Leto X., št. 39 (»jutro« xx., st. m a> LJubljana, ponedeljek 2$. septembra 1939 L!pravuistvo ..luDijana Kjiarijeva o — Telefon 3122 3123, 3124. 8125 3126 Inseratn? oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. - TeL 3492 ln 2492 Podružnica Maribor Grajski trg 7 Telefon St 2455 Podružnica Celi«- Kuoenova ulica 2 — Teiefoc 190. Podružnica Jesenice: Pri Kolodvoru ftt- 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta ftt. 42. Podrrižnica rmovile: v hiši dr. Baum- »ar+nTia PONEDELJSKA IZDAJA Cena l Din Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St 3122, 3123 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izttaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor Grajski trg št. 7. Telefon ftt. 2455. Celje, StrossmajrerJeva uL L Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Z zaenkrat treh tednih vo/ne v Evropi em Potiske in poiavom Rusiie ie dobila Evropa novo lice — Spriio stališča Italiie Izgleda, da bi se volna razširila tudi še na druge države — Balkanske države so odločene vztraiati pri svoji nevtralnosti in io braniti z vsemi sredstvi PARIZ, 24. septembra, br. Z današnjim dnem se pričenja četrti teden nove evropske vojne. Kljub tej kratki dobi pa so nastale v Evropi že velikanske spremembe. .. Obeležje prvini trem tednom daje Rusija, ki je s presenetljivo odločitvijo stopila na pozorišče in se zasidrala na vzhodu Evrope ter okupirala skoro tri četrtine poljskega ozemlja. Pognana med dva ognja poljska vojska ni mogla vzdržati pritiska. Le v Varšavi ter še na par drugih mestih se Poljaki še vedno branijo, dasi je to z vojaškega stališča borba brez upa zmage. Na zapadni fronti dosedaj še ni prišlo do kakih večjih spopadov. Francozi in Angleži nočejo brez potrebe žrtvovati svojih vojako\ in se omejujejo zgolj na lokalne akcije, vendar pa jim je že v prvih treh tednih uspelo, da so prenesli bojišče na nemško ozemlje. Po zadnjih vesteh izgleda, da je pričakovati večjega spopada. Mnogo bolj pomembne kakor vojaške so politične spremembe po prvih treh tednih vojne. Balkanske države vedno boij odločno poudarjajo svojo nevtralnost pripravljene, da jo branijo z vsemi sredstvi. Veliko oporo v tem prizadevanju jim nudi Italija, ki si prizadeva, da prepreči razširjenje sovražnosti na druge države in ki, kakor kaže, tudi sama ne misli na vstop v vojno. Glavna pozornost mednarodnih političnih krogov pa je osredotočena na politiko Rusije in na njene bodoče načrte. O tem so razširjene najrazličnejše kombinacije, ki pa jih ni mogoče kontrolirati. Vsekakor je jasno, da bo skušala Sovjetska Rusija kar najbolj izkoristiti svoj položaj in razširiti svoj vpliv v Evropi. Baš to pa bo, kakor sodijo, v največji meri vplivalo tudi na bodoče odnošaje med Rusijo in Nemčijo. o © K 'O lEEnristlla svoj i!©v© doseženi položaj V Londosti pričakujejo, da bo sedaj ruska diplo-macija srazvlla izredno aktivnost, da do kraja iz-h g ris ti vse prednosti svojega položaja v Evropi elnih bolgarskih političnih krogov bo v kratkem podpisana nova trgovska pogodba med Rusijo in Bolgarijo. Rusija bo po tej pogodbi prevzela skoro ves bolgarski izvoz. Rusija zaenkrat ne bo demobilizirala New York, 24. sept s Po poročilih iz Moskve je ruska vlada odredila, da ostanejo vsi nedavno vpoklicani rezervisti »zaradi posebnega mednarodnega položaja« za nedoločen čas pod orožjem. Po ameriških cenitvah ima Rusija sedaj pod orožjem okoli 4 milijone vojakov. London. 24. sept. s. V angleških političnih krogih zelo pozorno spremljajo izredno diplomatsko aktivnost Rusije. Rusija želi očividno po zasedbi Poljske razširiti svoj vpliv v dveh smereh, v baltskih državah in v jugovzhodni Evropi. Cela vrsta dogodkov zadnjih dni to dokazuje Estonski in turški zunanji minister sta na poti v Moskvo Bolgarija sklepa novo trgovinsko pogodbo. Madžarska ie zopet obnovila diplomatske odnošaje z Rusijo in tudi druge južnoevropske države se pogajajo za vzpostavitev rednih diplomatskih stikov z Moskvo. Mislijo, da bo sedaj prevzela Rusija v jugovzhodni Evropi vodilno vlogo in bo gotovo skušala tudi v trgovskem pogledu izključiti na tem področju vsako tujo konkurenco. Moskva, 24. sept s. Turški zunanji minister Saradzoglu. ki je odpotoval iz Carigrada s turško ladjo »Kadoš« v petek popoldne, je prispel v Odeso v soboto ob 20.30. Sprejeli so ga posebni zastopnik ko-misariata za zunanje zadeve in predstavniki lokalnih oblasti. Dopisniku agencije Tas je izjavil minister Saradzoglu. da prihaja v Rusijo s čustvi prijateljstva turškega naroda z narodom Sovjetske unije. Prijateljstvo med Rusijo in Turčijo se je začelo že v letih, ko sta se oba naroda borila za svoje osvobojenje. Tudi v sedanjih časih ie to prijateljstvo ravno tako iskreno kakor kdajkoli prej. Po kratkem odmoru je minister Saradzoglu s svojim spremstvom nadalieval pot v Moskvo. Moskva, 24. sept. s Estonski zunanji minister Selter dospe v spremstvu šefa trgovskega oddelka v zunanjem ministrstvu danes v Moskvo. Sofija, 24. sept. s. Po poročilih iz ofici- Ruski poslanik prvič zopet pri HaliSaxu Do sestanka je prišlo na povabUo angleškega zunanjega ministra Stockholm, 24. sept. br. V švedskih političnih krogih je nastalo veliko vznemirjenje zaradi pojava Rusije v srednji Poljski in na Karpatih. »Stockholmen Tidnin-gen« menijo, da bo Rusija sedaj boljševi-zirala skoraj tri četrtine poljskega ozemlja. Še vse večjo nevarnost pa predstavlja ruski vdor v Srednjo Evropo spričo dejstva, da je sedaj nastala nova _ • _ nevarnost. Nemčija, pravi list. ie po načinu, kakor je z lahkoto odstopila Rusiji dve tretjini Poljske dokazala, da bi v danem primeru pristala še na vse drugačne koncesije. London, 24. sept. br. Popoldne je obiskal zunanjega ministra Halifaxa ruski poslanik Majski, ki že od 23. avgusta ni več bil v angleškem zunanjem ministrstvu. London, 24. sept br. Vest. da je bil ruski poslanik Majski pri lordu Halifaxu, je izzvala v vseh londonskih političnih in in diplomatskih krogih veliko pozornost. Prvič po izbruhu vojne je spet prišlo do neposrednega stika med rusko in angleško vlado. Ruski poslanik Majski je prišel v Forreign Office k zunanjemu ministru lordu Halifaxu na njegov poziv. Poslednjič je bil v angleškem zunanjem ministrstvu 23. julija. O razlogih za Halifaxon neznane nar^Hr- -t - "" "'ivara- do poročajo da so tudi tam ooazili nepc-čnano podmornico Pariz, 24 sept AA Havas DOrnča iz Mehike: Ker so se pojavile sumljive podm .r-niče v mehiškem zalivu, so se lastniki ladij v Veracruzu odločili, da bodo na svojih ladjah z velikimi črkami ob bokih označili pripadnost teh ladij. London, 24. sept. s Angleška kontrolna služba proti kontrabandi ie zajela dve toni kave ki je bila na potu iz Arabije v Nemčiic < * * > i » •- . H , > > i t -.1 Žrtev mine London, 24. sept. br. Britanska admirali-teta je objavila, da je v Rokavskem prelivu neki 500tonski parnik, ki je bil last družbe Cunard Line naletel na mino tn se potopil. Posadka se je resna le za 5 mornarji ni sledu. Nemci potopili dve finski ladji Stockholm, 24. sept. s. Dve nem^k. podmornici sta v bližini švedske obale včeraj napadli finsko ladjo »Volma« (1300 ton) ter jo potopili. Vseh 18 mož posadke se je re§qjo na obalo. Finski posanik v Berlinu je danes posetil nemško zunanje ministrstvo in vložil protest, ker sta bili včeraj potopljeni finski ladji od nemških podmornic. Belgija bo sama čuvala svojo varnost Bruselj, 24. sept. AA. Havas: Bruseljski župan Max je imel danes govor na pa-triotični svečanosti pred spomenikom junakov iz leta 1830. Med drugim je rekel: Zopet je Evropo zajela katakrizma in pred nami se zopet pojavljajo nevarnosti Narod, kateri je pred zgodovino zavzel častno mesto, je neobčutljiv za poskuse zastraševanja Odločen je da sam sklepa o svojih odločbah, ki mi. jih nalagajo njegovo dostojanstvo in njegovi interesi kakor tudi skrb. da ohrani svi>jo teritorialno nedotakljivost in voljo, da zavaruje svojo polno suverenost. Ni dovolj proklamirati •našo neodvisnost, je rekel neki član kongresa leta 1931, temveč je treba tudi pridobiti spoštovanje svoje neodvisnosti od zunaj Nemško sodišče za vojno tihotapstvo Berlin, 24. sept. AA. DNB: V prisotnosti državnega komisarja pri vrhovnem sodišču za kontrabando admirala Gladisa in njegovega namestnika viceadmirala Ga-gerna so predsednik vrhovnega sodišča za kontrabando dr. Kriege in njegov namestnik dr Hesser ter ostali člani sodišča prevzeli posle. Pri tem je imel pravosodni minister dr. Giirtner govor, v katerem je posebno omenjal nemška pravila za zaplembo ladij, ki prevažajo vojno tihotapsko blago Naglasil je kako se Drav tu kaže volja voditelja rajha. da se spoštujejo priznana načela mednarodnega Drava v vojni. Nemčija se trudi, da bo čim več mogoče varovala nevtralno trgovino Seie oo-tem. ko je Anglija objavila svoje daleko-sežne »črne liste«, je pokazala svojo voljo, da bo vodila brezobzirno trgovsko vojno. Vlada Nemčije ie bila prisiljena ooostriti svoje korake Droti tihotaDljeniu vojnega blaga Z ustanovitvijo vrhovnega sodišča za kontrabando ie bil ustvarlen irad. ki bo vsak slnčai DOseb<»i objektivno ->roučeval V to svrho je določana tudi neodvisnost sodnikov t>ri tem sodišču. Novi japonski poslanik v Parizu Pariz, 24 sept br Japonska vlada je lanes imenovala za svojega novega poslanika v Parizu poslaniškega svetnika Savaro. Mesto japonskega poslanika v Parizu je bilo že več mesecev nezasedeno Savara je ves ta čas opravljal funkcije odpravnika poslov japonskega poslaništva v Parizu. V pariških političnih krogih je bilo imenovanje Savare za poslanika sprejeto z velikim zadovoljstvom Savara deluje v Parizu že celo vrsto le tin si je pridobil med francoskimi politiki in državniki mnogo osebnih prijateljev. Transjordanski emir na strani Anglije Kairo, 24. sept. br. Transjordanski emir Abdullah je snoči izjavil, da bo Transjor-danija zastavila vse svoje sile. da pripomore demokratskim načelom do zmage. Transjordanski Arabci se bodo borili za spoštovanje svobode, pravice in proti nasilju nad poedinci in nad narodi. Zaplemba privatnih trgovin v Vilmi Riga, 24. sept. s. Ruske oblasti so v Vil-nu zasegle takoj vse privaine trgovine in zemljišča. Ustanovljen je bil mestni sov-jet in imenovan komisar Včeraj je izšla v Vilnu prva številka novega časopisa »Vilenskaja Pravda«, ki pa nt objavlja nobenih poročil, temveč samo nedeljski govor Molotova, pesmi beloruskih pesnikov in povesti. Hevija hrvatske kulture v Zagrebu Zagreb 24 sept o Danes se je prvič po ustanovitvi banovine Hrvatske v Zagrebu vršila velika revija hrvatske kmetske kulture. Svečanosti so bile dopoldne v gledališču. popoldne pa v Zagrebškem zboru in delavski zbornici Organiziral jih ie predsednik Seljačke Sloge Rudolf Herceg Pred revijo so kmečki zbori defilirali Dred Seljačkim domom kjer so se na balkonu obrali predsednik HSS dr Maček, podpredsednik inž Košutič in generalni tai-tik stranke dr Krnievič Gledal šče ie bi-io razprodano Prireditvi so Drisostvoval' ">o'eg drusih tudi dr Maček, trgovinski minister dr Andres in hrvatski ban dr Šubašič Red sta vzdrževala zagrebška do-iicija in miličrvška organizacija HSS kmečka 7ašč'ta Dr M-ičku so pred ln v gledališču preridili viharne ovaciie Pri kulturni reviji ie Drvič sodelovalo tudi urad ništvo barske oblasti Nastoni1' so tud rednješolci pod vod>tvom nrofesoriev T/.5VC""* " BeoTart, 24 sept p. Ob orisotnosti za stopnika Nj Vel kralja polkovnika Dur-besiča več m:n'strov, zastopnikov vfa kultet in mnogih u temi zakoni je ponekod še danes — krvna osveta. Hribovska vas Zlokučani pa je bila močno taborišče ali lahko bi tudi rekli — nekakšno skladišče krvne osvete in osvet- Nočne posnetke s kinokamsro delamo seveda ob belem dnevu, kajti celo z naijačjimi objektivi in najobčutljivejšim filmom ne dobimo ponoči nič drugega nego vse premalo osvetljene, sive posnetke, razen morda na prav zelo razsvetljenih velemestnih cestah. Najpreprostejši način da bi dobili na tekoči film »nočne posnetke« ob belem dnevu bi bil ta, da objektiv močno zaslonimo, a v svetlih dneh ta način običajno ne vodi do pravega uspeha. Bolje je, da uporabimo način, ki ga pozna vsak naprednejši fotoamater: snemanje z rdečim filtrom. Za filmske namene prihaja v poštev svetli rdeči filter ki .podaljšuje osvetlitev približno štirikrat. Temno rdeči filtri bi prihajali v poštev samo pri posnetkih v polnem soncu. Jasno, da moramo v zvezi s takšnimi filtri uporabljati samo pankromatsko snemalno tvorivo, zlasti tisto, ki je za rdečo svetlobo še po-sebe občutljivo. Ker požre filter mnogo svetlobe, mora biti zaslonka večja, nego če bi snemali brez njega. Filter, ki ima podaljševalni faktor 4, zahteva n. pr. štirikrat večjo odprtino objektiva, namesto zaslonke 8 n. pr. zaslonko 4. Za to vrsto »nočnih ponsetkov« potrebujemo seveda sonca, če hočemo doseči kolikor mogoče naravne efekte, zlasti če hočemo posnemati mesečno noč. Ni priporočljivo, da bi »mesec« snemali direktno, če ga že hočemo, tedaj moramo uporabljati temni rdeči filter in postaviti kamero tako, da sije sonce skozi drevesa ali pa oblake. za snemanje z barvnim filmom daje zadnja številka »Galerije« dva nasve. ta, ki jima mora vsak praktik v tem področju priznati popolno upravičenost: 1. s svetlomerom je treba določiti srednjo osvetlitev iz najglobljih senc in najvišjih svetlob v motivu, 2. za posnetke svetlih opoldanskih razpoloženj je treba vzeti nekaj daljšo osvetlitev nego jo kaže svetlomer, za večerna razpoloženja pa nekaj krajšo. če i mame pri povečavanju v temnici pretemno luč, tedaj nam bo presojanje nastajajoče slike zelo olajSano. če jo primerjamo s pravilno osvetljenim in pravilno razvitim poskusnim odrezkom, ki ga imamo v skledi vode poleg razvijalca. Poskusni odrezki naj ne bodo nikoli premajhni, ker se dado majhni izrezi ocenjevati pravilno šele po daljši praksi. Sploh pa je priporočljivo, da poskusni odrezek po razvitju vsaj površno izfiksiramo in si ga pogledamo potem pri svetli, beli luči, najbolje v dnevni svetlobi. Temnična luč nas lahko zelo vara glede intenzitete njegovih tonov. Septembrska številka »Galerije" opozarja na razne prednosti, ki jih ima izdelovanje črno-belih negativov po posnetkih v naravnih barvah. Ena izmed velikih prednosti je ta, da se dado takšni posnetki doma glede svojih barvnih vrednosti udobneje presoditi in z raznobarvnimi filtri mirneje modificirati nego motiv v naravi. Poudariti pa je treba tudi to, da uporabimo za izdelavo črno-belih negativov lahko tudi marsikakšen v barvi ponesrečen barvni dia, saj nam pri črno-belih posnetkih običajno ne gre za pravilno podajanje barv, temveč za zadovoljivo podajanje svetlobnih stopenj in za kontrast ne učinke. Visoko sonce je za pokrajinske posnetka redkokdaj primerno. Razsvetljava je tedaj običajno pretrda, predmeti mečejo le kratke sence in se zato premalo plastično odražajo od svoje okolice. Nizko sonce zjutraj ali pred zatonom učinkuje vse drugače. Razliko bomo opazili takoj, če napravimo posnetek istega pokrajinskega motiva opoldne in zjutraj ali zvečer. Posnetki bronastih kipov dobimo najučinkovitejše kratko po dežju ko dobi kovina od mokrete posebne bleske. V soncu se isti učinki ne dobe tako dobro. Pač pa je priporočljivo snemati marmornate kipe v sončni svetlobi, v kater; se marmor svetlika. Sivo "ebo daje plehke, neplastične posnetke. Sonce naj sije seveda malo od strani. ništva. V tej vasi so bili na prodaj — ubijalci. Vas je štela nekdaj kakih 70 domačij, sedaj pa je obljudenih samo še 16 hiš, vse ostale pa so prazne ali pa so uporabljene za staje živine. Sredi planinskega naselja je mala džamija in se njen minaret dviga kakor kazalec visoko proti nebu. Vidi se že od daleč, dočim je večina hiš, praznih in zapuščenih, skrita za grmovjem, ki se je bujno razraslo. Preostali prebivalci Zlo-kučan so danes mirni ljudje, ld po planinah pasejo svojo drobnico ter obdelujejo svoja skromna koruzna polja. Nekdaj pa so bili Zlokučanci gospodarji planin daleč na okrog in ves okoliš je bil pred njimi v strahu. ženske so bile krive Pred dolgimi desetletji je bila samotna planinska naselbina precej bogata, njeni prebivalci so imeli velike črede, prilastili so si razsežne planinske pašnike in. ko so svojo posest skrbno stražili in tudi z orožjem branili proti prebivalcem drugih manjših naselbin, je postala vas nekakšna vladarica planin nad Bitoljem in ni čudno, da so se o njej daleč na okrog razširile tudi razne pripovedke. Zato se je razširil tudi glas. da so doma v tem samotnem naselju najlepše žene ta dekleta. Prebivalci Zlokučan so sklepali zakone med seboj, večkrat pa se je seveda tudi zgodilo, da so si neveste, če ni šlo drugače tudi s silo, privedli iz drugih vasi. Precej hoda od Zlokučan je bila arnavt-ska naselbina Ostreč, o kateri pa se je nekdaj širil glas, da prebivajo v njej najlepši in najsmelejši mladeniči. Oba različna slovesa Zlokučan o lepih dekletih in Ostreča o lepih, pogumnih fantih sta se morala srečati in tako se je zgodilo da so fantje iz Ostreča hodili vasovat v Zlo-kučane. Ker baje v Ostrecu ni bilo lepih deklet, se vasovalci iz obeh naselbin nišo mogli izmenjavati ali na kakršenkoli način pogoditi in tako je prišlo do tega, da so postali v Zlokučanih vasovalci iz Ostreča nezaželeni. Nekateri vasovalci lz Ostreča so v Zlokučanih sicer našli neveste ter jih po sta. rih običajih odkupili, a oni, ki so prihajali v samotno naselbino z namenom, da nevesto ugrabijo, so se podajali na nevarnejšo pot. Največkrat je tako pot tvegal mladi Ljuman, ki je užival sloves najlepšega in najpogumnejšega fanta v Ostrecu. O njem so danes po vsem okolišu razširjene pravcate legende. Dolgocevna puška Ljumana ni nikdar zgrešila svojega cilja in smelost mladega Arnavta ni poznala nobenih meja. Sloves o njegovi lepoti in smelosti je prodrl v vse hareme zlokučan-skih hiš in zanj je utripalo toliko mladih ženskih src v samotni, ponosni naselbini, da se je razplamtela proti Ljumanu ne samo mržnja in zavist mladeničev iz Zlokučan, temveč tudi jeza staršev zlokučan-skih mladenk, ki so videli v pohodih lepega ln predrznega mladca lz Ostreča veliko zapreko pri dobrih kupčijah z nevestami. Na Ljumana so prežali stari in mladi Zlokučanci, a fant je vendar noč za nočjo dvoril pod zamreženimi okni kakega harema ter brezobzirno vznemirjal srca zlokučanskih mladenk--- Na svojih pohodih je doživel Ljuman precej krvavih spopadov in, ko je ubil prvega napadalca, je nastal krvni dolg med prebivalstvom obeh naselbin. To je bil začetek in ko je padla prva glava zloku-čanska, se je razvila besna krvna osveta med moškim prebivalstvom obeh vasi. Ostreč je dolgoval kri Zlokučanom, Zloku-čane Ostrecu in kmalu ni nihče več vedel na kateri strani je več dolga. Nihče ni več štel mrličev, ki so popadali zdaj na tej, zdaj na oni strani; tudi to ni znano, koliko življenj je imel na vesti nepogrešljivi strelec Ljuman, samo to je znano, da je naposled tudi njega pogodila krogla iz ene od mnogih nanj prežečih pušk. Ubijalska obrt Med divjanjem krvne osvete so bili Zlokučanci na boljšem. Lega in še bolj dobra organizacija samotne naselbine je donaša. la mnoge prednosti in tako se je zgodilo, da so Zlokučanci v teku let do malega Iztrebili moško prebivalstvo Ostreča. Ta naselbina je ▼ pravem pomenu beseda podlegla krvni osveti in danes priča o njenem obstoju in strastnem življenju samo le nekaj razvalin. Zlokučanci pa so med divjanjem krvne osvete, ki ae je zanetila zaradi žensk, postali strastni bojevniki in ae ta strast ni dala več ugnati. Starim in mladim je bila puška kakor prirasla in tudi kadar so hodili po miroljubnih opravkih, da najdejo nove pašnike za svojo živino, so kar nehote prihajali v spore ln spopade s prebivalci drugih oddaljenih naselbin ali pa tudi a pastirji in popotniki, ki ao jih slučajno srečavali. Naselbina je postala gnezdo nevarnih prepirljivcev in ubijalcev. V Zlokučane ni hodil nihče več vasovat kakor nekdaj Ljuman ln tudi sloves lepih zlokučanskih žena ln deklet Je polagoma zatemnel. Zlokučanci so dobili nov žalosten sloves ubijalcev, ki se dajo tudi najeti. Konec Zlokučan V krvni osveti so živeli tudi prebivalci drugih naselbin, a kdor se je krvnega dolga zavedal, a sam ni hotel krvi prelivati. Pet minut vzgoje si je pomagal iz zadrege na ta način, da je za manjšo ali večjo vsoto v Zlokučanih najel svojega namestnika —maščevalca— ubijalca. Ubijanje iz zasede ali pa krvav spopad pred pričami—to je postalo čudno m strašno obrtništvo v Zlokučanih. Znana je bila to obrt da eč na okrog in po vsakem zagonetnem uboju ali umoru je radel sum upravičeno ali neopavičeno na Zlokučane. Ubijalska obrt pa je bila seveda zelo nevarna in tako se je vas sama reducirala v teku let od 70 domačij na 16. Žalostna redukcija srtarodavne naselbine v besu krvne osvete in ubijalske strasti je bik izvedena že pred leti in preostalo prebivlstvo se je spet posvetilo minemu življenju. Zdaj se selijo iz vasn zadnji prebivalci. Bitolisfca občina bo na torišču nek-gamjega ntselje uredila električno centralo ter je že izplačala zadnjim posestnikom odškodnino za zemljišča in domačije. Zapuščene hiše že podirajo in sopmtadi ne bo niti »ledu od nekdanje velike naselbine, kjer je preteklo toliko krvi zaradi zamotanih krvnih dolgov iz časov, na katere se spominja samo še nekaj najstarejših prebivalcev. Trdnjava krvne osvete je ped!a in nikdar več ne bodo v nekdanjih Zlotai^ čanih i na planinth okrog Bitolja ubijalci na prodaj. Nesreča je tu — kaj zdaj? ielgija In Holandija v novih razmerah Nevtralnost ne prinaša več dobička — Zastoj v gospodarskem in vsem javnem življenju Bruselj, sredi septembra 1939. Nevtralnost — to je v današnjem ča-3U čarobna beseda. Marsikatera država 1 stori vse mogoče, da bi si ohranila zaželeno nevtralnost. Skoraj vsak dan prina- utegnilo dati povod za napad te ali one vojskujoče se stranke. Hudo je pa to, da več na izdelkov njenih bogatih kolonij spada pod »kentrabando«. Pot z Hcland-ske Indije je dolga, zato je tudi malo ver- ša tisk oficielne izjave o nevtralnosti te jetna, cla bi take pošilja t ve ob sedanji blo- ! ali one vlade. Pr zadevanje manjših držav, kadi dosegle c ežeio, kamor so nam .njene, da bi se izognile vojni, je razumljivo. Iz- ' T<> Pi pomeni vel ke izgube za vso ho- [ kušnje iz zadnje svetovne vojne niso po- laniisko trgovino in pomorstvo, zabljene in marsikateri nevtralec na ti- Belgija je v primeri s poljedelskim zna- hem upa, da mu utegne cveteti »busines«, čajem Holand je pretežno industrijska dr- ka.kor je cvetel nevtraJn;m državam pred I žava. Njene tovarne predelava jo v znat- četrt stoletja. Toda položaj je danes pre- j nem delu surovine, ki jih uvažajo iz ino- cej drugačen. Tudi nevtralnost ima svoje lice in naličje in vzbuja narodom resne skrbi. Prav posebno kočljiv je položaj nevtralnih držav, ki leže v prostoru med Nemčijo z ene ter Francije in Anglije z druge strani.. Kakor Anglija, je tudi Nem-č'ja izdala seznam blaga tako zvane »vojne kontrabande«. Ladje vojskujočih se držav ustavljajo in kontrolirajo ladje nevtralnih držav. Njihove tovore zaplenijo če obsegajo blago, ki je v omenjenem seznamu. Holandija, dosedaj veliki dobavitelj živil Nemčiji je skoraj popolnoma ustavila izvoz. Prav tako sta ustavili izvoz Belgija in Luksemburška. Kakor vse druge države, je b:la tudi Holandija prisiljena poklicati pod orožje znatno število svojih vojaških obvezancev. Obrambne čete so noč in dan pripravljene, da vržejo v nekaj minutah v zrak vse nasipe, če bi kdo poskusil napasti njihovo deželo. To bi pomenilo, da bi bila poplavljena približno ena tretjina vse Holandije. škoda, ki bi tako nastala, se ne da uganiti, kajti tudi tedaj, ko bi zopet napravili nasipe in osušili poplavljena tla, bi bila zemlja še za več let nerodovitna. Holandija je med svetovno vojno delala dobre kupčije. Sedaj s skrbjo zasleduje vsako gibanje sosedov in se varuje, da ne bi z nobenim svojim dejanjem zbudila suma, da je prekrila nevtralnost, kar bi zemstva. Blokada velesil je sedaj povzročila. da l:o mora J a ta industrija zaradi pomanjkanja surovin znatno omejiti produkcijo, nekatere vrste industr je pa so morale že sedaj ustav ti obrat. Posledica novega stanja je, da od dne do dne raste nezaposlenost čeprav je tudi v Belgiji velik del moških prebivalcev pod orožjem. že od lanskega leta dalje je negotovost ki je vladala v vsej evropski situaciji, povzročala v Belgji gospodarske neprilike. Občinstvo ni kazalo nobenega veselja za nakupe. V zadnjih dveh tednih pa je trgovina skoraj popolnoma obtičala. Najbolj so še kupovali kovčege in druge podobne potne potrebščine. Vzlic vsej kriz pa Belgijci še vedno zaupajo svoji valuti čeprav so ponovne devalvacije znatno zmanjšale tudi notranjo kupno vrednost belgijskega franka. Tisk in radio nepre-.o v v... . o" -tvo naj wpet kupuje. ljudje še vedno kupujejo samo najnujnejše. Kavarne in gostilne so sedaj odprte samo opoldne ln zvečer za dve ali tri ure. Kinematografi ln nočni lokali se morajo zapirati že ob 10. ali vsaj Ob 11. ponoči. Tudi listi izhajajo v zmanjšanem obsegu, večji del samo na štirih do šestih straneh. Promet je omejen na najnujnejše zveze. Vse življenje je podrejeno enotnim smernicam in na vseh straneh se opaža močno varčevanje. Na cesti me je ustavil prijatelj in mi dejal tole: »Povedal ti bom temo za tvojih pet minut vzgoje. Napiši članek o tem, kaj naj ukrenejo starši, če se otrok v šoli dolgočasi, ker že vse zna, kar tam sliši.« »Dragi prijatelj, sem mu odgovoril, o tem rajši ne bom pisal. Naj se starši naučijo, da ni dobro otroka za šolo pripravljati tako, da ga že v naprej nauče tistega, za kar sploh pošiljamo otroke v šolo. O tem sem pa že dovolj napisal!« Ta dragi prijatelj pa s tem ni bil zadovoljen. Rekel je, da ve, da je to nesre ča. »Ampak zdaj je nesreča tu, je dejal, kaj naj torej zdaj store?« In ko sem se še otepal, češ, da je to vprašanje prekočljivo in da je po toči zvoniti prav žaltavo opravilo, je prišel z resnico na dan: obljubil je neki gospe, ki ob tem problemu trpi, da bo na svoje vprašanje našla odgovor v ponedeljskem »Jutru«. Zdaj sem v kaši. Ta gospa bo najbrž skrbno prelistavala ponedeljska »Jutra« po tem članku — in tudi prijatelja, pravijo, da ne smeš zapustiti v sili... Zdaj moram pisati o stvari, ki sem ae je krčevito ote-paL »Pustite otroke v predšolski dobi s šolsko učenostjo na miru! Ne učite jih branja in pisanja, računanja — vse to Je dolžnost šole. Otrok, ki vse to že zna, se v prvem šolskem letu sprva dolgočasi, se zanemari in ima pozneje, ko bi moral začeti delati, težkoče. AU pa se postavi v pozo vseznalca, visoko nad svoje vrstnike in hoče pozneje, ko jim ne more več tako uspešno konkurirati, za vsako ceno obdržati svoj vzvišeni položaj, in ker ga ne more, reagira z nervozo.« Vtem smislu govore pedagogi ln zlasti učitelji prvih razredov že leta in leta. Na sestankih z roditelji, na tečajih za starše, v člankih, povsod naletiš na priporočilo: NE UČITE OTROK V PREDŠOLSKI DOBI PISATI IN CITATI — TO JE DOLŽNOST ŠOLE. Toda tudi opozorilo na kvarne posledice še ni prodrlo k vsem staršem. Včeraj je prišel naš malček domov z vprašanjem: »Zakaj moram za domačo nalogo napisati eno celo stran enk, ko jo vendar že znam!?« Drugi zopet pravijo, da je v šoli »dolgčas«. Najbolj nevaren je pa tisti tip otroka, ki si je komaj oprtal šolsko torbo, pa že pride domov s kategorično izjavo: »V šoli so sami tepci. NIC ne znajo.« Vsa sreča, da teh otrok ni veliko. Toda vsi izhajajo od staršev, ki so ae hoteli postavljati s svojim otrokom, češ, komaj pet let Je star pa že zna pisati; fle v šolo ne hodi, pa že pozna velike črke! Prevzetna Tudi Luksemburški ne prizanašajo posledice vojne, ki divja v njeni neposredni bližini. Zaradi ohranitve stroge nevtralnosti nameravajo ustaviti obrat v vseh rudnikih in železarnah, kar pomeni, da bodo zaprli tretjini vsega prebivalstva vire zaslužka, državi pa glavne vire njenih dohodkov. Radio Luksemburg, ki je bil Se nedavno v zapadni Evropi zelo priljubljen, je — tudi zaradi nevtralnosti — skoraj popolnoma ustavil oddajanje. Njegov dosedaj tako pestri in dovtipnl program, Je omejen zgolj na oddajanje poročil in telegramov, kakor jih dostavljajo tiskovni uradi posameznih držav. Pri tem se namenoma vzdržujejo slehernega komentarja. Pred začetkom vojne je Luksemburg oddajal v nedeljo tudi reklamne programe za Anglijo, kar je radiu te majhne državice prinašalo miJijone. Sedaj je tudi ta vir dohodkov zaprt. Prav tako je popolnoma prenehal tujski promet ln prvovrstni luk-senburški hoteli, ki so bih ob tem času vedno polni odličnih tujcev, ao aedaj popolnoma prazni. Ce bo stanje, kakor Je nastopilo v teh nevtralnih državah z izbruhom poljsko-nemško-francosko-angleške vojne, trajalo še dolgo časa, tedaj bodo vse te dežele močno obubožale ln znaten del njihovega prebivalstva utegne priti na beraško palico. Kakor vidimo lz teh podatkov, ki prikazujejo stanje v nevtralnih državah šele v prvem mesecu vojne, ne prinaša več nevtralnost takih koristi, kakor ao al jih nekateri obetali po zgledu nevtralnih držav med svetovno vojno, marveč utegne povzročiti težke, morda celo katastrofalne gospodarske posledice tudi nevtralcem in to tem bolj, čim bolj je kaka država navezana na Izvoz ln uvoz. Izredno neugodna gospodarska situacija teh držav je otežkočena Se s njihovo geografsko lego. Polja min v vodah njihovega obrežja so storila da je promet s par-niki močno riekanten. Položaj se spreminja iz dneva v dan in tudi večna negotovost ima neugodne posledice na razpoloženje prebivalstva teh držav. —A. B. Čit:jte n a r o 2 a ) »J U T R t r 0< domišljavost vodi vzgojo takih staršev. Potem so še drugi starši, ki v pretirani skrbi za dobrobit otroka store iste napake, »da bi v šoli laže napredovali«. Tako. zdaj je nesreča tu. Zdaj je naenkrat vsak dober nasvet dragocen, prej pa naših nasvetov (tudi mojih v »Petih minutah vzgoje) prav ti isti ljudje niso hoteli poslušati, kaj šele, da bi jih upoštevali. Zdaj sem prisiljen, da govorim o problemu nepravilnega starta v šoli. Ne morem dovolj glasno poudariti, da položaja takih otrok (zlasti v karakternem smislu) ne moremo popolnoma rešiti, temveč samo omiliti. Karkoli ukrenemo, nikoli spoznanje nove črke, za otroka ki jo že pozna, ne more biti tako zanimivo, kakor za nje. gove vrstnike. Za te je nova črka odkritje Amerike, velikanski korak naprej, ki vzbuja veselje in samozavest. Za vseznalca je to pusto premlevanje stare resnice. Ne more zlepa drugače reagirati, kakor da se trka na prša: »Kaj boste vi, to jaz že zdavnaj vem!« In ta domišljavi mali jaz se napihne kakor žaba. Omilimo pa lahko mnogo. Zato Je potrebna vzajemnost med učiteljem in starši. Učitelj na primer more takemu otroku poveriti razne majhne dolžnosti (skrb za kredo, brisanje table — v izrazitih primerih celo pomoč pri razlaganju sošolcem) in na ta način vendarle napraviti šolo tudi za tega otroka privlačno in zanimivo, šele sčasoma ga more s s''stematičnim delom privesti nazaj k šolski skupnosti, ga z visokega trona pritegniti nazaj v šolsko klop med sošolce, ne »tepce«. Učitelj more tudi storitve prilagoditi takemu otroku. Mogel bi na primer narisati le pol strani lepih enk, ki jih proglasi za vojake, ki stoje v strnjeni lepi vrsti, zmerom eden po eden; lahko mu naroči, da iz teh enk naredi možica, da iz enk zgradi hišo in postavi vrt itd. Za nekaj časa mu more prisoditi vlogo pomočnika pri presoji izdelkov svojih sošolcev — toda k temu poslu mora pritegniti tudi druge učence, da se mali mož ne hi izgubil v »velikega arbitra«. Sicer pa vse to in še mnogo več vedo dobri učitelji in učiteljice, ki jih Slovencem ne manjka. Drugo vprašanje je. kaj naj store star-Si, zlasti matere. Predvsem morajo pomagati pri zaposiitvi otroka. Tudi doma mu morajo poveriti razne čim bolj odgovorne naloge (čiščenje, gojitev cvetlic, risanje, kocke in druge igrače, pri katerih je za-ooslena vsa njegova fantazija). Ob njegovih šolskih storitvah naj pokažejo zanimanje in veselje — toda tako, da spretno .poudarijo, da so še zmerom odprta vrata še boljšim Btoritvam. Na primer: »Poglej, prejle ti ni bilo prav, da si moral napisati celo stran enk. Zdaj jih pa poglej. Saj so še kar dobre, toda tako kakor vojaki (Sokoli, telovadci, telefonski drogovi, lučke v Tivoliju...) le niso. Vidiš, ta visi na to stran, ta se nekomu klanja, ta je majhna kakor mezinec poleg prstanca itd.« Vse to s smehom in dovti-pom. Nikar pa ne kujmo otroka ln njegove storitve v nebo, ko se nam je prevzetnost itak že maščevala. So pa še druga pota. Cvetlice z lončkom vred stanejo komaj par dinarjev. Ali ne bi mogli takle lonček podariti razredu, da ga otrok tam postavi na okno in pazi, da dobro uspeva? Takih možnosti Je neSteto. Starši in učitelji morajo pač malo premišljevati in ukreniti vse, kar se le da. s ciljem: da napravijo Solo zanimivo tudi temu otroku in da ga privedejo nazaj na skupno linijo z vrstniki. Brezpogojno ga morajo potegniti a piedestala vseznalca in mu dokazati, da so mu vrstniki v marsičem kos, da ga v marsičem tudi prekašajo. Gojiti moramo tovariši jo med sošolci, povezati takega otroka v prijateljstva ž njimi (taka otroška prijateljtva so na tej stopnji skoraj izključno le tovarišija v igri). Od takega otroka bomo zahtevali tudi malo večje storitve (kar velja tudi za vse nadpovprečno inteligentne otroke). Nobena bitka ni že v naprej izgubljena. S spretnim manevrom se da zavzeti tudi visoka utrjena trdnjava takega otroka in se mu da pokazati, da Je prav tak človeček kakor njegovi vrstniki, in se bo ob tem spoznanju tudi dobro počutil. StarSem, katerih otroci bodo drugo leto stopili v prvi razred, pa moram reči: priprava za Solo ni v tem, da otroka učite, kar ga mora učiti šola ampak da ga naučite, kar ga morate naučiti vi! Otrok naj se sam zna oblačiti in slačiti, se orientirati v cestnem prometu, znati sam iti na stran, skrbeti za red v svojih stvareh. Odgovarjajte mu na vsa vprašanja, razlagajte mu vse, kar ga zanima toda ne dotaknite se šolskega dela. Ce hoče otrok Citati ali pisati, mu obljubite, da se bo vsega tega naučil v šoli. vzbujajte mu veselo pričakovanje te šole — to je najboljša priprava, kar gre preko tega, je kvarno za otrokov razvoj. Toda zdaj je mojih pet minut že pri kraju. Ce želite 8e kakšno pojasnilo, sem vam seveda zmerom na razpolago v vseh vzgojnih vprašanjih. —ano Ev. vprašanja nasloviti n* uredništvo ponedelj«kr T"tra«. Po razsulu poljske armade ako hiter poraz? Pred dobrim letom je nemški publicist Max Werner, sotrudnik revije »Die neue Weltbiihne«, izdal knjigo pod naslovom »Der Aufmarsch zum zweiten Weltkrieg«, napisano na podlagi obširnega materiala iz moderne »r« 1 rhf*nrliTC kiicIta i«* *i Ti .-v ^ ^ ^z _ —- 2 _ __ _2______2_ —_ J________a a____• ____?_ yi.!L. se Werner bavi s poljsko vojsko, z njenim zgodovinskim razvojem in glavnimi načeli njene strategije. Iz tega dela povzamemo nekaj najzanimivejših ugotovitev, ki bodo služile kot prispevek k boljšemu razumevanja dejstva, da je poljska vojska kljub splošno priznani hrabrosti poljskih vojakov nepričakovano naglo odpovedala Zgodovinski razvoj poljske vojske Vojska nove poljske države je preživela svoj ognjeni krst v bojih z boljševiki, ki so v letu 1920. predrli prav do Varšave. Ru-sko-poljska vojna ni bila vojna množičnih vojsk, zato je sploh ni moči primerjati s prvo svetovno vojno. To je bila vojna med improviziranima vojskama dveh improviziranih držav. Sam Pilr-udski svoji knjigi »Leto 1920.«: »To ni bila no bena prava vojna, marveč polovičarska, da četrtinska vojna, boj med otroki, spričo katerega velika vojna teorija z zaničevanjem zapre vrata«. V tej vojni sta si je Poljska počutila med Rusijo in Nemčijo, toliko dvoumnejša je postala njena zunanja politika v letih 1933—1938., toliko bolj napet je postajal položaj v vzhodni Evropi. Jekleni cikloni so potegnili Poljsko v svoj vrtinec. Tip vzhodste vojske Za države vzhodne Evrope, izvzemši Rusijo, ki v vojaškem pogledu prekaša tudi moglo udejstvovati kot samostojna zračna vojska s svojim lastnimi strateškimi nalogami. Po sovjetski oceni je bombna nosilnost poljske aviacije znašala kvečjemu 70 ton, torej le majhen del ustrezajoče no- Ofenzivna strategija brez podlage Poljska strategija je postavljala v ospredje manevriranje in ofenzivo. Čeprav ji ni bilo moči odrekati drznosti v mislih in načrtih, je bila ta drznost zelo slabo podprta. Poljski general Romer je to vojaško doktrino takole opredelil: »Naš splošni strateški položaj bo za nas ob začetku vojne najugodnejši. Zato se moramo že takoj v začetku bojevati kar najbolj aktivno, v ostrem tempu, da bomo vojno kolikor moči uspešno in kmalu končali. V prvem času vojne bomo z nasprotnikom operirali v širokem in globokem prostoru, na področjih s slabimi komunikacijskmi sredstvi. Temelje moramo črpati iz napoleonskih vojn, in prvih pohodov v svetovni vojni, zlasti na vzhodnem bojišču, in iz zadnje rusko-poljske vojne. Naša rešitev je v gibljivi vojni.« Med metodo, ki jo je Romer priporočal, in med razpoložljivimi sredstvi je obstajalo očitno protislovje. Taka Maršal Pilsudski bili obe vojski številčno precej "enaki; v bitki na Visli, kjer je padla končna odločitev, je bila številčna premoč na strani Poljakov, kar priznava celo Pilsudski. V pogledu opreme in vojaške izobrazbe pa .ie ruska vojska tedaj sploh odločno zaostajala za poljsko, ki so jo oskrbovale antant-ne države. Poleg tega je imela tedaj polj iska vojska tudi še marsikatere strateške prednosti. Ona je imela takoj v začetku operacij v rok^h iniciativo, z nenadnim udarcem je Ruse presenetila. Ruski proti-udarec, ki je vrgel Poljake do Varšave, je nosil v sebi kal poraza. Brez tehnične in številčne premoči je bila na tem velikem prostoru, kjer je izostalo sleherno dova-žanje rezerv in kier je manjkala urejena etapa odločilna zmaga nemogoča. Če zdaj prištejemo še splošno gospodarsko izčrpanost Rusije in celo vrsto neodpustlji-vih napak, ki jih je zagrešilo rusko poveljstvo v teku operacij, je poraz na Visli več ko razumljiv. Zdi se. da so bile izkušnje iz rusko-polj-fcfce vojne v letu 1920. odločilnega pomena za vso poljsko strategijo v kasnejših letih. V tem pogledu je Poljska svarilen primer, kako nevarno je lahkomiselno zanašanje na te ali one vojaške tradicije, ki imaio svoj izvor v povsem drugačnih okoliščinah kakor pa jih ustvarjajo moderne mete de vojskovanja. Vojaški položaj Poljske se je zmerom bolj slabšal, ko se je znašla med dvema najmočnejšima vojaškima silama kontinentalne Evrope, katerih oboroževalni tempo je bil najhitrejši: Nemčije in Sovjetske Zveze. Razlika v vojni moči je postajala vedno večja. Še pred osmimi, devetimi leti je bil položaj Poljske nasproti njenima sosedama v glavnem znosen. V primeri z razoroženo Nemčijo se je Poljska lahko naslanjala na večje efektive svoje vojske in močnejše, izvežbane rezerve. Svoboda v oboroževanju, ki jo je Poljska po svetovni vojni uživala, je ne- P'lavI__v zapadne velesile, je že leta 1932. dejal nemški general von Metzsch, da njihove vojske predstavljajo tako imenovani »vzhodni tip« armade. Ta tip ostaja na ravni, ki so jo na zapadu prekoračili že leta 1930. Zanj so značilne tele posebnosti: nizek vojni potencial, nerazvita vojna industrija in zaostala vojna tehnika. Slaba vojna industrija pomeni tudi pomanjkanje modernega orožja, motorizaci-je, tankov, letal, kar vse nasproti moderno opremljenemu nasprotniku nomeni gotov poraz. Morebitnih notranjepolitičnih težav, izvirajočih iz narodnostnih in socialnih trenj, ki učinek te tehnične manjvrednosti še stopnjujejo, tu niti ne upoštevamo, čeprav so se ravno na Poljskem izkazale kot činitelj, ki ga ne gre prezreti Pariški »Document« je v novembru 1935 izdal posebno številko, posvečeno evropskim armadam, kateri je nanisal predgovor general Weygand in v njem utemeljeval avtentičnost navedenih podatkov. General Weygand je bil leta 1920- vojaški svetovalec poljskega poveljstva v rusko-poljski vojni in zato njegove sodbe prav gotovo niso bile izrečene tjavendan. »Document« je v tej številki pisal o poljski vojski: »Žal poljska vriska zelo trni ns pomanjkanju denarja, ki tare ves narod; to vpliva tudi na modernizacijo in opremo s tehničnim vojnim materialom, potemtakem tudi na tehnično kvaliteto armade. Oprema je preslabotna in bati se je treba, da bodo zaloge za mobilizacijo rezerv še slabše. Poljska industrija ima samo omejene možnosti. Iz tega izhaja, da vodstvo, zanašajoče se na vztrajnost, dobro izvežbanost in inteligenco čet. le preveč razvija faktor manevriranja, ne da bi zadostno upoštevalo moč ognjenega orožja. To je zlasti občutno pri konjenici, ki je, zatopljena v slavne tradicije, še zmerom usmerjena na boj s hladnim orožjem Zaradi pomanjkanja kreditov ni govora o motorizaciji in tanke uporabljajo s kar največjo štedljivostjo Poljske čete odhajajo na bojišče silnosti zapadnih zračnih brodovij in popolnoma neznaten del bombne salve ru skega zračnega brodovja, ki znaša okrog 10.000 ton Zato Werner v svoji knjigi povsem upravičeno ugotavlja, da za poljsko vojski' ofenzivne zračne operacije sploh ne prihajajo v poštev, prav tako pa tudi šibke eskadrilje lovcev ne zadostujejo za zračno obrambo Poljske Wernerjeve napovedi, da bo v vojni med Poljsko in Nemčijo gospostvo v zraku takoj pripadlo Nemcem, so se uresničile. V pogledu tankov in letal je Poljska zaostajala za Nemčijo najmanj desetkrat. Ponos in specifično orožje poliske voj ske je tvorila konjenica, ki je bila na dru gem mestu v Evropi Po naziranju poljskega vojaškega poveljstva je biio treba konjenico še prav posebno okrepiti, to pa zlasti zaradi dolžine meja. pomanjkanja prometnih sredstev in potrebe velike gibljivosti. V samostojnih konjeniških brigadah so hoteli najti za manevriranje spo- Poljski legionarji defilirajo pred maršalom Rydz-Smiglyjem v Tješinu Poljska vojska na predvečer vojne General Weygand foko zmanjšala prednosti, ki iih je že tedaj imela Nemčija v pogledu možnosti razvoja vojne industrije. Pred industrializacijo Sovjetske zveze je stala poljska vojska približno na isti tehnični ravni kakor rdeča vojska, bili sta kvalitativno precej enaki. V enem desetletju se je položaj popolnoma izpremenil. Neizmerno oboroževanje Nemčije in modernizacija ruske vojske sta napravila vojaški položaj Poljske brezupen. Kolikor slabotnejšo se Ni dvoma, da je poljska vojska razpolagala z relativno veliko številčno močjo V vojaški hierarhiji kontinentalne Evropt je Poljska zavzemala peto mesto. Mirno-dobsko stanje poljske vojske je znašalo 30 divizij pehote in 15 brigad konjenice, vojno stanje pa so sovjetski vojaški strokovnjaki cenili na 60 do 70 divizij. Toda pomen množice sta že od vsega početka manjšali dve okolnosti: dolžina fronte, ki i jo je bilo treba braniti, in pomanjkljivo j strelno orožje. Francoski strokovnjaki so j že naprej izključevali mcžno?t, da bi bi1^ j Poljska v stanju tako na gosto zasesti fronto, kakor se je to godilo v svetovni vojni. Tehnična podlaga za motorizacijo poljske vojske je bila zelo slabotna. Leta 1937. je imela Poljska vsega skupaj 20.000 navadnih avtomobilov, 5000 tovornih avtomobilov in 900 traktorjev. V letih 1935. do 1937. je poljska industrija lahko producirala 700 srednjih in lahkih ter 500 najlažjih tankov. Še leta 1937. ni bilo nobenih večjih motoriziranih in mehaniziranih enot, mnoge divizije sploh niso bile opremljene s tanki. O motorizirani udarni vojski vse do kraja ni moglo biti govora. Vsi poizkusi motorizacije so naleteli na ovire, ki jih je postavljala nizka produkcijska kar;qcit°ta vojne industrije. Nemški vojaški list »Deutsche Wehr« je v pogledu produkcije motoriziranih prevoznih sredstev ugotovil celo nazadovanje. , Poljska letalska industrija je v letu 1937. lahko producirala kakih 800 do 1000 letal, katerih kvaliteta je bila baje precej visoka. Poljsko zračno brodovje je že leta 1935. imelo zelo dober tip lovskih letal PZL 24, s hitrostjo 420 km na uro. kasneje je izdelovala poljska letalska industrija tudi lahke in srednje bombnike iste znamke s hitrostjo 380 km na uro. Toda produkcijska kapaciteta industrije je bila omejena in rezerve so bile m^ihne. z mož-nostjo naglega porasta letalske produkcije v vojnem času pa Poljska ni mogla računati. Poljsko zračno brodovje. ki >e štelo kakih 1400 letal, od teh le 600 do 700 prvovrstnih, je bilo premajhno, da bi se ! sobne in samostojne vojaške sestave, ki so najbolj prikladni za gibljivo obrambo in napad ter z njim zvezano zasledovanje sovražnika. Kakor je znano, polaga tudi ruska vojska na konjenico precejšnjo važnost. Toda razlika med rusko in poljsko kavalerijo je ogromna: za poljsko vojsko je bila konjenica nadomestilo za motorizacijo, medtem ko je pri Rusih zgolj dopolnilo k motoriziranim oddelkom. Poljsko konjenico so tvorili jezdeci, medtem ko je ruska nasičena z motoriziranimi oddelki, ; poleg tega pa njene operacije slone na ! kombiniranih akcijah z večjimi formaci-; jami tankov, letal in topništva. Ta številčno močna in gibljiva, toda z ognjenim orožjem slabo opremljena poljska konjenica, ki se ni opirala na nobeno moderno ofenzivno orožje, je v mnogočem določala strateške nazore poljskega vojaškega poveljstva, kar je vodilo do zelo nevarnih konsekvenc, ki so šele zdaj postale očite. manevrirajoča in ofenzivna strategija je dandanes neučinkovita in nesmiselna. Morda bi bila mogoča nasproti Litvi ali Rumuniji ,ne pa nasproti Sovjetski Zvezi ali Nemčiji. Francoska vojaška revija »Re-vue d' Infaterie« (januar 1936.) takole opisuje temelje poljske strategije: največja hitrost manevra, ofenzivne akcije posameznih izoliranih čet, pripravljenost na operacije z nezavarovanim bokom, organizacija središč odpora ob površnem zavarovanju vrzeli med temi središči. Werner iz teh dejstev izvaja grozno tveganost take strategije: če moto-mehanizirani oddelki sovražnika kot jeklene, ogenj blju-vajoče lovke brez težave prodro v te vrzeli med središči odpora, raztrgajo fronto, poslužujoč se pri tem prednosti, ki jo imajo v pogledu gibljivosti in udarne sile nasproti poljski vojski, ki takega orožja nima; če podvzamejo udarce z boka in obkroževalne operacije, potem je bliskovit poraz neizbežen. Ko je Pilsudski po končani rusko-poljski vojni izdelal ta temeljna pravila poljske strategije »prostega prostora«, »plein air«, kakor jo je sam imenoval, še ni mogel slutiti, kakšno ogromno moč bosta nemška in ruska vojska dosegli s svojo moderno gibljivostjo in oklopno tehniko. Nepopravljiva tehnična zaostalost polj- ske armade je postala usodna tudi za njeno strategijo. Poljska strategija je hotela napraviti iz stiske krepost ni je hotela postati »čista« strategija, ki se ne ozira na pogoje moderne materialne vojne. Na moderno tehniko, s katero ni razpolagala, je pričela gledati od zgoraj navzdol. Polkovnik Missor je pisal v poljskem vojaškem listu »Bellone«, da bo tisti, ki se bo dal speljati s postavk resnične vojne umetnosti na raven materialne vojne, ne glede na dobro tehnično pripravljenost prej ali slej premagan. Manever pa ne more nadomestiti pomanjkanja moči in tehnike, še toliko manj tedaj, če ima odlična vojna tehnika nasprotnika svoj lastni, višje stoječi manever. Poljska vojaška doktrina je mislila po starih pojmih, ni upoštevala tehničnega prevrata v modernih armadah, hotela je prezreti tehnični napredek nemške vojske in rdeče armade. Ta strategija je bila mogoča nasproti rdeči vojski iz leta 1920., ko je bila številčno šibka in slabo oborožena, morda bi jo bilo mogoče uporabiti tudi nasproti nemškim četam v letih 1920—1930, ko še niso imele nobenih izvežbanih rezerv in nobene moderne tehnike, — v sedanjem času pa vse to pomeni vrhunec lahkomiselnosti, katere učinka ni mogla zmanjšati še tako velika osebna hrabrost poljskega vojaka. Strategija in politika Werner pride v zvezi s tem še k neki drugi organski pomanjkljivosti poljske strategije: ta strategija ni bila politično utemeljena, zato je tudi operativno visela v zraku. Dolga leta ni vedela, v kateri smeri bo ob začetku vojne naperjen glavni udarec. Dobro premišljenega vojnega načrta tudi zategadelj ni mogla postaviti, ker ji dvoumna poljska vnanja politika v zadnjih letih ni mogla dati nobenega določenega navodila. Ista poljska vnanja politika, ki je omogočila masivno oborožitev Tretjega rajha in s tem — kakor pravi že citirani nemški vojaški list sam — postala sokriva nad »razvrednotenjem« poljske oborožene sile, je poljski strategiji vzela sleherno trdno operativno podlago. Najodločilnejša vprašanja vojnega načrta so ostala nerešena: bojišče in politika vojaških zvez. Upravičeno je pisal organ sovjetskega vojnega komisariata »Krasnaja Zvezda«, ko je kritiziral meglene strateške pojme poljskega generala Si-korskega: »Operativni načrt mora imeti politično podlago. Imeti trden operacijski načrt, pomeni, imeti trdno vnanjepolitič-no smer. Spričo politične nejasnosti je tudi natančna strategija nemogoča.« Znani izrek genija vojaške umetnosti, starega Clausevvitza, po katerem je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, je bil to pot še enkrat potrjen. Zaradi slabosti poljske vojne tehnike je poljska strategija lahko stavila svoje upe samo na to, da se bo Poljska bojevala na strani enega izmed svojih mogočnih sosedov proti drugemu. Samo taka vojaška zveza, v kateri bi s Poljsko sodeloval tudi eden izmed njenih sosedov, bi bila smotrna. Poljska ni bila sposobna, da bi se sama, oprta zgolj na morebitno pomoč zapadnih velesil, postavila proti enemu teh sosedov. Werner zategadelj zaključuje svoje razpravljanje o poljski vojski z besedami, ki smo jih pravkar minuli dnevi v polni meri potrdili: »Izolirana zavezniška pomoč ne more biti za Francijo niti učinkovita niti odločilna: spričo številčne in vojno-tehnične premoči nemške oborožene sile ne obeta Franciji nobene razbremenitve, pač pa neizbežno vodi k razpadu Poljske.« Slovenci na jugu Nad 400.000 Slovencev v južnih banovinah Maršal Kjdz Smigly s soprogo Poleg bratov Hrvatov, ki so nedavno rešili svoje vprašanje v državi in bodo rešitev v doglednem času še dopolnili, obstoji tudi slovensko vprašanje, ki ga je treba rešiti brez odlašanja. A v mislih nimamo vprašanja Slovenije kot take, temveč Slovence, ki prebivajo v ostalih banovinah Jugoslavije in ki so bili vedno prepuščeni samim sebi in svoji skromni iniciativi. V Ljubljani imamo društva in organizacije, ki skrbe za naše izseljence izven državnih mej, a za nas na jugu se doslej nihče ni zmenil, čeprav smo potrebni zaščite. Statistika, ki smo jo o tem važnem vprašanju zbrali, nam pove, koliko nas je v novilj, krajih naše mlade države: Banovina Hrvatska (velik del šumskih delavcev, delavcev ostalih strok, mornarji, obrtniki, trgovci in uradniki) 138.500; dunavska banovina (razni delavci, obrt. niki in uradništvo) 82.000; moravska banovina (rudarji, steklarji, kovinarji itd.) 54.800; vardarska banovina (poljedelci, delavci in uradništvo) 49.300; drinska banovina (uradništvo, delavci in ostali poklici) 35.950; vrbaska banovina (rudarji, lesni delavci, zasebniki in uradniki) 17.000; zetska banovina (uradništvo ter ostali poklici) 7.250; uprava mesta Beograda z Zemunom in Pančevom (večidel uradništvo, delavci in obrtniki) 21.200. V celem imamo torej 407.000 naših ljudi izven mej Slovenije v državi, a v to številko ni všteto vojaštvo in orožništvo. To je, mislim, prav lepo število, ki da mnogo misliti. Tisti, ki se smatrajo poklicane. da ga pretehtajo, bodo spoznali, da je do danes storjenih mnogo napak. V vseh pokrajinah izven Slovenije najdete vsega skupaj okrog 15 slovenskih društev in to le po večjih mestih. Zagreb ima na primer 30.000 slovenskih prebivalcev, a samo 2 slovenski društvi s skupno 1200 člani; Beograd šteje okrog 17.000 Slovencev in ima v 2 društvih včlanjenih samo 1400 udov, dočim ima Sarajevo z 2000 Slovenci prav tako v 2 društvih 200 organiziranih. Iz teh treh primerov je jasno, da naši ljudje izven Slovenije zanemarjajo društveno življenje ali se mu sploh odrekajo. Socialno vprašanje je tisto, ki povzroča takšno mrtvilo med našimi rojaki, razsejanimi po vsem jugoslovenskem jugu. Obstoječa slovenska društva se ukvarjajo z vsem drugim, samo to važno vprašanje odbijajo od sebe. Mislim, da sem v statistiki dovolj nazorno predočil, da je v mnogih pokrajinah naseljen v pretežni večini slovenski proletariat in da je med njim treba snovati društva, ki mu bodo dostopna, sorodna in koristna. Slovenski delovni člo. vek naj bi v njih koristno reševal svoje tekoče zadeve, svoje socialno vpra5anje, ki je bistveni del vprašanja slovenskega naseljenca v Jugoslaviji. Hrvatje bodo v Sarajevu v kratkem dobili svoje zastopstvo v mestnem svetu proporcionalno po svoji moči, obratno v Zagrebu in drugod bratje Srbi. A Slovenci? Mar Beograd, Zagreb, Sarajevo, Kraguje-vac, kjer so številne slovenske naselbine, ne morejo dobiti niti enega Slovenca v mestni svet ki bi naše rojake zastopal v njihovih težnjah? Saj smo danes enakopravni in to enakopravnost moramo enako deliti med seboj. Ni mogoče da bi Slovenci izven mej svoje banovine stali vedno ob strani. Poklicani naj bi z dobro voljo vzeli to vprašanje v pretres in pomagali našemu človeku do njegovih pravic in do enakopravnosti v novem življenju. Samo tako bomo mogli biti Slovenci izven matice dobri njeni udje in s tem nič manj vredni Jugosloveni v jugoslovenski skupnosti. Martel Rože - zdravilo lipa (Tilia grandifolia in parvifolia) je povsod zelo znano, veliko, 10—20 m visoko drevo; imamo velikoliatno ali poletno lipo (grandifolia) ter malolistno ali zimsko lipo (parvifolia). Cvete: velikolistna junija, malolistna pa julija; ima rumene redkocvetne pakobule. Cvetje se nabira od junija do julija, čaj: (10 gr na pol 1 vode) blaži krče, pospešuje potenje in seč ter je izborno sredstvo proti nahodu, zasluze-nju pljuč, bronhijev, kroničnemu kaši ju, trebušnim boleznim, božjasti in vodenici. Pije se po 1—2 skodelici dnevno in to zelo vroč čaj v postelji Ako se čaj delj časa pije in je kuhan pol na vodi in pol na vinu, jamči za izvrstne uspehe proti bledici. Zunanje se uporablja izvleček za odstranitev gub in solnčnih peg ter za pospeševanje rasti las. Na rane vsled opeklin dajemo obkladke lipovega ličja (100 gr na 2 1 vode) in to tako tople, kolikor moremo vzdržati. Lapuh (tussilago farfara) se nahaja ob bregovih, na nasipih ter po vlažnih tleh. Znaki: večglava korenika s pritličnimi pecljatimi. jajčastimi listi ter rumenim cvetjem. Cvete od marca do aprila. Cvetje nabiramo v marcu in aprilu, listje pa maja meseca. Listi diše šibko in so zagoltno slu. zavi. Sveže cvetje diši po medu, Caj: (5—10 gr na skodelico čaja) je izvrstno sredstvo proti prsnemu katarju, kašlju, hripavosti, influenci ter proti sušici v začetnem Stadiju. Zoper škrofuloznost pripisujemo zelo dober vpliv lapuhovemu čaju, ki smo mu dodali nekaj rdečega vina. Zunanje se uporablja: če sveže liste stolčemo z noževim ročajem, da se pokaže sok, pri odprtih ranah na nogah, za ohlajenje proti vročičnim tvorom ter proti šenu. V zavrelioo namakamo plati" no krpo. ki io položimo na boleče mesto (pri otekVnah na ženskem spolovilu). V. kolo v laovi li&I Ljub^ ia knjiži drugo točko V včerajšnji tekmi proti varaždinski Slaviji je Ljubljana začasno rešila le remis — V vodstvu je ostal Gradjanski, naši pa so padli na zadnje mesto Ljubljana, 24. sept. V V kolu hrvatsko-slovenske lige je bil danes spel popoln spored. Današnji dogodki so prinesli po dve točki samo Haškovcem, Concordiji. tri tekme pa so ostale neodločene. Med temi zavzema posebno mesto ljubljanska tekma med Ljubljano in varaždinsko Slavijo, ki je bila 7 minut pred koncem zaradi izgredov zaključena predčasno in je njen neodločeni izid seveda samo začasen. Precej presenetljiv je tudi rezultat, ki si ga je s slavo ovenčani Gradjanski privoščil proti novincu Splitu na njegovih tleh, kjer mu ni mogel spraviti v mrežo niti enega gola. Sašk iz Sarajeva je danes zaigral že drugič neodločeno in se je moral Hašku umakniti na tretje mesto. Stanje v prvenstveni tabeli se v bi-ftvenem spremenilo. Gradjanski je v vodstvu potem sta Sašk in Hašk zame- njala, v nadaljnjem je morala Bačka odriniti za dve mesti navzdol in slednjič je Ljubljano — s slabo razliko golov od Varaždincev — doletela »začasna« čast, da čuva kot zadnja konec tabele. Njena slika je do prihodnje nedelje na' slednja: Gradjanski 5 4 1 0 20:0 9 Hašk 5 4 0 1 17:7 8 Sašk 5 3 2 0 10:7 8 Hajduk 5 2 1 2 12:8 5 Concordia 5 2 1 2 10:13 5 Slavija (O) 5 1 2 2 12:19 4 Bačka 5 2 0 3 8:16 4 Split 5 1 1 3 4:9 3 Slavija (V) 5 0 2 3 4:8 2 Ljubljana 5 0 2 3 7:17 2 (V tabeli je ljubljanska tekma upo- števana s 3:3 in po eno točko za oba kluba. Op. ur.) V naslednjem naša poročila: Ljubljana : Slavija (V.) 3:3 (2:2) Igra je bila v 83. min, prekinjena radi izgredov Ljubljana, 24 septembra. Na igrišču Ljubljane je bila danes odigrana prvenstvena tekma v hrvatsko-slovenski ligi med Ljubljano in Slavijo iz Va-raždina, ki se je v 38 minuti drugega polčasa predčasno zaključila z rezultatom 3 : 3. Gledalcev je bilo preko 1.200, med njimi tudi okrog 50 »kibicev«, ki so se z avtobusom pripeljali iz Varaždina. Poset današnje tekme je bil za klubovo blagajno kar zadovoljiv. Vreme je bilo lepo in za igro prav idealno. Tekmo je sodil g. Jira-sek iz Zagreba, ki svoji nalogi ni bil kos in je tudi najbolj kriv, da je v 38.minuti drugega polčasa vdrla publika na igrišče in se je tekma končala s splošnim neredom m pretepom. Dogodke, ki so sledili, ko je sodnik nameraval v kabino pod tribuno, moramo najostreje obsoditi. Pristaviti pa je treba, da teh dogodkov, ki jih v Ljubljani do^'--' -'smo bili vajeni, ni kriv samo sodri t.o občinstvo, temveč tudi dovanje varnostnih organov" ki j l azburilo duhove. Zaključno beseci. .. dogodkov bodo imeli še razni forumi, vendar mora nogometni v bodoče poskrbeti, da se bodo na tako važne prvenstvene borbe delegirali sodniki, ki imaio primerno avtoriteto in objektivnost. Sodnik g. Jirasek teh kvalifikacij ni imel. Nekaj o moštvih Slavija se je predstavila kot prav dobro moštvo. Igralci so hitri, okretni in se med seboj prav dobro razumejo. Obramba je prav dobra, krilska vrsta in napad imata prav dobre moči in se v napadu odlikuje predvsem leva stran s krilom Solerti-jem, ki je pred golom zelo nevaren. Ljubljana v novi sestavi v prvem polčasu nikakor ni mogla zadovoljiti, šele z igro v drugem polčasu so igralci dokazali, da lahko zaigrajo prav dobro, samo treba jim je volje. Obramba je bila le deloma na mestu, vendar jo opravičuje dejstvo, da krilska vrsta v tej sestavi nI zadovoljila. Napad je bil dober, samo krili sta še zmerom slaba stran moštva. Jež je imel nekaj idealnih šans, toda strelec je zelo, zelo slab. Lah in Grintal sta bila dobra. Moštvi sta nastopili v postavah: Slavija: švajghofer, Levačič, Gušič, Gut, Vrančič, Stare, Orel, Vojtehovsky, Novak, Martinovič, Solerti. Ljubljana: Lindtner, Ceglar, Jerman, Boncelj, šercer, Vodišek, Lah, P upo, Grintal, Presinger, Jež I. Kratek potek Slavija je v napadu Gostje so pred golom zelo okretni in že v 5. min. iz prav dobro streljanega kota doseže Vojtehovsky prvi uspeh za Slavijo. Lj. je v napadu netočna in v 10. min. zamenjata mesti v napadu Lah in Presinger. Tempo igre je hiter, vendar gostje prevladujejo v polju in igra se večinoma na polovici Lj. V 20. min. prisodi sodnik zaradi branilčeve roke 11-metrovko za Lj. in Pupo s plasiranim strelom izenači. V 22. min. Novak iz gneče pred golom Lj. poviša na 2 : 1 za S. Gostje so mnogo boljši in odločnejši v igri. Lj. nikakor ne more povezati svojih vrst in šele v 43. min. prisebni Grintal na lep predložek ponovno izenači 2 : 2. V drugem polčasu zaigra Lj. veliko boljše, igralci so v startu in v igri hitrejši in V mctežu za tačke LNP uspešnejši od gostov. Sodnikove odločitve so netočne in publika je precej glasna. V 3. nun. Lah ostro strelja in rezultat je 3 : 2 za Lj. Domači igrajo ves čas pred golom gostov, toda v zaključnih akcijah m preciznega strelca. Sodnik zopet oškoduje Lj., Grintala v kazen, prostoru nepravilno zadržujejo, toda sodnik prisodi prosti strel proti Lj. V 25. nun edini napad gostov pred gol Lj. in Novak z ostrim strelom postavlja na 3 : 3. Lj. je ponovno v ofenzivi, Lah preigra branilca, ki se Laha oklene z rokami, toda sodnik prisodi prosti strel proti Lj. Publika vdere na igrišče in potem je žalostni konec te igre ... Hašk : Hajduk 3 :1 (1:1) Zagreb, 24 sept. Hajduk je moral v današnji prvenstveni tekmi nastopiti brez Milutina in Kragiča. Že v 2. min. pa so Spličani zabili gol Dal ga je Rafaneli, bil pa je tudi edini zgoditek za Hajdukovce. Hašk je kmalu izenačil in v drugem polčasu zabil še dva gola Gole so zabili Duh, Hitrec in Medarič V prvem polčasu je bila igra precej izenačena, v drugem polčasu pa je Hašk dominiral na terenu. Gradjanski: Split 0 : 0 Split, 24. septembra. Na igrišču v Splitu se je zbralo danes okrog 2000 gledalcev. Split, ki v zadnjem času s svojo igro ni zadovoljil, je danes zaigral prav dobro in je bil enakovreden nasprotnik. Ce bi bil imel srečo, bi bil lahko tudi zmagal. Seveda so bili Zagrebčani tehnično boljši, to premoč pa so splitski delavci parirali z borbenostjo. Sodil je g. Hockman zelo nesigurno. Slavija O.: Sašk 3:3(2:1) Za današnjo tekmo v Sarajevu ni vlada.-lo posebno zanimanje in kaže, da so Sa-rajlije nekoliko podcenjevali nasprotnika. Slavija je predvedla dobro igro in se pokazala žilavega nasprotnika Igrala je dobro zlasti v prvem polčasu in je tudi prišla v vodstvo z 2:1. V drugem polčasu se je domačinom posrečilo doseči remis. Concordia : Bačka 3 :1 (1: O) Subotica, 24 sept V prvem polčasu je prišla Bačka zaradi avtogola Concordije v vodstvo, v drugem polčasu pa so Zagrebčani krepko pritisnili. Pavletič je zabil dva gola, Pogačnik pa enega, tako da je končni rezultat 3:1 za Concordijo. Stara liga BEOGRAD: Jugoslavija : Bata 3:0 (1:0) NOVI SAD: BSK : Vojvodina 5:3 (2:0). SKOPLJE: Gradjanski (S) : Bask 2:1. SUBOTICA: ŽAK : Zemun 7:1 (3:1). V stari ligi so torej včeraj v splošnem zmagali favoriti razen v tekmi v Skoplju, kjer je tretji beograjski klub Bask pustil obe točki domačinom. V prvenstveni tabeli je sarajevska Slavija s točkami (iz 4 tekem) še v vodstvu pred Jugoslavijo, Je-dinstvom in BSK. Deseti klub v tej ligi je Zemun. Razen ligaški prireditvi je nogometno občinstvo danes lahko prisostvovalo tudi številnim podsaveznim prvenstvenim tekmam, ki pa so se v glavnem odigrale le pred ožjimi pristaši nastopajočih moštev. Danes je na vseh igriščih — samo v Trbovljah je bilo menda drugače — vladal še precejšen red in so tudi doseženi rezultati tesni in pomirljivi. To ne velja za domžalsko tekmo, o kateri smo mogli izvedeti le toliko, da so tamkaj Jeseničani izgubili z veliko razliko. Nekatere podrobnosti o današnjem prvenstvenem kolu bomo še objavili v prihodnjih dnevih. Za danes naslednja kratka poročila: Svoboda : Kranj t: z (1: O) Na igrišču Ljubljane je bila dopoldne prvorazredna prvenstvena tekma med Svobodo in Kranjem. Svobodaši so igrali prav dobro in jim je uspelo proti prav dobrim Kranjčanom rešiti eno točko. Rezultat je 2:2. Sadil je g. Deržaj. Mars : Hermes 2 : 1 (1: O) Na igrišču Ilirije je Mars zasluženo zmagal nad Hermesom z rezultatom 2:1. Zmaga Marsa ni presenetila, ker je danes njegova enajstorica nedvomno najboljša med vsemi ljubljanskimi prvorazrednimi klubi. Sodil je g Skalar. < fl-ka t: O (O : O) Jadrana sta se v prvenstveni ; - ir-o"vna soseda in stara ? Pred k. . precej gledalci so Jadranaši nepričakovano toda zasluženo premagali Rečane z rezultatom 2:0. Igra je bila ves čas živahna in hitra ter so odločnejši Jadranaši z mnogo boljšim napadom iznenadili Rečane, pri katerih je baš napad popolnoma o3povedal. Sodil je g. Lukežič. Disk : Bratstvo 6 s 3 (4 :1) V celjski skupini Olimp: Hrastnik 1: o (0:0) Na Olimpovem igrišču je bila danes popoldne prvenstvena tekma med Olimpom in Hrastnikom, ki se je končala s tesno zmago Olimpa. Neodločeni izid bi vsekakor bolj ustrezal poteku igre. Olimp je zaigral požrtvovalno in tudi obramba se je dobro uveljavila, napad pa ni pokazal prave skupnosti. Bil je kombi-natorno šibak in tudi ni imel strelcev. Krastničani so pokazali solidno tehnično kombinatorno znanje, bili pa so premalo odločni pred nasprotnikovim golom. Gostje so začeli takoj krepko napadati ir. so imeli prvih 30 minut res tudi nekaj več od igre N^to -cija lahko izvedla zelo naglo, če bi druga stran pokazala za to dobro voljo in realno razumevanje. Atletski miting na Stadiona V soboto popoldne in nedeljo dopoldne je bil na Stadionu miting, ki ga je priredil po dolžnosti SK Planina. Na mitingu je nastopilo zlasti veliko juniorjev in omla-dincev, ki so pripadali šestim klubom. Dočim je bilo število nastopajočih atletov zelo zadovoljivo, je bilo gledalcev samo okoli sto, pa tudi sodnikov, ki bi bili zaradi velikega števila nastopajočih zelo potrebni, spet ni bilo skoraj nobenih. Zato ni čudno, da se je v nedeljo zavleklo tekmovanje preko 13. ure. Prav posebno dobrih rezultatov ki so bili napovedani pred mitingom, ni bilo, pač pa so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov juniorji m omladinci. Tudi Mau-sarju ni uspelo izboljšati drž. rekorda v metu kopja, ker je vrgel »samo« nekaj nad 57 metrov. Upravičuje pa ga, da je metal brez konkurence m že v precejšnjem mrazu. Tehnični rezultati so bili naslednji: Daljina: (Sen.) 1 Dr. časnjr (Pl) 5,89, 2. Kosec (Pr.) 5,85 3. BranisI (I) 5,83, 4. 5,52. — Omladinci: 1. Jevšnik (Pl) 5.35, JS. 2. Marine 82, Jun. & 1. Bratož (Pl) 5,31, 2. DogcLi.ee (Pl) 5,31, 3. Vister v Bratstvo) 5.15. Difrk. fsen •: 1. Kosec (š*r) 37,^1 2. Jeglič (Pl) 36,95, 3. Kajfež (Pr) 35.76. Omladinci: 1. Koser (I) 36,78, 2. Merala (Pl) 33,68; jun. C.: 1. Gunde (Pl), 2. Urbančič (Pl) 34,00; jun. B.: 1. Vehar (I) 43,93, 2. Rus (Pl) 33.98. 1000 m (jun. B): 1. Bratož (Pl) 2:55,6, 2. Derganc (Pr) 2:59. Izven konkurence: Črtomir (Pl) 2:51,4. 5000 m: 1. Kurki (I) 16:35,4, 2. Klen (Pr) 16:42,8, 3. Glonar (I) 17:04, 4. Tavčar (Pr) 17:28,6, 5. Dolinšek (Korotan) 17:36, 6. Glavnik (I) 18:33, 7. Hvale (I) 18:45. 200 m: jun. B: 1. Demšar (Pl) 26,2, 2. Mravlje B. (Pl) 26,5; jun. C: 1. černe (Pl) 24,2, 2. Mravlje (Pl) 24,4, 3. Lajko Litija) 24,5, 4. Marjan (I) 25,2, 5. Kolenc 25,6. 800 m: sen: 1. Skušek (Pr) 2:03; Omlad. 1. Košir (Pl) 2:02,1, 2. Obrek (I) 2:03,6, 3. Schmiederer (Rapid) 2:03,9. ViSina: seniorji: 1. dr. časny (Pl) 165, omlad.: 1. Bratovž (I) 170, jun. C: 1. ž^a-lin (Pl) 165, 2. Milanovič D. (I) j orji B: 1. Milanovič B (I) 165, 2". Furman (Pl) 155. Kladivo: 1. Gujznik (Železničar) 42,47, 2. Jeglič (Pl) 32,21, 3. Kosec (Pr) 29,57, 4. Kajfež (Pr) 25,85. 4x100 m: 1. Planina (černe, Burja, Gunde, Mravlje) 47,2, 2. Ilirija (Sodnik, Ple-ničar, Milavec, Kolenc) 48.3, 3. Mešana (Lajko, Klasinc, Jelšnik, dr. časny) 49,8. 100 m: omlad.: 1. Klinar J (Pl) 11,8 ,2. Jelšnik (Pl) 12,4; jun. C: 1. Medja (Bratstvo) 12,1, 2. Marine (Pr) 12,2, S. Sodnik (I) 12,3, 4. Lajko (Lit.) 12,4; jun. B: L Jenko (I) 13,3, 2. Serot (Pl) 13,4, 3. Megušar (I) 13,5. 400 m zapreke: sen.: 1. Pohar (Bratstvo) 1:03; omlad.: 1. Kolarič (Maraton) 1:02,8, 2. Schmiederer (Rapid) 1:04,0. 1500 m: omlad.: 1. Schmiederer (Rapid) 4:19, 2. Kien (Pr) 4:25,4; jim. C: 1. Črtomir (Pl) 4:29, 2. Megušar (I) 4:43,2, 3. Podlipec (I) 4:48. 400 m: sen.: L Skušek (Pr) 51,9, 2. Pohar (Br) 56,1; omlad.: 1. Kolarič (Maraton) 54,2, 2. Jurca (Pr) 56,4. 10.000 m: 1. Hvale (I) 39:46,4. Krogla: sen: 1. Klinar J. (Pl) 12,22, 2. Kosec (Pr) 11,50, 3. Kajfež (Pr) 11,47; omlad.: 1. Merala (Pl) 11,29, 2. Košer (I) 11,12, 3. Pire (Pr) 10,18; jun. C: 1. Klinar T. (Pl) 12,00, 2. Sodnik (I) 11,91; jun. B: 1. Merala (Pl) 13,04, 2. Rus (Pl) 12,32. Skok ob palici: sen.: 1. Gašperšič (Pr) 3,20; omlad.: 1. Bratovž (I) 3,20, 2. Zupančič (Pl) 3,00; jun. C: 1. Klinar T. (Pl) 2,50, 2. žgalin (Pl) 2,50; jun. B.: 1. Milanovič B. (I) 2,90, 2. Erman (Pl) 2,70 Troskok: sen.: 1. Smolej (Pl) 12,96; jun. C: 1. Končar (Litija) 12,09, 2. Žgalin (Pl) 11,78, 3. Medja (Br) 11,63: omlad.: 1. Pire (Pr) 11,75, 2. Kompare (Pl) 11,62, 3. Jelšnik (Pl) 10, 88. Met kopja: jun. B: 1. Remec (Pl) 44,80, 2. Rus (Pl) 34,30, 3. Roban (Pr) 33,93. Italijanski prvaki v tenisu. Včeraj je bilo v Milanu zaključeno tekmovanje za teniško državno prvenstvo, v katerem so za letos postali državni prvaki: v singlu moških Canepele, v singlu žensk Manzut-to, v doublu moških Canepele—de Štefani, v mešanem doublu San Donnino—Ta-roni in v ženskem doublu San Donnino— Tonelli. I Ponedeljek, 25. septembra. Ljubljana, 12: Plošče za boljšo voljo. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi, — 18: Zdravstvena ura: Zastrupljenja v obrtih in obratih (dr. Joža Herfort). — 18.40: Delo radijske postaje v prihodnjem letu (prof. Fr. Koblar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. 19.40: Nac. ura: Naši poljedelci in radiofonija. — 20: Komorni trio (gdč. Fr. Ornlkova, gg. prof. č. šedJbauer in M. Lipovšek). — 20.40: Orkestralne točke (plošče). — 21.15: Duet harmonik (gg. J. Jurman in I. Podobnik). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih igra radijski orkester. Beograd, 18.20: Veliki orkester. 19.08: Pesmi. — 20: Violinske skladbe. — 20.30: Petje. — 21: Godalni kvartet. — 22.15: Plošče. — Zagreb 17.15: Kvartet mandolin in solisti. — 20: Domači skladatelji. — 20.30: Orkester. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.25: češke pesmi. — 21: Fi-bichove orkestralne ck^be. — 22.15; Plošče. — 23: Koncert češke glaSbe. — Varšava: Program po napovedi. — Sofija 19: Petje in plošče. — 20: Simfonični koncert. — 21: Italijanske pesmL — 21.25: Mali orkester. — 22: i/^a — Dunaj 19: Bachove in Beethovnove klavirske skladbe. — 20.20: Italijanski skladatelji. — 22.30: Lahka godba- -kuncert. — Miinchen, 20: — Rim, 17.15: Koncert spli'." 'o*ni in. Nova banska palača v Novem Sadu VoW Sad. 24. «ept AA D- vem Sadti siovesno otvorili nos palačo dunavske banovine. Slovenke na delu Občni zbor slovenske sekcije JžS je podal obširen delovni obračun Ljubljana, 24. septembra Peti občni zbor Jugoslovenske ženske zveze za dravsko banovino, ki je bil danes dopoldne v sejni dvorani magistrata, je pokazal, da je bilo delo sekcije v zadnjem letu usmerjeno v prvi vrsti na narodno obrambno delo. Zbor je vodila predsednica ga Mira Engelmanova, ki je takoj v uvodu poudarila, da je skušala sekcija osredotočiti vse svoje delo v tekočem letu v to, da bi ojačila in posploši narod-noobrambno delo, zakaj bolest se- ster je bil vsaki članici glasen incinento. O podrobnem delu sekcije je podala obširno poročilo tajnica ga Preinfalkova. Iz njega posnemamo: V slovenski sekciji je včlanjenih 20 različnih ženskih društev in odsekov, prav tako je letos pristopil v sekcijo tudi ženski odsek Združenja uradnikov p. t. t. Razen v ožjih in širših sejah, se je vršilo delo še v štirih komisijah: komisiji za tisk, za zaščito otrok, za emigracijo, m gospodinj-sko-gospodarski komis-ji. članice pa so v teku leta predavale po naših, pa tudi drugih društvih in sekcija je imela vsak mesec po eno uro za radijsko predavanje. Učiteljišče se je letos sicer znova odprlo tudi dekletom, toda ne po načelu enakopravnosti, marveč zopet v korist moškim. Na vlogo mestnemu poglavarstvu, da bi imenovalo eno izmed ljubljanskih ulic po Zofki Kvedrovi, še ni odgovora. Sekcija je postala tudi redni član Izseljeniške zbornice. Občni zbor naj ponovno zahteva volilno pravico, obrne naj se tudi na voditelja Hrvatov in podpredsednika vlade dr. Mačka. V aprilu je sekcija skupno z Zvezo gospodinj podpisala spomenico, naslovljeno na bana dravske banovine za nujno socialno ureditev viničarskega vprašanja. Sekcija se je zavzemala tudi za ureditev neznosnih razmer na področju našega ba- bištva. Težišče vsega dela je bilo v pretekli dobi bodisi v tej aH oni obliki vendarle socialno narodnoobrambno. Združena ženska društva so v juniju nabrala 8640 din v korist obmejne dece. O delu v tiskovni komisiji je poročala ga Pavla Hočevarieva. Osnovne smernice vsemu delu tiskovne komisije so dali domači in zunanji politični dogodki, ki po svoji usodni važnosti nujno zahtevajo tudi sodelovanje žene. Potrebna je jasna razgledanost po domačem in svetovnem ženskem življenju in delu ter temeljito poznavanje kulturnega, socialnega in političnega položaja vseh pokrajin v državi in po svetu. Seje so se vršile redno vsak mesec in na njih so se ugotavljale naloge, ki jih je zahteval trenutni položaj z ozirom na koristi žene in naroda. Ga Angela Vodetova je poročala o delu komisije za migracijo in narodno obrambno delo. Tudi ta komisija se je osredotočila predvsem na -narodno obrambno delo, posvečeno zlasti mladini in ženam naših obmejnih krajev. Odsek je zbral podatke o tuji propagandi pri nas in je po njih usmeril delo, ki mora biti gospodarsko, socialno, vzgojno in kulturno. Narodno obrambno delo je treba prav danes še poglobiti in razširiti. Žene se že prijavljajo v tečaje, ki jih prireja Rdeči križ, organizirajo prireditev šoferskih tečajev ter vstop v gasilske čete. Ga Levčeva je poročala o gospodinjsko-gospodarski komisiji, ki se je bavila v glavnem s proučevanjem vprašanja izobrazbe gospodinjskih pomočnic Zbirala je informacije o učni dobi hišnih uslužbenk v drugih državah in o zakonskih določbah, ki bi omogočale tudi pri nas uvedbo obveznega nadaljevalnega pouka za hišne uslužbenke. Za praktično izvedbo zadevnih načrtov se trudita društvi Zveza go- spodinj in Zveza gospodinjskih pomočnic. V bodočem poslovnem letu bo komisija osredotočila svoje delo v vprašanje ustanovitve gospodinjske zbornice in v vprašanje prehrane z različnih vidikov: zdravstvenega, populacijskega, gospodarskega in tržnega. O delovanju komisije za zaščito otrok in mater je poročala gdč. Tuuferjeva Komisija je v preteklem letu skušala doseči ustanovitev vzorne posvetovalnice za noseče ter Doma za noseče matere. Proučila je položaj babic in porodnic na deželi, ki je res potreben nujne pomoči. Trudila se je tudi, da bi za to jesen organizirala potujočo razstavo s tečaji otroške higiene na naši severni meji. Občni zbor naj bi vzel na svoj dnevni red naslednji dve intervenciji: 1. mestna občina ljubljanska naj vsaj v bodočem proračunskem letu vzame v svoj proračun potrebne vsote za ustanovitev posvetovalnice za noseče in Doma za noseče v Ljubljani; 2 babice naj se prevzemajo v banovinski ptoračun; banovina naj jim odredi delokrog in jim zagotovi dostojno plačo, starostno in bolniško zavarovanje. Po poročilih komisij je predsednica ga Engelmanova prečitala vdanostno brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji. Ela Horvato-va pa je prečitala stvarno poročilo sekcije p. t. t. Blagajniško poročilo je podala ga Anica Gogala, nato pa je ga Jela Levstikova prečitala referat »Žena in domovina«. Referat, v katerem je ga Levstikova prikazala vso bridko stvarnost razmer v obmejnih krajih, je napravil najgloblji vtis. Blagajniške posle bo opravljala tudi v naslednjem poslovnem letu ga Anica Gogala. Ob koncu občnega zbora je bilo sprejetih nekaj tehtnih samostojnih predlogov. nevajo. da je imel Rogan še drugo skrivališče, kjer je skril ukradene predmete, od katerih je del najbrže odstopil pomaga-čem in novim pajdašem, za katerimi poizvedujejo. Orožniki so aretirali Teichmeistrove za- radi suma sovednosti, četudi zatrjujejo, da so nedolžni in da so pač sprejeli Rogana, ker jim je pretil s samokresom. Poizvedbe se nadaljujejo in je upati, da bodo ▼ najkrajšem času docela pojasnjeni tudi poslednji Roganovi zločini Gasilci v Dravljah so napravili avto Lepa slovesnost z zborom ljubljanske gasilske župe Svečana izročitev prapora Nj, Vel. kraljice Marije Nad 3000 gledalcev pri akademiji pod Tivoli jem Prapor je izročil brigadni general Dodič Ljubljana. 25. sept. Prve tekme za prehodno darilo zastavo Nj. Vel. kraljice Marije so potekle v soboto v najlepšem redu in disciplini. Kakor smo že včeraj poročali, je tekmovalo za to darilo 6 vrst članic v višjem oddelku in sicer vrsta Ljubljanskega Sokola, Zagreba, Beograda. Kranja, Novega Sada in Sokola Ljubljana II. ZaL da se nista udeležili tekme še vrsta Sokola I., Tabor in Celja, saj nam je znano, da imata obe društvi izvrstne telovadke. ki so že tekmovale na mednarodnih tekmah in za slovansko sokolsko prvenstvo. Kljub temu pa je bila tekma zelo napeta in zanimiva. Presenetile so zlasti mlade tekmovalke iz Kranja in od Sokola Ljubljana II. V vrsti Kranja je tekmovala mlada in nadarjena sestra Benedikova iz Stražišča, ki si je pri orodnih vajah priborila prvenstvo, žal, da je potem v prostih panogah izgubila mnogo dragocenih točk, kar jo je kot posameznico veljalo, da ni bila prvakinja in je njeno mesto zasedla sestra Ančka Pri-bevškova iz Ljubljanskega Sokola, ki se je izkazala kot izvrstna lahkoatletinja. V splošnem so bili uspehi na orodju zadovoljivi, najboljši seveda na gredi, manj zadovoljivi na krogih. Vsekakor pa moramo priznati našim tekmovalkam, da pridno gojijo, v kolikor jim to dopuščajo prilike. proste panoge, kar velia posebno za sestro Pribovškovo in Karpatijevo iz Beograda. V nastopnem podrobni uspehi tekme: Kot vrsta si je priborila I. mesto vrsta Ljub1 ianskega Sckola 431.2 točke. IT. Kranj 370 1. III Beograd 359.8. 4. Zagreb 355.3. 5. Novi Sad 352.6 in 6. Sokol Ljubljana II 267.9 točke Kot posameznice so se uvrstile: od 80 dosegljivih točk: 1. Ančka Pribovškova 77.9 — 97.38fl/o. 2. Lidija Rupnikova 73 3 — 91.63%. 3 Dušica Komacova 66.7 — 83 38%. vse tri od Ljubljanskega SokoTa. 4. Olga Rovnje\'a. Novi Sad 66 6 — 83 25^. 5. Alis Karpatijeva, Beograd 65 — 81.25%. 6 Fanči Ponikvar-jeva, Luibl jamki Sokol 64.3 — 80 38%. 7. JeiVa Vazznzova. Ljubljanski Sokol 61.9 — 77.38%. 8. Boža Plahutova. Kranj 61 — 76.25%. 9. D^asa Deličeva. Zagreb II. 60 — 75%. 10. Ančka Hafnerieva. Jesenine. in Slavka Kraljeva. Kranj 59.3 — 74.13%. ZmsgovpTna vrsta Ljubljanskega Sokola je prejela kraljičin dar — zastavo in malo plaketo, posameznice pa so prejele prvi d'Te vel4k: kolajni, ostalih sedem, ki so dosegle nad 75n/o, pa male kolajne. Popoldne se je zgrnila na telovadišče Ljubljanskega Sokola v Tivoliju množica 3000 gledalcev, da prisostvuje akademiji in svečani predaji kraljičine zastave. Ob 15.10 se je pripeljal zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije brigadni general Dušan Dodič, ki so ga pri vhodu sprejeli starosta br. Gan.cl. račelnira s. Skalarieva, domačin br. dr. Fran Kandare in član sa-vezne uprave br. Švajger. Godba 40. peš— po7ka je zaigrala pozdravno koračnico, množice pa so nsvdu^eno pozdravljale zastopnika Nj. Vel. kraljice. Ko so zastopniki zavzeli svoja mesta, so prikorakale na telovadišče vse tekmovalne vrste in oddelki Ljubljanskega Sokola, ki so nastopili na akademiji, k pozdravu državne zastave. ta se je med igranjem državne himne dvigala na visok jambor p0 tej počastitvi so nastopili skladno in strumno naraščaj-niki z dvanajsforico. ki ie zbudila viharno odobravanje. Dalje sta nastopili dve vrsti najboljših tekmovalk na gredi in na bradlji Vse telovadke so izvedle vaje odlično in so bile deležne viharnih ovacij. Potem je 12 naraščajnic Ljubljanskega Sokola skoro brezhibno opravilo vaje z loki in slednjič je nastopila vrsta članov na bradlji, ki je za svoje vrhunske vaje res zaslužila viharno odobravanje. Seldila je svečana predaja zastave zmagovalni vrsti Ljubljanskega Sokola. Na telovadišče je prikorakalo vseh 6 tekmovalnih vrst. ki so se postavile pred zastopnikom Nj. Vel. kraljice Marije generalom Dodičem Načelnica s. Skaiarjeva je najprej pozdravila g. generala, potem pa je v lepem govoru poudarila pomen sokolske vzgoje za jugoslovensko ženo v sedanjem težkem času. Govor je zaključila s pozdra-vod Nj. Vel. kralju in Nj. Vel kraljici med viharnimi ovacijami kraljevskemu domu. Zastopnik Nj. Vel. kraljice je zatem razvil zastavo in jo izročil sestri načelnici. rekoč, da jo izroča v imenu Nj Vel. kraljice zmagovalni vrsti s prošnjo, da čuvajo to zastavo za blaginjo naše ljubljene kraljice Marije in vsega jugoslovenskega sokolstva Načelnica s. SkaJarjeva se je zahvalila in prosila g generala, naj bo tolmač iskrene, bratske zahvale jugoslovenskih Soko-lic. Dragoceno darilo je nato sprejela vod- nica zmagovalne vrste s Marta Pustiško-va ki se je prav tako zahvalila g. generalu za visoko odlikovanje. Zastopnik Nj. Vel kraljice je potem čestital celi zmagovalni vi.,ti Ljubljanskega Sokola in vsem vodnicam ostalih vrst. kar je množica spre jela s frenetičnim ploskanjem in vzklika-njem Po tej svečanosti je nastopila vrsta Ljubljanskega Sokola na drogu, kjer sta se posebno odlikovala br. Forte in Bela za vratolomne vaje. Množica je priredila vrstj navdušene ovscije Za zaključek so vse tekmovalke (48) skoraj brezhibno izvedle savezne proste vaje med toplim odobravanem gledalcev. Ob zvokih slovanske himne »Hej Slovani« je bila spuščena državna zastava, potem so vsi oddelki z novim praporom na čelu defilirali pred zastopnikom Nj. Vel. kraljice Marije, s čimer je bila lepa svečanost končana. Društvu, ki si je letos priborilo Aleksandrov meč in zastavo Nj. Vel. kraljice Marije, naše bratske čestitke! Dravlje, 24. septembra. V Dravljah je bilo danes zelo živahno in slovesno. Domači gasilci so praznovali krst novega orodnega avtomobila, obenem pa je bil tudi zlet župe Ljubljana — mesto. Draveljsko gasilsko četo smo že postavili za vzor delovanja za skupne koristi. Komaj je minilo leto, odkar oo »i nabavni ro-vo vrzilo, že so fcpiavili v premet drugo. To pot odličen tovorni orodni avto in to z delom rok svojega članstva, ki ni sledilo ne dela ne časa, da je moglo svo^o četo opremiti tako, kakor je treba. V prvih popoldanskih urah so domači draveljski gasilci pričakovali odličnike in druge svoje goste pred šolo v Zgornji Šiški. Tu so se zbrale čete gasilcev iz Ljubljene in okolice s predsednikom Vinkom štrukljem in načelnikom ljubljanske župe Stankom Pristovškom in kumicami. V lepem sprevodu, ki so ga poživljale narodne n< še in fantje na konjih, so po sprejemu slavnostni gostje s četami gasilcev iz Ljubljane mesta, Viča, Tobačne tovarne. Spodnje in Zgornje šiške, z Brda, Ljubljane - severni del, št. Vida in Podutika - Glince odkorakali h gasilskemu odru. kjer jih je že pričakovala velika množica domačega občinstva. Tu je bil ob odru za odličnih? v zelenje zavit novi avtomobil. Po razvrstitvi čet je kaplan g. Kambič opravil krstni obred. Predsednik Vinko štrukelj se je spomnil Nj. Vel. kralja Petra H., pokrovitelja vsega jugoslovanskega gasilstva Nj. Vis. princa Tomislava in vsega kraljevskega doma. Nato je predsednik pozdravil odličnike ln kumice ge. štirnovo, Kaičičevo, šoštarši-čevo in Kregarjevo ter njihove družice, pa skupno še članstvo tovariških čet in vse prijatelje gasilstva, ki so se v tako lepem številu udeležili proslave. V obrisih je obrazložil požrtvovalnost gasilstvu naklonjenih Draveljcev in žapužanov, pa posebne zasluge, ki so jih imeli za nabavo novega avtomobila delovni člani domače čete, ki so v večernih urah izdelal vso karoserijo povsem brezplačno in s tem prištedili društvu okrog 40.000 din. Naposled je spregovoril starešina ljubljanske župe Stanko Pristovšek o požrtvovalnosti draveljskih gasilcev, ki so se iz lastnih moči toliko opremili, da bodo mogli v bodoče zmagovati vse naloge, ki jih tem požrtvovalnim ljudem nalaga njihov človekoljubni poklic. V znak priznanja s strani župe je starešina Pristovšek člane, ki so odločilno pripomogli k nabavi avtomobila — to so: Ivan Tomažič, Albin Breceljnik, Franci Berlič, Janko Berlič, Aleš Celarc, Miha štibelj in Alojz Kogovšek — odlikoval s srebrnim križcem gasilske zajednice. Na kraju slovesnosti je bil mimohod čet, nato pa so se gasilci in vse zbrano občinstvo podali na bližnji gostilniški vrt, kjer re je ob zvokih gasilske godbe razvila prijetna nedeljska zabava. Zlatorogov steg skavtov se lepo razvija Imel je letos tri letovanja in razne prireditve Vrsta nesreč na Dolenjskem Vsi ponesrečenci so nevarno poškodovani Novo mesto, 24. septembra. Od sobote do danes se je na Dolenjskem P ipetilo več hudih nesreč, ki bodo zahtevale tudi smrtne žrtve. V soboto popoldne se je peljal z motornim kolesom po Beli Krajini lesni trgovec Alojzij Molek, doma iz Semiča. Na sociusu je sedel njegov znanec 231etni Franc Pušič iz Radatovičev pri Metliki. Ko sta z motornim kolesom pasi-rala Metliko in se bližala Suhorju, je z nasprotne strani pri vozil drug motociklist, baje neki Mihelič s Hrvatskega, ki je treščil v Molekov motor. Posledice so bile zelo hude. Molek in Pušič sta v loku odletela z motorja. Molek je k sreči dobil le neznatne praske, dočim je Pušič obležal z razbito lobanjo ves v krvi. Snoči so ga prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo v brezupnem stanju, a nesrečnež se do danes še ni zavedel. Zdravniki imajo zelo malo upanja, da bi ostal živ. ker ima hude notranje in zunanje poškodbe. Seveda je bil tudi popolnoma uničen Molekov motor. Druga prometna nesreča pa se pripetila danes pred samim Semičem. Iz Toplic pri Straži se je odpeljal s kolesom po poslovnih opravkih v Semič znani naš napredni delavec 411etni Jože Beršina. Ko je privo-zil neznan motociklist, ki se ni držal cest- no prometnega reda. Karambol je bil neizbežen in zelo močan. Neznani motociklist je Beršino zbil s kolesa. Pri padcu si je Beršina zlomil desno nogo in večkrat desno ključnico. Poleg tega ima pretresene možgane in hude notranje poškodbe. V težkem stanju so ga prepeljali na vlak in odtod na postajo v Kandijo, od tam pa v bolnico usmiljenih bratov. Zelo nevarne poškodbe je dobil 241etni dninar Anton Kosec iz Koroške vasi. Ko se je peljal s kolesom po cesti Koroška vas— Novo mesto, je padel in dobil precej hude poškodbe po glavi. Ima pretresene možgane. Huda nesreča se je pripetila v Črnomlju 241etnemu Alojziju MiTeku. Odkladal je premog s tovornega avtomobila. Nenadno pa je zgubil ravnovesje in padel tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Prvo pomoč je ponesrečencu nudil banovinski zdravnik dr. šoba. nato so ga pa prepeljali v bolnico Usmiljenih bratov v Kandijo. Tudi njegovo stanje je nevarno. V Mokronogu je neki kolesar povozil 12-letnega Samuela Stepančiča, sina poslovodje podružnice Bate. Deček je poškodovan po vsem telesu in ima zlomljeno tudi desno nogo. Tudi tega so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Poslednje R$ganovo razbojnistvo pojasnjeno Rogana je izdala Teirfr*i"~istrova hčerka, ker se je sprla z materjo Maribor 24. septembra Vest o dramatičnem in žalostnem koncu zloglasnega razbojnika Alojzija Roga na, o čemer smo izčrpno poročali v današ nji številki, je zbudila veliko senzacijo Ko so stražniki obvladali Rogana v oblegani hiši na Koroški cesti 85 in ga ustrelili, je policija pričela s temeljito preiskavo, ki je točno pojasnila poslednje Roganove razbojniške in vlomilske pohode pa tudi vlogo, ki jo je igrala Teichmeistrova družina, h kateri se je zatekel Rogan. Preiskava je dognala, da se je pojavil Alojzij Rogan pri Teichmeistrovih na Koroški cesti 85 v sredo zjutraj. Bilo je okoli 6. ure. Rogan je potrkal na vrata. Tcich-meistrovi, mati, hčerka in sin. so še •spali. Zbudili so se in odprli Roganu vrata. Rogan je imel pri sebi nahrbtnik, ki je bil poln raznih predmetov. V nahrbtniku so bile srajce, specerija in drugo blago. Teich-meistrovi so vse te stvari takoj odnesli v drvarnico, kjer so jih skrili. Teichmeistrova je pri zaslišanju izpovedala, da je Rogana opozorila na to, da bo imela velike neprijetnosti, če se bo izkazalo, da se Rogan skriva pri njej. Prosila ga je, naj si poišče drugo zatočišče. Rogan pa se ni dal pregovoriti. Ostal je pri Teichmeistrovih terim bo ustrelil vsakogar, ki se mu bo približal. S podobno grožnjo ie ustrahoval tudi Teichmeistrove. ki jim je, kakrr zatrjujejo mati. hčerka in sin, zaprctil. da jih bo postrclil. čc ga bodo izdali. V sredo je Rogan bil ves dan pri Tcich mcistrovih. okoli 18 ure pa je izginil in se je vrnil naslednje jutro. Pr Teichmeistrovih je bil nato do sobote V soboto pa sta se mati in hčerka sprli Hčerka je bila huda na mater in se je hotela zaradi spora maščevati. Stekla jc ob 13.30 na po licijsko stražnico št. 3 na. Koroški ccsti. kjer je izpovedala, da se skriva pri njih Alojz Rogan. Sledil je spopad. Po končanem zasliševanju Tcichmcistro-\ih so varnostni organi izvršili temeljito preiskavo stanovanja in drvarnice. V drvarnici jc bila pravcata zaloga najrazličnejših predmetov. Ugotovilo se je. da so bili ti predmeti ukradeni trgovcu Valtcr ju Ruprihu v Brestcrnici pri Mariboru. V noči na sredo je bil namreč v njegofro trgovino izvršen vlom. Trgovino so vlomilci dobesedno izropali. Odnesli so blago v skupni vrednosti preko 10.000 din. Preiskava je sedaj pojasnila, da je bil tudi ta vlom Roganovo delo. Niso pa našli pri Teichmeistrovih vsega blaga, ki je bilo Ljubljana, 24. septembra Ob polni udeležbi članstva je polagala dopoldne redni letni obračun uprava Zla. torogovega stega. Občni zbor je bil v beli dvorani Uniona pod vodstvom načelnika Miroslava Zora. Načelnik je prečital vdanostno brzojavko kralju Petru H. kot najvišjemu zaščitniku skavtov, nato je pozdravil zastopnika banske uprave inšpektorja dr. Leona Sušnika. divizionarje-vega zastopnika majorja Herendo. zastopnika župne uprave ter stega Litija in ljubljanskih planink, zastopnika Tržiča in kluba »Gams«. Prav toplo je pozdravil tudi vse navzoče starše ter prijatelje skavtizma in vse člane. Načelnik stega je poročal, da obstoja steg že tretje leto, vendar pa je dobil lastna pravila šele na skupščini februarja letošnjega leta. Po majhnem jesenskem zastoju v stegovem delu je stegova uprava a pomočjo starejših članov zopet krepko pognala delo naprej. Steg je za vse svete položil venec na spomenik v vojni padlim žrtvam, priredil je božičnico s tombolo, za Jurjevo se je vršil stegov Izlet s pola ganjena jurjevaanske obljube. Največja prireditev pa je bilo razvitje stegove in dveh četnih zastav za stegovo obletnico. Steg je priredil letos tri tabore, prejšnja leta pa samo po enega. Dalje so stegovi člani sodelovali pri olimpijskem dnevu ter pri rediteljski in samarijanski službi na letošnjih počitniških kongresih. S takim udejstvovanjem je steg mnogo pripomogel k zopetnemu dvigu skavtskepa ugleda in z letošnjim letom se začenja druga faza njegovega življenja. Tajnik je poročal o živahnem dopisovanju stega ter o statistiki preteklega poslovnega leta Vozovih sestankov je bilo 237, četnih 139. izletov 88. sej uprave 36 in trije tabori. Steg šteje 143 članov. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je blagajna izkazovala 19.724 dinarjev prometa. Dohodkov je bilo 9965, izdatkov pa 9758 in saldo znaša 207 dinarjev. Največji stegov izdatek je plačevanje najemnine stegovega doma v iznosu letnih 3000 din, ki jih steg komaj zmore. Moral bd »e najti dobrotnik skavtov, ki bi tako koristnemu društvu dal brezplačno na razpolago vsaj majhno sobico. Stegova knjižnica ima skupaj 181 knjig. Roverski klub »Uskok« druži same starejše člane, ki so posebno dobri kolesarji. Izdaja v zvezi z litijskimi člani revijo »Skavtska pota«, namenjeno starejšim članom in vzgojiteljem. Sestankov je imel klub 37. med njimi odlično uspelo božič-nico, izletov pa 12. Roverski klub »Man-go« se je moral boriti z velikimi težavami, ki pa jih je srečno prebrodil. Sestankov je imel 42, izletov 8. Turjaška četa skavtov je razvila letos svoj prapor in se je pridno udejstvovala pri vseh prireditvah stega. Izletov je imela 53, sestankov pa 148. Taborenja v Bohinju se je udeležilo 25 članov. Svetov«dova četa skavtov je tudi prestala mnogo težav, ker so jo hoteli gotovi krogi izven stega razbiti. Taborila je na Otočcu pri Novem mestu. Bežigrajsko krdelo volčičev je najmočnejše, saj šteje preko 50 pridnih članov, njihov tabor v Mednem se je prav dobro ob-nesel. Novi župni odbor vodi starešina podpolkovnik Herzog. Po določitvi novega proračuna in članarine je bila dobro uspela stegova skupščina zaključena s petjem državne himne. Postani In ostani član Vodnikove družbe! NAGRADNA KRIŽANKA B BESEDE POMENIJO: Vodoravno; 1. nameščenec radiopostaje 11. zemlja, 12. življenje v spanju, tudi ni-ponska denarna enota, 13. nočno zabavišče, tudi kraj v južni Dalmaciji, 14. ni kalnica, 15. klic v želji zbližanja. 17. poljsko, vrtno orodje. 19. mlečni izdelek, 20 bistven del gledališča. 22. enota v vinogradu. 23. rodovni, tudi verski poglavar 1 mohamedancev, 24. Cankarjeva črtica, tudi Krleževa drama. 26. sestavina čaja. 28. vrata pesništva, 31. opredeljena človeška skupina, 33. glavno mesto Hedžasa. Mohamedov rojstni kraj, 34. kvarnerski otok. 36. zemljiška mera, 37. števnik. 38. hrošč, 40. vprašalnica, tudi Mohamedov posinovljenec 41. slovenski pisatelj in diamatik (* 1876., t 1918 ), 42. kraj na štajerskem, ob Dravi. Navpično: 1. pripadnik evropske narodnosti, 2. fevdno prosto imetje vazalov, 3. središče krožnega gibanja, tudi kemični znak za element. 4. razdobje, 5. merilna osnova, 6. notranji organ, 7. spajanje ko vin, tudi poveljnik rimskih legij, ki ga je ] 1. 9. po Kr. Arminij premagal v teutobur- j škem gozdu, 8. ploskovna mera, 9. rimski i I pesnik (2. st pr. Kr.), 10. sodoben slovenski pisatelj, 16. človek izredne rasti, 18. kratica pri podpisu, 19. reka in francoska kolonija v severozapadni Afriki. 21. tekoča voda, 23. čevljarsko orodje, 25. pritrdilnica, 27. pesnitev, 29. prehodna povrhnja tvorba vzburkane tekočine, 30. naselbina. tudi pomembnejši del večje naselbine. 32. slovenski umetnostni zgodovi-j nar in pesnik <* 1886 ). 34. prostor v cerkvi 35. posoda. 38. egipčansko božanstvo, 39. reka v Turkestanu. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. tramvaj, 7. naprava, 13 razor, 14 Una. 16 satan. 17 azil, 18. sloga 20. kita. 21 jej!. 22. prisega. 24 kel, 25 ena. 26. sej!, 27. lev. 28 Ali. 29. k.. 30. laž. 32 nit. 34. z, 35. tunel 38. osa. 40 zebra, 43. P1 44. Mont-ma. 45 ga Navpično: 1. trajekt. 2. razen. 3. Azija 4 mol. 5 vr. 6. julij. 7 nagel. 8 P. S., 9 rak. 10 Atika. 11. vatel. 12. analiza. 15. nos. 18. srež. 19 Agen. 22 psalm. 23. avi-za. 30 le. 31. ost. 33. te. 36. up. 37. NI, 38. on, 39 A(nton) A(škerc). 41 Bg. 42. Ra. p;no Nagrado v znesku 100 din je žreb naklonil Ivici Čemažarjevi. Jesenice - Fužine, Industrijska ulica-Troje nagrad v knjigah pa si dele Miloš Dejal je, da ima pri sebi samokres, s ka 1 ukradeno trgovcu Valterju Ruprihu. Dom- Bašin, Ljubljana, Grajska planota 1, Ksenija cesta 8 ce