57. številka.
Ljubljana, v petek 10. marca 1899.
XXXII. leto.
Uhaja vsak dan avaćer, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedon mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld, za četrt leta I gld. 30 kr, za jeden mesec i gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zn&Sa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-rrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr, če se trikrat ali veCkrat tiska. - Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprarniBtvo je na Kongresnem trgu St. 12. Op ravni Btvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice §t. 2, Tbod v apravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
Telefon hI. :i-4.
Sodne razmere v Ormožu.
Momentna  alika  nemškoradikalnih sodnikov.
Od Drave 8. roarcija 189'J.
Pod naslovom „Sodne razmere v Ormoža" je priobčil Vaš list v sobotni številki z dne 4. marca 1899, št. 52., članek, v katerem se o sedanjem dežel nosodnem svetniku, g. Antonu Liebischu v Mariboru trdi, da je svoj čas organiziral ormoške Wo!flance in da deluje še menda sedaj v istem smislu.
Ta trditev je popolnoma resnična \ treba je samo dostaviti, da so višje oblasti o vsem tem dobro poučene, a vendar ničesar ne ukrenejo. Če se pritoži kaka slovenska stranka proti temu v Gradcu, se tudi navidezno začne kaka poizvedba; stranka pa dobi potem navadno odlok sledeče vsebine: „Praes. št. . . . 0 Vašej pritožbi se je potrebno ukrenilo." V čem to „potrebno* obstoji, pa visoko c. kr. pred-sedništvo deželnega nadsodišča v Gradcu — modro zamolči. Kako tudi drugače mogoče !
Če pritožitelj, prepričan, da se o njegovi pritožbi ni ničesar ukrenilo, potem zahteva, da se mu dado v s vrbo daljnega postopanja akti na vpogled, dobi odlok, da se to zgoditi ne more, ker disciplinarna preiskava ni tekla, a prezidijalnih aktov ni moči vpogledati. Na tak način se konča vsaka taka afera. Vedenje dotičnoga gospoda pa ostane prej kot slej za Slovence provokatorično in pohujšljivo.
Ravno oseba gospoda Antona Lie-bischa jo v tem oziru — arguraentum ad hominem. To dokažejo nastopna dejanja: Pred 5 leti je bil ta mož sodnik v Ormožu, a zajedno tudi predsednik nemškemu pevskemu društvu v Ormožu; členi tega društva so sedaj vsi Wollianci; Wolf sam pa še takrat ni blestel na ultrager-manskem obzorju.
Anton Liebisch je hotel na pustni torek prirediti tem svojim privržencem izreden vžitek — na stroSke ormoških Slo-
vencev.   Izdal je neki surov pamflet, naslovljen .Heiszange", in ga dal v precejšnih izvodih tiskati na autografičneru tiskovnem stroju — ckr. okrajne sodnije v Ormožu.   Ta pamflet pa se je razdelil mej člene navedenega nemškega pevskega društva. Vsebina je bila skrajno razžaljiva za slovenski narod, častito duhovščino in posamezne   ormoške   slovenske odličnjake. C. kr. okrajni glavar,  Alf. Scherer, je prvo izdajo tega pamHeta konhskoval, ni pa tega tiskovnega produkta poslal v Celje na ckr. okrožno kot tiskovno sodišče, da bi se ono bavilo z vsebino te tiskovine.   Anton Liebisch in dr. Alf. Scherer  sta bila prijatelja in ni dvomiti, da je ta prijateljska vez odločila tukaj v prid hujskača in agitatorja — A. Liebischa.
Ko so se potem prizadeti krogi obrnili neposredno na c. kr. okrožno kot tiskovno sodišče v Celji ter vprašali, ali se je konfiskacija tega pustnega pamHeta, ki je bil tudi v formalnem oziru v nasprotju a tiskovnim zakonom — kajti ni bil naveden kraj tiskanja niti kak izdajatelj ali odgovoren urednik — potrdila ali razveljavila, so dobili z odlokom z dne 6. aprila 1894, št. 6311, ravno tako lakoničen kakor ne-postaven in ciničen odgovor, češ, da njim manjka legitimacije za to vprašanje.
Predsednik c. kr. okrožnemu sodišču v Celju je bil takrat dr. Adalbert Gertscber, znani vzgojitelj sodnega naraščaja.
Kot tak je imel tudi disciplinarno moč nad Antonom Liebischem; a čeravno mu je bilo to vse znano, se Liebisch niti pokaral ni radi takega literarnega delovanja, oziroma zabavljanja in zasramovanja Slovencev. Kaj pa bi se storilo slovenskemu uradniku, če bi hujskal na tak nesramen način?   Niti 24 ur ne bi bil več v uradu.
Po preteku dobrega leta je imel neki slovenski odvetnik opraviti z g. Liebischem, še vedno sodnikom v Ormožu. Bilo je zasliševanje prič, ki so razumevale in govorile samo slovenski jezik. Zasliševanje je vodil Liebisch sam, in pri tem se je pokazalo, da govori in razume jako slabo slo-
venski jezik. Ta okolnost, kakor tudi druge nerednosti v manipulacijskem oziru so napotile navedenega odvetnika, da vloži proti temu gospodu   neposredno pritožbo pri c. kr. predsedništvu c. kr. deželnega nadsodišča v Gradcu.   Predsednik tej oblasti je bil takrat poznejši minister, grof Gleispach, znani dobrotnik in prijatelj Slovencev. Pri-tožitelj je jasno dokazal, da mu je poslovanje Liebischa provzročilo škodo ; pridružil se je izrecno v imenu stranke postopanju. Kaj se je zgodilo V Odredile so se baje poizvedbe;  te so trpele celega pol leta. Na-jedenkrat je dobil pritožitelj odlok od ces. kr. okrožne  sodnije predsednika v Celju, g. pl. Ullepitsoh-Krainfelsa, da se je o pritožbi  proti  gosp.  A.    Liebischu potrebno ukrenilo.
S tem lakoničnirn odgovorom dotični odvetnik ni bil zadovoljen in je zahteval da se mu akti na vpogled izroče v svrho daljnega postopka. Temu zahtevku pa disciplinarno sodišče v Gradcu iz tega vzroka ni ugodilo, ker se sploh disciplinarno postopanje proti g. A. Liebischu ni pričelo ali napotilo. Pritožba na najvišje sodišče radi tega prikrivanja aktov ni imela uspeha.
Tako je vzel grof Gleispach Liebischa zopet prijazno in ljubeznivo pod svoje mogočno okrilje in ščitil pred vsako daljno nezgodo!
Sedaj pa naj še kdo dvomi, da Anton Liebisch ni poštenjak od nog do glave.
C. kr. okrožno sodišče v Mariboru se ne zmeni za jezikovne naredbe ter posluje tudi s slovenskimi strankami skoraj samo nemški. Gosp A Liebisch je predsednik kazenskemu senatu, in proti njegovi osebi se je v najnovejšem času vložila neposredno pri c. kr. justičnem ministerstvu obširno utemeljena pritožba. Radovedni smo, kaj bode gosp. dr. pl. Ruber ukrenil o njej.
Po sedanjih izkušnjah soditi se lahko prognostikuje skoraj z matematično goto vostjo, da bode dobil pritožitelj čez nekaj mesecev odlok, da se je potrebno ukrenilo. Če bo pa zahteval vpogled aktov, se mu bo kratko in odločno reklo, da to ni dopustno,
ker se disciplinarna preiskava proti temu izvrstnemu sodniku ni napotila.
Pa zakaj mi vse to danes priobčujemo ? Ne navdaja nas nobena druga želja, nego ta, da bi se naši državni poslanci in drugi poklicani faktorji tudi s takimi rastlinami nemškega šovinizma intenzivnejše bavili, in da bi tudi take slučaje uporabili, kedar se gre za to, utemeljevati zahtevo, da se osnuje v Ljubljani nadsodišče za vse slovenske pokrajine.
Posebno hvaležno bi v tem oziru bilo primerjanje takih slučajev s suspendiranjem in preganjanjem slovenskih uradnikev iz polupretekle dobe, ko j^ v Gradcu trinožil Se gospod Waser!
V LJiiIiIJhmI. 10. marca.
K položaju.
„Politik" piše, da so začeli ustavo-verni nemški veleposestniki, odkar se je rešila ogerska kriza po želji manjšine, pre-s;irnozavestno nositi sveje glave, ter se ved" nekako tako, kakor bi čutili, da se tudi v Cislitvaniji reži kriza po želji manjšine. Za Stiirgkhom je prišel sicer sila gladki politik Chlurnecky, ki je v moravskim spravnem odseku govoril tako, kakor bi bilo na Dunaju že pripravljeno pismo, ki se začenja: „Ljubi baron Chlu-meckv! Imenujem Vas .. itd. Portfelja lačnim veleposestnikom pa bode splaval up po vodi. „Grazer Volksblatt" piše: Naša opozicija bi morala hoditi čisto drugačna pota, in razmere bi morale biti povsem druge, ako naj se razmere urede v Avstriji tako. kakor so se uredile na Ogerskem. Dve ministerstvi sta bili že žrtvi opozicije, a parlamentarne razmere se niso zato nič izpremenile. „Politi k* dostavlja: Dokler ostane večina trdna, se razbijejo ob nji vse nade levice. Prav zato se skuša odcepiti to in ono stranko od večine, doslej brez vspeha Nadejati se je, da ostane večina trdna, naj tudi pride za Thunom drugo mi-nisterstvo. Tudi „K<".lnische Volkszeitung" piše, da je sedaj nova večina neraožna in da so špekulacije liber. veleposestnikov prazne.
LISTEK. 9
Madonna della Rocca.
Povest. — Spisal Rikard Voss. V. (Dalje.)
Med tem so postali pametni Ročanje jedini v tem, da je revež blazen. Kdo dragi nego blazni k bi s tolikim veseljem tako slabo živel, kdo drugi nego blaznik ae dal tako mirno psovati in suvati, zaničevati in preganjati, kdo drugi nego blaznik bi a toliko unemo častil madonno, ki ubogemu norčka ni dala dragega, nego golo Življenje, suho skorjo kruha in prazen kot!
Ubogi blaznik! Brez imena je dobil slednjič svoje ime.
»Šetališčeso kričali senatorji in Ijadatvo. .Setališče! In cerkev! In kapelo in pettisoč skudov i Pettisoč skudov za madonno! Evviva madonna!"
Tedaj ae je nekdo z veliko muko preril skozi gnječo tik pred tujce, ki so sklepali kupčijo z Ročani. Mala, pokvečena P°»tava ae je jedva vzdrževala na nogah, * v njegovih očeh se je iskrila sveta navdušenost in ob jednem mogočna volja. In t* čudak je klical t „Za pettisofl akudov toosta prodati avojo madonno? Tepoi ate,
osli in voli! Koliko mora biti naša madonna vredna, ako nam ti dajejo pettisoč skudov zanjo! čujte, kaj vam ona svetuje: ne bodite tako neumne živine ter zahtevajte več zanjo*.
To je bilo čudenja in mrmranja; kar cela ustaja. Oni neznanec je bil blaznik, hromi blaznik! Radi hromega blaznika je že kupna cena poskočila od tritisoč na pettisoč, radi njega naj se še poviša, kajti madonna je po njem ljudstvo in senatorje opominjala, naj ne bodo neumna živina ter naj še več zahtevajo od tujcev.
To je bil očiten čudež ! Pri taki priliki je pričel govoriti blaznik, in kar je govoril, so bile besede najvišje modrosti! Saj višje modrosti Ročanje niso poznali, nego je bila izražena v besedah: .Ne bodite neumna živina, zahtevajte več, pettisoč skudov je premalo!"
Ako je madonna ljudstvu po duhovniku dala dober svet, je bil svet, ki mu ga je dala po blaznika, gotovo še boljši.
Vsi so tadi takoj izpoznali svojo neumnost, kričali na tujce, da so goljufi, se suvali in ruvali, in uganjali tak peklenski nemir, kakor da se hočejo vsi Ročanje, namesto da na madonnin avet aklenejo dobro kupčijo, poklati.
A dognano je bilo, in to je vsak uvidel: poleg madonna je blaznik pri vaej atvari glavna oseba.
„Kje je blaznik? — Kaj pravi blaznik ? — Pettisoč skudov je premalo. —Več moramo zahtevati! — Prav ima! Blaznik je takoj vedel, da nas hočejo tujci okaniti. Mi pa nismo neumni. Desettisoč zahtevamo za madonno! Evviva madonna ! — Evviva Rocca! — Evviva blaznik! — Dajte nam desettisoč! — Hočete, ali ne?u
Hoteli so. Tujci bi dali tudi desettisoč za madonno della Rocca!
Senatorji in ljudstvo so sedaj uganjali reči, kot bi bili od gada pičeni!
.Desettisoč skudov! — Zdaj zidamo cerkev, Setališče in kapelo! — Dve cerkvi in dve kapeli!
Posamezni glasovi so se poizgubljali v občem klica: „Desettisoč skudov!4
„Čujte! vi ročanski biki I" se je znova začul glas.
ttKdo je to klical?"
,Kdo drog, nego blaznik?"
»čujte blaznika, mirujte, mirujte! Madonna je pri njem storila čudež! — Fo njem govori madonna z nami. — Kaj je rekel? — Da smo biki? — Kako? Zakaj?"
Slednjič je nastal mir. Ves divji je kričal ravnokar v modrijana povišani blaznik na svoje ljube someščane: »Ti sleparji nam hočejo dati desettisoč akuđov sa našo madonno! Dobra kupčija zanje. Ali sploh ne razumete, da niti ne morejo poplačati naše madonne, da toliko denarja,
kot je naša madonna vredna, niti ni na svetu? Da bi bili tepci, osli in živine, ako madonno sploh prodaste? Ali še vedno ne razumete, da moramo obdržati svojo madonno? Proč s tujci! Proč s temi sleparskimi kramarji!"
Blaznik je izgovoril svoje modre besede, a vse je molčalo. Takoj pa se je pričel krik, se je pričelo rjovenje: „Proč z blaznikom! — Ne poslušajte prismojenca!
— Od hudiča je obseden! — Hudič govori iz njega! — No hudiča mu hitro izženerao!
— Kje je pač? — Spodite ga! — Proč s to živino!*
Najbolj je kričal S. P. S. R. Možje so divjali in kleli, da jim je sape zmanjkalo: ,Ne poslušajte ga! Proč z blaznikom! s prismojencem ! z živino!"
Zagnali so se nanj, bežati je moral in skril se je v kot.
VI.
Tajci od vsega tega niso nič dražega razumeli, nego Številko. — Ko je divjalo ljudstvo proti norcu, je tudi njih okrožilo. Mislili so torej, da se obrača jeza proti njim in njihovi prenizki ponudbi, zato je jeden izmej njih zakričal: »Bodite mirni! Pustite nas na miru! Saj Vas nečem ogoljufati! Damo Vam petnajsttisoč skudov. — Čujte vendar, damo Vam petnajsttisoč ■kodov za Vaio madonno t"
Petnajsttisoč t
Srbija pomnoži svojo vojsko.
Za velaiptastseJ je prsata sedaj še Srbija, ki poavaodti Statik) svojih vojaških polkov ter i/.vrši nekaj p trebnih reform. Kralj Aleksanier je odredil, da se število bataljonov vsakega pešpolka za dva pomnoži, taku da bo imel odslej vsak pešpolk štiri bataljone. Ga rini pol polki se spremene v navadne polke Bataljoni dobe odslej tekoče številke od 1 -60 ter se bodo imenovali s svojo tt«vitko in ne več l imenom posestnika Tudi već- personalnih sprememb se je izvršilo.
Obstrukcija v italijanski zbornici.
Pellouxovo reakcijonarno rainisterstvo je predložilo parlamentu četvero zakonskih načrtov, s pomočjo katerih naj bi se onemogočili notranji nemiri, izgredi in vstaje. Ti zakoni naj bi prepovedali ljudsko zbiranje pod prostim nebom, zabranili ustanovitev socijalistično-prekucuških društev, določili kazensko preganjanje listov in časnikarjev, kateri hujskajo, ter povojaščili osobje pri železnicah, na pošti in brzojavu. Republikanske stranke so seveda te predloge odločno pobijale, vendar pa se je večini po srečilo dognati prvo čitanje opozicija je Sačela sedaj obstrukeijo, s čimer se naj bi zabranilo drugo branje. Stavljenih je bilo 72 predlogov glede dnevnega reda, dasi so vsake spremene dnevnega reda po opravil-niku onemogočene. Vzlic temu si je priborilo 30 govornikov besedo, ki so zavlekli razpravo za teden dnij. Končno pa se je sprejel prehod na dnevni red s 310 glasovi proti 93 glasovom. To glasovanje je bilo zajedno zaupnica Pellouxovemu ministerstvu. Dalje ne gre.
Vojni minister F rey o i ne t je v francoski zbornici izjavil, da je sicer efektivno stanje francoske infanterija manjše, kakor velikonemike, a pomnoževanje francoske vojske ni več možno, ker je doseglo najvišje število, katerega povišati ni več mogoče. Francoska vojska se vsled pičlega naraščaja Francozov ne more povečati. V Veliki Nemčiji pa še niso dosegli viška ter se bo vojska še večala. Vzlic temu pa bode pri normalnem naraščanju nemške vojske francoska armada še 1. 1903 za 9-4.000 mož večja od nemške.
Afera Oreyfus-Picquart.
Na mesto odstopivšega >^uesnaya de Beaurepaire je izvoljen poročevalcem o reviziji Drevfusove obsodbe Ballot-Be-aupre, predsednik civilne kamore, ki ni bil z vso afero še v prav nikaki dotiki. Ballot Beaupre izroči svoje poročilo početkom aprila, tako, da pride do javne obravnave $,r->l kasacijskim dvorom okoli 15. aprila L 1. Poroča se, da misli vlada začeti preiskavo proti polkovniku du Paty de Clamu, ki ima poleg Esterhazvja v vsi temni aferi JJreyfus Picipuarta največjo vlogo.
Dopisi.
Iz  kranjskih učiteljskih  krogov, 9.
marca. Vsled sklepa dež. zbora kranjskega z dne 25. svečana 1897. 1., priznale in nakazale so se za leto 1897. vsem stalno na-
Mnogi so obmolknili; nekateri pa so se spomnili blaznika. — Morda je blaznik imel vendar le prav. Morda je tudi njegov zadnji govor bil nebeško razodetje! Morda je madonna vender le več vredna kot vsa posvetna bogastva?
Jeden onih, ki so pričeli nakrat dvomiti, je zaklioal: „Kje je blaznik ?" Mnogo pa jih je ponavljalo: „Kje je hromi blaznik?" In se več jih je klicalo: „Blaznik! Hromi blaznik!*
Tujci, ki tudi tega novega nemira niso razumeli, bili so v strahu pred razkačeno množico in hoteči na vsak način pridobiti si krasen kip, so ponudili dvajset-tisoč skudov.  To je bila njihova nesreča.
Vznemirjenje je naraščalo.
Kričalo se je: „Blaznik! Iščite blaznika! - Privedite blaznika! —Poprašajte blaznika! — Blaznik to ve! — Kje je! Ali ga imate? Iščite ga!"
Iskali so ga po ulicah po vseh kotih, a nikjer ga niso našli. - - Jeden je menil: gotovo je v cerkvi pri inadonni I — Torej v cerkev! Vse je drlo tje, tudi S. P. Q. R. Tujce je množica vlekla seboj.
V cerkvi so našli blaznika. Stal je pred soho madonnino, povsem miren, brez najmanjega znamenja bojazni, ko so pridrli v cerkev naravnost nadenj. In celo Ro-čanski duhovni pastir, ko je ob nedeljah
raeščenira učiteljem IV. plačilnega razreda draginjske doklade po 50 gld., in istotako vsem onim stalno nameščenim učiteljem II. in. III. plačilnega razreda izven Ljubljane, kateri ne uživajo naturalnega stanovanja. Povodom regulacije učiteljskih plač leta 1898., pa je dež. zbor sprejel sledečo resolucijo tinančnega odseka: „Polovico v deželnozborski seji dne 25. svečana 1897. leta dovoljenih draginjskih doklal in podpor je izplačati dne 1. malega srpana 1898. leta, ostanek pa naj se izplača dne 1. grudna 1898 1. in le v toliko, kolikor bi deležne učiteljske osebe po novem zakonu manj dobile, kakor do se d aj s temi podporami vred." Resolucija je tako jasno izražena, da se ne da nje /misel kar nič zavijati; a vender je prišlo drugače! V dopisih na šolska vodstva, s kojim se je nakazala prva polovica draginjske doklade vsem def. učiteljem IV. plačilnega razreda za leto 1898,je povedano, da se bode druga polovica draginjske doklade nakazala s 1. grudnom 1898. I. le onim učiteljem, kateri vsled regulacije plač po postavi z dne 14. veli-cega travna 1898. 1., dež. zak. Štev. 26, s 1. dnevom vinotoka 1898., „nicht in h<>here Beziige kommen". Gori navedena resolucija pravi izrecno, da naj slednji def. učitelj IV. plačilne vrste dobi leta 1898. vsaj toliko plače, kot jo je dobil z draginjsko doklado 50 gld vred v letu 1897., to je 500 gld. Učitelji IV. plač. vrste smo dobivali do dne 1. vinotoka 1898 I. mesečno 37 gld. 50 kr. plače in smo toraj v 9 mesecih sprejeli skupno 362 gld. 50 kr. S 1. vinotokom 1898. 1. počenši, dobivali smo temeljem gori navedene nove postave od letnih 500 gld. mesečno 41 gld. 66 kr., kar da v treh mesecih svoto 124 gld. 98 kr.; toraj je znašala plača nekaterih učiteljev IV. plač. vrste, ki so bili že 26. svečana 1898 leta definitivno nastavljeni v letu 1898. skupno samo 487 gld. 48 kr. in so toraj za celih 12 gld. 52 kr. manj sprejeli, nego pa v letu 1897. To oči vidno nasprotuje besedilu in zmislu sprejete resolucije deželnega zbora. Seveda so nekateri učitelji IV. plač. vrste prišli po novi postavi v III. ali celo II. plač. razred in pri teh presegajo mesečni prirastki zadnjih treh mesecev vso'o druge polovice draginjske doklade. Ti so prišli že v letu 1898. istinito v „h< >here Beziige" in jim ne gre več doklada, a mnogo jih vsled službenih let ni prišlo v letu 1898. v „huhere Beziige1* in tem bi se morala izplačati 1. grudna 1898. še doklada 12 gld. 52 kr., ker še-le potem bi bili imeli v letu 1898. resnično toliko plače, kot v I. 1897. z draginjsko doklado 50 gld. vred; namreč 500 gld., kakor to tudi sprejeta resolucija določb. Kompetentne šolske oblasti so smatrale vse učitelje IV. plač. vrste za one, ki so prišli v „h<ihere Beziige", a so do cela prezrle pomen resolucije in toraj v nasprotju s to postopale. Zakaj pa se je 2. polovica draginjske doklade izplačala onim učiteljem II. in III. plač. vrste izven Ljubljane, ki nimajo naturalnega stanovanja, a niso prišli v „hohere Beziige" P   Menda vender radi tega, da so
in praznikih grmel raz lečo na svoje ljube krščanske ovčice, ni imel tako močnega glasu, kakor zdaj blaznik, ki je pričel pro-povedovati, ko so se vsi krog njega zbrali: „Svojo madonno hočete prodati tujcem, to ljubo lepo, nebeško gospo? Le poglejte jo! Glejte, kako žalostno gleda v svoji krasoti na vas, kako si hoče zagrniti lice, da se izjoka! Zikaj hoče jokati? Radi vas! Gorje nam! Vsaka njena solza je za nas sto let trpljenja v vicah! Prodamo naj tujcem svojo madonno? Mi ubožci naj damo svojo jedino dragocenost? Kaj naj pričnemo, kadar ne bomo več imeli madonno? Pomislite vender! Komu na čast naj v Rocci prirejamo godbo? Za koga naj prižigamo umetalni ogenj ? Kdo nam bo odslej pošiljal dobre sanje, kdo v nebesih prosil za nas? Kdo nas bo reševal iz vic, kdo nas pri vedel v večno iz veličanje? Ne več madonna! Saj madonno smo prodali. Glejte, takoj prične jokati, kakor je Kristus jokal za Judeža, ki ga je prodal! In Judež je šel in se obesil! 0 gorje nam! Mi ubogi!"
Nekatere ženice so se že jokale. Blaznik pa je nadaljeval: „0 kako se sramujem! Kaj poreko v Tivoliju in Zagoroliju v Subiaocu in Genazzanu, kaj v vsi pa-peški državi ?"
(Dalje prih.)
s to doklado vred toliko sprejeli v leta 1898, kakor so v letu 1897. Dejstvo je, da smo imeli vsi učitelji IV. plač. razreda v letu 1897., z draginjsko doklado 50 gld. vred 500 gld. letne plače, a v letu 1898. smo nekateri kljub regulaciji plač in kljub gori navedeni deželnozborski resoluciji pa le 487 gld. 48 kr. plače sprejeli, in da smo bili toraj za 12 gld 52 kr. prikrajšani. No, saj pa smo učitelji vajeni trpeti in potrpeti, a, pravijo, trpljenje železne duri prebije j naj bi v tem slučaju tudi deželnozborske, in da bi ondi morda izvolil kateri gg. poslancev poprašati, kako se rešujejo deželnozborske resolucije. Morda bi nam potem naklonili še onih krvavo prisluženih 12 gld. 52 kr. kot velikonočne pirihe?
Iz Vodic, 8. marca. Ne zamerite nam, ako Vas nadlegujemo z našimi vodiškimi neprilikami, ali ne moremo jih več molče trpeti. Žalostne tukajšnje razmere in zane-marjenje naše lepe okolice od strani vseh merodajnih krogov, nam silijo pero v roko, da se Vam malo potožimo.
Od dne do dne nazadujemo materijalno, in s tem po naravnih zakonih tudi duševno propadamo, kajti revščina ubija človeštvo In vendar nismo leni! Ali kaj pomaga naša pridnost, ko nas tujci v vsem nadkriljujejo in naše najbolji težnje zavirajo. Kje leži temu vzrok ?
Oddaljeni od glavnih železnih potov, in odcepljeni od vsake trgovinske zveze, nam je tako osamljenim nemogoče s tujci konkurirati. Prisiljeni smo svoje pridelke na dalnje trge voziti in jih tam navadno
— vsakemu zvijačnemu mešetarju izročeni
— pod ceno prodati, ali pa zopet domov peljati. Potem — kam ž njimi? Od kod vzeti denar za davkarijo? Kje je plačilo za izgubljeni čas? Kje so stroški za te srednjeveške naprave, trgovino in prosto človeško gibanje zadržujoče „šrange" ? Ali res ni zdravila proti temu ? To so okovi naših zdravih udov, ki nam prosto životno gibanje v čistem domačem zraku branijo, ki zadržujejo vsak razvoj. Proč ž njimi — da moremo dihati!
Vse okrajne ceste in vsa občinska pota, vse popravljanje potokov in drugih javnih delov leži na naših ramenih, mej tem ko se v velikih bogatih središčih za vzdrževanje javnih cest, za urejanje rek itd. iz državnih in pokrajinskih blagajen (v katere tudi mi svotice doprinašamo) na lepe tisoče in celo na milijone izdaja.
Ob potresu nastale težave nas še vedno tlačijo. Malo vsled revščine, malo vsled za-nikrnosti se nam množijo potepuhi, tuji postopači in „vandrovci" (v okolici na daleč ni orožnikov). Prevzetni in drzni so, mirnemu kmetu z „rudečim petelinom" žugajo,
— ako ne izpolni njih zahtev. Kara gremo?
Prosili smo za naraeščenje postaje orožnikov, ali ta prošnja se nam do zdaj še ni izpolnila. Prosili smo za ustanovitev poštnega urada, pa so nam podali ta urad na način pravih tujcev, dali so pešpošto na daljavo 10 kilometrov (iz Vižmarjev do Vodic), kar je prava ironija. Da smo mi tudi na osebne vožnje s pošto do železniške proge upali, na to se niso ozirali in tega ne uvažujejo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. marca.
— Osebne vesti. Poštni asistent, g. Fran Stanislav je premeščen iz Ljubljane na Dunaj. Na njegovo mesto pride g. Edvard Koder z Dunaja.
— Dopolnilna deželnozborska volitev za mesta Pazin, Labin in Plomin je določena na dan 15. t. m. Hrvatje kandidujejo za ta mandat pazinskega župana dr. Simona Kurelića.
— Važna razsodba upravnega sodišča. Valed pritožbe necega obč. svetnika proti sklepu obč. zastopa dunajskega, s katerim se je za zgradbo cerkve v predmestju Breitensee, dovolil znaten prispovek, prišlo je upravno sodišče v položaj, da je izreklo principijalno razsodbo o tem važnem vprašanju. Upravno sodišče je spoznalo, da je bil rečeni sklep dunajskega obč. zastopa protizakonit, in je ta sklep razveljavilo. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da občine sploh ne smejo porabljati občinskih dohodkov za druge kakor občinske namene. Zakon pravi, da smejo občine a svojimi dohodki svobodno razpolagati, kateri zakon pa je umeti tako, da je svobodno razpolaganje omejeno na okrožje občine, in
da se smejo imenovani dohodki le za a koristne potrebe porabljati. Specijalno gle.i^ porabe občinskega denarja v podporo n;c. kvenih naprav, je upravno sodišče izreklo da je po zakonu z dne 5 maja 1874. popolnoma nedopustna, ker interesi župijan ,7 niso identični z interesi občanov. Ta raz-sodba je velikega pomena in v svojih kon sekvenoah uprav nedogledna, kajti vlada lahko sedaj sistlra skoro vsako iz občuv skih dohodkov dovoljeno podporo. Občinski svet ljubljanski na pr. je za zgradbo cerkv.j na barju dovolil precej znaten prispevek. V smislu navedene razsodbe upravnega .sodišča je ta sklep nezakonit in se ne bo smel izvršiti, v tem oziru ni nobenih dvomov. Obč. svet ljubljanski pa dovoljuje tudi v razne narodne namene podpore, in gleda teh morejo tudi zlovoljno vlado hitro obiti dvomi, da se dotični narodni nameni ne strinjajo z občinskimi koristmi, in ker je nemška birokracija prav slovenskim občinam posebno naklonjena, ni izključeno, da danes ali jutri sistira kak sklep, podoben sklepu, s katerim se je važnemu kulturnemu zavodu v Gorici dovolil iz sredstev ljubljanske občine majhen prispevek. Dunajsko župan stvo je takoj ukrenilo,da se iz razsodbe uprav nega sodišča izvedejo konsekvence. Župan Lueger je namreč sistiral izvršitev vseh, od leta 1891. storjenih sklepov dunajskega obč. sveta, s katerimi sklepi so se dovolile podpore v namene, ki niso zgolj v občinska korist, in odredil, da se že izplačane avote zopet iztirjajo. No, to bi bila lepa zim-; njava. ako bi vse občine hotele iztirj.iu, kar so tekom let dovolile v namene, katerih bi po najnovejši razsodbi upravnega sodišča ne smele s prispevki iz občinskih sredstev podpirati.
— Nedoslednost ali kaj? Iz urad niških krogov se nam piše: Blagajniškim ravnateljem v Inoraostu imenovan je cea. kr. deželnega plačilnega urada načelnik v Celovcu, ki služi že čez 4 2 let. Nas seveda prav nič ne briga, naj pride na Ti rolsko Peter ali Pavel; a čudno se nam pa vendar zdi, da ponekod čez 40 let službu joči uradniki morajo v pokoj, drugod pa z 42 službenimi leti še avanzirajo. To je vendar skrajna nedoslednost!
— Repertoir slovenskega gledališča. Še zadnjič opozarjamo narodno občinstvo na današnjo operno predstavo, ki je tudi častni večer gdč. \V. Radkiewicz. Opera „Trubadur" je zajedno predzadnja operna predstava v tej sezoni. Nadejamo se torej, da bode gledališče danes polno. — V n»-del j o, 12. t m. se bodo igrali „Rokov-njači". — 14. t. m pa bode po dolgem času zopet gostoval g. Ign. Borštnik in sicer v Ohnetovi drami „Fužinar", v ka teri bo igral naslovno vlogo.
— Shod spodnještajerskega učitelj-stva v Celju. Poročilo o tej sijajni mani festaciji spodnještajerskega učiteljstva priobčimo jutri.
— Umrla je včeraj po kratki bolezni gospa Marija Klein, soproga deželnega poslanca in podpredsednika trgovinski zbor niči, gospoda Antona Kleina. Pogreb bla^e pokojnice, katera je dosegla starost 63 let, je danes popoludne. Bodi pokojnici zemljica lahka in prijazen spomin!
— Subvencijo v znesku 100 gld. je poljedelsko ministerstvo dovolilo kmetijski podružnici v Dobravi pri Kropi.
— Učiteljske premembe na Štajerskem. Nadučiteljem pri sv. Križu na Mm skem polju je imenovan učitelj g. Anton llerzog. Stalnim podučiteljom jo imenovan g. Ignacij Sternecki pri Ksaveriju in stalna podučiteljica je postala gdč. Le op Piano v Št. Lenartu pri Laškem.
— Razpuščeno labonsko društvo. Ni še dolgo tega, kar je bilo v Trstu usta novljeno društvo »Lega doi giovani", v katerem so se združili naj radikalnejši iredento vci. To društvo je tržaško namestništvo včeraj razpustilo, in sicer zaradi političnih demonstracij ter dalo konliskovati vse spis*', kar jih je našla policija pri hišni preiskavi v društvenih prostorih. V motivih namest-niškega dekreta je povedano zanimivo dejstvo, da so društveniki na dan shoda laških županov v Trstu 15. januvarja metali z društvenih prostorov oklic z barvami italijanske države mej ljudstvo in da so na pustno nedeljo ter vzlio policijski odredbi tudi ie na pustni torek metali iz društvenih prostorov takoznane serpentine v italijanskih barvah, radi česar je bil društveni predsednik fte obsojen na globo 80 gld-
Vzlic takim očitno iredentističkim demonstracijam se nahajajo de ljudje, ki pravijo, da na Primorskem ni iredentovcev.
— ..Slovenskega pisateljskega pod* pomaga društva" občni zbor bo prihodnji petek, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih „Narodnega doma". Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi razgovor o prodaji društvene hiše. Zatorej se nadeja odbor, da se udeleže p n. društveniki občnega zbora v polnem številu.
— Deželna vlada se je začela seliti v novo poslopje na Tržaški cesti, in sicer se selijo naprej tisti uradni oddelki, kateri so bili doslej nastanjeni v baraki na Erjavčevi cesti. Z mesecem majnikom se preseli tudi dež. predsednik sam v uradno stanovanje v novi vladni palači.
— Ponesrečen rekrut. Janez Križman iz Grosupljega je bil dne 6. t. m. na naboru v Ljubljani. Po lepi stari navadi se je Janez Križman pri slovesni priliki pošteno napil. Ko se je popoludne z vlakom vozil domov, padel mu je klobuk z glave. Križman je vsled tega v Škofeljci izstopil in šel iskat svoj klobuk. Našel ga je tik Laverce. Tu pa so ga zapustile moči, in obležal je kraj svojega klobuka sredi železniškega tira ter se ni zavedel, dokler ni bil — pod kolesi poštnega vlaka, kateri je pijanega rekruta tako teško poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico v Ljubljano.
— Zaplenjeni konji. Na semnju v Novem mestu dne 6. t. m. so oblastveni organi iz doslej nam neznanih vzrokov zaplenili devet, s Hrvatskega prignanih konj in jih izročili nekemu novomeškemu posestniku v začasno oskrbovanje. Ko je dal „varuh" konje peljati na vodo, polastil se je lastnik dveh teh svojih konj in jo ž njima popihal na Hrvatsko.
— Kaznovana baharija. Posestnica Marija Škubic v Podsitarjevcu v litijskem okraju je imela s to tak. Da ga je bila vesela, je umevno, in tudi to je umevno, da ga je imela shranjenega na najsigurnejšem mestu v svojem stanovanju, namreč v postelji. Težko je umeti, čemu je ta stotak kazala drugim ljudem. Najbrž iz baharije. A to baharenje se je slabo izplačalo, kajti mej tistimi, ki so bili tako srečni, da so videli rečeni stotak, se je nahajala tudi Katarina Šerec, ki je komunističnega mišljenja in se je stotaka polastila, ne da bi bila vprašala za dovoljenje. Orožniki so Katarino Šerec sicer prijeli in izročili sodišču, ali ženska taji na žive in na mrtve, da bi bila stotak ukradla, in tako se utegne zgoditi, da bahata Marija Šubic svojega stotaka ne bo nikdar več videla.
— Šote se je po uradnem izkazu na ljubljanskem barju naredilo tekom leta 1898. celih 22,920 000 komadov.
— Samomor. V Pulju se je včeraj 281etni orožnik Jožef Bule k iz Ljutomera, ko je prišel od obiska pri svoji ljubimki domov ustrelil.
— Kinematograf ,,ExcelsiorM daje samo še nekoliko dnij jako zanimiv ciklus „Borba z bikom", ki je povsod dosegel najlepši uspeh. Cela vrsta jako dobro izvedenih slik kaže na tisoče broječo množico v cirkusu ter vse faze te krvave zabave Spancev od vstopa bikoborcev in bika do trenotka, ko prvi „espada" spehanemu in penečemu so biku zada zadnji smrtni sunek in potem bika od vlečejo s konji iz cirkusa. Pridanih jo nekaj humorističnih slik. Cene znižane. V ponedeljek pride na vrsto popolnoma nov vzpored. Za društva, zadruge, klube itd. se dobe vstopnico po znižanih conah pri ravnateljstvu kinematografa.
* Muzikaličen čudež. V Budimpešti so muzikalični strokovni krogi te dni videli čudež, da je 5 let star otrok igral na klavirju Chopinove in druge skladbe. Otrok. Ernest Lengvel ne zna še čitati. Njegova mati živi v Kološu ter je vdova umetnika na klavirju. Deček je igral pred profosorji ondotne akademije in pred ravnateljem opere. Baje so vsi strmeli.
* 15leten morilec. V St. Poltenu je bil včeraj Ibletni Alojzij Setzinger radi za-vratnega umora na šest let ječe obsojen. Setzinger, jako lep deček, je v spanju zadavil tovariša, hlapca Ederja, ki ga je često dražil, da ga ne bo maralo nobeno dekle, ker jeclja. Dečku je bilo takoj po zločinu *al ter je vso noč prejokal,
* Jazuvlt — tat. Kazenska kamora ▼ Saozu v Galiciji je obsodila po tridnevni
porotni obravnavi jezuvita Ludovika Sklar-czyka v trimesečno ječo, ker je v svojem samostanu ukradel kaseto s 4000 gld. in raznim duhovnikom ter privatnim osebam manjše zneske.
* Poskusen samomor v sodni dvorani. Nedavno je bila v Parizu obsojena žena slikarja kostumov velike opere, gospa Branchini na pet, let ječe, ker je hotela svojega moža zastrupiti. Ko je po obsodbi ostavila dvorano, se je hotela z iglo za klobuk usmrtiti, toda ljudje so to zapazili ter ji zabranili
* V dim so spremenili v letu 1898 kadilci na Ogerskem nič manje nego 60 milijonov goldinarjev, 70000 več, kakor predlanskim. Število onfh, ki kade, se je pomnožilo; onih, ki nosljajo, pa nekaj zmanjšalo.
* Postna parnika .Southvvark" in „\Vesterland" „Red Star Linije" v Antver-pah sta dospela v New York.
* Kuga v Bombavu. Minoli teden je umrlo v Bombayu in njega predmestjih 2307 ljudij za kugo. Skoraj vsi Evropejci so mesto zapustili, dasi jim kuga ni nevarna. Mrjo le domačini. Borabay ima okoli 900.000 prebivalcev.
* Kraljica Ravanalo, bivša vladarica Madagaskarja, se je preselila iz Marseilla v Algier, kjer ji je dala francoska vlada lepo vilo in letnih 24 000 frankov pokojnine. Na otoku Heunion. kamor je morala najprej v pregnanstvo, je povila otroka. Kraljica je stara 30 let ter je mej črnci krasotica. Seboj ima mnogo dragotin in biserjev, ki so vredni baje 12 milijonov frankov. V Algieru je sprejelo črno kraljico okoli 10.000 ljudij. Oblastva so ji skazala vso čast. Oblečena je bila v črno baržunasto obleko z vlečko; preko ramen je imela rudeč plašč.
* Američanski zabaven vlak. Ameri-čanski milijonarji so skoraj vsi sinovi skopih očetov, ki so varčevali na vso moč, dočim njihovi sinovi tekmujejo mej seboj, kako bi očetovske milijone hitrejše zapravili. Wil-liam Vanderbilt je povabil okoli sto prijateljev in prijateljic na zabaven vlak, ki je peljal v Florido. Vlak je imel seboj šestdeset slug, natakarjev in kuharjev. Kuhinje so polne najdražjih jedil, „kleti" polne najfinejših vin. Razen tega ima vlak spalnice, knjižnico, igralnico in obednico. Tako drvi vlak proti jugu iz Ne\vyorka, njegovi potniki pa se zabavajo, kakor bi bili v najkon-fortnejšem hotelu. Seboj imajo tudi godbo, ki prireja koncerte in igra za ples.
Telefonična in brzojavna poročila.
Novo razkritje.
Dunaj 10. marca. Nemci kažejo, kako se tajnosti ne smejo varovati. Komaj so nacijonalci razkrili, da so posvetovanja glede programa Nemcev na Češkem ostala brez uspeha, že je drugo razkritje prišlo na dan. .Neues \Viener Journal" poroča po informacijah člana gosodske zbornice „Đeera, da v zadnjem času lancirani načrti za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem v prvi vrsti v „Prager Tagblattu" niso od vlado niti koncipirani niti stilizirani, ampak da so jih sestavili nekateri ustavoverni člani gospodske zbornico in nekateri poslanci nemške napredne stranke, a vlada, da jih je po i ndeskriciji jednegateh politikov dobila v roke.
Nemška katoliška stranka.
Dunaj 10. marca. V Lincu so imeli včeraj nemški katoliški ljudski stranki pripadajoči državni in deželni poslanci iz Gorenje Avstrijske in iz Solnograške zaupno posvetovanje, katerega so se udeležili tudi predsednik poslanske zbornice dr. Fuchs, deželni glavar gorenjeavstrijski dr. Eben-hoch in dež. glavar solnograški \Vinkler, zbranih je bilo 50 poslancev. Pokazalo se je, da so popolnoma jednih misli, da je stranki na vsak način nadaljevati dosedanjo politiko, s katero se tudi volilci povsem strinjajo. Shod je poslal brzojavne pozdrave ministerskemu predsedniku grofu Thunu, ministroma Dipauliju in Kastu ter načelniku kluba nemške katoliške ljudske stranke dr. Kathreinu. Hofman-VVellenhof ne sme v Nemčijo.
Dunaj 10. marca. Načelnik nemSke naoijonalne stranke, posl. HofmanWellenhof je hotel napraviti umetniško potovanje po Nemčiji, da bi tam razpravljal o razmerah
v Avstriji. Prvo predavanje bi bil moral imeti v Essenu na shodu, kateri je priredil „Alldeutscher Verband", a nemška vlada mu je to prepovedala. Vlada je naznanila, da bo shod razpuščen, ako bi Hofman-Wellenhof na njem govoril, in da se Hofman-Wellenhofa sploh s policijo odpravi čez nemško mejo, ako bi v Nemčiji hotel javno razpravljati o avstrijskih stvareh.
„Proč od Rima I"
Dunaj 10. marca. Schonerer prijavlja v nemškonacijonalnih listih poziv, naj se pri njem do konca tega meseca zglase tisti, ki hočejo prestopiti k protestantizmu, da se izvrši prestop prvih 10.000 na rojstni dan pokojnega Bismarcka.
Avstrija na Kitajskem.
Dunaj 10. marca. WN. Fr. Presse" poroča, da hoče tudi Avstrija neki kitajski pristan zasesti, in da je bila v ta namen odposlana v Azijo vojna ladja cesarica Elizabeta. Glasilo ministerstva zunanjih del javlja sedaj, da je ta vest od konca do kraja izmišljena.
Grof Thun v Pragi.
Praga 9. marca. Ministerski predsednik grof Thun je včeraj obiskal načelnika izvrševalnega odbora mladočeške stranke, dra. Škardo, s katerim je imel daljše posvetovanje. Koj potem je imel iz-vrševalni odbor sejo. Danes je grof Thun konferiral z namestnikom grofom Couden-hoveom, potem pa obiskal voditelja Nemcev na Češktm, dra Schlesingerja, pri katerem se je poldrugo uro rnudil. Mogoče, da se grof Thun še danes odpelje na Duna j.
Abstinenca Nemcev na Češkem.
Praga 10 marca. V ponedeljek se zbero poslanci nemške napredne stranke na posvetovanje glede abstinence. Že sedaj je gotovo, da sklenejo nadaljevati abstinenco, značilno pa je, da niso na to posvetovanje povabili nacijonalcev. Pričakuje se, da re signira deželnega maršala namestnik dr. W e r u n s k i, pristaš nemške napredne stranke, na svoje dostojanstvo še predno se snide deželni zbor. V tem slučaju postane namestnik deželnega maršala, predsednik trgovinske zbornice praške, Wo-hanka, tako da bi Nemci v predsedstvu deželnega zbora ne bili več zastopani. Breze v ognju.
Cel o ve c 10. marca. Od včeraj popoludne gori mesto Breze (Frisach), katero je tudi 1. 1895. zadela jednaka katastrofa. Senzacijonalen samomor.
Lvov 10. marce. Ravnatelj lvovske kreditne banke, dr. Krzižano\vski, se je davi ustrelil. Našli so ga zjutraj mrtvega v njegovi sobi. Uzrok samomoru ni znan. Zatrjuje se, da je Krzižano\vski imel svojega premoženja nad 200.000 gld. in da njegovega samomora ni spraviti v zvezo s kreditno banko.
Lvov 10. marca. KrziŽano\vski je bil star 56 let in vdovec. Financijalni krogi so povsem mirni. Kreditna banka izjavlja, da ta zavod ni v nikaki zvezi s samomorom njenega ravnatelja. Krzižanowski je bil upravitelj premoženja bivšega ministerskega predsednika grofa Badenija.
Lvov 10. marca. Dočim sumijo jedni, da je uzrok samomoru Krzižano\vskega iskati v kreditni banki, pravijo drugi, da je KrziŽanovvski žrtev amerikanskega dvoboja, tretji pa, da se je Krzižano\vski usmrtil, ker se jo naveličal življenja.
D u n a j 10. marca. Tu mudeči se član gospodske zbornice Marohwioki pravi, da jd osebna integriteta Krzizanovskega vzvišena nad vsak dvom. Krzizanovski je bil 11 let na Čelu kreditne banke. Da je bil melanholik, je bilo znano. Marclnvicki je Še včeraj ž njim telefonično govoril.
Narodno gospodarstvo.
— Posojilnica v Žalci imela je v 18. upravnem letu denarnega prometa 475168 goldinarjev 11 kr. Novih zadružnikov je v letu 1898, pristopilo 08 ter vplačalo deležev 740 gld., izstopilo pa je 55 zadružnikov, kateri so dvignili deležev za 550 gld. Število zadružnikov naraslo je koncem leta na 995, kateri imajo vplačanih deležev 11.670 gld. Odpovedalo je 51 deležnikov deležev za 710 gld. Hranilne vloge znašajo koncem leta s kapitalizovanimi obrestmi 292.428 gld. 68 kr. Stanje posojil koncem leta 1898. 259 241 gld. 87 kr., kateri znesek dolguje 981 dolžnikov. Letni čisti dobiček po 31388 gld. 11 kr.( porabi ae vsled sklepa današnjega občnega zbora sledeče; a) na-
grada ravnateljstvu in uradniku skupaj 340 gld., b) za dobrodelne namene 753 gld. skupaj 1093 gld., ostanek čistega dobička po 2195 gld. 11 kr. priklopi se posebnemu rezervnemu fondu za eventuvalne zgube. Posebna rezerva prejšnjih let znaša 28.S43 gl. 72 kr., in znaša torej koncem leta 1898. 30 538 gld. 83 kr. Splošna rezerva znaša 3690 gld. 76 kr., torej obe rezervi skupaj 34.22!» gld. 59 kr.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.) (Dalje.)
„ Pridobil sem si kmalu neko prostejše vedenje," nadaljeval je, „ter postal kmalu prav pripraven prodajalec — prav priljubljen, iskan in dobro plačan. Danes prodajam vse, celo stvari, katerih se nobeden drug znebiti ne more, ter usilim dami plaid, ki je prav za prav zahtevala rumene čevlje. Končno sem zapustil svoje rodno mesto. Hotel sem zaslužiti veliko denarja, da bi pomagal svoji sestri in malemu bratu. In kmalo me je angaževala neka prva manufakturna trgovina, ki me je radi moje sposobnosti prav dobro plačala, kateri me je pa odvzel bazar pod še boljšimi pogoji. V prisiljenem poklicu strpeti, gospica Štefanija, to je gotovo že marsikdo storil, a na takern polju kaj doseči, to je težavno, zato ni dovolj, da je dotičnik le komi, biti mora tudi mož'"
S solznimi očmi ga je sedaj Štefanija pogledala ter mu ponudila roko. Ni bil li več nego marsikak plemenit postopač, s katerim je plesala, ki ni imel druzega posla, nego podedovano premoženje zapraviti? In lahko je stisnila koraiju roko — pustila, da je pritisnil na njo svoje ustni.
„Tu" nadaljeval je zopet komi in tenorist, „spremljala me je neka posebna sreča. Nekega dne dobil sem pismo iz neznane roke. ki se je nekako tako-le glasilo: „Prijatelj Vaše rodovine, ki bi ostal rad nepoznan, zvedel je slučajno o Vaši navzočnosti. Imate li kako željo, imenujte jo Če bo v moči pisatelja teh vrstic, se Vam izpolni! Odgovor, da naj pošljem na nekega tretjega. To je ugajalo mojemu, nekako romantičnemu čutu. In odgovoril sem : nlmarn, kar potrebujem, a rad bi se muzikalično izvežbal. Kar zaslužim, porabim v koliko presega moje skromne zahteve , za podpore sorodnikov. Če Vam je toraj itd." Neznanec poskrbel mi je imenitne zveze ter mi poslal malo svoto v omenjeno svrho. Obljubil sem, da po njegovi osebi ne bodem spraševal, in da bodem denar le za glasbo porabil."
„Kako krasno!" zakliče Štefanija. Spominjala se je, kar se je oni glasbeni večer pripovedovalo, o nekem neznanem dobrotniku. Ta skrivnostni dobrotnik dal je nje nemu prijatelju zopet ono romantično svetlost, katero je prodaja škornjic tako nenadoma uničila. Gotovo mu je bilo namenjeno kaj velicega doseči, vkljub vsemu!
(Dalje prih )
C >*1 vtt j«. I no
Cascara Sagrada Malaga vino.
V Oorioi, 12. oktobra 189S. Oenj. po*p. >I. LeilStek, lastnik dežeP.e lekarne (20—10) v Ljubljani.
Kot najboljše odvajalno in slls raztapljajoče iredstvo priporn&sm vsakomur Vase izvrstuo Cascara Sagrada Malaga vino, ker sem »e o :ijf,.:i mradnoiu prapriAal. Proti m torej še l steklenico po postnem poletni    Perd. Moevln, posestnik.
Meteorologično poročilo.
VUiuu nad luorjum Snii-i m.  Sreilnji »r»<ni tlak T3H 0 mm.
Marec	Čas opazovanja	Stanje barometra v intn.	Temperatura v °C.
9.	9. zvečer	7:50-7	48
lo	7. zjutraj	7345	4-8
■	2. popol.	7iiu;i	11-4
Veti ovi
Nebo
Srednja včerajšnja  temperatura 4o', nor-malo: 2*5*,
dne" 10. marca 1899.
Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4"/„ . Ogerska zlata renta 4U „. . . Ogeraka kronska ronta 4%
20 mark.........
20 frankov........
[talijanski bankovci .... C. kr. cekini.......
NT Vso vrednostno »aplrjo proskrbujo BANKA MAKS VER8EO, Ljubljana, Šolsnburfovs ulloo 8. Srooko na mstoono obroka po 8 In 5 gld.
101 gld. 05		kr.
100 ,	85	
120 .	—	
101 „	10	
119 „	75	
97 „	75	_
921 „		•
369 „	65	H
120 „	45	
68 .	97'	■ n
11 n	79	
9 „	55'	
44 „	20	n
B „	66	
lOO.OOO kron,  25.000 kron  in 10.000
kron s.■ u'.iv!;'. •! k v- k.- i! !>■ r.o razstavne loterije Svoje p n čitatelje opozarjam'", da se bodo ti dobitki tudi v gotovini z 20° n odbitkom izplačali in da bode žrebanje nepreklicno dne 18. marca 1899.
Potrti od najglobljeje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prslaloartno vest o smrti naSega iskreno-l)uM,enepa, nepozabnega očeta, odnosno starega odeta, pradeda in tasta, gospoda
Luke Tavčarja
ki je po mučni bolezni danes dopoludne OD polu 11. un, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 80, letu svoje dobe blažen0 v Ooopoda zaspal.
Truplo dragega pokojnika se bode v nedeljo, dne 12. marca ob 6. ari po-poludne v hi5i žalosti na Dunajski cesti Bt. 18 svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu v rodbinski rakvi položilo k zadnjemu počitku.
Sv zadusne maSe brale se bodo v raznih cerkvah (470)
V Ljubljani, dne 10. marca 1899.
Lojzika Kersnik roj. Tavčar, hči. — Joan in Edvard Tavčar, sina. — Marlena Egor roj. Deu, Herman, Miroslav, Elza, Erika Deu, Janko, Pepi, Anton, Vida, Maša, Ruša, Nuša m Siavica Kersnik, vnuki in vnukinje. — Valter Egjer, pravnuk. — Rszika Tavčar roj. Leuc, sinaha. — Dr. Ferdinand Eger, soprog vnukinje.
Vsprejmem takoj ali v treh mesecih
odvetniškega
koncipijenta
tudi začetnika, pod ugodnimi pogoji. Plača
po dogovoru.
Dr. Dragotin Treo
(428—5» odvetnik v Postojini.
Spreten.
korespondent
vsprejme se v valjičnem mlinu v Kranju. (449—2)
Citraši
ter vsi oni, ki se žele* z malimi stroSki kot samouki gotovo in temeljit') naučiti igrati na citre, se s tem uljudno pozivljejo. da blagovolijo svojo č. adreso naznanit« po poštni dopisnici podpisanemu, ki jim bode doposlal brezplačno in franko obsežen popis novosti in pregled najboljših učnih pripomočkov za citre. — Naslov: Josip Sorg v Zagrebu. (400—2)
v Celovcu, Orlove ulice ftt. 12
ki je pripravna za mesarski, Špecerijski ali enak obrt, I sedaj špecerijski obrt) se radi odpotovanja pod zelo ugodnimi pogoji (kup 18.000 gld.) _
proda.
Natančneje se izve pri lastnici hiše TI a rij i 14 nt lic v Mariboru, Jezdar-
ske ulice štev. 5. (447—3)
Odlikovan na razstavah : Velike Melirice, Holeftov, Prostejev, Prerovo, Tisnov, Hampolc.
Potrebna in koristna darila za ; vsako priliko?_
Češki krždanski spootjalnl savod ■a platno!
8vo|t k ave>|laat
Viljem V.Vejman
ie delo valeč platnenega, pavol natega in da mastnega blaga
▼ Proatejevem na Mor »v i
priporoča Isatae tltnUe ladelke mm roko po smernih cenah i a najboljši kakovosti : releplatnrao dutu***« im BM»leao
»latfao vseh sirokosti in finosti, plata«* sat pl.thte do 24 ■ cm., elasnaste : gradle, namizne prte in blago, obrisaSe. servijete, bele in barvane za »>. 12 in 24 oseb, otirače, platnen in pavo'nat kanofts, tobce, bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet m angin za sinke, oksford, krizet. vtilečnl pr>«liit aeftlr in »otsko l»la«o ta damske obleke, pintom pavolnata, ruska, za iimnice, slamnike, z .store itd, trilbe, Sifon, floridas, kreton, piku, barbent, satin. brilantin itd., itd.
Uuodna darila T£U 195.3—31)
ILST in potrebe za goapodinjatvo.
Lnwtnl l^iloloU,
Trgovcem se blago ne pošilja. Kot strokovnjak in s&moizdelovalec lahko najbolje postrežem. Vzorci in ceniki na zahtevanje. Naročeno blago poitlja so
lo po poitaom povzetji.
Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom.
Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld. so vedno v zalogi.
Deteljno seme
predenice prosto, izsku&ena
travina semena
ter najboljša dunajska in erfurtska
vrtna semena
prodajata (21—B7)
2eve-6i6 da Zsillog
pri „Kltstaroarii",
Predzadnji teden!	1. glavni dobitek 100.000 kron si 2. glavni dobitek 25.000  „ || 3. glavni dobitek 10.000  ,. f i
TV            1   1                 vi        i    r-/•*  1                       priporoča (240—14) Dunaiske srečke a 50 kr. j.c. Mayer v Ljubljani.	
Brady-)eve
kapljice
za želodec
(praj atarijaceljska kapljica u Mita)
prirejene v leksurail .,»rl ■gemkesn kr»l Jn" Karla Bradjr-Ja na Dam »j si I.. Vleloek-saarkt 1
I ikaieu« In  »ciiale adravll«« ki ••1*1 Jat Iti o kre penje Želeder, ee Jo p>rokava   aaaslaakl   I-  aplek mri ael«d*nlla koleolaink.
Centa aieklrtilcl • • SO navč« Dvaju« atrklrnlca• »O navr.
D šojam se oposarjati le jedenkrat, da ae moje kapljice sa želodec cestokrat ponarejajo. Pasi naj se torej pri kapo vanj a na gorenjo varstveno znamko ■ »opattnoua O. Irsdjr in naj ae zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te snamke in podpis« O. »radjr.
Kapljice za želodec e.£s&.
(prej Mnrljstecljake kapljle« la želode«)
so shranjene v rndečih nagubanih Ikatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno iinamko). Pod| to znamko mora biti
podpis fi&nuUj* Deli so navedeni. Kapljic* sat Želode« se pristne dobivajo v ltisu-ii!      »»eh telit*rim ti.
Za kadilce cigaret in iz pipe.
Najboljše in najbolj zdravo kadinje
je bres dvoma ono ■
„HoratboE" »n
Pristna la i otročjo glava kat varstveno naaeks-
Mali savojeek sadostnje, da se 5 do t; zavojčkov tobaka naredi okusnih, prijetio dnhtečih in sdravju ugodnih.
Jedili iidtlnratelj
Th. ICOratb,
Orsdsc droaorija .pri kefcrs"
Olavna salogs:   F* v. Pettauer« drogerija v Ljubljani. (1*7:. 801
Majhen aavoj.'ek IO kr., velik 80 kr., Id malih al. 4 veliki savoji franko s povsetjem 1 gld 26 kr.
iz mlina
VinkotaMajdičavKranji
oddaja so po
en gros činih v plombiranih vrečicah
po tO in 28 kil v prodajalni
Maksa Domicelja v Ljubljani
na Rlmakl cesti vla-tVvla OornpoTlm hI sam Dostavljanje na dom brazplačno. Plomba originalna mlinska.
Moka oddaja se tudi v vreCah po 50, 86 in 100 kil. (469-1) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domaČega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.
Semena
vseh vrst, zanesljivo kaljiva
priporoča tvrdka
Ivan Perdan
Največje skladišče
raznega semena
in sicer
velikanske pese
potem nemške, štajerske, inkarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike ; velika izbera semena za salato, kumare, peter-šilj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelenjad.. — Proseč mnogobrojnega poseta
(881-6)       Peter Lassnik. Baron Dumreicherjeva
spiritna drožna tovarna in rafinarija v Savskem Marofu na Hrvatskem
priporoča svoje
oUe mane, najboljše in mnogokrat odlikovano
p
^>^'t*
(Backerhefe).
Olavno zalogo za Ljubljano in deželo imata
Peter Strel, vinski trgovec
Ljubi lana, nas Meatiiaaa trga it, 8, in
Karol Irielblin nsi-is)
v Vearaveh ulicah •» H.
er je ob sredah in sobotah naval pupova/ceu 3 debele jako velik, se vsa gospoda prosi prav uljudno, da blagovoli druge dni svoje nakupe pri nas izvršiti, ker nam bode potem mo%no, da jo postrežemo 3 vso mogočo pokornostjo.
2 velespoštovanjem
Jfonrad ^chumi § Co. ,iPri novi tovarni"
v Ljubljani, v $pitalskih ulicah.
IsdajateU in odgovorni urednik: Josip NollL
Ttsetnlna in tisk »Narodno Tiskarna1.