo prosvetno ministrstvo. Pravilnik stopi v veljavo, ko bo objavljen v Službenih novinah. Vse ustanove morajo uravnati svoje delo po njegovih določbah. Kalija slavi spomin Saure Trst, 10. jtm. c. V prisotnosti kralja Viktorja Emanuela, ki je prišel iz Benetk na križarki »Al-bcrico di Barbiano«, so danes v Kopru slovesno odkrili spomenik Nazariu Sauru, zna: emu' mornariškemu častniku in italijanskemu rodoljubu, ki je tik pred izbruhom vojne med Italijo in Avstrijo odžel iz Avstrije in se po izbruhu ni več vrnil na svojo službeno bojno ladjo. Avstrijske oblasti so ga 1. 1916 vfele na eni njegovih drznih pomorskih eks-pedicij v avstrijske vode, nakar so ga obdolžili ve-leizdaje in ga avgusta 1916 usmrtile. Nazario Sauro le Se tik pred smrtjo — to izhaja iz oficielnega poročila avstrijskega mornariškega poveljstva v Pu-lju — zahteval, naj poSljejo steklenico njegove krvi njegovi družini v Italijo, na poti grede na morišče pa je neprestano vzklikal: Živela Italija, dol z Avstrijo, dol z avstrijskim cesarjem! Odkritje spomenika v Kopru je dalo povod za velike manifestacije v Istri, ker so ta dan faiisiične oblasti pro-glasile kot zadostitveni dan za smrt narodnega mu-čenika. Dejstvo, da je sam kralj prisostvoval odkritju, priča, da so fašistične oblasti položile poseben pomen na to slavje ▼ Istri. Kralj Viktor se je zvečer odpeljal nazaj v Benetke. Kancler Schuschnigg v Beljaku Ogromna manifestacija - O Slovencih je zvezni kancler povedal le malo Beljak, 10. jum. SE. Zvezni kancler von Schuschnigg se je na svojem velikem krožnem potovanju po Koroškem in Tirolskem ustavil v Beljaku, kjer je bila organizirana velika patriotična manifestacija posebno z ozirom na močno propagando, ki jo je v teh krajih razvil Heimvvehr proti krščanskim Osterreichtische Sturmsoharen, ki bi jih najrajši Heimwehr pogoltnila. Propaganda je bila posebno strupena na Koroškem in na Tirolskem, kjer 60 se vtihotapili v Heimwehr vsi voditelji narodnih socialistov, da bi pod senco znaka domovinske fronte in Heimvvehra lažje rovarilli proti krščanskim socialcem in proti slovenski narodni manjšini na Koroškem. Manifestaoija v Beljaku ima namen, prinesti krščanskim socialcem in Osterreichische Sturmscharen bodrilne tolažbe in poudariti, da sedanji režim nikakor noče dovoliti Heimwehru, da bi zavladal sam, po"tem ko je pomandral vse krščanske organizacije. Koroški Slovenci so v svojem glasilu napisali na naslov državnega kanclerja sledeče zelo značilne pozdravne besede: A ve ... morituri... Z dejanji smo se koroSki Slovenci polno pridružili velikemu obnovitvenemu delu, ki ga je zasnoval kancler Dollfuss. V veri v krščanski značaj svoje države smo stavili koroški Slovenci vladi svoje moči na razpolago. Četudi po lokalnih deželnih in drugih prilikah opetovano razočarani, smo tudi danes Sc uverjeni o dobri volji zvezne vlade za reSitev manjšinskega vprašanja na KoroSkem. S hvaležnostjo smo vzeli, kancler, Tvoje načelne izjave o priliki velikega domovinskega zborovanja v Celovcu na znanje. Potrdile so večdeset-letno stremljenje in nam zagotovile moralno in dejansko podporo države. Kancler! Neznosni pritisk nacionalnih raznaro-dovalnih organizacij, nacionalna nestrpnost v deželi sta slovenski narod na KoroSkem pritirala sko-roda že do obupa. Slovensko narodno telo krvavi danes iz nešteto ran. Storili smo vse in danes je na državi in njenem vodstvu, da dejansko dokažeta interes na rešitvi slovenskega vprašanja na KoroSkem. Ne Slovenci, država in njeno vodstvo nosita v tem vpraSanju pred zgodovino vso odgovornost! V upanju, da se država in njeno vodstvo tej zgodovinski nalogi ne bosta odtegnila, pozdravljamo zveznega kanclerja v deželi. V Beljaku so se manifestaoiie vršile ves ponedeljek, od 8. ure zjulrai sc zbrali koroški učitelji v vojašnici alpskih lovcev, mimo manifestacije koroške mladine, ki je trajala z mimohodom prav do 11 dopoldne, mimo slovesne zaprisege zaščitnih oddelkov pošte in brzojava, pa do velikega najbolj slovesnega mimohoda pred zveznim kanclerjem, ki je stal pred Parkhotelom, ki mu je sledila 'ovesna otvoritev spominske plošeč pokojnemu kanclerju Dollfussu v Parkhotclu samem in odlikovanje zaslužmih članov Osterreichtische Sturmscharen, ki jim je poveljeval državni svetnik dr. Tschurtschentaler. Pri tej priložnosti je imel zvezni kancler velik političen govor, v katerem je ponovil svoje znane misli, ki jih razvija pri slehernem svojem govoru: neodvisna Avstrija, krščanska Avstrija, nemška Avstrija, mir z vsemi sosedi, pod pogojem, da priznajo neodvisno državnost Avstrije. Spomnil se je tudi obljub, ki jih je v Beljaku dal pokojni Dolilfuss koroškim Slovencem, pohvalil njihovo lojalnost ter zopet obljubil, da bo Avstrija to vprašanje tako uredila, da bo za vzor vsemu svetu. Mimo teh obljub nič. Zvečer je bil to^variški večer Osterreichische Sturmscharen t Kasini, ki so se ga tudi udeležili zvezni kancler, ki bo rano zjutraj nadaljeval svoje potovanje v Linz na Tirolskem. Bivši zunanji komisar sovjetske Rusije, Id za leta ni več upravljal političnih uradov in je sodeloval v državnem strankinem arhivu, je bi sedaj na lastno željo razrešen tudi te službe. Njegovo prošnjo, da bi sc smel zdraviti v inozemstva je sovjetska vlada odbila. Batdivin se je predstavil svetu London, 9. jim. TG. Novi angleški ministrski predsednik Standey Baldvvin sc je predstavil brit-skemu imperiju in svetu z velikim govorom, ki ga je imel v soboto zvečer v !limley llallu. V uvodu je Baldvvin izrekel zahvalo MacDonaldu, ki je v najtežjem času sodobne zgodovine s svojim neumornim delom rešil imperij iz velikih neprilik. Ko je prešel na vprašanje bodočnosti, je dejal, »da ne more storiti boljšega, kakor nadaljevati delo, da se vrne v Anglijo nazaj blagostanje, da se najde zaposlitve s pomočjo obsežnih iavn h del. Prvi korak je že storjen. Vlada je stavila na razpolago kredit 35 milijonov funtov (skoraj 9 miljard Din ali ves naš enoletni proračun, op. ured.) za delne elektrifikacijo železnic. V drugem delu svojega govora je Baldwin povedal nekaj besed o zunanji politiki Anglije. »Naloga britanske vlade jc, da skrbi in zajaroči mir britanskemu ljudstvu. V svojim kabinetu sem dal kar dve mesti ministroma, ki se bosta bavila z zunanjo politiko, eden med njima, g. Eden, s posebno nalogo, da sc bavi z Zvezo narodov. To jc znamenje, da se hoče angleška vlada v prv: vrsti osla-njati na Zvezo narodov, ki bo naš edini temelj za vsako skupno mirovno delo. Vsa prizadevanja meddržavnih ureditev sc morajo izvršiti v okviru te mirovne ustanove. Mi smo še nadalje pripravljeni ohraniti mir na svetu s pomočjo kolektivnih pogodb medsebojne varnosti in se trudili, da ziržamo ali da .sploh ukinemo sedanjo strašno tekmo v oboroževanju.« Uspeh anglcško-nemšhih pomorskih pogajanj Pariz, 10. junija. AA. Havas poroča iz Londona: Današnji »Morningpost« piše o britansko-nemških pomorskih razgovorih in pravi, da so udeleženci teh razgovorov ohranili o razgovorih največjo tajnost. Vzlic temu se pa da domnevati, da je Velika Itritanija v načelu pristala na nemško zahtevo o priznanju pravice Nemčiji do mornarice, ki bi dosegla 35',• tonažo britanske mornarice. Lisi trdi, da se je ta načelni sporazum dosegel v petek zvečer. Vendar pa po sodhi lista ta sporazum prav nič ne obvezuje britanske vlade, ker je še odvisen od cele vrste činiteljev. Predvsem, pravi »Morningpost«, želi britanska vtadn o teh stvareh izmenjati misli z. vladami drugih pomorskih držav. Zagrebška vremenska napoved: Precej vedros oblačnost bo naraščala, v severnih krajih zinern« toplo. Volitve v Grčiji Vlada je povsod ..dosegla Atene, 10. junija. AA. Snoči ob 23. uri je sprejel predsednik grške vlade Caldaris dopisnika Agencije Avale in mu izjavil, da so volilni rezultati, kolikor so doslej znani, zadovoljivi. Ni treba, je rekel Caldaris, da vam povem številke. Glavno je, da abstinenca ni bila velika in da je bila docela normalna, kakršna je pri vseh volitvah. Vlada bo dobila skoraj vse mandate. Zunanji minister, ki je prisostvoval temu razgovoru, je dodal, da bo opozicija po vsej priliki dobila komaj 3% vseli mandatov. Doslej znani volilni rezultati j>otrjujejo prve vesti o sijajni zmagi vlade. Tako n. pr.: v volilnem okrožju Tripolisu (Pelojionez) vladna lista dobila 25.000 glasov, Metn.xova pa samo tisoč. V volilnem okrožju Argolisu jo vlada dobila velikansko večino. Abstinenca volileev je bila neznatna, čeprav so prvaki bivšo venizelistične opozicije z vsemi silami pritiskali, da naj volilci ostanejo doma. Tako je n. pr. v Mariškem volilnem okrožju v za-padni Trakiji od 22.000 vpisanih volileev glasovalo 18.500. v Hrisopolisu od 3850 vpisanih volileev 3fi90. V Koniotirm in v Ozanih je šlo na volitve 80% vseh vpisanih volileev. Na otoku Sirti je otl 3490 vpisanih volileev volilo 3050. V omenjenih krajih je vladna lista dobila vse glasove. V Halkidiškem volilnem okrožju na Ev-beji se je volitev udeležilo 3500 volileev od 4000 vpisanih- V drugih krajih grške Make- sijajno zmago44 donijo je znašala obstinenca povprečno 15%. Abstinenca ni bila torej večja kakor je po-vprečno znašala pri prešnjih volitvah i?n Grškem. V nekaterih okrožjih so venizelisti glasovali za komuniste. Atene, 10. junija. A A. Po dosedanjih volilnih rezultatih .ie, rlobilla vlada 287, Meta-xova stranka pa 7 mandatov. Sest mandatov so dobili kandidati ostalih strank, oziroma strankarsko neojiredeljeni kandidatu Nazaj Pariz, 10. junija. A A. Danes popoldne je prispel semkaj iz Londona bivši grški kralj Jurij. * Vojna v Južni Ameriki Buenos Aires, 10. junija. A A. Iz Asunriona poročajo, da je tja prišlo poročilo generala Ksti-garihije, ki pravi, da je po II dnevni bitki popolnoma uničil šesto holivijsko divizijo. Poveljnika te divizije je zajel z vsem njegovim štabom. Paragvajci so zaplenili mnogo topniškega materijala in municije. Paragvajski poslanik v Ituenos Airesa je izjavil, da dajo ta zmaga Paragvaju veliko premoč v bojih za (iran-Cliaco, vzlic temu, pa Paragvaj ne misli izpremeniti svojega spravljivega »tališča, kl ga je zavzel pri razgovorih n prnutirja. Dr. Beneš * Mosl^« BoljŠevikt obljubljajo, d O bodo branili neodvisnost Avstrije Moskva, 11). junija, c. BeneSev obisk v Moskvi so približuje koncu. Danes se ze niso več vršila prava diplomatska pogajanja, pat pa so sc vodili zelo dolgi razgovori o sodelovanju med češkoslovaško m sovjetsko letalsko armado. Tem razgovorom ni vec prisostvoval dr. Beneš, pač pa sta prisos vova a poslanika obeh držav, in siccr dr. 1 avlu in Aleksandrovski. . , .,»„_„: Najvažnejši de razgovorov je bil vcera.i Beneš v spremstvu Litvinova obiskal .mj^flj Molotova. Po tem obisku so sli vsi skupaj k Stalinu, kjer so ostali vec ur. Kakor se izve, se je Stalin silno zanimal za avstrijski problem. Med dr. Benesem m sovjetsko diplomacijo je bila izdelana enotna politika, k se bo odslej vodila tako glede avstrijskega kakor tudi vsega srednjeevropskega proh tema Stalin Je Benešu izjavil, da tudi sovjetska ko je najprej • • • Rusija ne bo mogla dopustiti, da bi Avstrija izgubila svojo samostojnost. Molotov iu Stalin sta zaprosila dr. Beneša, naj bo njun zastopnik v borbi za avstrijsko neodvisnost v Srednji Evropi. Nato se je razvila obširna debata o politiki držav Male zveze In Balkanskega sporazuma. Dr. Beneš je sprejel nase, da bo poslej on posrednik med sovjetsko Rusijo in državami Male zveze in Balkanskega sporazuma. O vsem, kar se jo danes govorilo pri Stalinu, bo dr. Beneš obširno poročal na sestanku Sveta Malo zveze, ki ho 211. junija v Belgradu. Snoči jc prisostvoval Beneš slavnostni predstavi baleta v moskovski operi. Nato pa je bil v češkoslovaškem poslaništvu slavnostni sprejem na čast vseh sovjetskih odlični kov. Binhoštni prazniki V Ljubljani Ljubljana, 10. junija. Birniančkom, botrom, Ljubljančanom iri izletnikom na ljubo je dal Bog za Woyne prazn£ najlepše vreme, kar s. ga moremo mislit.. Nebo jasno/skoraj nekoliko soparen zrak. visoka. temperatura so povzročili, da so se Ljub^ančan. te dni ivošteno potili in seveda tudi vsi, ki so preli v L7uW ano' Med prazniki je bilo kar majhno ljudsko preseljevanje: L ubljančam ven, drug, p. v Ljubljano Ljubljančani so kajpak oblegali v tisočih Smrno goro, Katarino, sploh vse izletne točke, JStaSVje bilo na planinah bol, ^letn. pa so^i m cilj izbrali celo inozemstvo itd. Na Savi. <*> Ljubljanici, v vseh kopališčih je bilo ze vse polno kapaV^sejem je bil kajpak oba dni nabito poln. k-uočiie so šle imenitno, tako, da so bili zadovoljni vT razstavi jalci in gledalci. Postavil, so se štajerski gasilci, ki so prišli z gasilskim, »vtomobib na gasilsko razstavo v skupinah po povprečno 20. in sicer iz Konjic, Vitanja, Gornjega grada, Slovenske Bistrice in drugod. . Birma ličkov je bilo letos ogromno, kakor ze od leta 1022, ko jih jc bik) nad 3000, ne. Letos je prejelo zakrament sv. birme 2026 birmančkov, medlem ko jih je lani prejelo 2336. V nedeljo dopoldne je bilo birmami! 1643. popoldne 705, v ponedeljek 278. Botri in botrice, birmančkii in birmanke so se po-stavili s lepimi oblekami, zaslužili so slaščičarji, kočijaži. avtotaksiji, prodajalci ur, igrač itd ludi pri birmi se pozna, da se je v krizi vsai nekoliko obrnilo na bolje. Nekatere botrice so prišle k birmi v lepih narodnih nošah. šentjakobska lara jc imela v nedeljo zvečer lepo slovesnost. Ob ogromni udeležbi prebivalstva je bil blagoslovljen novi evharistični križ na Kolnikovem griču Prebivalstvo jc prišlo v dolgi jjroosiji z lučkami. križ sam pa jc bil mogočno razsvetljen. Kri/ je blagoslovil šentjakobski župnik g. Barle, ki je imel nato primeren govor. Nocoj, v ponedeljek, pa se je |x>novila laka slavnost pri sosednjem evharisti-čnetn križu nad Rakovnikom. Ta križ jc blagoslovil ravnatelj dr. Waland z Rakovnika. * Umrl ie na binkoštno nedeljo gospod Lu k a K a lan, čevljarski mojster na Vidovdanski c. 2. Doživel ie starost 66 let. Pokojni je bil značaien krščanski mož in priznan ter splošno priljubljen obrtnik. Dolgo let je bil naročnik »Slovenca«. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Odbor Združenja čevljarjev v Ljubljani prosi članstvo, da sc udeleži pogreba« ki bo v torek ob 5 popoldne. Redek jubilej dela. V nedeljo je praznovala gdč. Ivanka Ulčarjeva, gospodinjska pomočnica v družini finančnega ravnatelja v pokoju g. Avgusta Reicha na Bleiwcisovi cesti, redek jubilej dela, združen obenem z življenskem jubilejem. Neumorna gospod i nska pomočnica je namreč slavila 70 letnico življenja, obenem pa tudi 40 letnico, odkar je v shfžbi g Reicha. Zelo, zelo redke so dandanes take zveste uslužbenke, ki morejo s ponosom pogledati na tako dolgo in zvesto službovanje v eni in isti družini. Gdč. Ulčarjevi kličemo: Še na mnoga leta, družini Reicha pa čestitamo k tako zvesli uslužbenki! Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se udeleže fiogreba blagopokojnega gospoda čevljarskega mojstra L. Kalana. Pogreb bo danes ob 5 popoldne izpred hiše žalosti VŠdorvdanska cesta 2 na pokopališče k Sv. Križu. Obisk na reprezentativni umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu ie bil o praznikih zelo povoljen in so mnogi podeželani pa tudi tujci izven Slovenije obiskali to razstavo. Tudi prodaja sfik poteka ugodno. Razstava bo odprta ves mesec, tako da si jo bodo mogli ogledati tudi udeleženci evharističnega kongresa. Revija naših modnih salonov. Na splošno željo občinstva, da bi podaljšali modno revijo, sporočamo, da žal tej želji ne moremo ugoditi. Pač pa smo se odločili, da pokažemo za zaključek modne revije še enkrat najboljše stvaritve naših modnih umetnic v zaključeni reviji, ki jo bomo videli r torek zvečer ob pol devetih v »K« paviljonu na ljubljanskem velesejmu. Torej-, v torek zvečer bo poslednjič v letošnji sezoni predvajanje modelov naših modnih salonov. • Bmkoštni prazniki -so k sreči minili brez posebnih razburjeni. Kriminalnih dogodkov v Ljubljani med prazniki ni bilo, pa ludi ne večjih nesreč. Pri motociklističnih tekmah »Hermesa« se je ponesrečil kolarski mojster Jernej Sela iz Maribora. Dobil je resne poškodbe po vsem telesu.. Na Tyrševi cesti 1 se je polila z vrelim mlekom po levi nogi 23 letna služkinja Ana Kordelič ter dobila hude opekline. Najhujše se je poškodovala rudarjeva žena Pavla Koroščeva izTrbovelj. Vozila se je s kolesom čez klanec med Pečami in Moravčami, tam pa ji ie odpovedala zavora in žena je padla po klancu tako globoko, da si je zlomila obe nogi. zakrament sv. birme. Radi velikega števila birman-cev se je birmovanje vršilo tudi danes za birmance iz okoliških župnij. Lepi poletni dnevi so izvabili mariborske meščane v okolico. Ko|>ališče na Mariborskem otoku je bilo polno kopalcev, ki so preživeli prijetne urice na toplem soncu in v topli dravski vodi. Pohorske postojanke so bile cilj mnogim izletnikom, polni avtobusi so prevažali žejne Mariborčane v bližino okoliških vinotočev, kjer se je odigraval pretežni del družabnega življenja mariborskih meščanov. Senzacij o binkoštnih praznikih ni bilo. Ne nekaj ne- zgod in manjših tatvin je izpopolnilo mariborsko binkoštno |x>licijsko in nezgodno kroniko. Šahovsko prvenstvo Maribora. V soboto zvečer se je končalo v kavarni Jadran šahovsko prvenstvo Maribora za prehodni pckal. Spoprijeli so se člani Maribirskega šah. kluba in člani UJNZB. Pokal si je priborilo UJNŽB z zmago 5:3. Zmagali so od UJNZB Lukež, Lešnik, Knehtl, Babič in B. Gobec, od MSK pa Kukovec, prof. Sila in Ostanek. Tatvina denarja. Vpokojeni železniški uradnik Dominik Bolanec iz Ruške ceste 40 je prijavil mariborski policiji, da nvu je nekdo ukradel iz pisalne mize 2800 Din gotovine, dočim je storilec pustil 2000 Din gotovine in razne zlatnine nedotaknjene. Najdba ukradenega blaga. Franc Babič, zidar pri mestni občini je prišel policiji prijavit, da je njegov 13 letni sin z drugimi svoji tovariši na jx>lju v žihi na koncu Koroške ceste našel vrečo, v kateri se je nahajala večja množina cigaret in cigaretnega tobaka. Vrečo so odnesli na jx)licijo, kjer so pri ]>re-gledu ugotovili, da je roba od dežja jx>potnoma premočena in neporabna. V vreči je bilo največ Ibar in Zeta cigaret in okoli 7 m blaga. Nedvomno izvira ta najdba iz kake vlomne tatvine. V sanjah skozi okno iz tretjega nadstropja. 24 letni redov 45. pehotnega polka Milovar Pavlovič je v sanjah preteklo noč skočil iz tretjega nadstrojv ja nieljske vojašnice na dvorišče in se pri tem težko poškodoval. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. V Račah zopet gori. Na ostrešju stanovanjske hiše Janka Markoviča v Hotinji vasi, občina Rače, je iz doslej neznanega vzroka izbruhnil požar ter upepelil ostrešje in zraven stoječe svinjske hleve ter drvarnico. Škoda znaša 4600 Din. Zgorelo je v Lokovici gospodarsko poslopje |x>sestnice Ane Konevšek. Požar je upepelil jx>-slopje ter razno gospodarsko orodje, tako, da trpi lastnica 60.000 Din škode. Vse kaže, da je bil ogenj |xnllaknjen od zlobne roke. Orožništvo je v zvezi s tem jx>/arom aretiralo neko sebo, ki še trenutno zanika vsako krivdo, čeravno je bila radi |X)žiga že svojčas obsojena na dve in pol leti robije. Milijonska kazen za tihotapce Maribor, 10. junija. Maribor in njegova okolica sta pozorišče velike tihotapske afere, ki ima na obeh straneh meje svoje monopolske politike, in ki jim je obetala velik zaslužek. Mnogi, ki jim ni do težkega in poštenega dela, posvečajo ves svoj čas in vse svoje sile predrznemu tihotapljenju, ki jim omogoča udobno življenje. Od teh pa seveda ne uživajo dolgo sadov svojega pustolovskega dela. Taka usoda je doletela mariborsko tihotapsko družbico. Organi finančne kontrole podpregledniki A. Pre-melč, M, Šulet, Gradišnik in I. Smolič ao v Brcatr-nici zajeli sledeče tihotapce: 32-letnega Ludvika Polajžarja, po poklicu izvoščka iz Vetrinjske ulice, 47-letnega Antona Riž.maja, delavca iz Vrbanovc ulice, in 37-Ietnega Avgusta Punčuha, trgovskega potnika iz Tczna pri Mariboru. Pri njih so našli 23.5 kg saharina, 2 kg burmuta, 90 paketov igralnih kart, 44 vžigalnikov, 2844 kreeilnih kamenčkov in 1 moško kolo. Fin. organi »o podjetne »pridobitni-ke: odpeljali in oddali glavni monopolski carinarnici in so ugotovili, da bo za vso zaplenjeno robo treba plačati okrog 1 milijon Din denarne kazni. Ker te ogromne vsote prijeti tihotapci seveda ne bodo mogli plačati, se jim bo denarna kazen spremenila v zapor, kjer bo moral vsak od njih odse-deti po eno leto. Te dni je poskušal tudi Josip Žavcer iz Slemena pri Bresternici vtihotapiti 4.5 kg saharina. Fin. organi pa so ga seveda pri tem delu zasačili. Kazen za tega tihotapca je velika in znaša okoli lOO.COO Din. Ker možakar ne bo mogel plačati tako visoke vsote, bo moral tudi on odsedeti enoletno zaporno kazen. Lep uspeh vetesejma diplomatske službe V Mariboru Maribor, 10. junija. Birmske slovesnosti. Mariborsko mesto je oba dneva praznikov živelo v znamenju birmancev, botrov in botric, ki so se zbrali k birmskim slovesnostim v stolnici. V nedeljo dopoldne ob osmih jc bil slovesen vhod prevzv,šenega nadpastirja, nalo cerkveni govor iti slovesna sv. maša, ki jo je daroval prevzvišeni g. škol dr. Ivan Tomažič ob veliki asistenci. Med mašo je pel zbor Ceciljanskega društva pod vodstvom kapelntka Jan. Ev. Gašpariča Faistovo Missa XI. Po cerkvenem opravilu jc škof podelil birmancem iz mariborskih mestnih župnij Ljubljana, 10. junija. Ako smo lani trdili, da je bil usjveh tedanjega ljubljanskega velesejma sorazmerno velik, moramo za letošnji velesejem trditi, da je bil še lepši. Nekoliko je k temu pripomoglo dosti bolj ugodno vreme, nekoliko pa tudi to, da se gosjiodarske razmere počasi le obračajo na boljše. Velesejmska uprava mora biti z dosedanjim usfiehoni kar zadovoljna. Enako pa tudi razstavljalci s kupčijo.. Velesejem je uspel v vseh branžah. Posebno moramo povdariti, da je velesejem o binkoštih obiskalo veliko število obiskovalcev iz podežel. krajev Slovenije, prav tako tudi iz južnih irokrajin države in iz inozemstva. Mnogo je bilo biskovalcev iz Primorske in iz ostale Italije, prav tako mnogo j>a tudi iz Avstrije. Dalje so jjrišle skupine iz Beljaka, Celovca in Gradca, ki so se mudile na velesejmu dopoldne, popoldne pa so odšle na Bled. Tudi socialne razstave kakor gasilska, goi|x>-dinjska in druge so se veselile lepega obiska. Zlasti v nedeljo je vladala na velesejmu prava gneča. Velesejmska uprava sicer še ni izdelala končne statistike vseh obiskovalcev, zlasti ker je velesejem odprt še v torek ves dan. vendar pa že po dosedanjih uspehih, tako glede kupčije kakor glede obiska, moremo trditi, da je letošnji velesejem prekosil lansko pomladansko prireditev. Kaj se vidi na velesejmu So ane shrifte h nam prishle, de u Itolnimu meftu Lublani an veliki feniin gordershio inu fini ta bolshi prushtof obleku inu kvedrazhe obu pa tudi she la ofertin klobuk l krajzi sbirokimi na glavo dau inu u Lublano poroniau. Zheglih u Lublani nikuli biu nifim, moie ushela sa perpomozhik inu kashipot h timu velikimu feminu mi nuzale fo, kir fliffik fim kar tia Itopau, otkodir fe ana moguzhua musika flishala ie, inu fini pret ane krishafte urata pervandrou, kir an velik dren ane ftrashanfke mnoshine tiga folka samirkau fim. Inu ie biu lukei noterperltop na ta veliki lemin. Oh, kulikain fim tukei anih nasnanolti inu zhudnofti sainerkau. Narzhudnishi ie tu bilu, kir poufod ane moguzhne bande shpilaio inu mufkontarieu nobenih vidit ni. Na animu vosu bres tih kojn ani Irahlari prezhudnu lepe vishe venfpushali fo. de trobente jcrihoufke hujshi biti mougle nifo. Inu ani (vitli vosovi tam u verftah bres tih furnianou ftoio. Pa kulku anih tenkih gvantou poufod per-kasvanih ie, u takere ta lublanfki folk oblazhi fe. Ufe le u ani prezhudni Ivetlobi tveti, ki is anih okroglih glashzhikou venprihaia inu taushintkat hujshi luzh daio, kot te nashe leshhzerbe domazhe olnate. Sini ie kar sa glavo perjeu, ko mi ane zhudne leshisha inu koftne pokasali fo, takire sdei po hishah imaio inu lini Intnu u ani otpertini an par nashih la pravih (krin inu zinaftih Inlerieu samerkau. Sim milliu, de te nashe bukve is tirni pushlobi hudit pozhafl shtimaio, pa vidiu fim dve mashini, ki kuker an zhlovik te lepu svershzhene papirie nolerulagaio inu ih nasuiafnu hitru fpet ana shelesna roka podrukane ven potegne. Pa upi lonzhiki inu kaltrole sa kuheine lili shmahtnih jedil tak poltauleni to, ki nobene podobnofti is tirni nashimi lonzhenlmi pifkri niniaio. Inu she drugih novotari, ki imena neh navem, tam vidiu fim, pa me shelodiz opominat je sazheu, kir te fuhe hrush-ke inu pogazlio she med vandrejnem h febi u3eu fim biu. So mi milliu anih kotnedi, kir le ute ftrashnu vrtilu inu tulilu ie, pott naprei u ana birtia pokasali, kir liin is ana proshizheua glava u hrenavi shupi lepu oplalan biu inu fo mi tudi an bokauzhik tiga rambulshlga zvizhikn nn|>rei jioftauli. Sini fe lepu sahvaliu inu an Buhlonei Vaslia Shlahlnost reku, pa is tn glava prepouhnena Ipremishluvaina nasai u ta fvoi lihi inu mirni krei poromau. Berlin. 10. junija. AA. DNB poroča iz Moskve, da je zftani ruski skakalec s jiadalom Konsulja skočil iz višine 7445 m brez aparata za ldsik. S tem je popravil dosedanji svetovni rekord, ki jo znašal 7320 nw Belgrad. 10. junija, m. Današnje »Službene Novinec objavljajo diplomatski ukaz, s katerim se postavljajo na razpoloženje naslednji dosedanji poslaniki: dr. Djordje Djurič, izredni poslanik in opolnomočeni minister v Londonu: Peter Pešie, izredni poslanik in opolnomočeni minister v Bruslju; dr. Leonid Pitamic, izredni poslanik in opolnomočeni poslanik v Washingtonu, in dr. Lujo Bakotič, izredni poslanik in opiolnomočeiii minister v Moskvi. Z drugim ukazom pa so postavljeni: Ivan ložaju sodne oblasti v pravni državi. 'oročilo o delovanju Združenja v pretekli poslovni dobi je jxxla! tajnik Združenja dr. Kravina. V svojem poročilu je povdarjal, da sc je Združenje sodnikov stalno trudilo, da bi se izboljšal gmotni slan sodnikov, predvsem radi tega, ker sodnik ne more in ne sine imeti nobenih postranskih zaslužkov. Odbor Združenja je prav tako stalno povdarjal na merodajnem mestu |x>trebo, da se za sodnike in državne tožilce izda poseben zakon in da jih je radi tega treba izločili iz uradniškega zakona. Po krajši debati jc bilo poročilo odbora sprejeto, nakar je bilo več strokovnih predavanj. Potem so bile sprejete resolucije, v katerih sodniki pooblaščajo odbor, da v smislu na kongresu podanih izvajanj sestavi posebno resolucijo, v kateri naj obrazloži vse potrebe sodniškega stanu ter ga izroči kraljevski vladi. Glavne želje sodnikov so: neodvisnost, stalnost," materialno zboljšanje in sodne počitnice. Pri volitvah novega odbora je bil zopet izvoljen za predsednika Združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije kasacijski sodnik Jankovič Rusomir, za enega podpredsednikov pa dr. Luka Kravina, dosedanji tajnik. Tekom današnjega dne je odšla posebna deputacija 20 članov na Oplenac ter se tam poklonila jx>kojnemu kralju Aleksandru I- Plaz ga je zasul V kamnolomu v Svibniku pri Črnomlju je pod-kojMval z drugimi delavci debelo |>last zemlje in kamenja 30 letni delavec Jože šj^eh. Bil je v delo tako zamišljen, da ni opazil, kako se je začela močno s|xxikopana zemlja zgoraj trgati in usedati. Neki drugi delavec, ki je to opazil, je opozoril Špeha na nevarnost, loda ni še dobro izgovoril, že se je vsa težka masa zemlje in kamenja utrgala, in preden je mogel Špeh, ki je v zadnjem hipu tudi opazil nevarnost, odskočiti, ga je plaz že zasul. Delavci so ga hitro začeli odkopavati in ko so ga odkopali, ie Špeh bolestno ječa!. Teža j>lazu mu je zlomila obe nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kanclijo. Pariz, 10. jun. AA. Havas poroča: Današnji »Matin« piše, da je največje vodno letalo na svetu »Poročnik bojne ladje Pariz«, ki tehta brutto 37 ton, včeraj v 57minutah doseglo višino M'0 m. Li«t pripominja, da je to pot prvič letalo tolikšne tona-že doseglo tolikšno višino. Zbor kmetijskih strokovnjakov Ljubljana, 10. junija. Na binkoštno nedeljo dopoldne so v Ljubljani zborovali kmetijski strokovnjaki, v katerih organizaciji so združeni slovenski absolventi visokih, srednjih in nižjih kmetijskih šol. Zborovanja so se udeležili člani skoraj poInoStevilno. Zborovanje je otvoril predsednik g, Sancin,, ki je pozval, naj zborovalci počaste spomin kralja Aleksandra in zakličejo novemu kralju Petru II., čemur so se vsi odzvali. Pozdravil je predsednika novega Združenja kmetijskih strokovnjakov za vso državo g. dr. Mladena Josipoviča, Poudarjal je, da 6e kmetijski strokovnjaki trudijo, da v skupnem delu in v združenih vrstah pripomorejo k napredku in razcvitu našega kmetijstva. Tajniško poročilo je podal g. Martelanc. Iz njegovega poročila je razvidno, da ima društvo 120 rednih članov, med letom jih je 5 izstopilo, 25 pa pristopilo. Predsednik je nato otvoril debato. G. Flego ie interpeliral za one tovariše, ki so še vedno pogodbeno nastavljeni. Predsednik je naglašal, da zahtevajo oblasti za silužbe v okrajih absolvente visokih šol, zato se absolventi srednjih šol odklanjajo, Na vprašanje podpredsednika g. Gombača je pojasnil g. Sušteršič, kolikšni so bili stroški za »Kmetijsko berilo.« Društvo je v stikih z učiteljstvom, ki to knjigo priporoča med prebivalstvom. Podpredsednik Gombač je nato poročal o novem »Združenju poljedelskih strokovnjakov za vso državo ter je predlaga!, naj bi se slovensko društvo razšlo in nato pristopilo kot sekcija k novemu združenju. To je bilo soglasno sprejelo. V imenu združenja se je nato zahvalil za la sklep dr. Josipovič iz Belgrada ter izrazil željo, di b; slovansko društvo služilo za zgled vsem ostalim. Društvu kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino je bilo znano po vsej državi, loda potreba po skujmeir zd;oženju jc bila posebno velika na jugu, kjer so bili strokovnjaki med seboj razbiti. Toda le skupnost nam bo pomagala. Nato je razvil historijal zdiuženja. Agronomi delajo skupnemu »druženju sicer malo opozicijo. Toda borba za Dre- vlast enih ali drugih povzroča, da ne moremo napravili onega, kar pričakuje od nas kmet. Dosedaj obstoje sekcije skupnega združenja v savski, primorski in drinski banovini. Te sekcije štejejo skupno že okoli 500 članov, sedaj pa se jim je pridružila še dravska banovina. Združenje bo izdajalo tudi lasten list z imenom »Glas poljoprivredn.ih stručrcjaka« ter bo izšel, čim bodo pravila združenja odobrena. Del lista bo posvečen kmetom in kmetskim vprašanjem. Nato je bila formirana sekcija ter je bilo sklenjeno, da ostane članarina 60 Dim. Predsednik Sancin je nato opisal zgodovino društvo, ki jc 6taro sedaj že 28 let. Predsedniki pa so bili po vrsti: Pire, Rohrman in Bele, od teh je Rohrman šc sedaj častni predsednik društva. G. Dular je nato predlagal nasiledinjo listo v upravo nove sckcije: predsednik Sancin, podpredsednik Gombač, tajnik Sot-ler, odborniki pa Flego, Suštič, Kafol, Štrekelj, v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: inž. Hočevar, Breccljnik, Levanič in Martelanc. Odbor je bil izvoljen soglasno. Sklenjeno je bilo, da se ukine posmrtninski fond in vrne denar Članstvu, ker je večina članstva za to. O kmetijski zbornici je poročal S ušli č. Članstvo je soglasno v tem, da se kmetijska zbornica čimprej osnuje. Sklenjeno je bilo, da se ta referat napiše in izroči odločujočim činiteljem. Kafol je poročal o novem vinarskem in sadjarskem zakonu, ki je preobširen in potreben mnogih sprememb. Tudi banska uprava proučuje ta zakon. Potrebno je, da pošljejo vse banovine svoje predloge v Belgrad in da se upoštevajo opravičene želje. Iz naše banovine bo izdeilal referat k temu zakonu ravnatelj Josip Priol iz Maribora. V smislu navedenih sklepov je bila soglasno sprejeta resolucija, ki bo poslana na odločujoča mesta. Sledile so šc slučajnosti, ki so obravnavale razne stanovske zadeve. Po občnem zboru si je večina članstva ogledala vetleceicnk Ob 15 letnici Primorja: ednarodne lahkoatleiske tekme Mariborski spori Tenis Maribor, 10. junija Ljubljana, 10. junija. Proslava 15 letnice ASK Primorja se je pričela /■ mednarodnimi lahkoatletskimi tekmami že na binkoštno soboto in se je danes končala po tridnevnih ostrih borbah. Na tek movanju so sodelovali lahkoatleti iz Bukarešte ki so nastopili v revanznem dvoboju proti'ekipi današnjega slavljenca, ki je na: stopil luni proti Romunom, dalje visokosolci iz Prage ter številni tekmovalci iz Zagreba, Varaždina, Maribora in domačinov Ilirije ter Primorja. Zastopana je bila elita lahke atletike in 'bi bila to lahko ena najlepših, ce ne vačič (P) 11-4; 2. Mazzi (Hašk, Zagreb) 11.4; 3. Sušteršič (P) 11.5. Skok v daljavo (za dvoboj); 1. Lupan (B) 679 ; 2. Putinja (P) 028; 3. Piperescu (B) 618; 4. Požar (P) COS. Točke: Priiliorje 3, Bukarešta 6. Skupna: Priiliorje 43.33, Bukarešta 44.66. Daljina (mednarodno); 1. Novakovič (BSK, Belgrad) («4; 2. Lupan (B) 679; 3. Putinja (P) 628 4. Stepišnik (I) 027. Tek 800 m (za dvoboj); 1. Lapusan (B) 2:04.4; 2. Gaberšek (P) 2:05; 3. Czurda (P) 2:05.2; 4. Po-povici (B). Točke: Primorje 4, Bukarešta 5. Skupno; Priiliorje 47.33, Bukarešta 49.66. Tek 800 ni (mednarodno): 1. Rošicky (Slavija, . \ ft.AA. r» ninbnl t\Tia Cnnrt Prnrrn^ *Vf>1 T bi bila udeležba od strani gledalcev večja Previsoka vstopnina, proti kateri smo se z e opetovano borili, je tudi pri tej prireditvi mnogo pripomogla do neudeležbe, neglede na to, da ob času velesejma in ob binkostnili praznikih prireditve niso priporočljive, ludi sicer ni bilo vse tako pripravljeno, kakor bi bilo potrebno, kar je občutil zlasti sodmski zbor. ki je imel pri vršenju svojega posla precej ueprilik. Oficijelna otvoritev Višek je dosegla proslava v nedeljo z oficijeliio otvoritvijo, kateri so prisostvovali odlični zastopniki naših vojaških m civilnih oblasti. Z defilacijo sodelujočih lalikoatletov (Romuni. Čelioslovaki iu Jugoslovani) mimo zastopnika na tribuni so obšli skoro celo rundo, na kar so se postavili pred tribuno samo. Njim so se pridružili še sodniki, ki so tvorili levo krilo razvrščene formacije, prod odličnimi gosti na tribuni. Besedo povzame predsednik kluba g. načelnik Sanciu, ki je pozdravil vse odlične goste in to: gen. Jova-noviča, kot zastopnika Nj. Vel. kralja Petra IL pokrovitelja prireditve, g. podpolkovnika Popoviča, ki je zastopal miuistra vojske in mornarice g. armijskega generala P. Zivkoviea, zastopnika min. dr. Marušiča in bana g. dr. D. Puca, g. dr. Maicrja, šefa soc. odd., prof. .Tarča kot zastopnika ministra dr. Auerja in župana dr. Ravniharja, podpolkovnika Marasa kot zastopnika čast preds. komandanta drav. div. obl. g. generala Nedelj-koviča, prvega predsednika g. Bntjela ter predsednico kluba Primork Mašo ftromovo. Potom so čestitali jubilantu zastopniki oblasti in organizacij: g. dr. Majer za min. dr. Marušičn, ljubljanski podžupan g. prof. Jarc za ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Auer-ja, g. ing. Laznreseu za romunsko ekipo, g. Schwarz za Jngosl. lnhkoatletsko 7:vezo in za čast. predsednika ITgrimiča in razni zastopniki organizacij in Klubov. Vsi so obenem izročili jubilantu lepa spominska darila. Po tem delu proslave so se začele lahkoatletske borbe. Radi jasne sMke in točnega pregleda navajamo najprejc izid tekem prvega dne: Tekme prvi dan Za dvomateh med Primorjem in Bukarešto go bp vršile samo 4 točke. Posamezne rezultate navajamo v naslednjem: Krogla: 1. Kovačevič (startal za Primorje) 14.77. Boljše od jugoslov. rekorda, žal ne more biti priznan zaradi prelahke krogle. 2. Marek (P) 12.23; 3. Havaletz (B) 11.72; 4. Kurzbauer (B) 10.91. Točke štejejo j>o dogovoru: 1. mesto pet, 2. tri, 3. eno točko. Stanje točk po krogli: Primorje 8. Bukarešta I. Tek 1500 m: 1. in 2. Lapusan (B) in Goršek (P) 4:16 tri petinke, mrtvi tek. Pinucristea (B) 4:17 ena petinku. 4. Krevs (P). Točke: Primorje 4, Bukarešta 5. Skupno Primorje 12, Bukarešta 6. Skok v višino: 1. Zgur (P) 170. Ostala mesta, to je drugo- tretje iu četrto delijo Marek (P) ter Negru in Frunzei (B), vsi 165. Tu se stanje točk nekoliko nerodno spremeni, ker je bilo treba deliti skupno število točk štiri s tri, tako dobi Primorje 6.33, Bukarešta 2.66. Skupno stanje po tej disciplini: Primorje 18.33, Bukarešta 8.06 točke. Štafeta 4 krat 400 m: 1. Primorje 3:34 tri petinke, 2. Bukarešta 3.43 ena petinka. Stanje točk prvega dne za dvomateh je: Primorje 28.33. Bukarešta 14.6G. Poleg točk za dvomateh so se vršile še nekatere točke kot mednarodne, kjer so nastopili tudi češkoslovaški akademiki, člani Visokošoskega športa iz Prage. Krogla (mednarodno): 1. Kovačevič (P) 14.77; 2. Boček (Praga) 13.72; 3. Marian (Zašk, Zagreb) 13.34; 4. Stepišnik (I) 13.02. Skok v višino (mednarodno): 1. Češpiva (Praga) 185; 2. in 3. Žgur ter Slanina (oba P) po 170. Tek 1500 (mednarodno): 1. inž. Hron (Praga) 4:13 ena petinka; 2. Flas (Hašk) 4.13 dve petinki; 8. in 4. Lapusan (B) in Goršek (P) 4:16 tri petinke. Točki tek na 200 m in skok ob palici sta se vršili samo za domače tekmovalce. Tek 200 m: 1. Sodnik (1) 24.2; 2. Urbančič (P) 24.5; 3. Bičanič (Hašk) 25. Skok ob palici: 1. Pribošek (I) 3.10; 2. Gaš-peršič (P) 3; 3. Sket (P) 2.70. Tekmovanje v nedeljo Tek tlO m preko zaprek (za dvomateh): 1. Ne-gru (B) 19.1; 2. Simonescu (B) 22.0; 3. Stok (P) 22.0. Točke: Primorje t, Bukarešta 8. Skupno: Primorje 29.33, Bukarešta 22.66. Tek 100 m (za dvoboj): 1. Kovačič (P) 11:1; •2. Beju (B) 11.8; 3. Cerar (P) 11.0; 4. Lupan (B). Točke: Primorje 6, Bukarešta 3. Skupno: Primorje 35.33, Bukarešta 26.66. Tek 100 m — predteki (mednarodno): 1. Mazzi (Hašk, Zagreb) 11.6; 2. Sušteršič (P) 11.7; 3. Wenutti (Rapid, Maribor) 11.7. Met diska (za dvoboj); 1. Havaletz (B) 43.30; 2. Kovačevič (P) 41.32; 3. Serše (P) 88.60; 4. Kurzbauer (B) 29.60. Točke: Primorje 4, Bukarešta 5. Skupno: Primorje 30.33, Bukarešta 30,66. Met diska (mednarodno): 1. Havaletz (B) 43.30 ; 2. Kovačevič (P) 41.32; 3. Seheuer (Hašk, Zagreb) 40.08; 4. Stepišnik (i) 30.00. Tek 5000 m (za dvoboj): 1. Dinu Cristea (B) 16.20 tri petinke; 2. Conianescu (B) 16:37 ena osminka; 3. Srakar Fr. (P); 4. Krpan (P). Točke: Primorje 1, Bukarešta . 8. Skupno: Primorje 40.38. Bukarešta 38.6«. Tek 5000 m (mednarodno — 12 tekmovalcev): 1. inž. Hron (Vis. šport Praha) 16:05 štiri petinke; 2. Bručan (I) 16:13 ena pet.; 3. Dinu Critsea (B) 16:20 tri pel.; 4. Conianescu (B) 16:37 ena pet.; 5. Sporn (1) 17:20. Ink 100 m — finale (mednarodno): 1. Ko- (Cerar-Kovačič-Žgur-Sušteršič) 45 sek. 2. Bukarešta (Lupan-Beju-Piperescu-Simonescu) — radi 2-kratnega prestopa diskvalificirana. Točke; Primorje 10, Bukarešta 0. Skupno stanje točk prvega in drugega dneva: Primorje: 57.33. Bukarešta: 49.66. Tekmovanje v ponedeljek 200 m (dvoboj): 1. Kovačič (Prim.) 23.0, 2. Piperescu (Buk.) 24.0, 3. Sušteršič (Prim.) 24.1, 4. Si-mionescu (Buk.). — Točke: P. 6, B. 3. — Skupno Primorje 63.33, Bukarešta 52.66. 200 m (mednarodno): 1. Kovačič (P.) 23.0, 2. Roaicky (Slavija, Praga) 23.8, 3. Piperescu (Buk.) 24.0, 4. Sodnik (Ilirija) 24.1. 400 m (dvoboj): 1. Czurda (Pr.) 53.1, 2. Lazar (Buk.) 54.0, 3. Gaberšek (Pr.) 54.2, 4. Popovici (Buk.). — Točke Pr. 6, Buk. 3. — Skupno Pr. 60.33, Buk. 55.66. 400 m (mednarodno): 1. šule (Slavija, Praga) 51.2, 2. Czurda (Pr.) 53.1, 3. Lazar (Buk.) 54.0, 4. Gaberšek (Prim.) 54.2. Troskok (mednarodno): 1. Calistrat (Buk.) 13.36, 2. Novakovič (BSK, Blg.) 13.28, 3. Perpar (Prim.) 12.80, 4. Putinja (Prim.) «12.47. Troskok (dvoboj): 1. Calistrat (Buk.) 13.36, 2. Perpar (Prim.) 12.89, 3. Putinja (Prim.) 12.47, 4. Negon (Buk.) 12.44. — Točke: Prim. 4, Buk. 5. — Skupno: Prim. 73.33. Buk. 60.66. Takoj po teku na 400 m je zmagovalec Šulc (Slavija, Praha) stopil pred mikrofon in 6e kratko zahvalil prireditelju in občinstvu za prisrčen in gostoljuben sprejem in posebej poudaril, da je doseženi uspeh najboljši, ki ga je kdaj dosegel. Pohvalil je tudi odlično tekališče ASK Primorja. Tek 100 m (narodno): 1. Mazzi (Hašk, Zagreb) 11.2, 2. Sodnik (Ilirija) 11.3. Tek 10 km (mednarodno) 1. inž. Hron (vis. šport Praha) 34:38 štiri pet.; 2. Bručan (Ilirija) 34: 44 dve pet.; 3. šporn (Ilirija) 35:51 dve pel. Met kopja (dvoboj): Vamanu (Buk.) 52.30; 2, Kovačevič (Pr ) 51.79; 3. Hava/.etz iBuk.) 46.91; 4. Putinja (Prim.) 43.81. — Točke: Pr. 3, Buk. 6. Skupno: Prim. 76.33, Buk. 66.66. Kopje (mednarodno): 1. MarkuSič (Slavija, Va-ražd.) 56.86; 2. Vamanu (Buk.) 52.39; 3. Marjan (Zašk) 52.10; 4. Kovačevič (Prim.) 51.79. Balkanska štafeta 800X 400 X 200X100 m (mednarodno); 1. Reprez. Prage (Otahal, Rošicky, Šulc, Boček); 2. Primorje II. 3.32 štiri pet.; 3. Primorje 1. 3:34.0; 4. Bukarešta 3:35.0; 5. Hašk (Zagreb) 3.36 štiri petine. Balk. štafeta za dvoboj: 1. Primerje I. 3:34; 2. Bukarešta 3:35. — Točke Pr. 10, Buk. 6. Končno skupno stanje dvoboja: Primorje 86.33, Bukarešta 72.66. Ker se je naknadno ugotovilo, da progi pri štafeti 4X100 m nista bili pravilno odmerjeni, sc je anulirala štafeta Primorja in je končno stanje torej naslednje: Primorje 76.33, Bukarešta 72.66 (lansko leto v Bukarešti 85 : 70 za Primorje). Juniorske tekme Za pokal A. S. K. Primorje ob 15 letnici Za proslavo 15 letnice je Primorje izvedlo ju-niorsko tekmovanje in razpisalo za zmagovalca lep pokal. Udeležili so se tekmovanja štiri moštva. SK ILIRIJA, repr. II. r., SK Železničar (Mr) in ASK Primorje. SK ILIRIJA : REPREZENTANCA IL r. 1:0 (0:0). Mladi Ilirjani so z nekoliko sreče premagali reprezentanco II. r. z razliko t gola. Reprezentanca ie bila sestavljena iz prav dobrih igralcev, vendar se ie opazilo pomanjkanje skupnosti. Napad ie pred golom zgrešil mnogo sigurnih situacij. Sodil je g. Vidic. SK ŽELEZNIČAR (Maribor) : ASK PRIMORJE 2 i 1 (0:1). Priraorjani, ki so veljali za favorite, so naleteli v nasprotniku na dobro vigrano in agilno enajstorico. Po dobri in uspešni igri je Primorje v drugem polčasu popustilo tako, da je uspelo Železničarju z dvema goloma razlike potisniti mlade Primorjaše iz tekmovanja. Sodil g. Maccoratti s pogreškami. REPR. II. RAZREDA : ASK PRIMORJE 2 : 1 (1:1) Primorje ie v drugem polčasu popolnoma popustilo, tako da je reprezentanca zasluženo zmagala. S tem porazom so Primorjaši zasedli zadnje mesto. Sodil g. Vrhovnik dobro in objektivno. SK ILIRIJA s SK ŽELEZNIČAR (Mar.) 2:1 (1:1) Finalna tekma je nudila prav dober šport in je bila najlepša igra v celem tekmovanju. Zasluženo j» zmagala SK Ilirija, ki se je s to zmago priborila srebrn pokal jubilanta. Sodil g. Maccoratti dobro in objektivno. V soboto, nedeljo in ponedeljek se je vršil v Mariboru turnir za teniško prvenstvo dravske banovine, ki ga je priredil SK Rapid. Turnirja so ^c udeležili najodličuejši igralci Maribora, Ljubljane in Celja. Številčno najbolj je bil zastopan Maribor po članih SSK Maribora in SK Rapida. Gospodje posamezno. Huda jc b.la borba gospodov posamezno. V polfinalu je odlični Ljubljančan Truden premagal prejšnjega prvaka Slovenije Hitzla s 3:6. 6:2, 0:4. V drugem pollmalu pa se je izkazal mladi Ljubljančan Sivic, ki je premagal starega rutinerja Leyrerja (Rapid) z 6:3, 7:o. Finalista sta Truden iri Sivic, oba SK Ilirija. Damski single. V damskem singlu sta prišli v finale gospa Breda \ oglar (SSK Maribor) in gosjio-dična Lirzer (SK Rapid). Zmago si je po hudem boju priborila gdč. Lirzer z 10:8 in 6:3. Moški double. Mošlki double je končal z zmago Mariborčanov Hitzer-llolzinger (SK Rapid), ki sta v zaključnem kolu premagala ljubljanski par Tru-den-Šivic z 9:7, 6:3, 7:5. . Mešana igra. V mešani igri v dvoje sta se plasirala v finale para gospa Breda Voglar-Leo Gašpa-rin, ki sta zmagala nad gdč. Vesten-Holzingerjem /. 3:6. 6:3, 6:4 ter gdč. I.irtzner-Hitzel. Ta igra se bo končala v torek. Juniorski prvak je postal Ljubljančan Gogala. V zadnjem kolu je premagal Mariborčana Seneko-viča z 7:5 in 6:3. Pri gospodih posamezno jc v dramatični končni igri med Trudenom in Sivičem zmagal Sivič v temperamentni borbi. Truden je podlegel 6:4, 7:5, in 6:2. Mojstri Slovenije »o potemtakem: Sivič, Lirzer in Gogala v posameznih igrah ter Hitzl in Holzinger pri gospodih v dvoje. Odločilna borba se bo igrala v torek ob pol šestih. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne FRANZJOSEF grenftce. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. idr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935 Motorne dirke ZSK Hermesa Ljubljana, 10. junija. Včeraj in danes je priredil agilni Herines na svojem dirkališču zanimive motodirke, katerih se je prvi dan udeležilo precej veliko število gledalcev. Te dirke so bile to p>ot izredno napete in konkurenca od točke do točke ostrejša. Dirkači so bili sila drzni, bilo je vsled prevelike smelosti več padcev, ki so k sreči končali brez posledic, razen enega; Mariborčan Sela si je takoj prvi dan pri jiadcu zlomil nogo. V splošnem se je pa program oba dneva hitro razvijal. Na igrišču je bil montiran Philipps-zvočnik, in vnet klubov član g. Rot je odigral odlično več komadov na ustno harmoniko. Ker je bila tudi dirkalna proga v idealnem stanju, se je lahko razvijala točka za točko v najlepšem redu. ZSK Hermes in pa g. Ciglar zaslužita vso pohvalo za izvedbo teh dirk in pa za stanje dirkališča, ki spada med najboljše v naši državi. V dirkah so bili doseženi ti-le rezultati: 1. SENIORJl - ŠPORT MOTORJI DO 2511 erm KROGOV 7 Nedeljo, dne 9. junija: 1. Cerič 3:36 ena pet.. 6 točk; Sela 3:40, 5 točk; 3. Klančnik 3:52, 4 t.; 4 Sevnik 3:54, 3 t.; 5. Lapajne 2 točki. — Ponedeljek, dne 10. junija: 1. Cerič 3:16, 6 točk; 2. Sevnig 3:23 štiri pet., 5 t.; 3. Klančnik 4 t., (padel). — Končno doseženo mesto: 1. Cerič 12 točk; 2. Sevnig 8 točk; 3. Klančnik 4 točke. 2. JUNI0RJ1 — DO 500 ceni BREZ OZIRA NA TIP MOTORJA KROGOV 7 Nedelja, dno 9. junija: 1. Sevnig 3:09 dve pet.. 6 točk; 2. Poljšak 3:15, 5 t.; 3. Prešern 3i20, 4 t.: 4. Sevnig 8:22, 3 t. — Ponedeljek, dne tO. junija: 1. Poljšak 3:00, 6 točk; 2. Sevnig 3:16, 5 t.; 3. Prešern 3:21, 4 točke. — Končno doseženo mesto: 1. Poljšak U točk; 2. Sevnig 11 točk; 3. Prešern 8 točk. SENIORJl — ŠPORT MOTORJI DO 350 ceni KROGOV 7 Nedelja, dne 9. junija: Vožnja L: 1. Cerič 2:5«, 6 t.; Cisar 3:02 dve pet., 5 t.; Kopič 3:05, 4 t.; Jagust 3:10, 3 t. — Vožnja IL: 1. Cerič 2:50 dve pet.; 2. Cisar 3:04 dve pet., 5 t.; Sola 8:11 dve pet., 4 t. — Vožnja III.: Cerič 3:02 dve pet., 6 t.; Kopič 3:08, 5 t.; Šela 3:13 dve pet.; Klančnik 3 točke. — Ponedeljek, dne 10. junija: Vožnja L: 1. Cerič 2:07 dve pet.. 6 t.; Cisar 2:12 ena pet.. 5 t.; 3. Kopič 2:25, 4 t.; Jagust 3 točke. — Vožnja H.: 1. Cerič 2:07 tri pet.. 6 t.; Kopič 2:12 ena pet., 5 t.; 3. Cisar 2:12 dve pet., 4 t. — Vožnja III.: 1. Cerič 2:07 štiri pet., 6 t.; 2. Cisar 2:10, 5 točk; 3. Sevnig 2:17, 4 t.; 4. KopiS 3 t. — Končno doseženo mesto: 1. Crič 3(5 točk; 2. Cisar 5M točk; 3. Kopič 21 točk. SENIORJl — SP0RT MOTORJI DO 500 ceni KROGOV 7 Nedelja, dne 9. .junija: Vožnja I.: I. Babič 2:51 dve pet., 6 t.; 2. Šiška 2:67, 5 t.; 8. Skopec 4 t. — Vožnja II.; 1. Šiška 2:29, 6 t.; 2. Poljšak 2:47, 5 t.; 3. Klančnik 3:02, 4 t.; Babič 3 L — Vožnja HI.: 1. Šiška 2:23 tri j>el., 6 t.; 2. Babič 2::-«). 5 t.; 3. Poljšak 2:47, 4 t.; Jagust 3 t. — Ponedeljek, dne 10. junija: Vožnja L: 1. Šiška 2:54. 6 t.; 2. Poljšak 3:17 dve pet., 5 t.; 3. Svah 3:22, 4 t.; Babič 3 t. — Vožnja IL: 1. Šiška 2:034 6 t.; Babič 2:15, 4 t.; Poljšak 2:12 ena pet, 4 I. - Vožnja III.: J. Šiška 2:a5, 6 t.; 2. Poljšak 2:21, 5 t.; 3. Babič (padel ni dokončal), 4 t. — Končno doseženo mesto: 1. Šiška 35 točk; 2. Poljšak 23 točk; 3. Babič 21 točk. 5. SENIORJI-TURNI MOTORJI DO IN NAD 500 CCM, KROGOV 7 Nedelja, dne 9. junija: 1. Sevnig Vital 3.13, t. 6; 2. Prešern Jože 3:15, t. 5; 3. Klančnik 4.02, t. 4. — Ponedeljek, dne 10. junija: 1. Sevnig Vital 2.20, t. 6; 2. Klančnik 2.22 tri fet., t. 5; 3. Prešern 2.23, t. 4. — Končno doseežno mesto: 1. Sevnig Vital t, 12, II. Prešern t. 9, 111. Klančnik t. 9. 9. JUNIORJI DO IN NAD 500 CCM BREZ OZIRA NA TIP MOTORJA, KROGOV 7 Nedelja, dne 9. junija: 1. Poljšak 3.10, t. 6; 2. Prešern 3:40, t, 5; — Šela je padel in si zlom J nogo. Edina nesreča. — Ponedeljek, dne 10. junija: I. Sevnig Vital 2.17, t. 6; 2. Poljšak 2.17 ena pet., t. 5; 3. Prešern 2.22, t, 4; 4. Klančnik 2.25, t. 3. — Končno doseženo mesto: I. Poljšak t. 11, II. Prešern t. 9, IU. Sevnig Vital t. 6, 11. HAND1CAP-DIRKA VSEH MOTORJEV, KROGOV 7 Ponedeljek, dne 10. junija: 1. Cerič I, 2.55, 2. Šiška II, 3.02, 3. Babič III, 3.09, 4 Sevnig Vital IV, 5. Jagust V, 6. Sevnig Stane VI. Nogomet Na igrišču SSK Maribora v Ljudskem vrtu sn se vršile v nedeljo in ponedeljek nogometne tekme vseh mariborskih nogometnih klubov. Kot prvi par sta nastopili enajstorici SK Rapida in SK Železni čarja. Zmagal je SK Rapid z 4:2 (4:1). V prvem in začetkom drugega |X>!časa je bil Rapid boljši, proti koncu so sicer Železničarji navalili, vendar se rezultat ni dal več jx>praviti. Tekmo je sodil g. Konic. Kot drugi par sta nastopili enajstorici SSK Maribora in SK Svobode. Zmagala je Svoboda z 4:1 (3:1). Sodil je g. Bizjak. Igre so bile na višku ter se je videlo samo nabijanje žoge. Prvi dan je bil obisk zelo slab. Danes sta se srečala zmagovalca in poraženca od včeraj. Kot prvi par sta nastopila poraženca SK Maribor : SK Železničar. Tekma je končala z zmago Maribora v razmerju 6:3 (1:3). Igra ni nudila športnega užitka. Kot drugi par pa sta nastopila zmagovalca od nedelje, in sicer SK Rapid : SK Svoboda. Tekma je končala z visokim porazom Svobode v razmerju 6 : t (3:0). Rapid je imel absolutno večino in bi praviloma moral priti končni rezultat dvo-številčno do izraza. Prvo tekmo je sodil g. Kopič drugo pa g. Bizjak strogo in zelo objektivno. * Zagreb, 9. junija, h. Gradjanski : Mfinchen 1860 3:0 (0:0). Zagreb, 10. jun. b. Gradjanski : Mtinchen lSfel1 3:1 (1:1). Belgrad: Jugoslavija . Slavija (Sarajevo) 3:0 Belgrad: Jugoslavija : Slavija (Osijek) 3:3. Split: Hajduk : BSK 1 : L Licitacija železnice Koprivnica Varaždin razpisana Belgrad, 10. junija. AA. Prometni minister inž. Dimitrije Vujič je z današnjim odlokom odobril razpis licitacije za gradnjo dveh odsekov na progi Koprivnica—Varaždin. Za prvi odsek Koprivnica—Ludbreg ie določena licitacija za 13. julij t. L, za drugi odsek Ludbreg—Varaždin pa dne 22. julija. Z razpisom teh dveh licitacij se začne izvajati linansiranje velikih javnih del v svrho oživ-ijenja gospodarstva in pobijanja nezaposlenosti iz notranjega posojila ene milijarde Din. To je začetek izvajanja programa za gradnjo železniških prog, ki so prišle v delovni program iz notranjega posojila. Za druge proge, ki so na programu, bo prometni minister razpisal licitacijo postopno po odsekih, ko bodo izdelani podrobni načrti. S tem se prekinja dosedanja praksa, da pridejo proge v gradnjo prej, kakor so načrti gotovi in preden so zajamčena sredstva za njihovo finan-siranje. Oddajanje prog v delo, za katere niso bili še izdelani elaborati, je bil eden izmed glavnih vz.rokov, da je prihajalo poprej do sporov med tehniškimi podjetji tn državo. Prometno ministrstvo se je zelo trudilo, da se vsi vzroki, ki so privedli do sporov, v bodoče odstranijo, ali pa vsaj omilijo. Razen gori omenjenega postopka, da sc licitacija raz-piše šele tedaj, kadar je elaborat izdelan, je prometni minister izdal še nove splo*n» pogoje za gradbo prog. Osebne vesti Belgrad, tO. junija, m. Z dekretom pomočnika prometnega ministra so postavljeni na področje subotiškega železniškega ravnateljstva v 9. pol skupini za prometne uradnike: Alojzij Cerk, Stanislav Hladnik, Ludvik Košiček, Ivan Kovič, Iler-min Mihelak, Karel Mlejuik, dosedanji urad. pripravniki. NA BINKOŠTNO NEDELJO ZVEČER JE ODŠEL K BOGU PO SVOJE PLAČILO NAŠ SRČNO LJUBLJENI SOPROG, DOBRI OCE IN STARI OCE, GOSPOD LUKA KALAN ČEVLJARSKI MOJSTER V DOLGEM TRPLJENJU PONOVNO POKREPCAN S KRUHOM MOČNIH, V 67. LETU STAROSTI. POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V TOREK. 11. JUNIJA OB 5. URI POP. Z VIDOVDANSKE C. 2 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. VSE, KI STE GA POZNALI, PROSIMO, DA SE GA SPOMINJATE V MOLITVI. LJUBLJANA, ŠMARTNO PRI LITIJI, 10. JUNIJA 1935. JOSIPINA, SOPROGA. IVANKA, POR. NOGRAŠEK, HCI. JOŽE, LUKA, SINOVA. JOŽE NOGRASEK, ZET. VNUKI, VNUKINJI IN SORODSTVO. V deželo jezer in naše pesmi Ce z me jo Aprila meseca so praznovali po Avstriji 600 letnico, odkar je Koroška pri Avstriji. Seveda to ni zgodovinska resnica, hoteli so praznovati le 600 letnico, odkar je Koroška pod flabsburgovci, pa jim je bilo to le malo neprijetno, ko že skoraj -_0 let ni več Habsburgovcev v Avstriji, torej tudi ne na Koroškem. Pri spominu na to praznovanje se lahko vprašamo, kakšno obletnico bi mogli praznovat imi. Saj smo bil imi na Koroškem mnogo pred Habsburgovci, mnogo tinti prod Nemci, saj je tam naša zibelka. — Tega bi se morali večkrat spominjati, pa hi bila vez med nami v Jugoslaviji in med Slovenci na Koroškem bolj trdna, tudi bi se bolje poznali. O bi se bolje jioznali, če bi večina Slovencev poznala kraje, navade in običaje med Slovenci na Koroškem, bi tudi bolje razumeli težnje in način boja naših rojakov na Koroškem za svoje pravice. K temu medsebojnemu Ziljanček pozdravlja jugoslovanske goste /»poznavanju gotovo mnogo pripomorejo skupni izleti na Koroško. Saj je mogoče za razmeroma nizko ceno v avtobusu pregledati v dveh dneh skoraj vso južno Koroško. Kdo si more misliti Ljubljano brez megle? Ta gosta ljubljanska megla nas je objela ob ranem jutranjem svitu, ko smo se zbrali v Ljubljani, da se popeljemo za dva dni čez mejo, v deželo lepih jezer in gora, v deželo naše pesmi. Kakor Noe-tova barka je sprejemal avtocar v sebe izletnike, nad 30 nas je bilo. Zavozili smo v meglo, preko polja proti St. Vidu, preko Sorškega polja do Kranja. ki je še spal na visoki skali, proti Naklu in v breg Gobovcev. Oorenjci so le bližji nehesom, sonce nas je tu pozdravilo, naenkrat se je prikazal kralj Triglav v vsej lepoti na levi pred nami, na desni so nas pozdravljale Karavanke, v cvetju in vsa v svežem zelenju je bila pokrajina okrog nas. Še smo se spomnili na Prešerna, ko smo vozili mimo Vrbe, in na Lampeta, ki je Završniro ustvaril, da so se Oorenjci prvi postavili med Slovenci z večjo vodno centralo, da so bili prvi, ki so imeli na deželi električno razsvetljavo v stanovanjih, hlevih in gospodarskih poslopjih. Slovenske Katovice, Jesenice, so bile v jutranjem življenju, in že smo zdrfali v dolino proti Kranjski gori; srdil se je motor, ko nas je dvigal vedno više in više. Nenadoma ravnina — stop! Hiti smo na meji. Ne narodnostna, državna meja je tu. Za nami zemlja slovenska, pred nami zemlja slovenska. Za nami velikani Julijskih Alp, ki stojijo ob meji državni, pred nami Ziljska dolina in Dobrač, Po izredno ostrih serpentinah smo se s Podkorenskega sedla spuščali hitro navzdol; že smo bili v ravnini, ob železnici, na Brnici sta nas pozdravila Slovenca, vstopila sta k nain v avtobus, da nam bosta vodnika za dva dni. Od Žile do Osoj »Slovenski smo fantje, pri Žili doma k Kdo ne rna te lepe pesmi, saj je dokaz, da je bila in je danes Ziljska dolina zavedno slovenska, sicer ne vsa, le sfiodnji del od Šmohorja navzdol je ostal še slovenski. Tam, kjer prehaja Ziljska dolina v Rožno, leži vas Brnca. Po rodovitnih poljih nas je popeljala asfaltirana cesta do Beljaka. In med potom sta nam že spremljevalca pripovedovala o razmerah med Slovenci na Koroškem. — Same kmetsko-stanovske stvari sta pripovedovala: bila sta predstavnikia Kmečke zveze za koroške Slovence, mi pa smo bili sami kmetje, četudi najbrž vni brez «grunta». In smo videli tu, kakšen pomen imajo stanovske organizacije za kmeta. — Mnogo bi se mogli učili v tem od Slovencev na Koroškem. Saj nam še manjka taka stanovska organizacija oziroma je nimamo več. Skoda je zaradi tega vedno večja, pa tudi potreba po taki stanovski organizaciji vedno večja; veliko odgovornost in velik greh nosi na svojih ramenih, kdor se tega ne zaveda, še večjo, kdor poskuša preprečiti kmetu tako stanovsko organizacijo. Ozrli smo se na Dobrač, silno in mogočno goro, ki stoji sama zase, okrog in okrog obdana od gosto obljudenih dolin. Dve cerkvici, slovenska in nemška, sta nas pozdravljali z vrha, vedni priči, da gre tam na vrhu narodnoslna meja. Se je eden izletnikov, ki je hotel vse vedeli, pripovedoval, kako se je koncem januarja lela 1348 zaradi strašnega potresa odtrgalo južno pobočje mogočnega Dobrača, kako je med strahovitim grmenjem zdrčalo v dolino in kako so odtrgane plasti pokopale pod seboj 10 vasi, cerkve in gradove. V Beljaku smo. Staro, trgovsko, obmejno mesto je to. Saj se tu križajo trgovski interesi večih držav, saj je tu tako rekoč meja treh narodnosti. V Napoleonovih časih je bil Beljak glavno mesto beljaškega okrožja kraljestva Ilirije. Lepo mesto je Beljak, ki je v 50 letih število prebivalstva povečalo skoraj petkratno in šteje danes do 25.000 prebivalcev. Se leta 1910 je bila v Beljaku četrtina prebivalstva slovenska, še danes stoji Beljak ■a slovenskem ozemlju. Kdor pride na Koroško, mora najprej pokusiti avstrijsko pivo, ali pa »koroško vino?, kateremu pri nas pravijo sadjevec aH mošt. Mi smo bili solidni; prihranili smo si te dobrote za pozneje, zavili smo v zadružno mlekarno za Gornjo Koroško. Moč zadružništva smo »poznavali tu, moč skujmsti se izraža v vsem: v cenah, v kvaliteti, v samozavesti. Toda podlaga mora biti trdna, nič ne sme biti prisiljenega, nič umetnega. Industrijska dežela je Avstrija, pa so s tem v zvezi tudi možnosti prodaje kmetijskih pridelkov tam boljše in zato tudi cene višje, kakor pri nas. Pa še tožijo, da ne morejo shajati: o davkih pač nikdo ne sliši rad. Za vode, ki ne tečejo v isto smer, kakor Drava, pravijo na Koroškem, da tečejo nazaj. Ko je Boleslav, kralj poljski, ubil krakovskega škofa Stanislava preil oltarjem in šel nato v Rim prosit papeža odpuščanja, pravijo, da je dobil za pokoro tudi sledeče: Iti mora tako daleč, da bo prišel do vode, ki teče nazaj. Prišel je do Osoj, tu je videl dotok in odtok Osojskega jezera, ki tečeta »nazaj«. Ob južnem bregu jezera je samostan, tu je kralj našel mir, tu je postal mutec, delal pokoro za svoj zločin. Na tem prelepem skritem biseru koroške zemlje, v stoletnem samostanu oh bregu Osojskega jezera je našlo mir njegovo srce. Na severni strani jezera nas popelje žična železnica na višino Osojskih Tur do 1500 m. Krasen pogled je od tu na koroško zemljo, vsi naši gorski velikani se vidijo na jugu, jezera koroška se zrcalijo pod nami. Kdor hodi po Koroškem, te lepe razgledne točke ne sme izpustiti iz svojega načrta. Pod seboj vidim Osoje, ki so bile tudi nekoč slovenske; na potu v Rim sta se za dlje časa mudila tu sveta brata Ciril in Metod. Po plebiscitni cesti Ne more se reči, da bi bila Avstrija ravno bogata dežela, če izvzamemo naravne krasote, les in nekaj rudnikov. Vseeno pa je povsod videti, da mnogo investirajo v javnih delih; ceste so lepe, mnogo je asfaltiranih. »Cestarji pa tu nimajo dosti opraviti,« se je izrazil eden izletnikov. Po taki asfaltni cesti smo bili naenkrat oh Vrbskem jezeru. To je najlepše koroško jezero, je do 17 km dolgo in poldrug km široko, njegova površina je nad 2 km', pri Porečah, kjer je najgloblje, je globoko 85 m: to je tudi največje slovenslio jezero. Pesnik Medved pa pravi o njem: Jezero Vrbsko. ali resnično v zemlji domači dno li leži? Ljudje in kraji sami ob Vrbskem jezeru odgovarjajo, da je jezero res še v domači zemlji. Saj so kraji južno od jezera Se vsi slovenski, pa tudi severno od jezera razumejo prebivalci še slovensko, le letovišča ob jezeru izgledajo popolnoma nemško. — Vstavili smo se v najlepši vasi ob Vrbskem jezeru; v Vrbi, kjer je okrog 200 vil in 6 hotelov, smo bili. Sredi Vrbe, na najbolj prometnem kraju, stoji kamen z vklesanim napisom: Bis hieher und nicht weiter kamen die serbischen Reiter anno 1019. In na hotelu v bližini je spominska plošča z napisom, da morajo biti Korošci hvaležni onemu, ki je zbral leta 1919 prve čete in začel boj proti Jugoslovanom. Sami žalostni spomini za »as, zato pojdimo naprej! Kmalu južno od Vrbe se odcepi pri Žopračah na levo cesta, ki naj hi bila nekaka razgledna cesta nad jezerom in Rožno dolino. Zgrajena je bila v spomin na ljudsko glasovanje dne 10. oktobra 1920 in se imenuje zato plebiscitna cesta. V začetku je bila dobro oskrbovana, danes se ne more niti od daleč primerjati z ostalimi avstrijskimi restami. Pada zanimanje za to resto. tudi apomin na plebiscitne čase bledi, upajmo, da ne v našo škodo. Cesta vodi po lepih krajih, skozi gozdove in travnike, včasili pride čisto do Drave, pa se ji spet odmakne. Na desno je lep pogled na Rož, na lepe slovenske vasi St. Jakob, Pogorje, Sveče, Bistrico, Svetno vas, St. Janž, daleč pred nami na desni so Borovlje. To je pokrajina, ritovega skrilavca, nismo pozabili. Že 300 let stoji na Novem trgu in še vedno je Celovec ponosen na ta spomenik. Kamenitega ribiča smo videli, stolno cerkev smo si ogledali, v ulico 10. oktohra smo prišli. Tu je poslopje Mohorjeve družbe, v tej hiši se je tiskalo okrog 20 miljonov slovenskih knjig. Noč nas je zasanjala; drugo jutro nas je sonce prebudilo z zlatimi žarki. Večina je hotela videti vse vzorne kmetijske ustanove v mestu in okolici; pa so res videli mnogo lepega. Mnogo tega bi lahko z velikimi koristmi za naše kmetijstvo prenesli k nam. Mogli bi se tu naučiti, da samo smo-treno delo, brez vednih sprememb v osobju in brez birokratiznia, ki kmetijstvo samo ubija, vodi do uspehov. In še nekaj: Vse delo se vrši v sporazumu in s sodelovanjem kmetov samih, v sporazumu s stanovsko organizacijo. Pa smo bili vmes taki, ki nas začasno kmetijstvo ne zanima 100%, zato smo hoteli vedeti še drugih podrobno- Gosposvetska cerkev sti o življenju Slovencev na Koroškem in o razmerah na Koroškem v splošnem. Zvedeli smo, da se dela resno na tem, da je treba slovensko manjšino na Koroškem zadovoljiti, da ji treba zajam-čiti vse pravice, ki ji po naravi gredo. Saj je to stališče za državo, ki je zgrajena na krščanski podlagi, samoobsebi umevno. Zato je tudi kancler Schuschnigg v Celovcu izjavil, da hoče vlada manjšine zadovoljiti in spoštovati njihove pravice. Za sporazum se zavzema tudi vladno glasilo v Celovcu »Kiirntner Tagblatt«. Nasproti temu sporazumu pn so vstali nacionalisti, ki govorijo zaradi tega o jogroženi enotni Koroški in napadajo vlado, ker je s tem, da se nudi Slovencem kot narodni manjšini pravica, ogroženo nemštvo. Skoraj se zdi, da je kratkovidna svobodomiselna nacionalna strankarska politika povsod enaka. Toda naprej, Gospasveta nas čaka. Saj izlet na Koroško ne bi bil popoln, če ne bi obiskali tega za Slovence svetega kraja. Četrt ure vožnje in že smo na Gosposvetskem polju; to je dolina reke Gline severno od Celovca do Št. Vida. Na hribu sredi Gosjiosvetskega polja stoji velika romarska cerkev Matere božje, to je Gospasveta. Tu je stolo-val prvi škof korotanskih Slovencev, sv. Modest, tu so se vršile zahvalne slovesnosti po ustoličenju pri Krnskem gradu. Prijazno nas je sprejel župnik g. Fajnik, menda zadnji slovenski župnik pri Gospesveti. V cerkev nas je peljal, tolmačil nam njeno zgodovino, postanek nemškega imena za Gosposveto, še nas je povabil v zvonik in dal zagibati veliki zvon. težak 6608 kg, zabrnel je njegov glas po polju gosposvetskem; je to, tako pravijo, najlepše zvo-nenje na Koroškem. Krasen je razgled z zvonika gosposvetske cerkve, vse Gosposvetsko polje leži pred nami. Na zahodni strani pa sameva sredi po-jja vojvodski prestol, obdan je z močno železno ograjo, le od daleč »i je mogoče ogledati ta simbol slovenske demokracije. O časih nam govori, ko je slovensko ljudstvo samo odločevalo, ko je bila Gospasveta središče Karantanske pokrajine in • tem vse Slovenije. V Podjuno Poslovili smo se od Matere božje pri Gospesveti, prosili smo jo, naj varuje slovenski rod, poslovili smo se od vojvodskega stola, hiteti smo morali proti Velikovcu. Pri Grahštajnu smo se samo za trenutek ustavili in pomislili na 15. december leta 1918, ko se je začel v Grahštajnu boj med Nemci in Jugoslovani za Koroško. Ta dan so namreč Nemci napadli Jugoslovane, ki so prejšnji večer zasedli Grabštain in ves oddelek (bilo je okrog 300 vojakov) ujeli. V velikovškem predmestju smo obiskali narodno šolo, ki je vzgojila toliko zavednih slovenskih deklet, danes vzgaja še naprej slovenske gospodinje. — V Velikovcu smo; mesto je to, impo-zantno postavljeno na rob odrastkov Sinje planine, sredi jako rodovitne okolice. Velikovec je že v Podjuni, to je polje, ki sega od Obirja do Drave in čez, pa do štajerske meje. V plebiscitni dobi je bival tu general Maister s svojim štabom, tu je bila slovenska gimnazija in slovensko učiteljišče, v okolici je bila slovenska kmetijska šola Ilopri-jan, tu je sedež obširnega velikovškega okrajnega glavarstva, ki je segalo v Mežiško dolino in daleč na jug na drugi strani, do Kokrške doline na kranjski meji. V Velikovcu je bilo leta 1910 komaj 25% Nemcev, pri glasovanju leta 1920 pa so dobili v mestu Jugoslovani samo 20%; posledic nemške vzgoje je to. Čez Dravo smo, v Sinčivasi, kjer je znana slovenska gospodarska zadruga in že smo v Dobrli-vasi. To je največja občina v Podjuni, popolnoma slovenska. Tu je velika cerkev in mogočni nekdanji benediktinski samostan. Mimo majhnega Go-seljskega jezera smo zdrčali v Žitarovas, ki leži že ob vhodu v Belsko dolino. V Žitarivasi so še zadnji ostanki vinogradov na Koroškem, kjer uspeva kislo, toda zdravilno žitaraveško vino. Tega je pil, kakor pripovedujejo, španski kralj, da se je rešil revmatizma. Toda to vino je tako kislo, da so morali kralja držati štirje junaki in peti mu je dajal piti vino. Pri Miklavčevem zavije cesta v ozko dolino, da je komaj prostora za cesto, železnico in reko Belo. Dovtipen izletnik, ki nas je zabaval vso pot, je tu pripomnil, da bi morali zgraditi pod reko podzemno železnico, nad reko pa izpeljati cesto, pa bi še bilo komaj prostora. Med gorami v kotlini leži trg Železna Kaplja, ki jo obdaja krog in krog popolnoma slovenska velika občina Bela. V tej občini je bilo leta 1910 samo 5 Nemcev, pri glasovanju pa je dala ta občina za Avstrijo že skoraj 300 glasov. Zadnji pozdrav S« enkrat smo se v Kaplji razgovorih z za-btopniki slovenske kmečke zveze o strokovnih kmetij3kih in o narodnostnih vprašanjih, saj je oboje to ozko vezano med seboj. Obljubili smo drug drugemu, da se še obiščemo, da se ne bomo pozabili, da bomo še drugim pripovedovali o gostoljubnosti koroških Slovencev. Zadnjikrat smo si podali t zahvalo za vso prijaznost tekom dveh dni roke in odpeljali smo se proti meji. Spet nas je sprejela ozka dolina, v Beli smo. Više in više se dviga cesta. Po krasno izpeljanih serpentinah, ki nimajo para v vsej Sloveniji, smo prispeli v mraku na višino 1218 m. Državna meja je tu. Na severu so se v večernih sončnih žarkih svetili vrhovi Pece, pod nami pa je na jugu že skoraj r mraku ležala romantična Jezerska dolina. Nad njo so se blesteli, vsi še zasneženi, vrhovi Kočne ter Grintovca, Skute in obeh Rink. Daleč na jugu se je dvigal kvišku strmi Storžič, pod njim globoko zarezana pa dolina Kokre, ki deli Karavanke od Savinjskih planin in nam je kazala pot do Kranja. Še enkrat smo se ozrli nazaj na Koroško, zamahnili smo v pozdrav zemlji iioroški in Slovencem na njej, zadonela je pesem v pomladno noč v zatrdilu, da še pridemo in že smo brzeli navzdol na Jezersko. Našega prijatelja iz Maribora in Pohorskih vrhov smo hoteli še tu pozdraviti. Na prisilnem letovišču je sedaj, poskusil je pri smučanju, kdo je močnejši, on ali smrekov štor, zaletel se je vanj in zdaj zdravi svoje razbite kosti na Jezerskem. Pošiljal nam je letos za »Slovenca« športna jioročila s Pokljuke in z Visoke Tatre, vsak čas se spomni na »Slovenca«, pa smo se mu hoteli oddolžiti s kratkim obiskom. Ni bilo mogoče, prepozno je bilo, morali smo hiteti, da ne zamudimo vlaka v Ljubljani. Korošec je, na Jezerskem živi, v bivši korošiti občini, pa ga zato pozdravljamo od daleč in ga vsi izletniki prosimo, naj stopi ob priliki, ko bo že mogel hoditi, na Jezerski vrh in naj od tam pozdravi še enkrat prav iskreno vse koroške Slovence z zagotovilom, da ne bomo po zabili nanje. Mojcka, potujoča pevka in beračica iz pliberške okolice ki je dala pri glasovanju največ glasov za Jugoslavijo, tako da smo dobili mi še vedno 41%, Avstrijci pa 59% glasov in je bila torej razlika razmeroma majhna. Že samo ime pove, da je Rož najlepša dolina na Koroškem; kdor je enkrat videl in kdor je živel v Rožu, ne bo pozabil nikdar. Rož leži ob severnem vznožju Karavank in sega skoraj do Beljaka na eni strani, pa do sivega Obirja na drugi strani. Rož je dolina, dolga okrog 60 km, železnica iz Podrožice v Beljak in iz Pod-rožice v Celovec jo preseka. V Bilčovsu smo. To je znana zavedna slovenska župnija. Gospod župnik, ki je že toliko moral pretrpeti zaradi svojega prepričanja, in vedno prijazni gostilničar, bivši deželni poslanec Ogris, sta nas sprejela. Pri «koroškem vinu» smo se razgovorih. Tu smo mogli spoznati, da so nam samo slovenski duhovniki skupaj z zavednimi slovenskimi kmeti ohranili slovensko zemljo. Samo v sodelovanju z duhovniki ostanejo tudi še danes prebivalci zavedno slovenski. Kakor hitro se odtujijo sporazumnemu delu z duhovniki, postanejo najprej versko, nato pa tudi narodnostno indiferentni in — izgubljeni so. Med pesmijo smo se poslovili od lepega kraja in prijaznih ljudi, pozdravil nas je še 4 letni malček in odpeljali smo se mimo Smarjete, Kotmare vasi in Vetrinja v Celovec. Samo da smo odložili prtljago, že smo bili na potu na Križno goro, od koder smo razgledovali glavno mesto Koroške. Po Celovca in h Gos posveti Celovec šteje okrog 30.000 prebivalcev in je središče Celovške kotline. Krasen je razgled » Križne gore na Celovec in okolico. V daljavi gorski velikani, Celovec z Vrbskim jezerom pod nami in malo naprej rodovitna Celovška ravnina. — Leta 1&57 je bilo v Celovcu še 73% Slovencev, leta 1910 glasom uradne slovenske statistike še samo 21%; in danes... Še mesto smo si ogledali, na zmaja, izklesanega iz enega samega kosa klo- Mesto, ki se seli na pokopališče Priznati je treiba, da italijanska javnost po svojem časopisju posveča veliko prozornost takozva-nemu ljudskemu gibanju, to je naraščanju ali padanju rojstev. Vse to se godi seveda pod edinim vidikom: preprečiti, da bi življenjska sila italijanskega naroda ne padla, ampak da bi se celo še boli razvila. V tem pogledu je silno zanimivo in tudi jk> učno brati italijanske liste, ki si močno prizadevajo, da bi Italija rastla tudi po življenjski sili svojega prebivalstva. Vsak dan sproti prinašajo listi dnevno Ix>ročik> o rojstvih in smrti. Poleg tega pa še mesečni pregled ter ga primerjajo s pregledom prejšnjega meseca. To je v listih tako točno in natančno, kakor poročila o gibanju na borzi. In zdi se, da ta način časnikarske rejjortaže ni brez uspieha. Tako prinašajo tržaški listi v začetku tega meseca statistiko rojstev, smrti in porok za mesec maj in april. Po tej statistiki je bik) meseca maja v Trstu 234 porok, meseca aprila 187, torej v maju 47 več. — rojstev je bilo meseca maja 275, meseca aprila 278, torej v maju 3 manj. Umrlo pa je meseca maja 250 Tržačanov, v aprilu 207, torej v maju 46 manj. — Torej je bilo meseca maja v Trstu 24 več rojstev ko smrti, meseca aprila j»a 21 smrti več ko rojstev. — Takoj pod to statistiko pa prinašajo listi poročilo o 1. juniju. Tega dne je bilo v Trstu 14 rojstev, smrti pa le 7. V tetn oziru bi se torej zdelo, da se obrača precej na boljše. Toda že 7. junija prinaša n. pr. »Pof>olo di Trieste« jx>d zelo debelim in vidnim naslovni: »Mesto, ki se seli na (»kopališče« številke od 6. junija 1935. Tega dne je bilo v Trstu 5 novorojenčkov i.n 13 mrličev ter nobene poroke. Iz tega slučaja, ki ni osamljen, se vidi, da končno Trst vendarle izumira, da pa je posnemanja vredno prizadevanje tudi dnevnega časopisja, da po svoje tako padanje prebivalstva prepreči. Slovensko časopisje v Ju;vda-viji bi imelo v tem oziru za svoj narod lepo dolžnost. Ce Italijani uvidijo to potrebo, zakaj je ne bi Slovenci, ki nas je tako tnalo! Utopljenec v morju. V morju pri Barkovljah so v soboto I. junija našli moškega utopljenca. Prepe- Szdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovenca«. Zasiopnik Miha tirek. ljali so ga v mrtvašnico, kjer so ugotovili, da je utopljenec 39 letni Angel Kome! iz Rojana. Ugotovljeno je, da se je šel kopat v morje, zašel predaleč od obale 'itn utonil. Za komisarja tolminskih fašistov je bil imenovati neki Bussi Carlo. V direktorij vipavskih fašistov so imenovani ti-le: Martinis Bruno, Lorenzetti Lorenzo, Paroni Carlo, Ponticiello Angelo, Zanetti Danilo. — Po imenih bi človek sodil, da se nobeden ni rodil na vipavski zemlji. Tržne cen* v Trstu. »Comitato intersindacale« je 4. junija določil te-le cene (v lirah): polenta (suha) 3.40; surovo maslo 9; kava Santos (žgana) 28; moka (ničla) 1.60; moka (št. 1) 1.50; koruzna moka 0.90; bovški sir (masten) 5.60; jjolmasten 4.20; slanina (domača) 6—6.50; kravje mleko 0.70; olivno olje čiščeno 6.30; olivno olje (druge vrste) 5.70; testenine (navadne) 1.90; riž 1.40; sladkor 6.20—6.30; goveje meso 4.60—6.20 (jx> kakovosti); teletma acapan, 8 let. — Proti zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Frani Josef gretičice. Odobr. od Min. soc. pol. in nai zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. vireiuje Cirij K. oče v ar. TMm Jugoslovanska tiskarm, ZMtonaiki (L kOlill))/blJ)UlJllJJiil|jj|j.. . Jdib uuljumnu'u.1