OGLAŠAJTE V . NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE .V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. ХХХП. — LETO XXXII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 29, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 62 DomaČe vesti Dospel iz južne Amerike Te dni je dospel iz Buenos Aires, Južna Amerika, Joseph Cavdek, doma blizu Postojne na Primorskem. Tu se bo stalno naselil pri svoji sestri Mrs. Em-ini Krapenc, Eddy Rd., Wil-loughby, O. To je prvi Jugoslovan, ki je prišel semkaj iz Južne Amerike, odkar je nastala Vojna. Potoval je s posredovanjem agencije Mihaljevich Bros. Prevzela lastništvo Mrs. Albina (Opaskar) Rich-ter sporoča, da je prevzela popolno lastništvo poznane gostilne Victory Tavern na 513 E. 152 St. Priporoča se prijateljem in znancem za obisk gostilne, kjer bo postregla vedno v naj-boljšo pivo, vinom in žganjem. žalostna vest Mrs. Angela Barkovich, 20270 Tracy Ave., je včeraj prejela kablogram iz stare domovine, v katerem ji sporočajo, da je umrla njena ljubljena mama Re-Sina Masel, v visoki starosti 87 let. Bivala je v Spodnjem logu pri Lukovici. Njen mož je bil brat znanega pisatelja. Pokojnika zapušča v stari domovini tri hčere, vnuke in pravnuke, tukaj v Ameriki pa hčer Mrs. Barkovich in sina Franka na E. 67 St., vnuke in pravnuke. Bodi ji lahka domača gruda, preostalim pa naše sožalje! Churchill vodilni netilec vojne, pravijo v Moskvi - LONDON, 28 marca. — Moskovski radio je danes označil bivšega angleškega ministrskega predsednika Winstona Churchilla za vojnega hujskača št. 1. Radio pravi, da so Churchilla povabili v Ameriko, da bi omilil proteste proti Atlantski vojaški ^ezi, ki jo Zedin jene držaVe kujejo proti Sovjetski zvezi. V napadu na Churchilla je omenjen tudi njegov govor v Pitonu, Mo., kjer je Churchill Ustvaril izraz "železna zavesa", ki je še danes v rabi pri napadih na Sovjetsko zvezo in dežele vzhodne Evrope. Radio komentator je vprašal. "Kaj je bil povod, da Winston Churchill ponavlja svojo pred-stavo kot vodilni vojni hujskač ? "Masni protesti proti Atlantski zvezi in napadalni politiki Zedin jenih držav so iznenadili Vojne hujskače in prav radi te-ба reakcionarni krogi Zedinje-nih držav tako oglašajo prihajajoči govor Churchilla". ШДКОУК NAPADEL VOJNE HUJSKAČE V ZED. DRŽAVAH NEW YORK, 28. marca—Vodilni sovjetski delegat na zborovanju Kulturne in znanstverie konference za svetovni mir svetovno znani skladatelj Dimitrij Soštakovič je včeraj pozval napredne umetnike sveta, naj stopijo v borbo proti novim aspirantom za zavojevanje sveta, ki se sedaj ukvarjajo z oživljanjem fašizma. Soštakovič je govoril v Wal-* ^porza prispel v 2edinjene države Washington, 28. marca— italijanski zunanji minister Carlo Sforza je danes pri-spel v Zedinjene države. Sforza je prvi zunanji mini-ster evropskih dežel, ki namera-уз^јо podpisati Atlantsko voja-sko zvezo, ki je že v Ameriki, eruje se, da bo Sforza na kon-erenci z državnim tajnikom sprožil vprašanje bivših italijanskih kolonij. ^®n. clay fomilostil taoističnega častnika frankfurt, 28. marca — ^eriški vojaški poveljnik v emčiji gen. Lucius D. Clay je ^nes spremenil smrtno kazen nekega nacističnega častnika ^ kazen dosmrtne ječe. Nacistični časnik lieut. Frie-erick Christ je poveljeval Hit-jevim elitnim oddelkom SS in y bil odgovoren za pokolj neo-orozenih ameriških vojakov na Bulgu. dorf-Astoria hotelu skupini 800 delegatov in opazovalcev. V svojem govoru je opozoril, da mala klika sejalcev sovraštva pripravlja svetovno javno mnenje z namenom, da bi mrzlo vojno spremenila v odprti oboroženi napad. Sovjetski delegat je napadel tudi Zedinjene države, ki zbolj-šujejo nova orožja za masno uničevanje ljudstev in mest, gradijo vojaške baze na tisoče milj od svojih meja in teptajo mednarodne obveze in sporazume, katerih namen je, da se zagotovi mir. Navzoči so šoštakoviču navdušeno ploskali, ko je izjavil, da nobena sila ne more premagati moč naprednih delavcev na polju kulture. šoštakovičev govor je bil preveden tudi v angleščino. Najprej se je zahvalil organizatorjem konference, ker so ga povabili v Zedinjene države in nato govoril tudi o svojem skladateljskem delu. Rekel je, da je s svojimi skladbami, posebno povojnimi, v katerih se je oddaljil od velikih tem in sodobnih dogodkov zgubil zvezo z ljudstvom in radi tega ni uspel. Skladatelj zavrača laži o deželi socializma Soštakovič je stopil na govorniško tribuno, potem ko je ameriški pisatelj igrokazov Clifford Odets izjavil, da se konferenca vrši v senci največje prevare, ki se jo je pripravilo proti ameriškemu ljudstvu—prevare, da Sovjetska zveza pripravlja vojno proti Zedinjenim državam. Odet je vihamo napadel kapitalizem, katerega je označil za "apokaliptično pošast, ki zblaznela drvi po današnjem svetu." Rekel je tudi, da se danes Zedinjene države nahajajo od obale do obale v stanju "svetega terorja." Na umetnike pa se je obrnil z apelom, naj se priključijo razkrinkavanju "moralnih bedakov, ki govorijo o topovih in obenem o etiki." Kot Odet je tudi Soštakovič napadel sovražnike mirnega soobstoja ljudstev, ki si prizadevajo, da bi razedinili in premagali napredne sile v svojih pripravah za novo napadalno vojno. Kulturni procvit na področjih Sovjetske zveze Soštakovič je govoril tudi o velikem kulturnem procvitu med ljudstvi sovjetske Srednje Azije in Daljnega vzhoda, ki je sledil le potem, ko so se ta ljudstva osvobodila kolonijalnega statusa. Uzbeksi in Tajiksi skupaj z ostalimi ljudstvi Sovjetske zveze uživajo blagosti ne-zaslišno velikega in obsežnega razmaha glasbene kulture, je dejal Soštakovič. Pozneje je Soštakovič v odgovor na vprašanje glede zapad-ne glasbe v Sovjetski zvezi pojasnil, da ni res, da v Rusiji iz-občajo prav vsa zapadna glasbena dela. Potrdil pa je, da se strinja z napadi sovjetskega tiska na mnoge zapadne skladatelje. Izjave ostalih delegatov Na konferenci je govoril tudi ameriški slikar Philip Evergood, ki je kritiziral državni oddelek, ker ni dovolil, da bi se v Evropi in južni Ameriki razstavilo dela ameriških slikarjev, češ da so "ne-ameriška." O učinkih mrzle vojne je govoril ameriški skladatelj Aaron Copland, ki je izjavil, da sedanja politika Zedinjenih držav neizogibno vodi v tretjo svetovno vojno. Dekan praške Akademije za politično in socialno znanost češkoslovaški delegat Ladislav Stoli pa je izjavil, da je enostavno nemogoče izogniti se zavzemanju ene ali pa druge strani v borbi med starim umirajočim svetom kapitalizma in novim socialističnim svetom. Jugoslovanski delegat, skladatelj Kazimir Baranovič, je tudi imel krajši govor. Posebno je pohvalil napredek v glasbeni kulturi Jugoslavije. Zdravniki o učinkih mrzle vojne Na konferenci o fizičnem in duševnem zdravju: so mnogi zdravniki izrazili mnenje, da je nervozna napetost, ki jo povzroča mrzla vojna med zapadom in vzhodom, resno prizadela duševno zdravje sveta. Psihijater dr. Julius Schrei-ber je rekel: "Danes opažamo, da socialno, ekonomsko in politično ozračje ustvarja strah in morečo nela-godje pri milijonih ljudi. To je strah pred vojno, strah pred izgubo prihrankov radi inflacije, strah pred izgubo dela, strah pred depresijo in strah pred bodočnostjo." Dr. Schreiber je rekel, da je često vsled teh nevarnosti omajan odpor in se radi tega pojavlja ulcer, pritisk krvi narašča, pojavljajo se bolečine, odnošaji v družinah so moteni, nedolžne žrtve pa postajajo plen sovraštva. Psihijater univerze z Belle-vuea in New Yorka dr. Joseph Wortis pa je v diskusijah izjavil, da njegovi pacijenti in njegova profesija trpijo direktno radi mrzle vojne. Pacijenti so v skrbeh, ker stvari, katere potrebujejo, kot boljša stanovanja, skrb za otroke in ostalo socialno pomoč požirajo vojaške priprave. Dr. Wortis je tudi napadel "iz-suševanje profesionalnih kanalov," ker ameriški medicinski časopisi nočejo priobčati članke o napredku medicine v Sovjetski zvezi. Konferenca se zaključila z velikim shodom Konferenca znanstvenikov in umetnikov se je zaključila z velikim shodom v Madison Square Gardenu. Navzočih je bilo blizu 20,000 oseb, dočim so razne skupine skušale s protesti in pike-tiranjem zmanjšati učinek zborovanja. Kot pri prejšnjih demonstracijah in piketiranju, so zopet imeli vodilno vlogo katoliški vojni veterani. Na shodu so nastopili številni govorniki, med ostalimi zamor- Vile royemce Vile rojenice s^se zglasile 21. marca pri Mr. in Mrs. Rudy Pry. ately, Conneaut, p., in jima pustile zalo hčerkicjo-prvorojenko, kateri so dali iniQf atricia Fran. Dekliško ime ma^re je bilo Ir-ma Stavanja ter,je hči Mr. in Mrs. Louis Stivanja, 18218 Notthingham Rd^', ponosni oče je pa sin Mr. in Mrs. John Prijatelj iz Conneauta. Čestitamo! Mladenič, Ц je hotel ustreliti laškega premijerja RIM, 27. merca. — Policija je včeraj aretirala nekega mladega Italijana, ki se je ponudil, da bo umoril krščanskega ministrskega predsednika signora Alcide de Gasperia. Italijan Antonio Grillo je pisal komunističnemu članu parlamenta Lougi Longu, da hoče preprečiti priključitev Italije k Atlantski zvezi in da je zato pripravljen ustreliti de Gasperia. V tem pismu je Longa zaprosil, naj mu svetuje, kako bi najlažje izvršil umor. Komunistični poslanec Longo je takoj izročil pismo varnostni policiji, k< nadebudnega atentatorja aretirala. Antonio pa se je začel opravičevati, češ, da ni mislil resno na atentat, pač pa je le želel, da bi obrnil pozornost italijanske komunistične stranke na svoj bedni položaj. Pri preiskavi je policija našla pri Antoniu dve članski legitimaciji. Prva je bila iz leta 1946, po kateri je podvzetni Italijan bil član komunistične strahke, po drugi pa je zopet bil član krščansko demokratske stranke de Gasperia. Pripadal je tudi Katoliški akciji, ki se bori proti komunizmu. Antonio je povedal, da je rabil legitimaciji kot je najboljše kazalo. Včasih je bil komunist", potem pa zopet "krščanski demokrat." Policija ne ustvarja iz te zadeve noben politični škandal, ker veruje, da se signoru Antoniu meša. avstrijke napadle americana na dunaju DUNAJ, 28. marca—Množica avstrijskih žena je danes napadla nekega ameriškega civilca, ki je skušal iti skozi njih vrste, ko so protestirali proti Atlantski zvezi. Američan, ki je zaposlen pri ameriški armadi, je bil odpeljan v bolnišnico. ski prosvetitelj W. E. B. du Bois, ki je izjavil, da so Zedinjene države zgrajene na suženjstvu, mukotrpnem delu in degradaciji Afričanov. Du B5is je tudi napadel pomanjkanje učinkovitih zakonov proti rasni deskriminaci-ji in poudaril, da je Sovjetska zveza edina od modernih držav, ki je prepoved o rasni in barvni deskriminaciji vključila v svojo ustavo. Kubanski mislec Domingo Villamil, ki pravi, da je "rimskokatoliški komunist," je papadel elemente, ki ogrožajo Sovjetsko zvezo in pripravljajo tretjo svetovno vojno. Shod se je končal brez večjih incidentov, čeprav so piketi skušali povzročiti nemire. Wallace pozval člane kongresa, naj zavržejo Sevemo^atlantsko zvezo Potsdamski pakt je razveljavljen, pravi gen. Clay BERLIN, 28. marca—Ameriški vojaški poveljnik v Nemčiji gen. Lucius D. Clay je danes izjavil, da za Zedinjene države več ne obstoja Potsdamski sporazum, ki so ga sklenili predsednik Truman, sovjetski ministerski predsednik Stalin in angleški ministrski predsednik Attlee. Gen. Clay je razveljavljenje pakta opravičil s sovjetsko "blokado Berlina" rekoč, da ni nobenih znakov, da bi Sovjetska zveza popustila pri blokadi ali pa omilila svoj pritisk na zapadne zaveznike. S Potsdamskim sporazumom so se veliki trije sporazumeli, da bodo uresničili Jaltski sporazum glede ustvaritve štirih ločenih okupacijskih zon Nemčije in glede ustvaritve kontrole Nemčije s strani štirih sil. Dalje je na tem sestanku bila določena formula, na podlagi katere bi Nemčija morala plačati vojno odškodnino Sovjetski zvezi. Gen. Clay je posebno obtožil Sovjetsko zvezo, da izkorišča nemške komuniste za propagando proti zapadnim silam. Ameriški general je poudarili da bo okupacijska oblast Zedinjenih držav ostala v Nemčiji verjetno še nadaljna tri leta. V RUSIJI IMAJO 29,000 STOLETNIKOV MOSKVA, 28. marca. — V Moskvi so danes začeli kazati film o državljanih, ki so stari nad 100 let. Soglasno s tem dokumentarnim filmom je v Sovjetski zvezi 29,000 državljanov, ki so stari nad 100 let. V filmu je slikano življenje teh stoletnikov. Mnogi od teh živijo na Kavkazu v sami Moskvi pa jjh je več ducatov. Glavno vlogo v filmu ima tovariš Masmir Kijut, ki je star 147 let. Po poklicu je kmet, živi pa v zvezni republiki Abkhazian na Cmem morju. Druga stara korenina pa je 125 let star Dzad Kagha, ki še vedno slovi kot najboljši lovec. POSKUS SAMOMORA RADI BREZPOSELNOSTI SAN FRANCISCO, 28. marca. — S samomorilnim namenom je danes skočila s šestega nadstropja neka Miss Marta Hu-ber. Pri padcu pa je dobila le neznatne praske na levi nogi. Miss Huber je izjavila, da je hotela storiti samomor, ker je bila brez dela. chaplin je spet oče SANTA MONICA, Cal., 28. ne države in ne zapadna Evropa ne morejo same nositi svet na svojih plečih. Izjavil je, da ni potrebno, da bi mi sprejeli ruski komunizem, ampak je tudi poudaril, da ni niti potrebno, da bi sprejeli angleško imperijo, rimski katolicizem ali pa monopolistični kapitalizem. "Ni naša obveza, da bi reševali kakršne koli potratne interese. Vsako tretjo leto lahko v marcu pride na naše obale kakšen Churchill, da bi nas pospešil na akcijo in da bi nosili breme, ki ga sama Anglija ne more nositi več. Kakšen katoliški prelat pa nas lahko skuša prepričati, da imamo izbirati med Rimom in Moskvo. "Predsedniki korporacij si lahko prizadevajo, da bi zanetili sovraštvo do takšne mrzlice, da bi se določilo velike izdatke, ki bi zvišali business koncemov z izdelovanjem letal in municije. Naši časopisi se bodo potegovali za vse te potratene interese. Toda ne potrateni interesi in ne časopisi ne morejo zagotoviti mojim in vašim otrokom varnost," je zaključil Wallace. marca—Sloviti filmski igralec Charles Chaplin, ki je sedaj star 58 let, je danes tretjič postal oče. Njegova žena, stara 23 let, je rodila hčerko, stara mati, ki je želela pomagati vnuku BATTLE CREEK, Mich., 28, marca. — Neka Mrs. Katherine Cook, stara 72 let, je skozi okno videla, ko je neki trok povozil njenega 10 let starega vnuka. Pohitela je po stopnicah, da bi vnuku pomagala, toda spotaknila se je in padla. Vnuk in stara mati se danes nahajata v isti bolnišnici. * NEW YORK, 28. marca—Bivši podpredsednik Zedinjenih držav in voditelj Progresivne stranke Henry A. Wallace je snoči v radio govoru pozval ameriške senatorje naj zavržejo Severno-atlantsko vojaško zvezo. Wallace je izjavil, da bo ta vo-*—-—- jaški pakt verjetno uničil organizacijo Združenih narodov in da se z njim zavrača pojmovanje o "Skupnem svetu," kot sta si ga zamišljala Wendell L. Will-kie in Franklin D. Roosevelt. . "Sedaj je čas za ameriško ljudstvo, da deluje. Organizacija Združenih narodov se je rodila v San Franciscu leta 1945. Najvažnejše vprašanje je: Ali bo umrla v Washingtonu leta 1949?" Wallace je dobil čas na radio postaji CBS, ker je zahteval, da odgovori na izjave državnega tajnika Deana Achesona o Atlantski zvezi. V svojem govoru je Wallace zavrgel trditve državnega tajnika, da se bo z Atlantskim paktom ojačilo Združene narode in pospešilo mir. Poslušalce je opozoril na dejstvo, da je zadnjih 25 let Sovjetska zveza bila petkrat napadena po tujih armadah. Z Atlantskim paktom pa bi Zedinjene države dobile vojaške baze na mejah Sovjetske zveze. "Recimo, da bi Sovjeti imeli vojaške baze na mejah Mehike? Ali pa na mejah Kanade ? Ali pa na mejah Kube ? Ali bi se lahko pogodbo, ki nam postavlja topove pred nos moglo označiti za mirovni pakt? Ali se je kdaj zgodilo, da je kopičenje oboroženih vojsk prineslo mir? Ali ni to vedno prineslo samo vojno? Označati Atlantski pakt za orodje miru je hinavščina in nič drugega. Zato povzdigujem svoj glas proti njemu, da bi vi vedeli, kaj je ta pakt. Pakt bo stal 20 milijard v teku petih let Wallace je zagotovil, da se je Amerika izognila vmešavanju v evropske zveze, ker je 150 let sledila modrosti Georgea Wash-ingtona. "Sedaj pa nas Atlantski pakt meče v vrtinec evropske politike. Sili nas v neko evropsko zvezo proti eni evropski državi. Z njim smo obvezni, ne da bi imeli pravico sami odločati, da se vpletemo v novo evropsko vojno. Nobene zašla jene besede državnega oddelka ne morejo skriti teh dejstev." Po Wallaceovem mnenju bodo stroški za financiranje Atlantske zveze v teku petih let znašali okrog $20,000,000,000, kar pomeni, da v Ameriki ne bomo imeli novih hiš, bolnišnic ali pa šol. Vprašal je, če je politika državne uprave, da se oboroži tudi Nemčijo in končno še Japonsko. Wallace je izjavil, da je ameriška vlada zapravila $6,000,-000,000 za oboroževanje Ciang-kajšekove vlade na Kitajskem, katera dežela pa je sedaj prišla pod kontrolo komunistov. Ponovno pa je napadel predsednika Trumana, ker je zavrgel predlog za konferenco s sovjetskim pre-mijerjem Stalinom in izjavil, da so se vojaki in ljudje Wall Streeta polastili kontrole nad ameriško zunanjo politiko. Wallace napadel med ostalim rimski katolicizem Bivši podpredsednik je zagotovil, da ne Anglija, ne Zedinje- stroški okupacije znašajo $7,000,000,000 WASHINGTON, 28. marca.— Armada je danes sporočila, da so okupacijski stroški Zedinjenih držav do 1. januarja tekočega leta znašali 7 milijard dolarjev. Za upravo in pomoč okupacijskim področjem je bilo porabljenih nad $2,500,000,000, dočim se je za plače okupacijskim četam plačalo več kot $4,-500,000,000. V izjavi je rečeno, da je okupacija tujih področij zelo draga in da se skuša okupirana področja postaviti na noge, tako, da bi se sama vzdrževala. Dotlej pa bodo morale Zedinjene države skrbeti za 150,000,000 "okupiranih" tujih državljanov. napadi na ameriške katoličane MOSKVA, 27. marca—Uradno glasilo sovjetskih strokovnih unij "Trud" je danes napadlo rimsko katoliško cerkev v Zedinjenih državah, ki da služi kot najbolj aktivno orožje ameriške zavojevalne politike. Katoliški poslanci v nekaterih delih sveta pomagajo Zedinjenim državam, da zbirajo "reakcionarne sile." Vatikan pa je v "Trudu" bil napaden, ker sodeluje z Zedi-njenimi državami pri špijonaži. premogarji so se vrnili na delo PITTSBURGH, 28. marca. — Soglasno z navodilom predsednika United Mine Workers unije Johnom Lewisom so se premogarji danes po dveh tednih žalne stavke vrnili na delo. V NEDELJO ob 3.30 uri popoldne bo KONCERT in IGRA MLAD. PEV. ZBORA SDD na Waterloo Rd. Ako ljubite našo pesem in vam je pri srcu naša mladina, se boste gotovo udeležili te lepe prireditve. STRAN 2 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays ENAKOPRAVNOST UREDNIKOVA POSTA SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)__________ For Three Months—(Za tri mesece)______________________ .$8.00 - 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. IZDAJSTVO OSVOBODITVE V ITALIJI Poročevalec znane new-yorške revije "The Nation" Mario Rossi je 8. marca poslal zanimivo poročilo iz Rima o prizanašanju nacističnim kolaboratorjem in fašistom pod sedanjo krščansko de Gasperijevo vlado. Poročilo , je bilo objavljeno v izdaji za 26. marca t. 1. in se v prevodu glasi; Italijanska sodnija je 17. marca oprostila princa Valeria Borghesa, ki se je zagovarjal radi kolaboracije z na cistično Nemčijo in krutosti izvršenimi proti partizanom. Princ je član slovite rimske družine, ki je v tesnih stikah z Vatikanom; član tiste stare aristokracije, od katere je nedavno papež zahteval, naj bo za vzgled. "krščanskemu življenju." Obravnava je bila preložena iz Milana v Rim, tako da je njegova družina lahko izkoristila zveze v Rimu in razgibala sile, ki bi mu lahko pomagale. Več mesecev so preživeli člani partizanskih družin nastopali kot priče in govorili o umorih in ostalih krutostih, ki so jih izvršili posebni oddelki Natale, katere je Borg-hese, ki je sodeloval z Mussolini j evimi Črnimi brigadami in nemškimi SS, vodil proti zaveznikom in partizanom. Za mene, ki sem poslušal pričanja, je bila oprostitev tako čudna, da sem obiskal gospoda Fullia, enega od toilcev, da bi zvedel še več dejstev. Pokazal mi je na stotine dokumen tov, ki so vsi bili približno podobni temu; "Popoldne 11. novembra 1944 je eden oddelek Natale, ki se je nahajal v Palmanovi, ustavil gospoda Moraitti Alessandra, starega 32 let, po poklicu učitelja osnovne šole, živečega v Cer-vignanu, in ga obesil na neko drevo v smrekovem gozdu Strasolda." Oddelki Natale so se naučili metode mučenja od nemških SS, s katerimi je Borghese, ki je bil prvi takoj za Gra zianijem pri poveljstvu vseh fašističnih sil, bil v direktnih zvezah. SS so jih tudi podučili, kako se zažiga hiše in uničuje vasi v maščevalnih akcijah. Videl sem pismo, s katerim je Borghese izrazil up, da bo zbiral za posebni sklad, iz katerega bi se dalo nagrade tistim članom Natale oddelkov, ki se bodo posebno odlikovali v krutostih proti "upornikom." V drugem pismu od avgusta 1944 je Borg hese postavil vse svoje ljudi na razpolago SS oddelkom za borbo proti partizanom. Nekateri ljudje dolžijo za oprostitev Borghesa Tog-liatti-ja, ki je kot justični minister pripravil osnutek pomi-lostitvenega zakona. Toda ta zakon je določal, da pomilostitev ne sme veljati za osebe, ki bi bile spoznane za krive trpinčenja, umora ali pa masnega umora in za tiste, ki so v fašistični državi imeli visoke urade. Sodnija je očitno sklenila, da obešanje nedolžnih civilcev ni umor, da ubijanje partizanov v akcijah maščevanja rti masni umor, da zažiganje hiš in vasi ni krutost, da urad podšefa fašistične armade ni visok urad. Lahko bi omenil še več drugih primerov premišljenega potvarjanja pomilostitvenega zakona s strani italijanskih sodni j. Dejansko ni bil nihče v Italiji kaznovan, ker je imel v fašistični državi visok urad. Vsi ministri Mussolini j eve republike v severni Italiji, z izjemo enega, so bili oproščeni, ker se je smatralo, da niso imeli visoke urade. Isto pravilo je veljalo za bivšega predsednika Posebnega tri-bunala za obrambo države Giuida Cristinija, čeprav je leta in leta njegovo delo bilo, da je sodil anti-fašiste—29 jih je obsodil na smrt, 5,319 na zaporne kazni in 8,000 v koncentracijska taborišča. Zadeva z Basileom, bivšim prefek-tom Genove, je značilna. Na prvi obravnavi leta 1946 je Basile radi kolaboracije z Nemci in deportacije Italijanov in Zidov v Poljsko bil obsojen na smrt. Proti obsodbi je vložil priziv, bil še enkrat sojen, in obsojen na 30 let ječe. Ponovno je vložil priziv in bil osvobojen. Površnost sodnij napram bivšim fašistom je prekosila vse meje pri slučaju z Giuseppe Venturom, katerega so iskali kot vojnega zločinca, ker je izročil Nemcem vse zlato italijanske državne banke. Sodnija je sklenila, da se Venturo ne more postaviti na zatožno klop, ker se ga pač ne more najti. Toda takrat je Venture bil glavni direktor Italijanske zakladnica in njegov podpis se je pojavil na vseh italijanskih bankovcih in se na tsh bankovcih nahaja še danes! (Konec prihodnjič) Mladinski koncert Mladi tamburaši bodo v sredi naši-strune vse napete in pod prste vzete, bodo mehko pele pesmice vesele. Glas bo v zraku plaval in poljube daval vsem, ki bodo zbrani v narodni dvarani. Niso dovolj samo besede, da skega zbora Zarja. V kvartetu so zapeli A. Fatur, F. Elersich, A. Turkman in Frank Kokal poznano "Pred mojo kajžo", v soli Frank Kokal Pavčičevo "Pa moje ženke glas", v duetu Jennie Fatur in Frank Kokal "Teče mi voda in šumlja" in mešanem zboru Zarje pa Pavčičevo "Zdravico" in "Venček zbranih Slovenci, Srbi in Hrvatje smo pesmi" in "Pozimi iz šole" (Satt-si po krvi bratje, ampak so za ner). Za finale so pa skupni to potrebna tudi dejanja. V zbori zapeli Medvedovo "Nazaj nedeljo 3. aprila boste videli in slišali na našem koncertu tu- od zadovoljnega občinstva vedi hrvaške tamburaše, pri ka- lik aplavz in morali so nastopa terih je mnogo mladih tukaj ro- ti ponovno, ponavljati ali pa dojenih članov. Oni nam bodo za- dajati. Na piano so spremljali svirali nekaj komadov na svoje zbore in posameznike Reginald priljubljene tamburice in nam s Resnik, Vera Slejko in Edwin tem pokazali, da so tudi pri- Poljšak. pravljeni na skupno sodelovanje, da tako podpiramo drug drugega in kolikor mogoče podaljšamo življenje naši kulturi v tujem svetu. Pravilno je, da se naša in njihova mladina zbližata in kjer bo le mogoče, da skupno delujejo. Saj itak naša slovenska in hrvaška mladina v splošnem občuje med seboj v enem in istem jeziku. Mi se staramo in naše vrste so vedno redkejše, zato je potrebno, da ta naša mladina skupno maši te vrzeli in nadaljuje z našim delom. Ako hočemo to doseči, moramo izrabiti vsako priliko, da privedemo našo in njihovo mla dino do skupnega dela. Ena teh prilik se nam bo nudila v nedeljo 3. aprila ob 3:30 popoldne, ko bodo hrvaški tamburaši nastopili s par točkami na našem Mladinskem koncertu. Tamburaši imajo jako zmožnega uči telja v osebi J. Gregurinčiča. Torej za v nedeljo 3. aprila povabite tudi svoje prijatelje, da se pridejo malo razveseliti med našo mladino in sicer ob 3:30 popoldne v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. S pevskim pozdravom, J. Tomšič. Sijajen uspeh prireditve za Prosvetno Malico # Cleveland, O. — V nedeljo, 20. marca se je vršil v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. zelo lep koncert igro v podporo Prosvetni Matici. Program je bil dobro zasnovan in vseboval je nastope pev skega zbora Jadran, Slovan, Zarja in dramski zbor Verov šek je podal veseloigro enode-janko "Pozabljivost Navzoče je v kratkem govoru pozdravil in pojasnil pomen prireditve Matt Petrovich, ki je obenem vodil program. Nato je nastopil v mešanem zboru pevski zboi' Jadran in zapel pesmi "Rožmarin", "Potrkan ples' (Hubard) in odlomek iz opere te "Valček ljubezni"; moški zbor pa Kocjančičevo "Slovo". Pevski zbor "Jadran" je pel pod vodstvom Vladimirja Malečkar-ja. Jadrančanje so peli v dobro ubrani harmoniji in naznanjeno je bilo da bodo podali opereto "Valček ljubezni" v treh dejanjih v nedeljo, 10. aprila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za Jadrana je nastopil moški pevski zbor Slovan pod vodstvom pevskega učitelja Franka Vautarja. Zapeli so Gerbi-čevo "Vinska", "Kože je na vrtu plela", "Slavček", "Na tujih tleh" (Jenko), "Slanica" in pa obširno in lepo pesem "Vrbsko jezero", katero je zložil in uglas- smi dobro in posebno je ugajala kirala šolska mladež širom navzočim pa pesem "Vrbsko je zero", za katero so želi burni aplavz. V duetu so zapele Dani v planinski raj". Pevci so želi Po odmoru so pa igralci dramskega zbora "Verovšek" vpri zorili veselo enodejanko "Pozabljivost" v režiji Joe Godca Igrali so Mary Božich, Frank Kokal in Irene Vidrich. Ta vesela igrica je bila igrana dobro in navzočim je očividno ugajala", ker nudila je obilo smeha. Bo žičeva je dobro predstavljala počasno mater, Kokal je bil naraven in ugajal in Vidrihova je navzlic, da je novinka na odraslem odru, izvajala svojo nedolžno ljubosumnost in udanost prav dobro in Izgleda, da se bo zlahka udom^ičila na našem odru. Udeležba je bila dobra, avditorij SND je bil domalega zaseden in na navzočih je bilo opaziti izrazito zadovoljstvo. Po programu se je zabava nadalje vala v prizidku in navzlic veliki gneči v prostorih so se ljudje zabavala pozno v noč. Obiske smo imeli tudi iz bližnjih naselbin, iz Detroita, Mich., pa so prišli tudi Rudi Potočnik z že no in F. Bole z ženo. in hčerko Razumljivo, da smo dolžni za hvale pripravljalnemu odboru Ravnotako je postojanka Rde čega križa v Ames, Iowa, opremila šivalno sobo na Dunaju za Avstrijski Rdeči križ. Podobne načrte imajo tudi druge postojanke. Lansko leto je pričel Rdeči križ nov program, ko je bil sprejet zakon za pripustitev razse-Ijencev v to deželo. Tem najnovejšim priseljencem nudi zdaj Ameriški rdeči križ raznoliko pomoč v času ko se pripravljajo za prihod v to deželo in nudi jim sodelovanje tudi kasneje, posebno z ozirom na otroke, katerim Mladinski rdeči križ preskrbi igrač in drugih reči. Porazdelitev pomoči v taboriščih za razseljence nadzorujejo zastopniki Ameriškega rdečega križa. Doma v Zed. državah je Rdeči križ lansko leto'pomagal 312,-355 osebam prizadetih v 303 katastrofah in nesrečah. To je stalo $12,000,000. Pomoč vključuje relief in rehabilitacijo, kakor tudi rekrutiranje 1. 621 bolničark, ki so nudile svojo pomoč v času raznih nesreč v 35 državah Unije. Druge bolničarke so služile v predeljih, kjer je izbmhnila epidemija otroške paralize. Vodje delovanja Rdečega križa in razni profesijonalni uslužbenci organizacije nastanjeni v približno štiristo obrambnih ozi- 29. marca, 1949, reakcionarnejši elementi iz juž-novzhodnih dežel Evrope. Pred meseci so ustanovili v Solnogradu in Linzu neko naslednico bivše nacistične NSV, da so ustanovili hitlerjevski roma vojaških instalacijah, vključivši 133 bolnišnic, so nudili pomoč našemu vojaštvu doma in preko morja. Sodelovanje in nasvete ter pomoč so nudili 622,000 zdravim in 142,000 bol- _ nim vojakom, posebno takim, ki agenti "Ustavi zvesto združe-so morali biti v bolnišnici. Vo- nje," da so fašistični zločinci iz jaki imajo vedno probleme, ki južnovzhodnih dežel v Linzu pomaga reševati Rde- ustanavljali reakcionarno zarot-či križ. Treba jim je tudi razve- niško "kmečko zvezo," ki je na- drila in zabave in Rdeči križ VVA VAV/^V^XCVll* Ijuv^orvv/ Jim pomaga z nudenjem pro- demokracije, da je 53 "folksdoj- gramov v to smer. Veterani doma imajo tudi ve- krajin Avstrije, ki so pobegnili Љо problemov m se pogosto za- Hitlerjevih tolp, v tečejo po nasvete k Edeeemu oktobru preteklega leta v Linzu • 'T nagovarjalo pangermanske tež- pomagal 1,782,000 veteranom m članom njihovih družin, kar je stalo $5,624,000. Predstavniki Rdečega križa nastavljeni v 84 uradih Veteranske administracije, so pomagali v 1,291,700 slučajih izposlovanja veteranskih zahtev. Dalje je organizacija lani pričela izvajati program zbiranja krvne plazme za uporabo v bolnišnicah in klinikah. Sodelovaje je pri .tem sedem sto bolnišnic in 33 klinik Delo se nadaljuje. Drugi programi Ameriškega rdečega križa so bili izvajani v korist sto-tisočerih Američanov obojega spola širom dežele, kajti organizacija ima 3746 postojank in 4845 podružnic ali krožkov po vseh krajih Zed. držav. Common Council NEOFAŠISTIČNO GIBANJE V AVSTRIJI Predstavniki obeh avstrijskih vladnih strank — tako zvane Ljudske stranke in socialistične stranke—so dosedaj strogo va-varovali videz svoje "nevtralnosti." Avstrijskemu delovnemu ljudstvu so skušali dokazovati, da je za drugo avstrijsko republiko nujno, da se ne orientira niti na Zapad niti na Vzhod, da more ohraniti svojo suverenost edino s svojo popolno nevtralnostjo, da postane Avstrija ,- "most med Vzhodom na Zaho- dom." S takim in podobnim go-pevcem zborov in igralcem za voričenjem skušajo zakriti pred bogat program; kuharicam, stre-žajkam in točajem pa za dobro postrežbo, Grabnerjevi godbi za zabavne plesne komade, zavednim posetnikom te krasne priredbe pa vsa čast za izkazano simpatijo in naklonjenost. Louis Kaferle. Ameriški Rdeči križ doma in po sveiu Ameriški Rdeči križ, ki obstaja v tej deželi že oseminšest-deseto leto in nudi pomoč tudi drugod po svetu, je 1. marca otvoril svojo letno kampanjo delovnim ljudstvom Avstrije dejstvo, da sta ravno ti dve stranki v praksi načrtno in dosledno rušile suverenost in gospodarsko neodvisnost - Avstrije in jo končno spremenile v pol-kolonijo Anglo-Američanov. Avstrijska reakcija je podprla podreditev Avstrije ameriškemu monopolističnemu kapitalu, istočasno pa svoje izdajstvo avstrijske državne samostojnosti pred ljudstvom hinavsko opravičevala kot "varovanje avstrijske neodvisnosti" pred "komunizmom." Vendar so avstrijski reakcionarni krogi , . . __T i. v . avbtiijaAi геаксш zbiranja prispevkov. Letošnja , , ^ kvota znaša $60,000,000. Iz svo- spoznali, da ш vec .moz- Jega sklada pomaga Ameriiki!"°. rdeči križ bednim v deželah pre- fv Avstriji, ko morja potom sodelovanja z ™™ranje neodvisnosti." Ko SO sovjetski predstavniki v drugimi organizacijami Rdečega križa. Lansko leto, naprimer, je bilo poslano prekomorskim deželam za 6 milijonov dolarjev vrednosti materijalne pomoči, ki je bila porazdeljena potom agencij Rdečega križa v 31 deželah. Doma izvaja organizacija Rdečega križa obsežen program, kar je znano povprečnemu ameriškemu človeku bolj nego delovanje za nudenje pomoči v od vojne razdejanih in drugače potrebnih deželah. Ameriški mladinski rdeči križ si vedno prizadeva pomagati mladini preko morja, članstvo te humanitarne organizacije ameriške mladine, je poskrbelo za pošiljke učnih in drugih knjig, papirja, zvezkov ter dru- Zavezhiškem svetu za Avstrijo v začetku decembra preteklega leta razkrinkali avstrijski vladajoči stranki in njihove anglo-ameriške gospodarje, da so po-gazili načela kontrolnega sporazuma, ki varujejo neodvisnost Avstrije napram Nemčiji, so avstrijski reakcionarni krogi spremenili svojo taktiko. Niti poskušali niso ovreči sovjetskih dokazov, da pripravljajo tiho priključitev Avstrije k Nemčiji z raznimi gospodarskimi sporazumi, ki stavljajo avstrijska naravna bogastva v službo anglo-amerikanske cone zapadne Nemčije. Avstrijskemu ljudstvu so pričeli dokazovati, da je odprava nacionalne in gospodarske neodvisnosti Avstrije "evropska- gih šolskih potrebščin, kot tudi obleke in podobnih potreb-1 ^W^ost." J-----,-------^-------- — ščin. Poslanih je bilo tudi 544,-1 Odgovorni vladni krogi in vi- bil po narodnih motivih Tomaž OOO darilnih paketov, ki so bili šoki funkcionarji obeh koalicij-Košak. Slovan je zapel vse pe- vredni $1,088,924 in jih je zapa-jskih strank—Ljudske in socia- te listične—so pričeli javno propagirati najtesnejšo povezavo Avstrije z anglo-ameriško cono Nemčije. Medtem, ko pišejo listi , avstrijske "ljudske stranke," da pripravljajo potrebščine za 500 se bo morala v bodočnosti vsaka dojenčkov, kar bo prejel Itali-'dežela odpovedovati svoji neod- - dežele Postojanke Rdečega križa doma delujejo za prekomorsko po- ca Hrvatin in Frances Udovič moč. V Wilmingtonu, Delavare, Prelovčevo "Spomlad prav lušt-no je" tako dobro, da so morale ponovno na oder. ^___________________________________________________ Nato so nastopah pevci pev- vetišče, ki ga oskrbuje in vodi.'ga" načrta, je predstavnik av- janski rdeči križ za otroško za-jvisnosti v korist "Marshallove- strijskih desničarskih socialistov in prezident avstrijske republike Kari Renner govoril še jasneje. Novembra preteklega leta je dal časopisu "Neue Zeitung," ki ga izdaja v Monakovem ameriška vojaška vlada, izjavo, v kateri pravi, da Avstrija ne bo nevtralna do tako zvanega "Za-padnega bloka," temveč da se mu bo priključila. Ta zunanjepolitični kurz današnje Avstrije je samo veren odraz stanja avstrijskega notranjepolitičnega življenja. Medtem, ko so v prvih letih po vojni avstrijske reakcionarne stranke podpirale naciste in novofaši-stično gibanje posredno in skušale to svojo delavnost zakrivati pred ljudstvom, se je v zadnjih mesecih predvsem avstrijska "ljudska" stranka postavila odkrito načelo neofašističnega gibanja v Avstriji. Ta stranka odkrito prevzema iz ropotarnice klerofašističnih in pangermanskih ideologov senžermenske Avstrije najab-surdnejše fraze o nekakšni "misiji" in "zgodovinski nalogi" Avstrije v Evropi. Zopet oživljajo teorije o "usodni skupnosti" Avstrije z Nemčijo ter pogrevajo javno Schuschniggovo parolo a "drugi nemški državi." V poslednjem času pa so pričeli ustanavljati pri deželnih vodstvih "ljudske" stranke posebne "akcijske komiteje," bi imajo prvenstveno nalogo, da oživljajo in netijo velikonemško miselnost v Avstriji. Tako je predsednik dr. Gor-bach, ki je obenem tretji prezident avstrijskega parlamenta, konec novembra preteklega leta v Gradcu pozval vse naciste, bivše člane NSDAP, da se naj kot "dosedanji politični brezdomci" odslej udejstvujejo 'legalno" v avstrijski 'ljudski stranki." Glasilo avstrijske " Jjdske" stranke v Zgornji Avstriji "Linzer Volksblatt" je označilo to izjavo kot "važen demokratičen dogodek," da so dobili s tem nacisti forum, s katerega lahko "javno in legalno" izražajo svoje mišljenje. Ta najtesnejša povezava avstrijskih vladnih krogov z neo-fašisti odkriva vzroke vedno močnejše fašistične propagande v Avstriji, vedno številnejših pojavov odkrito nacističnega pangermanskega tiska, justič-nih škandalov, ko oproščajo ge-stapovske krvnike ter ostale nacistične zločince ter dejstva, da se prav v Avstriji zbirajo naj- perjena proti deželam ljudske čerskih delegatov" iz vseh po- Vsa nešteta dejstva in še ne-broj podobnih slik z današnje Avstrije jasno dokazujejo, da smatra avstrijska reakcija, da je napočil zanjo čas, pričeti široko ofenzivo proti vsakemu najmanjšemu poizkusu demokratizacije Avstrije, da jim gre za to, da zberejo vse reakcionarne sile v državi ter jih povezane v "akcijskih komitejih" reakcionarne "ljudske" stranke vzgojijo v udarno pest avstrijske in mednarodne reakcije. Ta današnja linija reakcionarne avstrijske "ljudske" stranke ni nič drugega kot ponovno oživljanje proslule klerofašistične "domovinske fronte" (Vaterlandische Front) grofa Starchenberga iz dobe prve avstrijske republike. Kakor so takrat avstrijski klerofašisti ustanavljali pri svojih organizacijah "narodno politične referate" v okviru katerih so se udejstvovali ilegalni nacisti in s svojim zločinskim ro varjen jem pripravljali priključitev Avstrije k Nemčiji, tako organizira danes avstrijska "ljudska" stranka "akcijske komiteje," ki imajo isti namen, da z vključevanjem nacističnih elementov ojačajo svoje velikonemško delovanje in ustvarijo enotno fronto reakcije proti demokratičnim silam v Avstriji. Kakor v časih klerofašistične diktature Dolfusa in Schusch-nigga pozivajo tudi danes desničarske socialiste, naj se priključijo tej fronti reakcije ter da naj poprej še obračunavajo z "radikalnimi levičarskemi" elementi v svojih vrstah. Razni desničarski socialisti, ki tvorijo tudi danes vodstvo avstrijske socialistične stranke, so se že pred letom 1938 pogajali s kle-rofašistom Schuschniggom o sprejetju "očiščene" social-de-mokratske stranke v fašistično "domovinsko fronto." Podobnost med takratno "an-timarksistično" fronto avstrijskih fašistov različnih barv in današnjo "antikomunistično fronto" avstrijske reakcije je napraviti iz Avstrije vojaško oporišče napadalnega bloka. Koroška reakcija je že pred dvema letoma ustvarila svojo fašistično "Zvezo domovini zvestih južnih Korošcev," da postane organizacijska platforma najreakcionarnejših elementov Slovenske Koroške. Poleg drugih znanih nacistov-krvnikov slovenskega ljudstva na Koroškem vodi to fašistično "Zvezo" Hans Steinacher, bivši SA-Stan-dartenfuhrer in vodja hitlerjev-ske "Organizacije Nemcev v inozemstvu." On ustvarja ob podpori koroških oblasti tako zvane "Wurfkommande," organizirane tolpe, ki napadajo koroške Slovence, njihove prireditve, kulturne ustanove itd. V to gonjo se aktivno vključujejo tudi oficielni predstavniki obeh avstrijskih vladnih strank kot deželni poglavar "socialist" Wedenig in deželni svetnik avstrijske "ljudske stranke" Ka-risch, ki ščuvata na nasilja proti koroškim Slovencem, jim grozita z izselitvijo ter jih skušata s podobnim brutalnim pritiskom zastrašiti in odvrniti od borbe za svoje nacionalne, kulturne in socialne pravice. Strah avstrijske reakcije pred koroškimi Slovenci in njihovo (Dalje na 3. strani) 29. marca, 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 L. Čermel j : Uranski kotli v Ameriki in Evropi Združene države so vsekakor daleč pred vsemi drugimi državami glede izkoriščanja atomske energije. Za tekoče leto je kongres zopet določil 17.5 milijona dolarjev komisariatu za atomsko energijo. Pet najvaž-podjetij komisaViata so: Los Alamos, središče za iz-delovanje atomskih bomb, ki inia en uranski kotel. 2. Argonne (Chicago) z dve-poskusnima kotloma; eden J® grafiten in na zračno ohlaje-^^nje, drugi pa ima težko vodo ^ uravnavanje in ohlajevanje. /6tji kotel posebne konstrukci-je v pripravi; 3. Clinton (Oak Ridge) z gra. itnim kotlom na zračno ohlaje-^^nje^ proizvaja izotope za ame-'iške univerze; Brookhaven (Eastern Long se pravkar gradi. Imel klad) bo Poskusni kotel srednje moči (preračunjen je na 10 milijonov ^larjev) in kemijske, medicin-biološke in industrijske la-^ratorije za 200 do 500 znan-venih delavcev (ustrezni grad-/li stroški se cenijo na 50 mi- Kjon, k ov dolarjev) in Knolls (Schenectady), ki prav tako odprl svoje labo ^ orije tujim znanstvenikom in tehnikom. V Ameriki je od lanskega po-Л J®" še en uranski kotel s tež-• ^ vodo in sicer v Chalk River-У Kanadi, ki za sedaj proiz-Ja samo manjše količine plu-°"ija in urana 235. Za začetek prihodnjega leta ^ pričakuje, da bo v Brokhav-^ začela delovati prva poskus-centrala za izkoriščanje ^^oiiiske energije. Proizvajala paro in bo imela moč "П kilovatov. Druga podobna %trala se bo v dveh do petih ® ih dogradila v Schenectadyju. bila ^ed evropskimi državami je samo Anglija posvečena,, v ^3Qosti, s katerimi skriva Ame-problem atomske energije. P ^ razpolaga s potrebnimi su-inami (v dominionu Kana-g tehničnimi sredstvi, je že ^ ^ila dva atomska kotla, oba Harwelu pri Oxfordu. Prvi, ^novan Gleep po začetnicah ziva "Graphite low energy v^Perinaental pile" (Slabo mo-jPoskusni kotel z grafitom) gj ^^čei delati poleti 1947, dru-Večji in prav tako z grafitom 2 zračno ohlajevanje, toda nekaj kilovatov, bo za-Ц obratovati že v teku tega le-^ba sta prvenstveno določe-ђју Za proizvajanje radioaktiv-stv v zdravstvene in znan. ^^amene. že sedaj pošilja ^ S 4a take proizvode tudi v got^^ 'dežele. Leta 1950 pa bo ^ ov Velik kotel za proizvaja-plutonija v Sellafieldu v se-Angliji. Anglija ima kak mnogo večji interes Amerika na tem, kako bi ^Uske kotle uporabila kot vir energije, ^""^nciji, kjer sta I: Joliot-Q(j^^®j®va in naš rojak P. Savič pojav atomske razcepi-ge ^ je bila ob začetku dru-ttie ^^^^°vne vojne na vodilnem - ^^Ри proučevanju atomske energije, so ob koncu vojne po ameriškem zgledu ustanovili posebno komisijo za atomsko energijo, kateri stoji na čelu P. Jo-liot-Curie in v kateri so poleg zastopnikov vojske Irena Joliot-Curiejeva, Perrin in Pierre Auger. Za sedaj gradijo v stari trdnjavi Chatilon samo manjši kotel z grafitom. Njegova moč bo le nekaj sto vatov. Predvidena pa je že gradnja večjega kotla, podobnega kotlu v Oak Ridgeu v Ameriki. Izvršitev tega načrta pa je odvisna od potrebnih surovin in veliko vprašanje je, ali zadoščajo ležišča uranove rude v sami Franciji in na Madagaskarju za izpolnitev tega načrta. Tudi Švica hoče imeti svoj uranski kotel, toda za sedaj ne bi imela v njem nič kuhati, kajti prav malo verjetno je, da bi dobila od zunaj potrebne surovine, četudi slovesno izjavlja, da bi kotel služil samo v mirne namene. Podobne namene imajo tudi Norveška, Nizozemska in Belgija predvsem pa Švedska. Toda zdani atomski fizik L. Ko-warski, ki je sodeloval pri ustvaritvi atomske bombe in je sedaj znanstveni direktor francoske komisije za atomsko energijo, meni, da nobena teh držav ne bi mogla sama premagati vseh težav. Večji uspeh bi utegnilo imeti tesno sodelovanje teh držav: Belgija bi dala uransko rudo iz Konga, Norveška težko vodo, Nizozemska bi sodelovala s svojo precizno tehniko in Šved. ka s svojo težko industrijo. Preostaja še vprašanje, kako je s Sovjetsko zvezo. Uradnih podatkov nimamo. Toda naravno je, da tako velika sila ne sme in ne more zaostajati za nobeno drugo. Dejstvo je, da ima Sovjetska zveza že iz predvojne dober kader najboljših atomskih fizikov. Njih število se je v zadnjih letih nedvomno še povečalo. Gotovo je potek vojne oviral delo na tem polju, toda po končani vojni se je tem bolj lahko razmahnilo, zlasti še, ker sedaj Sovjetska zveza lahko črpa potrebno rudo iz znanega ležišča v Jachymovu na Češkem in je nedvomno našla tudi druge vire na svojem ogromnem ozemlju. Končno imamo izjavo samega zunanjega ministra Molotova ob tridesetletnici velike oktobrske revolucije, po kateri ni atomska bomba več tajnost Anglo-Američanov. Kako pa z Nemčijo? Sedaj je seveda izključena od tekmovanja. Ali ni morda že pred koncem vojne razrešila problema atomske energije? Bila je skoraj na tem, a ga iji utegnila rešiti do konca. Vzrok je bil predvsem v stališču "nemške fizike" proti "židovski fiziki". Zato so Nemci zaostali za zahodnimi silami. Leta 1940 so zgradili prvi uranski kotel s parafinom, ki pa še ni dopuščal verižne reakcije. Naslednje leto so ga na domestili s kotlom s težko vodo, ki so jo dobivali od družbe Norsk-Hydro z Norveškega. Delo je uspešno napredovalo, toda leta 1943 so se pojavile težkoče: najprej so začele primanjkovati surovine, nato je bila uničena tovarna težke vode na Norveškem. Vendar je Nemčija tedaj razpolagala s tolikšno težke vode, da je lahko zgradila uranski kotel za poldrugo tono težke vode in prav toliko urana. S tem je bila prvič dosežena verižna reakcija. Toda sovražno bombardiranje je delovanje prekinilo. Zato so postavili nov kotel v jami, ki so jo izsekali v skali pri Haigerlochu. Februarja 1945 je bil kotel instaliran, a že konec aprila so Američani zasedli Haigerloch. Tako se je s koncem druge svetovne vojne končalo tudi delo Nemcev na področju atomske energije. Pri tem delu pa so težili bolj za tem, da si preskrbijo nov vir energije, kakor da bi ustvarili atomsko bombo. NEOFAŠISTIČNO GIBANJE V AVSTRIJI (Nadaljevanje z 2. strani) narodno osvobodilno borbo pod vodstvom Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je razumljiv in upravičen. Prav koroški Slovenci vodijo neusmiljeno borbo proti avstrijski reakciji in njenim imperialističnim gospodarjem, razkrinkujejo njihovo zločinsko vojno-hujskaško politiko. Zato je borba koroških Slovencev istočasno bistven sestavni del borbe za demokratizacijo Avstrije. L. B. Društveni koledar APRILA 1. aprila, petek — Ples moškega kluba srbske cerkve sv. Save v SND 2. aprila, sobota — Ples društva Commodors SNPJ v SND 3. aprila, nedelja — Ples moškega kluba cerkve sv. Save v SND 3. aprila, nedelja — Koncert in igra Mlad. pev. zbora SDD, Waterloo Rd. ^ 9. aprila, sobota — Ples kluba Cavalier v SND 10. aprila, nedelja — Opereta in ples zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 16. aprila, sobota — Ples Deci-mer kluba v SND 17. aprila, nedelja — Ples društva Spartans št. $76 SNPJ v SND 20. aprila, sreda — Ples društva Najsv. Imena v SND 22. aprila, petek — Ples kluba Golden Gophers v SND 23. api^ila, sobota — Ples društva "Vodnikov venec" št. 147 SNPJ v SND 23. aprila, sobota — Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24. aprila, nedelja — Ples HKZ v SND 24. aprila, nedelja — Otvoritev narodnega doma v West Parku, McGowan Ave. in W. 130 St. 24. aprila, nedelja — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O. 29. aprila, petek — Ples Cleve- land Graphite Girls' kluba v SND 30. aprila, sobota — Ples društva "Jutranja zvezda" št 137 ABZ v SND MAJA ' 1. maja, nedelja—Koncert pevskega. zbora "Abrašević" v SND 1. maja. nedelja—Koncert pev-skega zbora "Triglav" v Sach-senheim dvorani, 7001 Denison Ave.; po koncertu zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 6. maja, petek — Rokoborba Cleveland Ambassadors kluba v SND 7. maja, sobota — Ples društva "Lipa" št. 129 SNPJ v SND 8. maja, nedelja — Koncert "Glasbene Matice" v SND 8. maja, nedelja. — Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave. 8. maja, nedelja — Plesno vese lico v počast materam, priredi Ženski odsek Doma zapad-nis Slovencev, 6818 Denison Ave. 14. maja, sobota—Ples društva "Clev. Slovenci" št. 14 SDZ v SND 15. maja, nedelja — Ples Baraga Council št. 1317 COF v SND 20. maja, nedelja — Odprtija izletniških prostorov SNPJ. 21. maja, sobota—Ples društva "Napredni Slovenci" štev. 5 SDZ v SND 22. maja, nedelja — Koncert zbora "Slavulj" v SND 28. maja, sobota — Ples društva "Sv. Katarine" št. 29 ZSZ v SND 29. maja, nedelja — 25-letnica Slov. nar. doma v avditoriju JUNIJA 3. junija, petek — Ples podr. št. 25 SŽZ (St. Vitus Cadets) v SND 4. junija, sobota — Ples 23rd Ward Democratic kluba v SND 5. junija, nedelja — Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na prostorih doma Zapadnih Slor vencev, 6818 Denison Ave. 11. junija, sobota — Ples društva "Svete Cecilije" SDZ v SND 12. junija, nedelja — Piknik društva "Comrades" št. 566 SNPJ na SNPJ farmi 18. junija, sobota—Ples Sportsman kluba št. 1 SDZ v SND 19. junija, nedelja — Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na SNPJ farmi. 26. junija, nedelja — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ na Louis Zgoncovi farmi. 26. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na SNPJ farmi 26. junija, nedelja — Piknik ob 25-letnici društva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. NAZNANILO! NAZNANILO! Vsem cenjenim znancem in prijateljem sporočamo, da smo prevzeli dobro poznano gostilno BLUE DINE CAFE 6911 ST. CLAIR AVENUE kjer bomo odslej postregli z dobrim pivom, žganjem in vinom ter okusnim prigrizkom. Se priporočamo vsem starim in novim gostom, da nas obiščete. frank. jennie in frank jr. hribar pošiljanje moke in paketov Z Živežem v Jugoslavijo Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uraCunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča. 2) VREČO BELE MOKE 100 fl. pošljemo za ^\2 V tej ceni so uraCunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko. Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar. PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ. Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR." URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt. DOBROVOLJNI ODBOR 245 WEST 18th ST. NEW YORK 11, N. Y. Telefon: WAtkins 4-9016 Prispevajte v sklad za streptomycin za pobijanje tuherkw loze v Sloveniji! V NAJEM DEKLE samsko, zaposleno v tovarni, vzame k sebi na stanovanje žensko ali dekle v starosti od 30 do 36 let. Za podrobnosti pokličite po 4. uri po^ poldne. GLenville 2872 DELO FABMER Izurjen za delo na 120 akrov farmi; imamo kokoši, majhno število glav živine' moderno hišo s 6 sobami; luč, telefon in plača. Pišite in sporočite starost, velikost družine in izkušnjo. W. H. STAPLES Rt. 1, Willoughby Willoughby 1560 DVOJICA gospodinja in vrtnar, v lepem kraju na deželi; 20 milj od Public Square, Cleveland; imeli boste vaše stanovanje v hiši; ženska bi opravljala splošna hišna dela in kuhala, mož bi vrtnaril in opravljal dela okrog hiše; pišite starost, izkušnjo in koliko plače zahtevate. W. H. STAPLES Willoughby 1560 Rt, 1, Willoughby, O. RAZNO PRENAVLJANJE POPRAVLJANJE DOMOV Vsa dela so izvrstno izvršena. CENE ZMERNE Nobeno delo ni preveliko—nobeno delo premajhno. Imamo 32 letno izkušnjo GENERAL CONSTRUCTION CO, 4831 Broadway — VU 3-0810 NAPRODAJ 1949 PACKARD De luxe Sedan 4 vrata; elektro-matik in "overdrive." Se vzame manjšega v zameno. Samo 3,500 milj. Se mora prodati. Privatni lastnik. Pokličite EV 5951 ali GL 1811 1942 Packard Clipper "6" Sedan, 4 vrata. Radio in grelec; motor in prednji del je bil pred nedavnim prenovljen. Dodatni set tajerjev in tubov. $1095. CE 9435 ZIDANO POSLOPJE S 5 STANOVANJI v East Clevelandu. Cena $19,500 P. J. HANLON 1235 Hayden Ave,, od Woodworth MU 6770 ZA ENO DRUŽINO $9.000 EAST CLEVELAND, OD WOODWORTH RD. P. J. HANLON 1235 Hayden Ave,, od Woodwoith MU 6770 WOODWORTH RD. Duplex, 3-3-2 vsaka stran; nanovo prebarvana in dekorirana; garaža za 2 avta. Prodalo se bi tudi samo polovico eni družini. PO 5297 - GL 2236 NAPRODAJ je starinski "rosewood love seat " Duncan Phyfe davenport, stara mahogany postelja in omara. Pokličite Mrs. Long. RE 1800 1941 OLDS "66" POPOLNOMA OPREMLJEN ZELO DOBER NAKUP Pokličite ali se zglasite . SK 1889 3649 E. 113 ST. JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 Si. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio ge Zidana hiša—ena stran poleg dru-r il, do šol in trgovin.. Se lahko kmalu vselite. Cena za hitro prodajo—$11,000. 3340 COLWYN RD. WA 8391 JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino. 1948 DU PAIGE TRAILER 25 čevljev z lepo loto, "inlaid" ^eproge, popolnoma opremljen. Dobih ]ih bomo danes še več Za podrobnosti pokličite KEnmore 4223 NAPRODAJ 1941 Buick Roadmaster Ogrodje v izvrstnem stanju. Zelo dober nakup za $735. KNITTLES GARAGE 191 IS Nottingham Rd. KE 1428 1941 BUICK SEDAN 4 VRATA. V DOBREM STANJU. CENA ZA HITRO PRODAJO. Vpraša se na 7800 MADISON AVE. AT 4460 AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO za eno ali dve družini, pokličite nas. IVanhoe 7646 Realtor POLETNI POČITNIŠKI HOTEL Odprto skozi celo leto; 40 sob, moderna bara, D 3 licenca, velika jedilnica, plesišče, "coffee shop" in kuhinja- itd. 255 Čevljev ob jezer-skem obrežju. Prvič dano v prodaj. TED KUHN — AC 7209 ^^AKISLAV NUŠIČ: Izbrane crtice Njegova četrta žena (Nadaljevanje) Sel • ' mu je bilo dovolj. ves potrt in polom-j® šepetal samemu sebi; pl^v tri so mi bile vsaj brez-takole . . .'fraj," a ta me ® sto dinarjev." IV. Mislil • je, mislil je, 1 J®' »lislil je . . . brez kraja Gospod Jova bi bil o tej zadevi še dolgo premišljeval, ko ne bi bilo treba te histerije končati. Domislil se je naposled, da se obrne na mater cerkev, in je zavoljo tega stopil k duhovnemu očetu. "Pa, gospod pop, kako naj povem . . . prišel sem vas vprašat, kaj naj storim, kajti, lejte . . . moja četrta žena . . . in . . . saj veste, tista, ki sem plačal blagoslov za njo, pa... kako naj po- vem . . . pregrešila se je zoper cerkev." "Ju!" vzklikne pop in se zdrzne kakor vdovica, če jo vščip-neš, "kako zaboga se je pregrešila zoper cerkev?" "Pa, zasačil sem jo z nekim dijakonom." "Ju!" se znova zdrzne pop. "Ampak, počakajte vendar," prekine gospod Jova njegovo začudenje, "nisem je zasačil tako." "Nego?" "Zasačil sem jo drugače . . "Ampak kako, brate." "Pa na klopi v razgovoru, ljubimkala sta." "Pa vendar ni . . .?" "Ni, gospod pop, marveč sem jo zasačil tudi z nekim poročnikom." "Aha!" se je iznenadil pop. "Pa tudi z nekim tajnikom." "E, zdaj je pa zadosti tega. Jaz mislim, da je zadosti!" prepričevalno reče pop. "O, tudi jaz mislim, da je zadosti." "In zdaj?" "Pa, zdaj . . . prišel sem po avet, kaj naj storim. Vam sem plačal sto dinarjev za blagoslov in zdaj je pravično, da mi svetujete." "Ej, sinko moj," odvrne pop po kratkem preudarku, "brž sem i'edel, da ti ne bo koristilo, ker si ponaredil leta v krstnem listu in se napravil mlajšega." "Pa, obneslo še mi je!" "E, obneslo se ti je pred ob-lastvi, toda pri ženi ti ni pomagalo." "Res, je!" vdano pristane gospod Jova. "In zdaj, kaj naj ti rečem? Ti si zdaj neke vrste pop in se moraš tudi obnašati kakor pop." "Za božjo voljo, kakšen pop?" se začudi gospod Jova. "Pa, tako. Kadar bog zveže nas duhovne, nas pač zveže za vedno. Naj bo naša žena kakršna koli, potrpeti moramo, kajti, če jo izgubimo, nimamo pravice, da bi se vnovič ženili. In tako, lej, je tudi s teboj. Petič se ne moreš oženiti, tega cerkev ne dopusti. Pri prvi ženi ni treba trpeti, pri drugi ne, tudi pri tretji ni treba trpeti, ali pri četrti moraš prestati vse, če nočeš vse življenje ostati brez žene." "Pa . . se počehlja Jova in globoko vzdihne, "pravite, da moram potrpeti?" "Moraš, ko imaš vendar četrto ženo." Gospod Jova globoko vzdihne, nekaj se mu prelomi v duši, za-meži, spet pogleda in se tolaži, da mora trpeti,—kaj pa hoče, ko ima vendar četrto ženo! In ko se vrne domov in spet ne najde gospe Ančice, začuti bole čino v duši, vendar se pomiri. Truden se sesede na divan in prične samemu sebi šepetati: "One prve tri so mi bile vsaj brezplačne, takole . . . 'fraj,' a tale četrta me stane sto dinar jev," {Dalje prihodnjič) VAŠI ČEVLJI BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddasie v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. 1948 Stylemasier Chevrolet PREVOŽEN SAMO 7,700 MILJ; 2-BARVNI. $1500 Pokličite TY 1-1489 SHAKER BLIZU RAPID ZIDANA HIŠA ZA 2 DRUŽINI WOODWORTH RD. TAKOJ $5.000. Pokličite P. J. HANLON 1235 Hayden Ave.« od Woodworth MU 6770 1948 Crosley Station Wagon v prvovrstnem stanju z dodatnimi komadi. Proda lastnik po zelo nizki ceni. CE 5721 Ne zamudite te prilike Rooming House, Cornell Rd. 14 sob popolnoma opremljenih, v perfektnim stanju. Izborna prilika za pravo osebo. SW 4980 Odprto v soboto, nedeljo do 8. 1044 EAST 189th ST. Duplex, 6 sob vsako stanovanje; ognjišče, shrambe za posodo, "tile" pod v kopalnici; 3 spalnice; 2 garaži; lepa lota. Dober dohodek. Se lahko takoj vselite. Cena $17,500. JOHN J. HROVAT EX 1348 - IV 3465 HUDSON 1941 DE LUXE, 4 VRATA, RADIO GRELEC. V prvovrstnem stanju in ne potrebuje popravil. Pokličite po 3.30 pop. EX 6633 1938 G.M.C. IV2 tonski truck v prvovrstnem stanju. Primeren za prevažanje vsakovrstnih stvari. Ima dober motor. Pokličite ME 7616 Blizu John Marshall High šole Lota 40x175 z vsemi izboljšavami (plačane). $800. Na odplačila, če tako želite. AC 4836 POZOR! Investorji ali profesionalci Hiša za dom in biznes ali za 2 družini 260 E. 222 St.; Velika hiša za eno družmo. zidana, 9 sob; zgotovljeno 3. nadst., razgled na novo Euclid Shore tržišče; vogal Lake Shore Blvd. in E. 222 St.; zelo moderna hiša znotraj; nova streha, lota 50x 195; nizki davki; cena znižana. Dajte ponudbo; takojšnji prevzem. Začasni najemnik bo razkazal vsak čas. Pokličite vašega broker j a ali lastnika. — GL 3941. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 29. marca, 1949. MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON TRETJA KNJIGA (Nadaljevanje) Druge krati bi si Pantelej fProkofjevič, ko bi videl, da se Grigorij na samem meni z Aksi-njo, daleč od ljudi, ne pomišljal loputniti ga po hrbtu, s čimer bi že naneslo, to pot pa se je zmedel, ni črhnil ne bele ne črne in še malo ni pokazal, da je ■ uganil pravi razlog, ki je prisilil Grigorija, da je neutegoma odložil odhod. In vse to samo zato, ker Grigorij zdaj že ni bil več "Griška" — preprost mlad kozak — ampak komandant divizije, čeravno ni imel nobenih naramk, pa vendar "general", ki je imel pod seboj tisoče ko-zakov in ki ga zdaj ni nihče drugače imenoval kakor Grigorij Pantelejevič. Le kako bi mogel on, Pantelej Prokofjevič, ki je bil zgolj "narednik" v vojski, dvigniti roko nad generala, pa čeprav mu je rodni sin? Podrejenost Panteleju Prokofjeviču ni dovolila niti, da bi pomislil na to, in to ga je v občevanju z Grigorijem nekako vezalo, ga nekam odtujevalo. Vsega je bilo krivo nenavadno povišanje Grigorija! Še pri oranju, ko je tretji dan Grigorij osorno zarezal nadenj: "He, kaj pa prodajaš zijala! Odnesi drevo! . . " — je Pantelej Prokofjevič potrpel, niti besedice mu ni zinil navkljub , . . Zadnji čas je bilo, kakor, da sta zamenjala vlogi: Grigorij je kričal na postarnega očeta, ta pa je, ko je čutil v njegovem glasu poveljujočo hi^ipavi-co, pohitel, zašantal, klecal na pohabljeno nogo in poskušal ugoditi . . . "Dežja se Je ustrašil! Ampak onega, dežja sploh ne bo, od kod naj se pa vzame, ko je burja od vzhoda in se en sam samcat oblaček vozi po nebu! Ko bi povedal Natalji?" Pantelej a ;Prokofjeviča je do-mislek razsvetil, zašvedral je že proti hiši, a se premislil; zbal se je spotike in se vrnil k nedote-sanemu oplenu . . . Aksinja pa je, brž ko je prišla domov, spraznila vedrici, stopila k ogledalcu, vdelanemu v komen peči, in dojgo razburjeno ogledovala svoj ostareli, a še navzlic temu zali obraz. Na njem je bila še zmeraj tista pregrešna in omamljiva lepota, jesen življenja pa je že nanesla vele barve na lica, porumenila vejice, vtkala v črne lase redko pajčino sivine, pogasila iskre v očeh. Iz njih je že sijala pobita ugnanost. Aksinja je nekaj časa stala, potlej je pa stopila k postelji, padla nanjo vnic in zajokala s tako obilnimi, blažilnimi in sladkimi solzami, kakršnih že davno ni več pretakala ... Pozimi se vrtinčijo in zavijajo nad strmo odsekanim poboč- TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. rogal E. 62nđ St.; vhod samo na E. 62 St. Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 Mi jem obdonske gore, tam nekje nad previsnim grebenom breži-ne, ki mu ljudje v vsakdanjem pogovoru pravijo "tiber", mrzli, ledeni vetrovi. Odnašajo s hriba, potritega z goličavami, belo rezanico snega, jo nagrinjajo v žamete in grmadi jo v sklade. Orjaška gomila snega obvisi nad obrovom, se cukreno iskri na soncu, sinji v somraku, je ob jutrih bezgovo bledikastovišnje-va in ob sončnem vzhodu rožnata. Tamkaj čaka, vsa grozna spričo svoje negibnosti, visi vse dotistihmal, dokler je od spodaj ne izpodje odjuga ali je, pod lastno težo posedajočo se, ne spahne sunek vetra od strani. Tedajci pa jo potegne niz breg, z zamolklim in mehkim hruščem lomasti nizdol, posmu-če na svoji poti pritlikavo grmičevje trnikovja, polomi dobelca gloga, plaho prižemajoče se k rebri, viharno potegne za seboj srebrnkasti oblak snežnega prahu, da valovi in se poganja v pebo . . . Mnogoletnemu Aksinjinemu čustvu, ki se je kopičilo kakor snežni zameti, je bilo treba le prav rahlega sunka. In do tega je prišlo ob srečanju z Grigorijem, ob njegovem ljubkovalnem: "Pozdravljena, Aksinja draga!" Pa on? Ali ji nemara on ni bil drag? Ali se ni mogoče nanj vsa ta leta spominjala sleherni dan, slednjo uro, ali se ni v vsiljivih mislih kar si bodi, vselej je bila prav gotovo in nepretrgoma v svojem duhu ob Grigo-riju. Tako hodi v kolobarju pri namakalni napravi slep konj in vrti okoli osi zahvalni vitel . . . Aksinja je do večera obležala na postelji, potem je vstala, vsa opuhla od solz, se umila, počesala in se začela z mrzlično na-gUco kakor dekle pred ogledi oblačiti. Nadela si je čisto srajco, volneno nabrano krilo, se pokrila, se bežno ozrla po sebi v ogledaloe in odšla ven. 1924 1945 PFG. ANTHONY J. SILC 29. marca je štiri leta minulo v joku in žalosti za naju. žalostni so večeri in jutra, zastonj poslušava za Tvoj prijazni, smehljajoči glas, nikdar več ga ne bova slišala. Prazna je hiša naša, prazna so naša srca, Tony, Ti več ne čuješ najin glas, kako jokava in žalujeva za Teboj. Počivaj mirno tam v tujini— v japonskih hribih. Antonia in Mihael ЗЦс, starša Žalujoča ostala Cleveland, O., dne 29. marca 1949 Nad Tatarskim se je zgrnil siv somrak. Nekje na narasli, čez bregove razliti vodi so preplašeno gag ale gosi. Bolehno bledikavi mesec je vzhajal izpod obdonskih topolov. Na vodi je ležala valovito skodrčena zelenkasta proga mesečine. S stepe se je še za dne vrnila čreda. Po dvoriščih so mukale krave, ki se niso nažrle mlade travice. Aksinja ni odšla mlest svoje krave. Spustila je iz graje telička z belim smrčkom, ga pripustila k materi in telec se je pogoltno prirasel z ustnicami na mahedravo vime, sukal rep in mukoma stegoval zadnje noge. Melehova Darja je ravnokar pomolzla kravo in s cedilom in golido v rokah odhajala v hišo, ko jo je nekdo poklical izza plota; — Daša! — Kdo je? — Jaz sem, Aksinja . . . Stopi no malo k meni. — Kaj pa bi mi rada? — Strašno bi te rada! Pridi! Za božjo voljo! — Še mleko precedim, pa pridem. — No, potlej te bom pri ve-reji počakala. — Prav! Kmalu potem je Darja prišla ven. Aksinja jo je čakala pri domači lesi. Od Darje je prihajal topel vonj po pomolženem mleku, duh po govejem dvorišču. Ostrmela je, ko je zagledala Aksin jo nališpano, zlikano, ne pa s spodrecano kiklo. — Hitro si, soseda, vse ponaredila. — Brez Stepana je pri meni hitro vse pri kraju. Eno samo kravico imam, kuham si skoraj nič ne... Kar tako mimogrede vtaknem v usta kaj surovega — pa je... — Zakaj si me pa klicala? — No, veš, stopi za hip k meni v hišo. Nekaj biti... Aksinji je glas podrhteval. Darja je rahlo slutila, za kaj gre, zato je molče stopila za njo. Aksinja je, ne da bi prižgala luč, brž ko je stopila v izbo, odprla skrinjo, pobrkljala v njej, pograbila Darjino roko s svojimi suhimi in vročimi rokami in ji začela hlastno natikati prstan na prst. — Kaj pa počneš? Saj to je prstan ? Ga daš meni, ali kaj?.. — Tebi! Tebi. Jaz ... za spomin ..." — Zlat? — se je stvarno prepričala Darja, stopila k oknu in pri pičli svetlobi meseca ogledovala prstanček na svojem prstu. — Zlat. Imej ga! — No, Bog ti povrni! . . Kaj bi rada, zakaj mi ga podarjaš? —' Pokliči mi . . . poMiči vašega Grigorija. — Že spet, ali kaj? — Darja se je premeteno namuznila. — Ne, ne! Oh, kaj pa misliš! — se je ustrašila Aksinja in zagorela do solz. — Moram se pomeniti z njim zastran Stepana. Mogoče bi mu naredil dopust. — Zakaj pa nisi sama stopila k nam? Tam bi se lahko pogovorila, če imaš kaj opraviti z njim, — je ponagajala Darja. — Nak, nak . . . Natalja bi utegnila misliti . . . Nerodno je. — No, že dobro, pokličem ga. Kaj.se mi ga mara! Grigorij je povečerjal. Ravno je odložil žlico, si obliznil in z roko obrisal brke, mokre od soka. Začutil je, da se je pod mizo njegove noge dotaknila neka tuja noga, zato je dvignil oči in opazil, da mu je Darja komaj vidno pomežiknila. "Če misli z menoj nadomestiti rajnega Petra in mi bo spet na to plat kaj bleknila, jo bom pretepel! Popeljal jo bom na skedenj, ji nad glavo zvezal kiklo in jo premlatil kakor kuzlo!" — je nejevoljeno pomislil Grigorij, ki je že ves čas mrko opažal sladkan je svakinje. Toda zlezel je izza mize, prižgal in zlagoma stopil proti vratom. Skoraj obenem je odšla tudi Darja iz hiše. Ko je v veži prehitela Grigorija, se je mimogrede s prsmi pritisnila k njemu in zašepeta-la: — U, vragulja! Pojdi že . . Klicala te je. — Kdo? — je Grigorij dihnil vprašanje. — Ona. Kako uro potem, ko je Natalja z otrokoma zaspala, je Grigorij v tesno zapetem plašču prišel skozi vrata Astahovljega dvorišča. Molče sta postala v temni zagati in ravno tako brez besede krenila v stepo, ki je mamila z negibnostjo, temino, opojnimi vonji po mladi travi. Grigorij je odgrnil eno plat plašča. v blag spomin ob četrti obletnici smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega sina Pishler 1890 1949 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem prijateljem, J da je umrl MATT PISHLER Zatisnil je svoje blage oči po dolgi in mučni bolezni 26. februarja 1949. Pogreb se je vršil dne 2. marca iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda na White Haven pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Blagopokojnik je bil rojen v Spodnjem Logatcu na Notranjskem, ter je bil 59 let star ob svoji smrti. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti ter tako pokazali spoštovanje do pokojnika. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Jack Krasovec, Mr. in Mrs. Anton Leskovec, Mr. John Koss, Mr. in Mrs. Steve Barton, Mr. in Mrs. John Samsa in družina, Mr. in Mrs. Joseph Cinkole Jr., Mr. in Mrs. Louis Serpan, Mrs. Rose Salamant in sinovi, Mr. in Mrs. Ciril Obed, Mr. August Kabay, Mr. in Mrs. Charles Lampe, Mr. in Mrs. Andy Božič, Mr. in Mrs. Frank Cerkvenik. Mrs. Mary Obed in sin, Mr. in Mrs. Andy Mehle. Mr. in Mrs. Long in družina; Mr. in Mrs. Lust in družina, Mr. in Mrs. A. Vehar in družina, Mr. in Mrs. Edw. Petrick in družina, Joe in Tony Lausen, Mr. in Mrs. Joseph Blatnik. Mr. in Mrs. John Mihevc, Mr. in Mrs. Frank Fink, Mr. in Mrs. Gasper Bashel in Mr. Frank Barbič ter društvo "Združeni bratje" št. 26 SNPJ. katerega član je bil pokojni. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na inr t vaškemu odru, ter vsi, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala I pogrebcem. ki so nosili krsto, kakor tudi Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Globoko zahvalo nap sprejmejo pevci Soc. pev. zbora "Zarja" za krasne v srce segajoče pesmi-zalostinke, ki so jih peli pokojniku v slovo. Ti, dragi prijatelj, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. , Odšel si tja, kjer ni solz in ne trpljenja, tja. kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo vedno spominjali do konca naših dni. JOHN in JOE LESKOVEC V stari domovini zapušča dve sestri: KAROLINA ARHAR in IVANA POGORELEC Cleveland, Ohio, dne 29. marca, 1949. prižel k sebi Aksinjo in čutil, kako trepeče, kako ji močno bije in poredkoma utriplje pod jopico srce . . . 51 Drugi dan, preden je Grigorij odšel, se je na kratko pomenil z Nataljo. Ta ga je poklicala vstran in šepetaje vprašala: — Kam si ponoči zginil? Od kod si se tako pozno