Letnik VIII.
V	Gorici, dne 11. oktobra 1900.
Številka 42.
Primorski List
1 oucljiv list za slovensko ljudstvo n;i Primorskem.
Vse aa vero, dom, cesarja /
Izhaja vsaki četrtek ol> !i. |»o|>. Rokopisi sr ur vračajo. NrlVankovana pisma sc n« sprejemajo.
Cona za čoln loto li kron, za pol leta J krono. Za manj premožne 4 krono za colo lolo.
Izilajalolj in odgovorni uroilnik: IVAN BAJT.
Tisk. »Narodna tiskarna* v Gorici.
Naročnino in oznanila sprejema upravništvu v Gorici, Se-moniška ulica št. S). Posamezne številko se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korenjskem bregu (Hiva Gorno) št. li po 10 vin.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. llilarija št. 7.
Katoličanstvo in napredek.
Govoril na drugem slovenskem katoliškem shodu dr. .los. Pavlica.
Prevzorni gospod kardinal! Pre-vzvišeni in presvitli gospodje! Spoštovani zborovalci! V prvi resoluciji našega programa smo izrekli, tla se klanjamo Kristusu, nesmrtnemu kralju vseli vekov, in da se posvečujemo v XX. stoletju Njegovemu srcu. Katoliški shod je to izrekel v prepričanju, da je Jezus Kristus življenje narodov, življenje, ki ne usalme, če prav solnce ugasne in če vsem stvarem življenje zamrje.
Ali tu slišim ugovor: Življenje imate pač, ali življenje vaše je zgolj duhovno in pobožno, za ta svet in njega napredek pa ste suhi in mrtvi! In ravno zadnja leta se ti glasi še poselmo množijo: Katoliški nauki so dobri za večnost, a za to življenje ne veljajo; globoko verni katoličani so dobri za molitev, pa ne za delo, za vojaka, za državno službo, za narodno prosveto. Ti glasovi so našli dokaj odmeva tudi pri nas na Slovenskem, ne samo v listih, ampak celo v celi stranki, katera je organizovana pod imenom narodno-napredne stranke. Vže ime, ipožje krščanski, vže ime je očitanje, kakor da vpi1 ."'nismo sposobni za napredek. .
Pravijo, da imamo nauke, ki so nasprotni napredku gospodarstva in gmotne blaginje, ki so nasprotni bogastvu in torej modernemu trgovstvu in industriji. Pravijo pa tudi, da nimamo svobode, da bi mogli napredovati v znanosti, umetnosti in pa politiki.
Možje krščanski! Nasproti temu očitanju ne smemo biti ravnodušni, ker to očitanje, da mi s svojim programom nismo za ta svet, je kakor obsodba v smrt. Mi ljubimo svoj narod slovenski in čutimo v sebi dolžnost, delati za njega blaginjo in čast, za njega razvoj in napredek, da bo v družbi avstrijskih narodov spoštovan, da bo vreden svojih slovanskih bratov na jugu in na severu, katere je božja previdnost — po bese-
LISTEK.
K 400 letnici združenja naše dežele z Avstrijo.
»1‘rosint Vas, pred vsemi rečmi, da naj se opravljajo prošnje... zaliva-Ijenja za vse ljudi, za kralje in vse oblastnike, da bi mirno in pokojno živeli v vsi pobožnosti in čistosti.< I. Ti mo t. 2.
Iz vipavske doline, iz hribov, od koroške in kranjske meje, iz slovenske in italijanske strani naše dežele so se zbrali v solnčni Gorici deželski in duhovski oblastniki in veliko ljudi iz vseh stanov.
Kanoni grme, zvonovi pojo, zastave vihrajo, vse je veselo! Kaj se godi V
Presvitli cesar naš Franc Jožef 1. prišli so v našo deželo. In zakaj ? Da bi ■se svojim udanim ljudstvom skupno obhajali 400 letnico zduženja poknežene grofije goriške in gradiščanke z Avstrijo.
Njega Eminenca kardinal in knez-nadškof je ukazal, da se morajo po vseh cerkvah v nedeljo po cesarjevem prihodu obhajati slovesne službe božje se zahvalno himno „Te Deum.“
V	pojasnilo vsega tega hočemo povedati :
I.	kratko zgodovino goriške dežele in avstrijske hiše ter kako je prišla naša dežela k Avstriji.
dah Leona XIII. — prihranila v naslednjih vekih za posebne namene (Odobra vanje). Ker torej res hočemo napredek naroda, in sicer vsestranski napredek moramo si biti v svesli, da naše katoliške cerkve nauki niso nasprotni poli ličnemu ali gospodarskemu napredku, moramo tudi nasprotnikom — narodno* naprednim — dokazati, da imamo v svojem programu vse pogoje napredka in svobode. Ob koncu torej velenaprednega XIX. stoletja odgovarjamo njim, ki nam odrekajo napredek in svobodo:
1. Mi imamo nauke, ki so načela napredka. Mi nimamo naukov, ki bi h nasprotni napredku.
2. Mi smo svobodoljubni, vedoč, da je svoboda življenje, in naše geslo je: boj za svobodo!
3. Zgodovina krščanskih narodov v devetnajstih stoletjih je priča o napredku in svobodi iz naukov katoliške cerkve. Meni je naročeno, da nuj to važno vprašanje danes pojasnim.
1.
V katekizmu — načela napredka.
Mi imamo nauke, ki so načela napredka in sicer vsestranskega napredka, Naj pa nihče ne misli, da so ta načela bogsivedi kako učena ali skrita, katerih M bil moral jaz iskati po celem svetem pismu ali pa po prašnih knjižnicah. Naša načela so v katekizmu. (Živahno odobravanje). Kaj pravi torej katekizem? Daje Dog svet ustvaril za človeka, človeku v pomoč, v tolažbo in veselje, in sicer ves svet, vse, kar je sploh ustvaril, je za človeštvo ustvaril, katero naj hi vse uživalo in vse vladalo.
Možje krščanski! V tem načeluje dovoljen in zapovedan napredek brez konca in kraja. Ge je vse za človeštvo, je s tem človeštvu tudi dovoljeno in zapovedano, da naj uživa božje darove, da naj ves svet izkoristi za svojo pomoč in tolažbo. V ta namen pa mora človek spoznavati in preiskovati vse stvari na zemlji in nebu, ker brez spoznanja ne ve, kaj ima in si sveta ne more izkoristiti.
2.	ali imamo dovolj vzroka mi Slovenci pri tej priložnosti peti „Te Deunr1?
Fred Kristusovim rojstvom živel je v tej deželi rod Karnov, kateri so sloveli kot umni izdelovalci raznega orodja iz železa, jekla in medi. Med tem ljudstvom so I. 182. pred Kr. sezidali Rimljani naselbino z imenom Aquileja, lo je orlovo mesto. Slovenci pravimo Oglej. Od tod so Rimljani spravili s časom vso deželo pod svojo oblast.
Kami, spoznavši, da se Rimljanom ne morejo ustavljati vspešno, pomorili so žene, otroke in slednjič može med seboj, da bi ne prišli v sužnjost. Tako je to ljudstvn ljubdo svobodo. To se je zgodilo I. 1U7. pred Kr.
Rimljani so pa širili svoj .jezik in svojo oblast po deželi, množivši naselbine.
Še sedaj kopljejo v Ogleju, pri sv. Luciji, na šentviškogorski planeti, pri Grahovem i. t. d. orodje, denar, grobove in druge spomenike rimskega gospostva.
V	Ogleju imajo poseben muzej za take starine.
V	prvem stoletju po Kr. sla oznanjevala sv. evangelije v Ogleju sv. škofa Mohor in Jeler. Od tod se je širilo krščanstvo proti severju in uzliodu. — Naša dežela je veliko videla in pretrpela. Preseljevanje divjih narodov iz Azije proti
Kdor krščanski misli, pojde s toliko večjo gorečnostjo na raziskavanje in razkrivanje vseh stvarij. ker ve, da je svet delo dobrotljive in modre božje roke, ve že naprej torej, da se mu bo v vseh rečeh — tudi v najmanjših — razklala nepojmljiva modrost in lepota;, ve pa tudi, da bo v vseh rečeh našel sebi nove koristi in ugodnosti.
Ge bi mi učili — kakor krivoverci
— da je svet hudičevo delo ali da je sploh materija slaba, ali da ne vemo, kdo je svet ustvaril, tedaj hi smeli se bati svet raziskavati, ker bi lahko kaj iztaknili, kar bi nam ne bilo prav. Toda če je stvarnica božje delo in božji dar za nas, tedaj nam je dovoljen in zapovedan napredek brez konca in kraja, in nikdo nima pravice, staviti nam meje ali prepovedi. (Dobro-klici).
Ko torej vidimo, da napreduje n. pr. spoznanje našega telesnega življenja in njega bolezni in zdravil (zdravilstvo), se veselimo in pravimo: Le še naprej ! In če hi kedaj zdravniki napredovali tako daleč — kakor si obetajo zlasti socijalni demokralje, n. pr. Debel, Die Frau, 28. izdaja, šir. 411) in še na drugih mestih
— da ne bo več ni bolezni ni trpljenja, recimft.vžo danes, da nam je žal, da mi tega ne učakamo, saj trpi itak ne nihče rad. Če bi pa to doživeli, bi veseli rekli: Saj smo vedno pravili, da je v božji stvarnici veliko več moči in modrosti, kakor se na prvi pogled misli, in geslo naše bi bilo: Naprej! (Odobravanje).
Druga zelo moderna znanost je kemija, od katere si veliko obetamo. Ako bi torej napredovala celo tako daleč, kakor si stvar slikajo najnapredniši otroci sveta, socijalni demokratje, da bi namreč iz kamenja kruh delali (Debel 1. c. str. 354—(5), bi mi rekli : Je že dobro, lo še naprej po darove božje roke!
Imamo pa še eno misel pri vsem znanstvenem raziskavanju, katera nas še posebno spodbuja na delo in katere drugi nimajo. Mi vemo namreč, da stvarnica, dobro spoznana, bo razodela na-
zahodu se je vršilo posebno tudi po teli krajih. Pomanjkanje živeža, pašnikov, sloves rodovitnih krajev na zahodu je gnalo ljudstvo sem.
Divji Huni so prišli leta 452. s kraljem Atilo, ki sejezval šiba božja, pred Oglej, so to mesto zmagali in zažgali. Sedanji Oglej ni več senca starega. Potem so gospodarili tu Goti, Longobardi. V 6. stoletju po Kr. prišli so naši očetje, Slovenci. Razširili so se ne le po Goriškem, tudi po Denečiji, po Tirolskem in drugih zahodnih krajih.
Veliko sveta je sedaj čisto italijanskega in nemškega, ki je bil nekedaj slovenski.
L. 778. prišli smo pod nemško gospostvo. Nemški cesarji so to deželo izročili grofom v oskrbovanje. Ti so vla-ali deželo neodvisno, ker takrat ni bilo ne cest, ne uradnij, ne drugih javnih sredstev, da hi zainogli vladarji svojo oblast do najskrajnejših mej izvrševati, kakor danes. Grof (grau) pomeni pristno sivega moža. Vladarji so starim izkušenim zvestim možem izročali pokrajine v hrambo.
Ti groli so zadobili tudi knežjo čast. Tudi oglejski patrijarhi bili se nekaj let pokneženi groli, vladarji naše dežele. Pozneje so nastopili spet svetni groli. Zato je še sedaj uradno ime naše po-
šemu rodu hvalo in čast Doga stvarnika. Zato nam je uprav sveta dolžnost, čvrsto deluti za napredek.
Ni res torej, da mi nismo za ta svet, saj je svet naš, sam Bog ga nam je podaril. Kdo ima pravico nam ga odrekati? (Odobravanje.) (Dalje pride).
Politični pregled.
Proti dvoboju se je v katoliških krogih zasnovala zelo živahna akcija. Povod temu je bilo degradovanje častnikov Tacoli in grofa Ledochovvskega, ker sta kot katolika se izrekla proti dvoboju. Dunajski kardinal je v ime vseb avstrijskih škofov protestiral proti postopanju vojnega sveta in odobril odločnost obeh častnikov. To pismo so odobrili tudi v Rimu, zato je katoličanom malo mar, kaj pravijo „gotovi“ krogi.
Avstrijski in o gorski ministri
so se posvetovali na Dunaju pod predsedstvom grofa Goluchovvskega. Posvetovanj so se udeležili tudi zastopniki vojaške uprave. Posvetovali so se o novih železniških vprašanjih, ki so v tesni zvezi z vojaško upravo.
Vlada o južno-tirolskem vprašanju. — Kakor znano tirolski Italijani zahtevajo samoupravo italijanskega dela južne Tirolske. Ministerski predsednik je odgovoril na zahteve tirolskih italijanskih poslancev. Vlada je njihove zahteve popolnoma odbila.
Svoboda na Ogerskem. Naučni minister je ukazal, da naj se šolskim otrokom v Szegedinu razlaga krščanski nauk v maž irskem jeziku, dozdaj se je poučeval krščanski nauk v srbskem jeziku.
Krečanski nadkomiaar princ Jurij se je podal na potovanje po Ev-vropi. Obišče Petrograd, Berolin, Dunaj, Pariz in Rim. Namen njegovega potovanja je „izposlovat“ Krečanom popolno neodvisnost. Iz te moke pa bo težko kruha. Velesile se ne bodo hotele odreči vplivu
krajine: poknežena grofija goriška in gradiščanska.
Prihrumeli so na Goriško tudi Turki. L. 1469. so prišli do Kanala in so odpeljali 11.000 ljudi v sužnjost. Za 9 let dr-vilo je 30.000 Turkov skozi Kanal čez Predel na Koroško. Benečani so udarili večkrat z vojsko na Goriško. Leta 1508. so bili oni gospodarji v deželi. V začeta tega stoletja smo bili nekaj let francoski podaniki kot del ilirskega kraljestva, ki je imelo glavno mesto Ljubljano.
(Dalje pride.)
Štiri risb patriarlialne cerkve.
(Piše J. K.)
Cerkev sv. Janeza v Lateranu.
Med velikim altarjem in apsido se razteza poprečna ladja. Na desni strani poprečne ladje visi pod stropom že obledela rudeča in zelena zastava. S to zastavo je poljski kralj Jan Sobiesky vodil
1.	1683. svoje hrabre Poljake v boj zoper Turke, ki so oblegali Dunuj. Premagal je ljute sovražnike krščanske omike, ter obvaroval Evropo turške podivjanosti. Spomin te zmage je praznik sl. Imena Marije. Slavili so takrat zmagovalca z besedami sv. evangelja: „Bil je človek poslan od Doga, ki mu je bilo ime Janezu. Zmagonosno zastavo je Sobieski daroval
na Kreto, ol> jednom p« tmli ne kratiti (lo/.ilanjili pravic turškima sultanu.
Poslodico češkega gibanja na Dunaju so že kažejo. Vlada je razpustila prvo češko politično društvo. Razpust sc utemeljuje s lom, ker sc jo na druAtvonili shodili pojavljala agitacija, ki jo morda merila bolj na medsebojni boj nogo na spravo mt'd dunajskimi narodnoslimi. Puč lep«). Naj se mar dunajski (Jobi kar uklonejo pod nemški nož.
Turški poslanik v Madridu jo oblegan ne od bokserjev pač pa od upnikov, ki se boje, da bi jim ne odnesel denarja. Kriva jo lomu Ilirska vlada, ki mu že dolgo časa ni izplačala plačo. Mož je obranil še dobro voljo, kor sedaj piši* v časopis« o svojem žalostnem stanju.
Razkralju Milanu se toži po Šo biti. O spravi so zadnji čas pisali razni lisli. Uradno poročilo pa oporoka vsaki spravi. Kralj Aleksander ji' Irdiio sklenil, da v interesu miru v deželi no dovoli roditeljema preko moje.
Perzijski šah je bil v Bolgradu, kjer ga je sprejel kralj Aleksander. Preko Budimpešto je odšel v Rusijo.
Vojna v Južni Afriki. Dasi so An,uleži žo neštevilnokrat popolnoma premagali Bure, vendar še vedno poročajo o burskib napadih. Colo general Dovvot, ki je v boju padel, jo zopet oživel. Burski oddelki se prikazujejo na raznih krajih in napadajo angleško patrulje. Bataljon Angležev pod poveljstvom generala Kolly-Kenny jo bolel iznonaditi Bure Mizo Bottfonteina. Buri so bili pa moč-neji, in bataljon se jo moral umakniti po triurnem boju. Buri se torej niso udali, in se tako hitro popolnoma še m; mla,jo.
Vojna na Kitajskem. — Hitro obrača so časa kolo". Tudi na Kitajskem se je zelo preobrnilo. Kitajcem raste pogum. Kitajski cesar je sicer pisal nemškemu cesarju in obljubil zadoščenje. Nemški cesar je z vso strogostjo odgo-ril tor zahteval zadoščenja. A ostalo je dozdaj le pri pismih. Provzročileljev nemirov vlada noče izročiti, pač pa si; Kitajci pripravljajo na krepak odpor. Praske si* vedno nadaljujejo. V bližja Tionlsina so nemške čelo bile f>. septembra od 8000 Kitajcev poražene. Ako vsa znamenja no varajo, homatij na Kitajskem ne bode tako hitro konec.
Papež in škofje o časopisju.
Beneški kardinal in patrijarh Sarto je bodril svoje vernike, naj podpirajo omlotni kal. časopis ,.l,a l)ifesa“ s lem le : „Juz se ne plašim pred nobeno žrtvijo, da podpiram katoliški list. Ce bo potreba dam v la namen svoj škofovski prstan in naprsni križ, celo svojo kardinalsko opravo, ker hočem na vsak način da ta list izhaja.“
V	skupnem pastirskem hstu so škofje iz Švice poudarjali dolžnost katoličanov do dobrega časopisja tako-lc:
svojemu patronu sv. Janezu v lateranski cerkvi. Tudi vplenjeno zastavo turškega poveljnika Kara Mustafa je poslal papežu, kot namestniku Kristusovemu, kateri podel,j uje zmago krščanskim vojnam.
Na ievi strani iste bulije je altar sv. B. T. Štiri bronasti pozlačeni stebri na katerih sloni altarjev gorenji del, so vliti iz osti ali kljunov egiptovskih ladij, katere je pridobil v morski bilki pri Akcija I. HI. pr. K. prvi rimski cesar Oktuvijan Avgust. To stebre jo hvaležni zmagovalec postavil v tempelj Jupitra na Kapitelu, še le papež Klemen Vlil. jih je dal na sedanje mesto.
Zastava Sobieskijova in stebri Avgustovi nam pričajo, kako je živa vera prošinjala srca slavnih mož, ki so vsi; junaško čine in zmage pripisovali Božji pomoči.
Visoko nad altarjem je kakor v nekaki velikanski monštranci lesena plošča. To je miza. ob kateri je Izveličar z apostoli obhajal zadnjo večerjo, na kalorije spremenil kruh in vino v svoje presv. B. Telo in Kri. Brod njo gorita vodno dve sveči. Ker je od spodaj ni mogoče razločno videti, dovolili so romarjem, da so smeli od zad po posebnem vhodu, ki je sicer zavarovan z mnogimi durmi, stopili prav v tisti prostor, kjer je ta
,.l\dor podpira cerkvi sovražen lisi, poštam* sokriv hudobij lega lista. Da. vaša naročnina je podpora, katero mu dajete, je orožje in davek, ki ga odrajlujelo sovražnikom vere in cerkve. In v kak namen? Zalo da bi zamogol lak list svoje delo nadaljevali še z večjim vspehom. Vi pomagale s tem metati kamenje na sv. cerkev, našo mater, moj tem ko prepuščalo svoji osodi dobro lislo. Naročujte, če vam denarno razmere prepuščajo, katoliško liste in širili jih mej drugo. S tem storile dvojno uslugo dobri stvari: vaš denar ho ohranil dober časopis ter mnogo koristil tudi vašim sosedom, lilagoslov neba za vaše žrtve ne bo izostal. Priobčujte svoje novico, svojo oglase, svoje poizvedbi' v dobrih časopisih. Iščite mej svojimi znanci naročnike, dopisnike in sotrudniko za take liste !“
I,inski škof T. M. Doppelhauer jo pisal I. 18815 svoji duhovščini: Vaša dolžnost jo. slabe časopise nadomestiti z dobrimi. Če hočemo z vspehom oznanovati resnico in zopet priboriti sv. cerkvi njene pravice, če hočemo veri, Jezusu Kristusu pridobiti veljavo v družbi, v javnem življenju ter vršiti eminentno patriotično delo tor odstranili nevarnosti, ki prele naši ljubi domovini — tedaj nam jo Ireba pred vsem skrbeti, da katoliško časopisje cvete in napreduje!
B. L Hafner, škof mongunški jo v svoji okrožnici dne 10. okt. 1802 mej drugim tudi lo dejal : Ne glede na sovražen duh. ki se kaže v izvestnih cerkvi nasprotujočih organih, zamorejo tudi taki časopisi poslati sila nevarni, ki hočejo bili na videz nepristranski, ki pa vendar s pikan ti mi poročili, z droumnimi oglasi, s s p o d t ak 1 j i v i m čtivom vzbujajo strasti v bralcih ter pospešujejo le slast po škandalih in pa — b rez n a č el no s l.
Knezoš kol' graški Dr. Zvverger zagotavlja v neki svoji knjigi: Delo veliko važnosti je bili na straži proti smrtonosnemu strupu stalnega časopisja ter uspešno podpirali dober lisk.
Take in enake glasove slišimo iz ust merodajnih vladik sv. cerkve. Ne preostaja, nam druzega kakor da glas sv. cerkve poslušamo, kajti o škofih veljajo, besed« Gospodovo: „lulor vas posluša, mene posluša11. Morimo se proti slabim časopisom — ker se žal tudi v naši g«niški deželi laki nahajajo, — ter podpirajmo z vsemi močni dobre katoliške liste. „ Pojdi torej in stori tako1*!
Novice.
,.Soein“ napad na kardinala dr.
>1 issia radi črk \V. K. (J., katere so blestele zvečer ob cesarjevem prihodu na balkonu školijske palače, jo ros ostuden in nad vse surov. Nj. Em. kardinal so dali žo več ko dovolj dokazov, kako jim jo pri srcu slovenski narod. Njih ljubezen do slov. naroda e uzvišenu nad vse ,.Sočime‘ napade. Sicer pa smo še nedavno čilali v ,.Soči*‘, da se je v narodnem oziru pregrešil sam voditelj narodno-
iinenilna svetinja, se jo tudi dotakniti in poljubiti. Dolga jo la miza iz cedrovega lesa približno 2 m, široka I m. debela 2' , cm. Ud starosti jo že vsa luknjičasta; nekdaj je bila okovana s srebrnimi pincami. v srednjem veku pa so jih podivjani vojaki pokradli.
V	cerkveni zakladnici so še druge dragocene svetinje n. pr. del škorlatnoga plašča s katerim so Gospoda ogrnili prod Pilatom ; de! »obe. s katero so Mu dali jesiha pili; kupa v kateri so sv. Janezu Ev. podali strupa; rama sv. Lavrenca i. dr. Celo v dvorišču poleg cerkve, kamor smo g«niški romarji gledali raz ograjenega nadstropja, kjer smo v gnječi čakali, da pride na nas vrsta, da si ogledamo mizo zadnje večerje, je mnogo svetinj Ono dvorišče ima okoli lepe hodnike kakor v samostanih, na sredi so lepi cvetlični nasadi. Tukaj je dol roba Ja-kopovega vodnjaka ob katerem je Gospod sedel, ko je pričakoval Samarijanko; steber iz Jeruzal. templja, ki je počil ob Jezusovi smrti; dva stebra iz Pilatove palače; kamen ob katerem so vojaki vadljali za Jez. nešivano suknjo. Zares imenitne so te svetinje, vendar so le v daljni zvezi z Gospodovim življenjem, zato pa tudi sv. cerkev no zahteva zanje ni kakega počeščenja.
napredni! stranko dr. Tuma, ki ji' iz ko-legijalnosti do sodnika Musina zakrivil, da je pri zadnji njegovi obravnavi založnica bila nemška. Ako n i v lem slučaju dr. Tuma izdal naroda s celo obtožnico, še manj Nj. Em. kardinal z eno samo črko (>.
Dalje! Nj. Em. kardinal so v resnici imeli na balkonu črko \V. E. t!. 1. Ali pa sledi iz tega, da so sovražnik Slovencev, kakor trdi gnjusnu „Soča“. Ali ni lo ostudno hujskanje, ako so radi ono same črke piše lako-le: ,.ubogi ti narod, ki rodiš sinove, kateri te sicer blagoslavljajo ali sloje drugače bok ob boku s tvojimi najhujšimi sovražniki ? !*‘
Katerega jezika naj hi se bil pa po-služil Nj. Em. kardinal? Ali morda slovenskega? Potem bi bili il. liberalci prav tako pisali o njem, kakor piše „Soču“ zdaj. Morda nemškega? To hi bilo isto! Cujmo, kaj pravi ,.Soča“! Eminenca kardinal bi se bil lahko poslužil latinskega jezika ! Toda vprašamo razsodno občinstvo, ali bi bilo v narodnem oziru s tem kaj boljo? V narodnem oziru gotovo nič, kor so italijani bahajo ravno z latinsko kulturo. Trditi, da je latinski jezik inlernacijonalen, morejo le ignoranti okolu ,.Soče“. Ali jo morda tudi staroslovonščina in'orimcijomilen jezik ? Ge so sv. cerkev poslužuje pri svojih obredih latinskega jezika, ne dela toga iz narodnih ozirov, ampak iz drugih tehtnih in priznanih razlogov ! No smešimo sc tedaj !
Ves napad pa je toliko bolj ostuden iu surov, ker 110 zadeva v tej stvari N j. Em. kardinala ni kaka krivda
—	kakor smo natanko poizvedeli.
Besnica jo namreč la-le: N j. lim. kardinal so naročili, naj plinarska družba poskrbi, kakor drugi* krati, za balkon škofijske palače primerno okinčanje, 110 da bi bili b o I j 11 a tanko določil i, kaj in kako naj so napravi. P I i-n a r s k a d r 11 ž h a p a n i i 111 e I a v e č na razpolago nobene druge n r i m e r 11 e p r i p r a v o, k e r j e to, kar jo d r 11 g e k rali stavil a 11 a balkon, bila že oddala zlasti cerkvi sv. Ignacija za fasado. Nj. Em. kardinal so za tiste črke izvedeli š e -1 o, ko so bili* 11 a-slavij e 11 (! n a b alko n. T o j o r 0-s 11 i c a i n 11 i č d r u g egu.
,.Soča“ udarja h koncu ludi po katoliškem shodu, ker so so ga kardinal udeležili in lam blagoslovili zbrano slovensko ljudstvo. Toda prav iz tega sledi, da uzorni kardinal ljubijo slovenski na rod, ker drugače bi 110 bili šli na shod, kar se jim je od it. liberalne strani hudo zamerilo.
Vipavska železnica. Vsled želje, katero so izrazile nekatere občine v Vipavski dolini, obrnil se je deželnega glavarja namestnik dr. Gregorčič brzojavnim potom do železniškega ministerstva s prošnjo, naj blage volje naznani, v kakem štadiju se nahaja zdaj ta zadeva. V nedeljo je dobil odgovor, da priprave za razpis dražbe in za oddajo dela, čvrsto napredujejo, da dražba se razpiše početkom novembra in da gradba prične potem, kakor reči stoje, najkasneje v sredi decembra.
Potrjena šolska zakona. Cesar je potrdi šolska zakona, katera je sklenil ilož. zbor pri zadnjem zasedanju glede prispevka dež. zaloga okr. šolskim Zalogom in pa glede zboljšanja učiteljskih plač na Goriškem.
Iz Sovodenj. (Prihod cesarjev d 11 e 21». s o 'p t. 1900.) V Rubijah so so videle pripravo uže štiri dni pred prihodom cesarjevim. Spretno ji' delal baron Bianchi in cela družina. Grad je bil lepo okinčun s cesarskimi in deželnimi zastavami in drugimi okraski. — Postajo je baron dal okinčuli s cvetlicami. Tudi g. postu.jevodja ji! posebno skrbel za okinčanje in red na postaji tako, da so imele Bubije na sploh krasen pogled.
V	Sovodnjah je veteransko društvo okinčalo spomenik, ko,ji je lu postavljen v ta slavni spomin. Vsaka naubornojša hiša je bila okinčana z zastavami, tako, da so vsi pokazali udanostsvojemu ljubljenemu vladarju.
Že v petek je veteransko društvo spuščalo raketi! pozno v noč poleg spomenika. Pritrkovalo in streljalo se je in vse hiše so bili! razsvetljene, posebno se je odlikoval grad v Rubijah; tudi lam so spuščuvuli rakete.
Ko jo v soboto dne iK). m. m. prihajal na postajo cesarski vlak, pričakovali so presveti, cesarja čč. 'duhovščina, učiteljstvo in šolska mladina, prepusana z narodnimi in cesarskimi trakovi in zastavicami. Bilo je čez 150 deklet v belih oblačilih, propasanih s črno - rumenimi trakovi in šopki pod nadzorstvom g.čno P. Vlak je šel mimo postaje prav počasi. Odmevali so možnarji v Sovodnjah in topiči v gradu. Nova domača godba je la trenutek zasvirala cesarsko himno. Bil je krasen pozdrav ljubljenemu vladarju. Iz srcu so doneli živio-klici in pesem: Bog ohrani nam cesarja!
(O d h o d N j. Voli čil n s t v a v nedeljo.) Uže ob H. uri pop. soje zbralo na postaji do 2000 ljudij iz Sovodenj, Rubij, Gabrij in iz okolice. Na zahtevo barona Bianchija, dovolil je g. predsednik Jacohi, da mesto v Gorici, skaže v Rubijah čast svojemu vladarju sovodenjski oddelek vojaških veturunov. Veterani so razvili cesarsko zastavo, na levi je bila deželna, na sredi pa slovenska. Navzoči so bili baron Bianchi z družino, čč. duhovščina iu županstvo. Kakor hitro so naznanili streli v Sovod-n.jah in v gradu cesarski dohod, jo začela godba svirali himno. Šolska mladina jo mod godbo pela cesarsko pesem. Ko se vlak prikaže, kateri se jo komaj pomikal naprej, stal je presvll. cesar pri oknu, da ga je Vsak lahko videl. Prijazno jo pozdravljal. Zadoneli so srčni živio-klici in solze so so nam vlili1 iz oči, ko smo mu klicali : Z Bogom naš predragi oče in vladar E. J. I.!
Kanal, 7. oktobra 11)00, — Povodom sedemdesetletnico Njegovega Vel. cesarja E. J. I. doživeli smo tu dne t. m., t. j. na imendan Njegovega Veličanstva, prelep iu vesel dan. — Po slovesni sv. maši, pri katere,j seje posebno odlikoval novi pevski zbor pod vodstvom našega vrlega g. nadučitelja Al. Verča, obhajala je šolska mladež svoj praznik.
—	V ukusno okrašeni šolski sobi zbrala so je zraven učencev iu učenk tudi obilna množica občinstva tako, da je bila natlačena vsa soba do zadnjega kotička. Pri tej šolski veselici imeli smo priliko opaziti: kaj se lahko stori z dobro voljo in s požrtovalno vstrajnosijo. Petje, kije bilo eno- in dvoglasno, izvajali so učenci 'in učenke ločno in ginljivo. Deklamacije bile so tako lepe in mile, da se je marsikateremu udrla solza veselja. Posebno so ugajalo: „Tri iskre“, ..Domovinska ljubezen*1 in pa dvogovor ,.Otrok in ro-žica“. -- Prelepa veselica, ki se je vršila v najlepšem rodu, končala je s cesarsko pesmijo, kaloro so poli polni navdušenja — rekel bi — vsi navzoči. Občinstvo je bilo povsem zadovoljno in nikdar ni moglo zadostno pohvaliti pridnih otrok, ki so tako nevstrašeno in precizno reševali svojo ulogo. Vsa veselica jo trajala nad jod no uro.
Da si; je pa vse to tako lepo obneslo, gre vsa hvala učiteljskemu osobju, zlasti gosp. šolskemu voditelju, ki se je res veliko trudil v dosego tega, kar smo doživeli. IJpamo, da v kratkem doživimo še eden tak sličen dan.
Naznanilo. Podpisani sem sprejel poverjeništvo „Slovenske matice v Ljubljani •* za Kanalski okraj in prosim, da mi slavno občinstvo dopošlje vpisnino najpozneje do 2f>. oktobra t. I.
Alojzij Verč, nadučitelj.
Kazenska obravnava prati dr. Tumi. — V nerodno naprednem taboru so ljudje kar iz sebe, ker se je posrečilo dr. Henriku Tu 111 i, izviti se srečno iz kljukastega paragrafa. „Gorica“ je že v predzadnji št. povedala, da jeglavna priča Eerlila tudi pri glavni razpravi odločnotrdil d., se 11 i udeležil glasovanja glede vspre-jema novih posojilničnih udov pri ravnateljski seji dne 20. aprila 1.1. Povedala je, da so si; sodniki uverili, da so se novi člani sprejemali v posojilnico ter vpisovali v register 11 e pravil n o in n (! post a v n o brez vsake seje, kar stoji v odkritem nasprotju s posojilni č 11 i m i pravili in določbami zadružne postave. Daljo je omenila. da jo državni pravdnik v svojem izvrstnem govoru neovrgljivo dokazal razne nepostavnosti, ki so se godile pri „Gor. Ij. posoj.“ In da so si sodniki ustvarili svoje subjektivno mnenje, češ: da je dr. Tuma venderle lahko smatral
Kerlilov nastop zn glasovanje, akoravno je Ferlila trdil, da jo l<' zaradi lega nekoliki) ver časa ostal v posvetovalni sohi nego dr. Kos, ker je iskal košček smodke, katero je pred sejo v sohi položil.
Glede vsprejeina novih pusnjiluičuih udov h rez vsake seji* so I n I i pa sodniki prepričani, da je dokazano, da je bilo to n e p r a v i I n o in n e posl a v no. Ali po njih — subjektivnem mnenju niso smatrali toga za kaznjivo, češ, d a j e h i I o t a k o post o p a n j e pri p o -s oj i I n i c i že stara navada.
Danes se nam zdi pa potrebno omenili, da je hil ložilelj dr. I ume državni pravilnik sam. Kakor smo že poprej omenili, ni več dvoma, da so se novi posojil nič n i člani sprejemali nepravilno in neposlovno: zato so zvedeli nekateri stari, člani posojilnice in so stvar naznanili dež liiemu kot trgovskemu sodišču, ki je poklicano, da čuva nad tem, da se izpolnjuje pri društvih zadružna postava; ako so pa storili to. storili so zaradi tega, da hi deželno kot trgovsko sodišče pravočasno ukrenilo vse potrebne korake, da bi pri občnem zboru ne prišli do glasovanja ljudje, ki so hili protipruvilno in protipostavno vneseni v društveni register.
To in nič druzega niso zahtevali člani, ki so naznanili zgoraj omenjene nepravilnosti kompetentni oblasti. Ako je pa ta oblast menila, da je bilo tako postopanje od strani predsednika ..Goriške ljudske posojilnice" ha/njivo in je celo zadevo odstopila preiskovalnemu sodniku in državnemu pravdniku, ki je potem dr. Tumo tožil, to pač ni bila reč gori omenjenih članov, ampak deželnega kot trgovskega sodišča, ki so jo za to postopanje odločilo. Sicer se pa nadejamo, tla hode dr. Tumovo glasilo celo obravnavo d o s I o v n o, kakor so je vršila, objavilo po stenograličnih zapisnikih svojega stenografa, ki bodo pa morali p o p o I n o m a o d go v a r-j a t i resnic i.
Doselmo pričakujemo od dr. Tumovega glasila, da prijavi tudi doslovno govor državnega pravdniku. Ko dr. Tumovo glasilo vse to stori, pričakujemo z mirno vestjo — subjektivne sodbe, ki si jo vstvari potem - razsodno občinstvo.
Iz Uraniče 21. sept. Izv. dop. (Novi zvonovi, slovesnost o njih prihodu v Branico, in ocena istih.) (Konec).
V	glasbi zvedeni g. Ivan Mercina c. kr. vadil, učitelj v Gorici, mi je podal to-le kratko oceno naših 8 novih zvonov. Pismo se tako glasi: Zvunajnost zvonov je zares lepa. Dosedanja jodina prednost Droilijevih zvonov pred Samassovimi se tudi na Vaših precej opazi: Sanmssa svoje* zvonove od zunaj pili in lika — izgovarja se, da je hočejo na Kranjskem hliščeče imeti — Broili jih z malimi popravki pušča, kakor prihajajo iz kalupa, in to je prav ; kajti vsako piljenje zvonu le škoduje.
Vaše zvonove sem po sluhu preiskal;.našel sem, daje srednji zvon za jako majhno spoznanje prenizko uglašen proti velikemu, pri malem zvonu je prenizka uglnšenost proti velikemu že bolj občutna. Ali ta moja izjava naj Vas ne straši; kajti sluh preblizu zvona rad vara, posebno če zvonov glavni glas njegovih postranskih glasov dovolj ne nad-kriljuje. Zato je treba zvonove poslušati tudi iz oddaljenosti. Kazen tega morate, g. kurat pomisliti, da sem jaz glede na vglašenje zvonov idealist, morda res prevelik idealist; kajti zvonovi si* ne dajo lehko natančno uglasiti kakor drugi glasbeni instrumenti. — Brenčanje Vaših zvonov, posebno velikega, me je jako zadovoljilo.
Doslušal sem zvonove tudi v ulici pred razstavo, in reči moram, da so napravili na me jako dober ulis. Dod vplivom tega utiša izjavljam :
1. Da je g. Broili v svoji stroki vidno napredoval, kar tem raje priznavam, ker me smatra g. Broili za svojega načelnega nasprotnika, kar pa nikdar nisem hil.
2. Goriomenjena diferenca med malima zvonovoma in velikim si* z ulice prav čisto nič ne zapazi; to je lem verjetneje, ker so Vaši zvonovi uglašeni ..harmonično", v akordu (trizvoku r-dur) m ne, kot navadno Broilijevi „melodi-čno" v lestvici, (škali).
■I. Tudi glasovna lmrvenosl iKIaiig-larhe, znak glasu) posameznega zvona mi vgaja. Vendar pa ne morem o lem pozitivno se izreči, ker jo treba, da so zvonovi par mesecev prej v rabi, (za definitivno in uataujčno sodbo namreč!) da si k cm polj napravi na notranji strani krila gladki lici ; dalje je treba v to zvon zvonili (vihteli) jaz sem slišal pa le rahlo pritrkovauje. — Zvonovi namreč niso bili v razstavi za vihtenje postavljeni !
i. 1’ošlevajoč torej vse faktorje, merodajne pri ocenjevanji zvonov, moram reči, da tako dobrih zvonov iz Broi-lijeve livarne, kakor so Vaši, nisem še slišal. In to me prav veseli itd. Torej ako Vaša pogodba zahteva, da mora zvonove strokovnjak ocenili in ako niste si v to izbrali še nikogar, sem pripravljen tudi jaz priti. Gotovi bodite, da bode z mojo oceno zadovoljna občina in gospod Broili. Odlično spoštovanje :
1. Mercina s. r.
c. kr. vadil, učitelj.
V	Gorici 4. sept. 19UU.
Tako se glasi ocena zvonov po omenjenem g. glasbeniku. Zvonovi so bili zato tudi odlikovani s zlato svetinjo.
Toliko za zdaj, drugič še kaj.
Pozdrav novim zvonovom v Branici:
t.
Oj. |hizi Im vij eni hoditi*,
Novi vi zvonovi nam!
.Milnglasiio nas vabite,
V posvečeni liniji tiram !
Pojte Kogu čast in slavo,
Siva dvigajte v višavo.
Nad oblake, nad zvezde.
Tj e med angeljske vrste!
•)
Marko. Ivan. Katarina.
Kinčajo svetniki vas,
Kojiti rajska domovina tlele/, je na večni čas.
Ker so In lloga ljubili,
Da i mi bi mn služili.
Kličite nam v spomin.
O zvonovi! z belili lin!
it.
C.ast Marije razglasite S zlato zoro slednji dan,
In opoldne zadonite Njeno slavo v svet prostran!
Da Marijo vse pozdravlja,
Da Marijo vse proslavlja,
Tudi ko nastane mrak.
Čnj vaš glas k molitvi vsak!
4.
Zlasti milo, o zvonovi,
Zadonite za slovo,
Ko odpro se nam grobovi,
Ko zapuščamo zemljo.
Naj bi duše preselite Se na prošnjo vernih milo,
Ki jih vzbudil bo vaš don,
V večnost tje prod božji tron!
Iz Ililicnbcrg;!!. V veliki dvorani spodnjega rihonberškega graduuže Bogvekoliko časa ni bilo zbranih toliko mož, kakor preteklo nedeljo. Bilo jih je gotovo nad fiOO, ki so so odzvali povabilu političnega društva ,.Sloga", ki je la dan priredilo svoj zaupni shod. Bili so to možje iz raznih krajev. Videli smo Komence, Skrbnice poleg Kihenberžanov ter može iz drugih sosednih občin. Posebno so se pa odlikovali s svojo prisotnostjo vrli Dorn-beržani, ki so prišli v Hihenberg se zastavo in s svojini izvrstnim pevskim zborom. Tudi častita duhovščina je bila vrlo zastopana.
Ob 4. uri popoludne otvori predsednik političnega društva ,.Sloga" dr. A Gregorčič zborovanje s pozdravom in opominom, da se smejo udeležiti shoda samo povabljenci po imenu. Na to povabi zborovalce, da zbero shodu predsedništvo in zapisnikarja. Na predlog škrbinskega župana g. P i p a n a je bil izvoljen z vskli-kom g. Josip Pavlica, župan rilieu-ber.ški predsednikom, preč. g. Andrej Brezavšček, župnik v Hihenbergu podpredsednikom, a g. dr. Ferdinand Itojic, zdravnik in posestnik v Dorn-bergu zapisnikarjem.
G. župan Pavlica prevzame mesto predsedniku ter se zahvali za izkazano zaupanje, potem pa podeli besedo g. dr. Gregorčiču, katerega so navzoči z navdušenimi in burnimi živio-klici pozdravili.
Dr. Gregorčič je sklenil svoj govor z resolucijo, ki je bila tudi jednoglasno sprejela:
Zaupni shod zbran v Hihenbergu dne 7. oktobra izjavlja kol potrebno, da služijo goriškim Slovencem tudi v narodnem in javnem življenju kot podlaga katoliška načela."
Za njim je govoril g. Klavžar, ki končal z resolucijo, ki je bila tudi jed-noglasno sprejeta :
,.V l! i h e o In* rg u p r i z ail p n e m shodu zbrani se izrekajo zn I o, da prevzame dežela pobiranje u žit n i n e v last n o u p ra v o".
K besedi se jo h koncu oglasil tudi č. gosp. župnik Juvančič iz Dornberga. ki .je vprašal, kaj je z bohinjsko in vipavsko železnico, na kar mu je odgovarjal dr. Gregorčič. Nato je predsednik zaključil zborovanje s trikratnim živio - klicem na dr. Gregorčiča. —
Omeniti hočemo še par šaljivih prizorov iz lega shoda.
Šesloriea Tumovih pristašev, je bolela s kričanjem preprečiti zborovanje. Predsednik pa je brž naredil prostor ter jim pokazal pol do odra, ako hočejo govoriti. Toda prestrašili so se vsi tako, da so se začeli izgovarjali: ,.Saj nisem jaz, saj nisem jaz". Bili so osramočeni. Usmilil se jih je eden naših privržencev, ki je za šalo priskočil k enemu ter mu rekel: ,.Pojdite na oder! Kornžo!" Tu se res spravi nek Jožef Križman od Bizjakov na oder in trepetaje komaj izgovori besedi*: ,.Vsak ima svoje mnenje, moje mnenje je: Živio dr. Tuma, živio Gabršček". Med velikim krohotom je ubogi možicelj izginil poleni iz dvorane.
Tudi zunaj na cesti ni manjkalo smeha. Ko so prihajali dr. Gregorčič in dr. iz dvorane, razvrstil je eden naših privržencev šesterico Tumovih privržencev ter jih navduševal, da naj kričijo: „Živio Tuma". Oni pa so mu rekli: „Pojdi, ker nisi naš!" Kmalu bi se bili skregali.
Nekega privrženca naše stranke so ti smešni naprednjaki podili od sebe rekoč: ,.Proč pojdi, ker ti nisi naprednjak". Ta pa jo odgovoril: „Saj sem še prej vilrijolil, kakor vi. Vi sle zamudili, jaz nisem. Jaz sem naprednjak".
Najbolj glasen jo bil Čopič, o katerem jo ,.Soča" pisala, da je še precej napreden in prebrisana glavica. Seve, za župana ga izvolimo prihodnjič!
„Soču” piše, da je očka župan zapretil naprednjakom, da jih zapre v /faren", ako ne bodo molčali. Toga sicer ni rekel, pa skoraj gotovo, da so bili vsi ti naprednjaki že kdaj v „Turnu".
Toliko za smeh! Z Bogom!
V Skriljah na Vipavskem so imeli pretočeni leden občinske volitve. Skriljam in Štomažani so vzajemno volili. Nekdo je hotel ustanoviti posebno stranko, ki naj bi mu pomogla do županske stolice, pa si je s svojim postopanjem izpodmak-nil celo starešinski sedež, na katerem je do zdaj sedel.
V Kamnjah so pretečeno nedeljo blagoslovili kip' presv. Srca Jezusovega, ter ga v slovesni procesiji prenesli v krasno kapelico, katero so vsi kamenjski farani postavili v spomin sv. leta ob koncu 19. stoletja v čast Jezusu Kristusu Bogu in človeku, kateri živi, kraljuje in ukazuje.
V Vrtovinu je v nedeljo zvečer upnik terjal dolžnika, naj mu plača, kar mu je dolžan. Namesto denarja, prejel je revež po glavi lepo svoto bunk. l’o-vrh je dolžnik terjalca še tako vrgel ob tla, da si je zlomil nogo v stegnu. Kjer se surovina še poliva z vinom, poslane še bolj surova.
Naš očka, organist v Novakih se trudi uže 38 let, da bi poveličeval božjo službo z orgljanjem in petjem. Da to mu ni še bilo dovolj. Mislil je, da dosedanja niohštranca ni dovolj lepa za večje praznike. Zato jo sklenil napraviti sam drugo lepšo. Na roženvensko nedeljo videli smo res prvič njegov dar — lepo, celo srebrno, gotiško monštranco — v resnici izvrstno delo g. T. Slabanja, ki bo pričala poznim rodovom o darežljivosli in pobožnosti našega organista. Bog nam daj še veliko takih organistov in cerkvenih dobrotnikov — njemu pa Bog povrni.
Bolezen. — V 1’laveb se pojavlja Škrlatica (škrlatina). Prijela se je že več otrok, izmed katerih je že dvoje umrlo. Bila sta to bral in sestra in umrla sta oba v 4S urah, a bolna sta bila komaj ti ilui. Dne t>. oktobra je bil tamkaj cesarski zdravnik ter je konStaliral več slučajev, a ti se še vedno množe in vzbujajo pri ljudeh veliko strahu. Naj-brže bo zahtevala smrtna kosa še kako. žrtev, ker nekaj jih je prav teško bolnih
Grof Tolstoj izobčen. —■ Dokument sinode, s katerim se Tolstoj izob-čuje iz pravoslavne cerkve, povdarja, da se je Tolstoj pokazal kot odločnega sovražnika ruske cerkve. On no pripoznava trojedinegu Boga in taji božanstvo Kristusovo, katerega smatra le za navadnega smrtnika. Tolstoj zasmehuje sveto skrivnost včlovečenja in potvarja besede evangelija. On taji sv. cerkev, v kateri vidi le človeško napravo, iu taji cerkveno hierahijo, zasmehuje skrivnosti in obrede božje službe. Tolstoj spada med one, katere pravoslavna cerkev puhne iz svojega naročja ter jih slovesno izključi. Ako Tolstoj svojih zmot ne prekliče, tedaj so mu ob njegovi smrtni uri ne sme podeliti zakramentov, po njegovi smrti pa ne darovati zanj maš. Ob jednem je prepovedano časopisom priobčevali slavnostne spise ob Tolstojevi 70-letiiiei. Naši liberalci sedaj lahko vidijo, da v pravoslavni cerkvi ni taka „prostosl", kakeršno bi si želeli liberalni brezverci.
Socijalne drobtinice.
Sedem milijonov žen na Anglež-
ketn je podpisalo prošnjo, katero so 1. 1890. predložile kraljici ob njeni petdesetletnici kraljevanja. Kaj so hotele s prošnjo? Zabraniti pijančevanje. Prosile so tako:
,.Me podpisane, čeravno smo med šibkim spolom, smo vendar močne v srcu. Me ljubimo domačijo, domovino, in svetovno družino vseh narodov.
Me vemo, da so bister um in čisto srce stebri, na katerih sloni sreča družine in narodov.
Me vemo, da alkoholne (opojne) pijače zastrupljajo in razjedajo te stebre, onečaščujejo življenje naše družabnosti in onesrečujejo ves svet, pred vsemi pa nas in naše otroke.
Me vemo, da se ta strup prodaja pod vodstvom države, vemo, da je država sokriva pri tej harantiji, ker ima dobiček pri tem. Yr našo sramoto vidimo, da se ta strup vsiljuje s postavami in pogodbami ljudstvom, ki nevarnosti ne slutijo in sirupa niti nočejo.
Me vemo, da postavodajalstvo lahko veliko stori, česar do zdaj ni storilo.
Me nemarno moči, da bi zabranile krivico, pod katero zdihuje svet Vi pa imate oblast olajšati vest našega ljudstva, ki je po svojih poslancih sokrivo krivice.
Zato se bližamo Vašemu prestolu in Vas rotimo, da postave vravnate po krščanski vesli, da barantija s tem strupom ne bo več v državnem varstvu in da tudi naše domačije obvarujete kuge in sramote v vseh deželah, kamor sega Vaše vladurslvo.
Čast tem ženam, ki se niso ustrašile veličastva kraljičinega prestola, ter so izrekle besede, katerih ni upal noben mož izreči.
Naša društva.
Društvo JŠolski l)om“ odprlo je
zopet svoje prostore učeči se mladini, ki bi se inače izgubila v valovih tujstva ter poginila v narodnem oziru. Več sto otrok obiskuje zavode tega društva, ki se neumorno trudi, da bj zadostilo svoji plemeniti in vzvišeni nalogi. Toda to nalogo izpolnovati mu bode le tedaj mogoče, ako mu pridejo rodoljubi po vsi deželi iu zunaj nje, kakor do sedaj, na pomoč. Zato se obrača do vseh rodoljubnih src s prošnjo, naj ne zamude nobene prilike, ko morejo pomagati, ter naj se spomnijo naše uboge mladine, za katero moramo sami skrbeti, ob vsaki priliki. — V minulem šolskem letu je mnogo rodoljubov v mestu dajalo v ta namen mesečne prispevke, ki so bili društvu zelo v korist. Nadejamo se, da ostanejo oni gospodje tudi za naprej zvesti tej plemeniti misli ter da se oglasijo v to še novi dobrotniki.
Prijatelji naše mladine in našega naroda po deželi pa prosimo, da se ob raznih prilikah spominjajo velike naloge, katero vrši društvo ..Šolski dom" v Gorici, ter da mu po moči pribite na pomoč.
Vabilo. Društvo o I s k i Dom" bo imelo svoj letni občni zbor dne 2b. oktobra ob 11. uri predpoldne v pritlični dvorani svojega šolskega poslopju z dnevnim redom, ki ga predpisujejo društvena pravila.
II.	primorsko vojaško veteransko društvo /u pokneženo grolijo Goriško in Gradiško pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. cesarju.
Veterani! Predragi soudje! Kadostjo polnim srcem se obračam do vas, predragi soudje, ter vam naznanjam, da je Njegovo Veličanstvo znamenitega dne 30. septembra t. I., ob času, ko ste delilovali pred Njega Veličanstvom cesarjem na Travniku, tako milostno pozvedovalo pri meni o našem društvu ter mi izreklo za-jeifno Svojo popolno zadovoljnost nad velikim številom zbranih veteranov in njih vrlim vedenjem, priznavajoč tudi moje neznatno prizadetje za društvo.
Dne 30. septembra pa je presvitli cesar v Njega rezidenci, pri sprejemu deputacije sestoječe od podpisanca, gg. podpredsednikov Ivana Trost-a, Vilhelma grola Puppi-ja in zapovednika Ivana Simčiča, ne samo milostno sprejel na znanje naše poklone ter pohvalil društvo radi njega zvestobe proti Njegovej osebi, temveč je tudi pohvalno omenil izborni duh, ki vlada v društvu. Zajedno je Nj. Veličanstvo milostno nagovorilo vsacega posameznega člana deputacije. Posebna naklonjenost Njeg. Veličanstva cesarja proti našemu društvu in pohvala dosedanjega delovanja društva sta nam v novo čast, ki naj vnemajo naše duše, da združeni in složni vstrajamo na poti, po koji smo dosedaj hodili, da se skažemo hvaležne te najvišje milosti in priznanja.
Dragi soudje ! Izrezujoč vam torej iz globočine srca iskreno zahvalo, da ste se v tolikem število odzvali mojemu pozivu ter prihiteli iz vse dežele poklonil se ter izrazit čute iskrene udanosti in zvestobe Njegovemu Veličanstvu, tolmačim tudi o tej priiiki vaša čustva ter zakličem : Dog ohrani in obvaruj našega preljubljenega in junaškega cesarja Franca Jožefa I. Živel najvišji naš Pokrovitelj!
V	Gorici, 4. oktobra 1900.
A. J a c o b i, predsednik.
O zadrugah. (1. H.) (Dalje.) Snovanje zadrug dovoljuje od presv. cesarja potrjena postava z dne 9. aprila 1873. Ta postava koristi posebno nižjemu ljudstvu, kmetom, delavcem, rokodelcem. — Povsod se danes govori in toži: kmetu, rokodelcu se slabo godi, ubogi človek se trudi in dela a nič nima — a le malo kje se skuša pomagati. Kmet, rokodelec ne potrebujeta tožb in solza — saj jih imata polno hišo vsak dan — a potrebujeta pomoči, da izginejo tožbe, da se obrišejo solze, potrebujeta zdravila, da se zacelijo rane. In tak pripomoček so zadruge. Človek bi mislil, da se bo vsak veselil zadrug, kajti veliko dobrega in koristnega si ljudje po njih pridobe, n. pr.: posojilnice dajejo na posodo denar po nizkih obrestih ; kmetska društva prodajajo kmetu domače pridelke, ki bi se drugače doma brezpotrebno porabili ali pa pod ceno prodali; mlekarnice porabijo vse snovi mleka za maslo in sir ter dajo s tem kmetu velik dobiček; kon-sumna društva pa prodajajo svojim članom dobro blago po nizkih cenah. Je-li torej snovanje takih zadrug greh? So-li možje, ki skrbu za blagor kmeta, rokodelca in delavca slabi ljudje? Ne! Vsak ki ima zdravo pamet in dobro srce, podpira zadruge, ceni požrtovalnost mož, ki se zanje trudijo — le naši narodni naprednjaki zadrugam nasprotujejo in take mo?e obrekujejo in jih sovražijo.
(Pride še.)
FRANC BEVK,
ulica Ponte Isonao J
priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo oglja, premoga in drv
po najnižjih cenah, da se ne boji tekmokanja. — Postrežba je točna.
Glasovir
i
(Stut/.flugel)dobro ohranjenje na prodaj. Cena se poizve v Solkanu hiš. št. 100.
Artur Makutz,
klepar v Ozki ulici (Via Stretta),
se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela.
Josip Blokar |
na trgu svetega Antona štev. 11. v Gorici.
Priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portorico i. dr. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0. 1, 2, 3, 4, o. Več vrst riža. Sveče 1. in 11. vrste. — Vino v butilkah n. pr. Malaga, Maršala, Ciper, Durgunder itd. Postrežba torna, ('ene zmerne.
Iščem dva učenea
za mizarsko obrt.
Anton Marguč, mizar v Škofji Loki.
oooooooooo
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12
uljudno priporoča čast. duhovščini svojo delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodja iz srebra in medenine iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. — Stare reči Jpopravi, po-srebri in pozlati v ognju. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da je pripravljen jim cerkveno orodje napravljati tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto.
oooooooooo
^nton fon,
klobučar iti gosliIničar v Semeni'jki ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in ločivsvoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cone jako solidne.
000004000
U Krojaški mojster
O Franc čufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke za molke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča so svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č.duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
X30000000000000C
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (»orici,
Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manu takt urnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v Iiajvcčji izbori, kakor: sukno, platno, prte-nino, ChilTon, oksfort, srovico, vsakovrstno preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajco. Jager itd. itd.
Vae po naj n iž jili cenah.
fene so tttulne tire/, pogajanju.
SOOOOOOOOOGGGOOC
Anton Obidič,
čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporočil sr
za raznovrstna naročila po meri
/.a gospe in gospodo.
Naročila se izvršujejo hitro.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po iiajmodornojih slogih, posebno za spalne, jedilnem posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazino iz strune, afriške trave, z zini a in i in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje so tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V	zalegi ima iiajelegatncjšo sobno opravo, na katero sc šc posebej opozarja p. 11. občinstvo!
v********
m
NiI/qI/q
lilIVaIVd w w w w w
## skrivnost ni več
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francozkem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, oeški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. vefe. Vsaki pošilj at vi pride-nem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, nmogo ceneje.
Anton Rukavina,
Trst, Via Belvederc št. 23
*******
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V	zalogi imata tudi raznovrstne pijači1 n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum. različna vina, goružico (Senf.) Ciril-Metoilovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač iV Kutin,
trgovca v Semen iški ulici h. štv. 1.
v lastni liiSi, kjer jo „Trg. obrt. ziulr.“
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 GOKHA Via Giardino 8
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
priporoča
W
briških, dalmatinskih in isterskih v i -nugradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avslro-egerske monarhije v sodili od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Važno za vsakega!
N
P
<
C/>
ptr
CD
ca
so
prodajalnica po najnižjih ;
cenah, dokler je še kaj v zalogi!
Dobiva se za
nrlit n-nn nikelnova anker remonter ura s po-. P. L uU srebnimo franc, verižico in tokom, ) frld > M Prava »rebrna rein. ura s posrebrn. £111. 4 UJ amerikansko verižico in tokom. irjU i Qf] prava srebrna reni. ura za gospe si £111. 4 Ju posrehrneno angl. verižico in tokom., tri 117(1 l,r*iva 14 karatna zlata remont, žepna £1- 11 IU ura,zbaržuu. škatlo ineleg. verižico.'
Za vsako uro 8 leta poroitva.
irld Vfifi Prav* *' karatni zlati prstan in en, £111. 1 JU lep kamen.
Pošilja tudi proti povzetju ali proti pred-{ plačilu zneska. Kar ne ugaja, se vzame v 8 J dneh nazaj in se koj vrne dotičnl znesek. tak6’ da kupec ni v zgubi.
Bratje Hurviz, kupčija izvoza, Krakau Stradom 17
Itogato iluslrovani zapisniki cen za ure, j uakite, zlato, srebrno in kineško-srebrno blago po znižanih cenah se dobivajo brezplačno in f poštnine prosto. Agenti se iSčejo.
XXXD00CMC5C30C3CXDC
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
Ivan Drufovka v (gorici
na Travniku št. 5.
Tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijalki v Komnu in Sežani
Tovarniška zaloga usnja in nadplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja za sedlarje, knjigoveze,
tapetarje itd. itd.
Lastna tovarna naiplatov (ScMotetkile,
štopa in urezuje se po mori vi vsacega usnja dobro in hitro.
Izdelovalnioa jermenov in oprav za vole.
Glavni zalagatolj
vošila (biksa) v korist družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najvišjih dnevnih cenah.
Ceniki na zahtevo zastonj in franko.