Ste V. 157. (Posamezna številka 8 vinarjev.) Izhaja vsak danv tudi ob nedeljah ln praznikih, ob 5 zjutraj. Uretfalftvo: Ulica Sv. Frančiška Asiikega 5t. 20, L na d str. — V»i dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisina se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koasorcij tlna .Edino*". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroKvotn v Trstu, ulica Sv. FrančUka Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave Ker. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 31*20 Za pol leta....................... 15*60 za tri mesece...................... 7'00 se nedeljsko Izdaj« za celo Ido ...... . €30 za pol leta................ » V TTsiu. v petek. a. junija 1917 l Letnik XI!?. Posamezne itevllke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjevt zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglas! se računajo na milimetre v šlrokosU ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Oamrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ....................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnin« in reklamacije ae pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti- — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega SL JO. — PoStnohranUniCnl račun it. «41.052. Zvezna armadna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se rszglaša: 7. junija 1917. Vzhodno bojišče. — Nič novega. Italijansko bojišče. — Sovražnik je včeraj ob Soči z največjo žilav ostjo na dal je t a! svoje poizkuse, da bi nam za vsako ceno iztrgal dne 4. t. m. odvzete mu postojanke. Bojišče f>ri J2mliah je bilo zopet pozorišče najsrditejše borbe. Italijani so pod'.egii: napadi njihovih mas so se razbili povsod ob najtežjih izgubah. Vnovič je o-hrf * v ;*šiti rokah 30 oficirjev in 500 mož, tako da presega skupno število od 12. mainika napravljenih ujetnikov že svoto 27.000. V Ziljski dolini je bil dne 5. t. m. sestre!*en en italijanski bojni dvokrovnik; oba letalca sta prišla neranjena v naše roke. Istega dne so naše napadne čete v ozemlju Dreizinnen z uspehom prodrle v sovražne postojanke. Včeraj živahnejši italijanski topovski ogenj v suganski dolini in na planoti Sedmih občin. Jugovzhodno bojišče. — V ozemlju jugovzhodno Berata so naši varnostni oddelki pognali sovražne oddelke v dolino Osuma. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BfcROLIN. 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. junija 1917. Zapadno bojišče. — Armada kra-Fe.iča Ri-prehta: Med Ypernotn in Armeit-tiereso.ii divja od včeraj topovski boj z tieziitanišano silo. Danes zjutraj s« je po obsežnih razstreibah in najsiinei^em bobni jočem ognju vnela v polni meri hhka v n^iidriji. pričeta s pehotnimi napadi Angležev. Z nenavadno srditostjo se je na-C ijevalo streljanje od labasseškega pre-K- pa do južnega brega Scarpe. Pri Hiilb:-cliu, Loos:i. Lievinu in Roeuxu so se dar os pred dnevnim svitom izjaloviti mo^ni an-Xleski delni napadi. — Armada nemškega cesarteviča: Kmalu potem, ko so nižje-renski fizillrji ob cesti Pinon -Jauy po srditem br^u bližine privedli It francoskih Jarkov \eč ujetnikov in obrnili pozornost nasprotnika tjakaj, so zgodai zjutraj južno Pargn\ Filafci deli melninskih, ha no veri. iskih. šlezvik-fcoBtainskih in branibor-skih polkov zasedli sovražne postojanke na Cl.eminu de« Dames, skoro v ra^segu dveh kilometrov. Stotniie so s podporo topov. minovit in letalcev in pljoniiiev ki čet bataljona št. 7. ki se je v botlh zadnjega ledna posebno odlikoval, /avzete zaukazani napadni cilj kljub trdovratnemu odporu sovražnika. Proti osvojenim črtam so se po srditem topovskem boju vrStli notri v noč močni sovražni protinapadi; b!li j-o VSI Odbiti. 11 oficirjev n 543 mož. en re-vo!verski top. 15 strežnic in granatovk tvori plen. — Armada vojvode Albrehta: Nič posebnega. — Včeraj je bilo v zračnem bc;u sestreljenih osem angleških letal: poročnik Voss je Izvojeval 34. zmago. Na vzhodnem bojišču in na macedonskl fronti nobenih večjih b^jnth dejanj. Prvi generalni Kvartirmojster: pl. Ludendorff. TI RSKO. CARIGRAD, 6. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na vseit frontah mirno. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 7. (Kor.) Woiffov urad po-roCa: V Sredozemskem morju je bilo po-:o ljeniii zopet več parnikov in jadrnic, skupno ton. N ič. adm. ^taba mornarice. SOVRAŽNA URADNA POROĆIL4. Italijansko poročilo. junija- — Tekom včerajšnjega dne jc bil topovski bol na fronti med Krnom in višiiami vzhodno Gorice trajno živahen. N.t Krasit je pričel sovražnik naše postoje ike incJ Vršičem in Jamljami zopet srdito bombardirati; nase baterije so krepko oe'^ varale. Južno Jamelj ie bilo bojno de-I \ai:je srditem boju dne 4. t. m. nekolik-> slabeiše. Naša nova črta je bila nasproti F' ondarja umaknjena na taktično ugTJnejšc postojanke. Tekom včerajšnjega dne smo ujeli 236 mož, med njimi 10 oficirjev. Letalsko delovanje je biilo zelo živahno. Eno sovražno letalo je bilo zadeto in je moralo naglo prštati pri Moosu v S-^kstenski dolini. Eno nadaljne letalo je bilo danes zjutraj sestreljeno med Vodica^ mi in Sv. Goro. Naša letalska brodovja so kljub srditemu ogrcju sovražnih obrambnih topov zmetala v zadnji noči dve toni močno učinkujočih razistre-lil na kolodvor v Št. Petru ob progi Trst—-Ljubljana m se vrnila nato nepoškodovana. Nova Rusija. Kerenskij o potrebi pripravljenosti armade PETROGRAD, 6. (Kor.) Svet delavskih in vojaških delegatov naznanja: Na seji sveta dne 4. t. m. je vojni minister Keren-sk;j izjavil, da njegovih govorov glede pripravljenost' ruske armade nikakor ni smatrati kot izraz osvojevalnih namenov. — Vzrok imamo za domnevanje, je rekel Kerenskij. da računajo nemški imperijalisti z desorganizacijo ruske armade, da zvišajo svoje zahteve, in zdi se, da nemška vlada sledi imperijalistom. — Popolna pripravljenost armade, je potrebna. da se doseže mir brez aneksii vn kon-trrbucije. Zaključil je z besedami: Živela mednarodna solidarnost demokracije! — Zborovalci so priredili Kerenskemu viharne ovacije. AMSTERDAM, 6. (Kor.) >Daily Ex-press« poroča isz Petrograda: Vojni minister Kerenskij je prvotno nameraval obiskati obrambna središča v Minsku. Psko-vu in R'gi. Ker pa je vsled dogodkov v Kronstadtu in iz drugih vzrokov njegova navzočnost v Petrogradu potrebna, je moral odgoditi svoje potovanje. Vsi odgovorni državniki v Rusiji so prepričani, da ie od Korenskega o:ivi?sna usoda dežele. Narod zahteva mir za vsako ceno. Demisija Sa z ono va. PETROGRAD, 6. (Kor.) Ruskemu veleposlaniku v Londonu Sazonovu je bil od-stoo dovoljen. Francoski sp-iat. PARIZ, 6. (Kor.) Odgovarjajoč na vprašanje -senatorja Resneti» gUtie sta lišća vlade napram stockhoimski konferenci. ie ministrski predsednik Ribot izvajal: »Senat je enako deželi postal vznemirjen vsled dejstva, da razjuotriva ena stranka Francije o možnosti, da bi se zoipet pričeli mednarodni ednošaji. Mišljenje javnosti, s katerim je treba računati, je dokazalo sedaj jasno, da je nemogoče tekom vojne stopiti z nasprotnikom v pogajanja, dokler so deli Francije v njegovih rofkah. Ako govorim o miru brez aneksij, ne pomeni to za nas, da nimamo pravice zahtevati tega. kar je naše. t. j. Alzacijo in Lotaritigijo, ki niste nikdar prenehali biti francoski. Kaj pomenijo odškodnine? Mi nočemo ponižati nasprotnika. Toda storjene nepravičnosti in grozovitosti zahtevajo povračilo. Boljše jamstvo za to bo obstojalo v ustanovitvi svobodne' Evro; e. kjer bodo vsi narodi samosvoji. Nato je imel kratko tajno sejo. Po otvoritvi javne seje je bil predložen dnevni red Combet-Regi'smas-net, ki pravi, da so izjave Ribota sprejele na znanje, in izraza prepričanje, da zamore trajen mir doseči !e zmaga zveznih armad. Dnevni red manifestira trdno voljo Francije, da nadaljuje vojno skupno z zavezniki, zvesta svojim idealom in svobodi za vse narode, do*sicr ne boste zopet povrnjeni Aliacija in Lotaringija, maščevani zločini, popravljena škoda in sprejeta jamstva proti ponovitvi pruskega militarizma. Ta dnevni red je bil od 235 glasujočih senatorjev sprejel -oglasno. Cesar odpotovai v Budimpešto. DUNAJ. 7. (Kor.) Cesar se je ob 10 in pol zvečer s posebnim vlakom odpeljal v Budimpešto. DUNAJ, 7. (Kor.) S cesarjem se je odpeljal z istim vlakom v Budimpešto tudi skupni finančni minister Burian. Ustanovitev ogrskega bloka za volilno pravico. BUDIMPEŠTA, 7. (Kor.) ^ klubovih prostorih Kar.'lvjeve stranke se je vršila včeraj ustanovna skupščina bloka za vo- _ PO D L ISTEK. Milijonar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavetto. .M a urice ni niti najmanje pazil na vse ono. kar mu je pripovedoval četovodja. Njegove misli so se neprestano bavile s skrivnostnim skokom iz okna paviljona, katerega je opazoval takorekoč tik pred morilskim napadon^ Skušal si je sam sebi utajiti stvar. - Saj sem se tu-i lahko zmotil, — si je deiai sam pri sebi. — V nočni tišini se mi Ie pač zdelo, da sem slišal oni skok veliko bliže, kot pa je bil v resnici. Mislil sem pač, da je skočil kdo iz paviljona, pa Je i'K»ralo biti le kje bolj daleč. Tako so prišli do zdravnikove hiše in so ravn i hoteli vstopiti, ko jc čctdViKija hipoma vzkliknil: — Glej, glej, kaj se neki svetlika tamle? — Kje? — je vprašal Maurice. — \ am4e, na oni strani ulice, ali ne vidite? Nekaj se sveti. Človek bi mislil, da je nekdo izgubil morda kak denar. In takoj nato je nadaljeval zopet: — Tu se pač sme reči. da vojak sme pobrati, kar naide. Zakaj ne bi pogledal, Če se izplača pobrati stvar. Stopil je čez ulico naravnost proti paviljonu, pobral tamkaj stvar, ki se je svetlikala na tlela, se vrnJJ in dejal veselo: — Denar sicer ttl, ali vendar je stvar srebrna in je biia vredna, da sem Jo pobral. Poglejte. Mam ice si je ogledal stvar, ki mu jo je kazal četovodja, in dejal nato: Kos zlomljene ostroge \e. — Vreden je prav gotovo steklenico : dobrega vina. ki si jo privoščim jutri zjutraj, — ja dejal vojak ia vtaknil »tvar v lilno pravico. Na predlog načelnika grofa Mihaela Karolyja je bila sipreieta resolucijo, ki zahteva: l. Uresničenje splošne, tajne, po občinah izvršujoče volilne pravice. 2. Mir bre« anefosij in kontribucij. 3. Jamčenje trajnega miru z narodnopravnimi ustanovami in demokratizacijo ar-mad:iih ki vnanjih stvari. Zanimivo je, da se ljudska, ustavna in Apponyjeva stranka niso udeležite ustanovne skupščine bloka za volilno pravico. N Nizozemska oficirska deputacija na avsftroo&fškl fronti. HAAG, 6. (Kor.) jNa povabilo c. in kr. vlade obišče'nizozemska deputacija oficirjev avstrijsko fronto. Deputacija odpotuje v pondeljek. Stockholniska konferenca. BEROLIN, 7. (Kor.) »Vor\varus« poroča iz Stockholma: Za razprave z zastopniki nemške socijalne demokracije so določeni dnevi do petka, morda do sobote. Zastopniki neodvisnih prklejo v Stockholm v petek, vendar pa se posvetovanja ž njimi ne bodo vršila pred pondeljkom. Zmešnjave na KHaiskem. ROTTERDAM, 6. (Kor.) Kitajska provinca Tientsin se je proglasila za neodvisno. ŠANGAJ, u. (Kor.) Tukajšnji listi poročajo iz Pekinga, da je podpredsednik v zadnjem trenoiku preprečil odstop predsednika Li Juau Hunga. Ministrski predsednik je bil odpuščen. Vprašanje krivde. Nobena stvar nas ne preseneča ve-č — piše praška »Union« — od tistih strani, kjer so bili sveječasno tako drzni, da so vrsto uradnikov s češkimi imeni — med njimi tu»ji bivšega \Vitteka, ki je bil tudi kot minister strog Nemec — prezentirali Njegovemu Veličanstvu kot > Cel:a . Ali trditev, da je v Avstriji eno pleme — »Nemci na Češkem« — brezpravno, zaslužuje že ix) svoji brezvestnosti resnega stvarnega odgovora. Oglejmo si le dejstva! Od 25,000.000 nrohivnUtvu CKLaiuiiiie ie 2.400.000 Čeških Nemcev. Ti imajo med svojimi pripadniki: ministra za vnamje stvari, ministrskega predsednika, tri ministre, vse de-žeine urade (na Češkem) izvzemši le dva. In potem tožijo še, da so brezpravni! To bi bili osebni momenti. Stvarno pa stoji stvar še hujše. Kdo je kriv na tem, <đa so se državni temeljni zakoni zlorabljali proti narodnostim in da smo danes dospeli tja, kjer s težavo iščemo izhoda? Le češki Nemci! Ze parkrat se je pokazala možnost, da bi se Avstrija izpopolnila kot država narodnosti, kot zavetišče miru — a vedno so bili češki Nemci, ki so preprečili to možnost! Unionka« meni, da bi bilo z vsemi drugimi Nemci Avstrije možno mirno skupno življenje. Tirolska, Štajerska, SoLnograška, Zgornja in Nižje-Avstrijska da bi se bile mogle pridobiti za kako «3ežehio avtonomija. Ali, pretirane aspiracije čeških Nemcev, ki trljl povrnejo do tiste pomembnosti, ki jo v resnici imajo l Da Nemci na Češkem po tako doJgo dovoljevani jim prevzetosti ne bodo hoteli sodelovali pri tem, je jasno. Preveč bi izgubili na svoji domnevani pomembnosti; ali na druge Nemce v Avstriji naslolja praški list resne besede v resnem času: - Vrzite s sebe jarm čeških Nemcev, pridite h kon- Zdravnik je ^al umirajočega ranjenca prenesti v svojo sobo, kjer ga je s pomočjo če tov od je začel slačiti, da bi ga potem položili na posteljo. Ko so slačili ranjencu hlače, se je vsnl iz žepa cel kup zlatnikov, ki so se po toči I i po tleh. — Vraga, no, saj je bil res dovolj debel za zaklanje, — je vzkliknil vojak, ko je zagkdal zlatnike, katere je hitro začel pobirati po tleh. Maurice pa je brez odlašanja začel preiskovati rano. kar je ranjencu povzročilo bolečine, da se je zdrzni!. — Ni še Izginilo v*e upanje. Mož je mlad in krepak: najbrž še okreva, — si je mislil Maurice, k! mu je takoj zopet Obvezal rano. ne da bi se bil ranjenec prebudil v zavest. Ko je končal svoje delo, se je zdravnik ekrenil in |a zagledal četovodjo za mizo, na kateri jo po tleh pobrane zlatnike zložil ferenčni mizi, ln najdemo že poti in sredstva, da se porazgovorhno, da si ustvarimo boljšo bodočnost, da pa tudi onim večnim kalilcem miru brez rekriminacij damo to, kar jim v resnici in opravičeno gre po božjem in človeškem smislu pravičnosti! « Mi na jugu monarhije, ki imamo poravnati toliko računov z nečeškimi, po mnenju praškega lista bolj zavedenimi, nego krivimi Nemci — mi bi sevec'a le želeli, da bi ta apel naletel na ušesa, ki hočejo slišati in uvaževati. Kolika sreča za narod naš. za njegov razvoj in njegovo bodočnost bi bila, če bi naši »alpski Nemci« hoteli slediti temu pozivu, priti h konferenčni mizi in se porazgiovoriti za pošten sporazum — iskreno, brez vsakih za-vrainih misli in z resnično blago voljol Saj ne treba še-le praviti, koliko blagoslova bi donašalo našemu narodu, če bi mogel vse tiste najbolje sile, ki so mu jih absorbirali doslej neprestani, zastrupljeni in zastrupi je valnl narodni in politični boji, porabljati odslej na delu za svo) kulturni napi edek, gospodarsko povzdigo in socijalni razvoj!! Ako bi nam namesto utrudljivih in ubijalnih bojev prišlo mirno tdlelo, ki dviga duha in jači narodni organizem! Vendar: kakor iskreno želimo take iz-premembe v odnošajih do naših nemških sosedov, vendar moramo istotako iskreno izjaviti, da se na podlagi izkustev mnogih let naše nade ne vzpenjajo posebno visoko. Kar se tiče vprašanja po krivcih na vse.j dosedanji nesreči v naši Avstriji, se ne moremo — odkrito bodi povedano — popolnoma strinjali z mnenjem praškega lista. Rekli bi: glede prve polovice, ki se nanaša na mero krivde Nemcev na Češkem, soglašamo popolnoma, glede druge polovice, poizkusa nekega razbre-m en jenja »alpskih Nemcev« od krivde — pa ne. Po naši sodbi je bila volja za krivico napram Slovanom v državi enaka pri sudetskih in pri alpskih Nemcih. Od tega svojega uverjenja bi koncedirali le, da je krivOa pri Nemcih na Češkem veča v toliko, v kolikor bi morda — ako ne bi bilo pritiska od tam gori — pri naših Nemcih moč za uveljavljanje te volje upadala, hi bi morda venda/ pod silo poprej prišla med nje dispozicija za kak sporazum. Zla volja, torej "krivda — pa je bila na obeh straneh! Razne politKne vesti. Današnji zistem na upravi državnih železnic! Nlkier tako očitno, ka predpogoje«, ko zbornica v imenu naro-dov, v imenu velike večine državljanov odklanja poizkuse germanizacije: da se ta zistem od strani uprave državnih železnic nemoteno, kakor da se ni nič zgodilo, nič izpremenilo, nadaljuje — to pa že vzbuja naše strmenje, kakor da stojimo pred zagonetko. S kako doslednostjo, rekli bi skoro s srditostjo, se ta zistem dalje izvaja pri državno-železni-škem aparatu na slovenskih tleh. o tem Ck>znajemo dan na dan kričečih dogodkov iz prizadetih in do skrajnosti ogorčenih krogov; o tem priča posebno tudi usilje-vanje tistega preznanega Wieserja. not<>-ričnega nesposobneža, ker brez potrebnih kvalifikacij toliko glede osebnih svojstev, kolikor glede strokovne vs p osobnost i. Nu, če bi pa kdo menil, češ: prav se godi Slovencem! C emu pa so tako krotki! Postopajo žnjimi tako le zato, ker vedo, da v kupčke. Pred seboj je Imel list papirja, v roki pa pero in je čakal. • — Kaj želite, četovodja?«— je vprašal Maurice. — Sestaviti hočem svoje poročilo. — Ali morda mislite, da boste mogel zaslišali ranjenca? — Seveda. — Potem se vam zna zgoditi, da boste moral čakati zelo dolgo. Zelo dvomim, da bi se zavedel kmalu---- če ga namreč sploh rešim____kar nikakor ni gotovo. _Vendar pa moram napraviti zapisnik, da ga izročim komisarju. _Torej narišite enostavno^ kaj ste storil in videl. Kakor hitro bo mogoče ranjenca zaslišati, takoj obvestim policijo. — Rad bi bil napravil prav velik, važen zapisnik____ki naj bi bil dokaz moje Vneme. Kakor se zdi, pripada ranjenec višjim krogom.... To bi mi pridobilo ugled pri njegovih soro»liilkih.... morda smejo — ga opozarjamo, da zistean na ui ravi državnih železnic tudi med Cehi -kakor čitamo v čeških .listih dan na uan — hodi dalje isto pot, da se tudi v krajih z izključno češkim prebivalstvom nadaljuje germanizacija državnih železnic tudi pri stvareh, ki so namenjene javnosti, prebivalstvu. Tako n. pr. z razgtei in voznimi redi. Češki listi zatrjajo, da je prebivalstvo ogorčeno do skrajnosti, ter da se tre'bu najenergičneje upreti temu. »Union« vzklika: »Tako udejstvuje železniško ministrstvo besede vladarja o svobodnem razvoju enakopravnih narodov, in jim odreka celo tudi samo enakopravno vožnjo na železniških progah na Češkem tudi v čisto češkem centru kraljestva (se nanaša na Podjebrad.) Kaj naj si mislimo? Kako je možno kaj takega še — danes?! Po cesarjevem manifestu, po dogodkih zgodovinske znamenitosti za vso Evropo, r » političnem prevratu v naši državi!! Ni srečo imamo sedaj v parlamentu falang >. Ta naj pritisne in zahteva odgovora in remedure: ali je železniško ministrstvo posebna vlada v skupni vladi? Potem ne sme šef kabineta niti en dan več trpeti takih kaotičnih razmer! Ali pa pleše železniško ministrstvo svojo posebno turo, v skrivnem soglasju z g. šefom kabineta? Ce ta ni vezan na upravitelje državnih železnic, naj jih izvagonira; če je pa vezan na-nje — potem sta zrela za koso zistem na državnih železnicah in — ves kabinet. Te račune naj poslanci hitro •spravijo na jasno! Kajti narodi ne morejo prenašati takega žaljenja in kršenja njihovih najprimitivnejih državljanskih e vzkliknil začudeno. — Zlato In bankovci! Ta jenajbrž oropal celo Peruansko. (Dalje.) Stran H. EDINOST- štev. 157. V Trstu, dne S. junija 1917. ment. V enakem tonu sc je izrazil tudi bivši minister Pražak. pri pobiranju predloga na izvedbo poimenskega glasovanja se je pokazalo, da je bifa Sklenjena VSO oenemska večina zbornice vse desnice. .Med socijalnimi demokrati so poljski, ukrajinski in italijanski glasovali s Cehi, enako pa tudi navzoči člani latinske unije (Italiiani in Romuni). Tako se je dosegla večina 203 proti 185 pasovom, ker je pri krščanskih socijalcih manjkalo 12, pri nemških nacijonalcih 11 in pri nemških socijalnih demokratih 2 poslanca. Poljaki, ki so prej v spornih vprašanjih, če niso glasovali z Nemci, vendar postopali z modro zdržnostjo in so se odlikovali s svojo odsotnostjo, so prišM polnoStevilno v zbornico in so glasovali z ostalimi Slovani. — OČftalo se jc, Ja sc Nemci niso dovolj pripravili za glasovanje. Proti temu se more poudarjati, da na desnici (pri Slovanih) nad 70 poslancev ni bilo navzočih, da bi bila torej vsaka agitacija na levici (pri Nemcih) imela za posledico protiagitacijo na deklici, tako da se izid glasovanja ne bi mogel nič izpremeniti. Razburjenje v nemškem taboru je bilo seveda veliko. Z radikalne strani so se v prvem trenutku zahtevali najstrožji ukrepi. Nekateri so se izjavili za obstrukcijo, drugi pa za pre-prečenje tretjega čitanja, za odklonitev poslovniške predloge, za mobilizacijo gosposke zbornice proti novemu zakonu. \ictli bi brli najrajši, da bi bil National-verband takoj izvajal najstrožje posledice. Polagoma pa so nadvladali trezni elementi in v Nationalverbandu in krščansko socijalni stranki so se oglašali glasovi, ki so nujno priporočali, da naj se ne prenagli z odločitvijo in se položaj prespi. Vrše se torej pogajanja, kar se dodaja vselej tedaj, kedar je nevarnost največja.« — Kakor je torej videti, je ia nepričakovani poraz res zelo razburil in razjaril Nemce, ki so mislili. da so že absolutni gosiKx!arji parlamenta. Vesel znak je, da se jc ob tej priliki pokazuia med vsemi nenemskimi poslanci taka zmagovita solidarnost. Vtis slovanskih iziav v Bolgariji. Iz Sofije poročajo: Nekdanje rusofilsko glasilo »Zarja« piše o sestanku avstrijskega državnega zbora. Silen vtis napravlja iz-java čeških in jugoslovanskih poslancev o j ujedinjenju teh narodnosti pod žezlom' Habsburžanov. —— . — Vsak podpis nršega 6. vojnega posojila ie v številkah izraženo zaupcnle v moč naše vojske in neomajno zaupanje v končno zmago. Stanislav grof S z e p t y c k i, generalni major, generalni gubernator v LiibHnu. v Zadnji dnevi vojnega posojila. V nekaterih dneh se zaključi rok za podpisovanje 6. vojnega posojila. Z vseh strani se čuje. da podpisovanje poteka ugodno in da bo konči.i uspeh tega vojnega p-■ >■)].!a znaten. V teh nekaterih dneh. ki so še na raz-P je naloga sj lošnosti. da vsak v svojem krogu deluje za ugoden usi>eh šestega vojnega posojila. Zato se ponovno poživlja vsakdo, a naj teh malo dni izkoristi v r Ini meri, vsak naj pomisli, da je to vojno posojilo tudi priprava za delo v miru. Kdor še ni podpisal 6. vojnega posojila, se -podvizaj kar najbolj, in kdor je podpisal premalo, zvišaj svojo prijavo. — Sovražnik; se pripravljajo na nov udarec proti osrednjim vlastitu. Potrebno je. da ni<=mo pripravljeni samo vojaški, temveč tudi finančno. Samo ve k uspeh vojnega p >soj:!a ukaže sovražniku, da smo nepremagljivi. Poipiši vsak 6. vojno posojilo! firaško »Ta^e-post« je silno razburila izjava, s katero zahtevajo naši poslanci, nij se iz na^rh sloverr ko-hrvatskih pokrajin (»takozvanih« meni »Tagcspost« strupeno) umaknejo uradniki drugih narodnosti. GraŠki list meni jokavo, da se je nemškim uradnikom, nameščenim v južnih pro\ icijaii \ či.vanje državnih interesov, iL.k ž l por rej ogre;*je>vak> življenje. C) da. res je. AS; vprašanje je tudi t po čega vi krivdi? če kdo v ptuji hiši prepotentno n; -t 'pa. če žali. če hoče imeti — privile-^ ž. pred domačini v vsakem pogledu, če čuti v bebi gospodarja in gospoda, v domačinu pa vidi le hhpca in podrejenca: potem bi m >ra!o biti nezaslišano čudo. ako bi domačini možu z bičem hi grozečo pestjo — še sladili življenje! Kar se pa tiče t>te^ra Čuvanja važnih državnih interesov, ki da mu služi nameščenje tujerodnih urii :ikov med našim ljudstvom, je to perfidna insir.uaciia, brezvestno žaljenje našega naroda ziasti sedaj, ko pričajo in govore potoki krvi na bližnji fronti, koliko je žrtvoval in se žrtvuje ta že \*Ietl svojega zemljepisnega položaja tako težko zadeti nr * v obrambo najvišjih drža\nih in-tero' -v«! Za hrambo državnega interesa i -J takim l»uJ;reneva zi> ljenje tistih !iwkUi'%o uradn.kov tuie narodnosti!« To je ravno tNto. kar smo gori naglasili tudi i : /a^renc\c]o sami in potem se krem-žija. da ilin oru^i zagrenevajo! In končno je ;tmu 1.ko c-pomoči: naj ostanejo med svojci, pa jim Slovenci ne bodo ~ zamenjevali* življenja! Ba lok o viče v koncert. Danes, v petek, se bo vršil v gledališču Politeaina Rossett? napovedani koncert slavnega hrvatskega umetnika na goslili. Zlat k a Balokovića. Začetek točno ob 8*15 zvečer. Spored ie našle nii: 1. Saint-Saens: koncert v h-inol, 2. Corelli: La foilia, 3. a) Massenet: Me-ditation, b) Moszko\vski: Guitarre, c) Lotto: Fileuse, 4. Paganini: ! Palpiti. — Prodaja vistopnic za sedeže in lože se prične danes ob 10 dosp. pri gledališki blagajni na Borznem trgu Štev. 11. Kdor si j-e dal prostor ohraniti, naj pride po vstopnico tekom dneva. Ker že dolgo časa ni bilo v resnici umetniškega koncerta^ in z ozirom na sloves, ki ga uživa mladi goslač v umetniškem svetu, je pričakovati, da se glasboljubno tržaSko prebivalstvo udeleži koncerta v črni najobilnejšem številu. Novo oprostilno postopanje. Uradno se poroča: V zadevah odveze črnovojniške dolžnosti v Avstriji obstoja pri c. kr. ministrstvu dfežebie brambe (Dunaj 15. okr., Goldschlagstrasse št. 14/16) od vezna skupina, ki ji je naročeno, da pregleda vse sedanje odveze, in ki tudi odločuje o vseh prošnjah (predlogih) glede na nove odveze in o njih podaljšanju ne glede na to, če gre za službene obvezance c. in kr. -armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. 'dte-želne brambe, kr. liooveda, ali za c. kr., oziroma kr. ogrske črnovojniške obvezance. Preizkusile In odločile bodo o vseh odveznfh predlogih in prošnjah pri oprostilni skupim c. kr. ministrstva deželne brambe komisije, katerim pripadajo stalni zastopniki c. in kr. vojnega ministrstva, njegovega mornariškega oddelka in kr. domobranskega ministrstva, ki jim bodo od slučaja do slučaja pridelili tudi strokovnjake zastopnike posameznih ministrstev. Organizaciji, izbira članov komisij, stalnih in začasnih zastopnikov in okolnost, da prihajajo vloge o odvezah s poročili tistih oblasti, ki so merodajne za posamezne odveze, jamčijo skozi in skozi za strokov-njaške, ciobro premišljene, vse merodajne okolnosti upoštevajoče sklepe komisije. Dozdaj se ie večkrat pojavilo stremljenje, da sc je na pritrdilno ali pospeševalno rešitev odveznih prošenj vplivalo z osebnimi ali brzojavnimi priporočili -— bodisi potom prosilcev samih ali po posredovalci!;. To je nepotreben trud, ki povzroča vsem prizadetim delo. izgubo časa, vpliva na delovanje odvezne skupine in seveda ne more čisto nič vplivati na komisij \<£ sklepe. O odločbah bodo kakor hitro mogoče obveščeni prizadeti. V bodoče bo vsiiko vprašanje pri opročče-valni skupini ministrstva deželne brambe brez pomena, ker ne bodo dajali pojasnil prej. dokler ne bodo rešitev poklali oblastim, pozneje pa to radi preobilice gradiva in tekočih poslov ne bo mogoče. Z ozirom na to bolo pričenši z 20. junijem 1917 odpadla obvestila strankam, ki so se dozdaj podeljevala v oproščevalni skupini ministrstva deželne brambe vsak torek in petek od 9 ure dopoldne do \2 opoldne. Z odredbami c. in kr. vojnega ministrstva in c. kr. ministrstva deželne brambe se je vlojhev preOlogov in prošenj za nove oprostitve in za podaljšanje oprostitev preuredilo. Posebno morajo vse osebe te prošnje vložiti osebno ali pa potom svojih upravičenih namestnikov pri občinah v katerih delajo ali se nahaja sedež njih delovanja, za katero prosijo oprosčenja; prošnje se morejo vložiti le potom urad. tiskovin. Podrobnosti poizve lahko vsakdo pri občinah, političnih okrajnih oblastih, pri c. kr. črnovojniških okrajnih poveljstvih. Vsaka prošnja, ki se ne vloži predpisanim potom, povzroči nepotrebno delo in zavira odločitev, ker se mora prošnja vrniti in Še enkrat vložiti. Uravnava prometa s senom in slamo. Uradno nam poročajo: Preskrbovanje s :-enom in slamo je bilo doslej prepuščeno svobodnemu prometu. Ta je bil omejen le v toliko, kolikoi so se Ooločile najvišje cene za ta predmeta, da je bila oblastim Jana pravica do zahtevanja in da je brlo razpošiljanje navezano na potrdilo za prevoz. Okoinost pa, da je vsled pomanjkanja drugih krmil lastna potrebščina na senu n slami v letu 1917. bila veča, nego v iormalmh časii., tako, da je bila že v prvem času po žetvi nenavadno velika poraba, je umevno, da je — v očigled ne posebno ugodnemu *'onesku letine v zadnjen- letu — nabavljanje potrebščine z napredovanjem letnega ča-a naletalo na vedno veče težave, ter da ie proti koncu sedanje gospodarske perijodc nastopilo veče pomanjkanje surovin na krmilili. Te okolno-ti Sv j bile uradu za prehrano v r'"-vod. da se je izrekel za državno upravljanje teh predmetov v bodoči gospodarski perijodi. Vlada ie sedaj z naredbo ustregla temu nasvetu Naredba, ki stopi v vciiavo z dnem 15 .-unija, podreja seiro in slamo zaplembi. Državno upravljanje letine sena i:i slame se poverja centrali hi deželnim poslovalnicam za krmila, pri katerih se ustanove oddelki za seno in slamo. Ker p.i ic nabava potrebščine na senu in slami biez prcveVkcga oškodovanja lastne porabe poiicdeiske živinoreje možno le pri natančnem poznavanju poljedelskih razmer v dotiČneni območju, sc polaga najve-ča važnost v sodelovanje poljedelskih korporacij na tej akciji. Lene, ki jih bodo deželne poslovalnice plačevale za zaplenjeno blago, se določijo s posebno naredbo. Cene za porabnike določi oddelek za >eno in slamo pri centrali za krmila. Deželne poslovalnice so že dobile nalog, naj rgenizaerjo svojegn oddelka" za seno in slamo primerno iz popolne. Slovensko planinsko društvo. V soboto zvečer je imelo Slo\ ensko planinsko 'ruštvo v Ljubljani svoj občni zbor. Predsedoval je občnemu zboru načelnik gosp. dr. Tominšek, ki se je spomnil preminulih članov in odbornikov, med njimi Ivana Mejača m Vinka Borštnerja. Iz poročila blagajnika Rozmana o računskem zaključku za I. 1916. posnemamo naslednje: Skupni promet v l 1916. je znašal kron 196.61606. Aktiva znašajo s 1. Januarjem 1917 po odbitku 15c/c oziroma 10% od stavb hi inventarja K 182.195*42. V zadnjih treh letih izvršeni odpisi znašajo kron K 60.439*02. Cisti dobiček znaša v 1. 1916. K 2213*23. Lastna imovina društva znaša s 1. januarjem 19!7, skupno K 119.543 17. Računski zaključek se je odobril. Iz poročila tajnika g. Hauptmana je omeniti tole: Delovanje društva se je moralo omejiti na vzdrževanje stavb in na urejevanje zlasti finančnih razmer, število članov se je skrčilo in se danes ne da natančno dognati, padli so tudi prejemki iz članarine. Na drugi strani pa je društvo dobilo denarne pomoči tako od kranjskega deželnega odbora 2000 K, od mestne občine ljubljanske 1500 K, od Ljubljanske kreditne banke 500 K, od Mestne hranilnice ljubljanske 500 kron. Jadranske banke ter tvrd k Samec in Krisper {*> 100 K, od Vzajemne zavarovalnice v Gjradcu 50 K ter izdatne popuste od raznih tvrdk. Vsem se je izrekla zahvala. Ob priliki bo zgradilo društvo dependanco v Kamniški Bistrici, koča na Kamniškem sedlu se je nekoliko preuredila, na koči na Veliki planini so se izvršile nekatere adaptacije ter so te koče dobro oskrbovane. Občni zbor je iz-premenil nekatere točke pravil, ki streme zlasti za oživljenjem podružnic, ter je končno izvolil odbor, ki se je konstituiral takole: Načelnik odvetnik dr. Fran Tominšek. njegov namestnik šolski ravnarelj Iv. Macher. tajnik pisarniški ravnatelj Josip Hauptmann, njegov namestnik profesor Janko Mlakar, blagajnik bančni pristav Oskar Skušek,' njegov namestnik knjigovodja Rudolf Rozman, gospodar trgovec in posestnik Iv. Korenčan, njegov namestnik trgovec in tovarnar Ivan Ogorelec, odborniki višji stavbni komisar inž. Viktor Skaberne, stavbni komisar inž. Leo Mencinger, profesor dr. Vinko Šarabon, namestniki magistratu i komisar dr. Berce, tiskarnar Hrovarm in deželni računski oficijal Badiura. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena deželni računski svetnik Lindtuer in odvetnik dr. Švigelj. Zcnlcroba imetja. Oraško deželno kot kazensko sodišče je dovolilo zaplembo premičnega in nepremičnega v Avstriji se i! hajajočega premoženja Mihe Vošniaka, rojenega 1837.. pristojnega v Šoštanj, okraj Slovenji gradeč, upok. nadzornika južne železnice, ki se nahaja sedaj v Ženevi, I Vrsi on Dupuis, Glacis de Rive 21. Miha Vošnjak je obdolžen zločina veleizdaje, zločina proti vojni sili države in pripomoči k vojaškim zločinom. Odškodnina za oddane kovine. Anagra-iični urad v ul. Sanita št. 25/111., vrata 58, bo izplačeval danes od 3 do 5 pop. odškodnino za vse komisije in na vsa potrdila do štev. 7550. Mnstna zastavljalnica. V soboto. 9. t. m., od 912 dop. do 1 pop. se bodo prodajale na iavni dražbi dragocenosti* zastavljene meseca majnika leta 1915. na svetlo-rnodre listke serije 137 m sicer od štev. 164.001 do št. 165.000, od 3l/2 do 6! 2 pop. pa ned rago ceni predmeti, zastavljeni meseca junija leta 1910. na rumene listke serije 139 in sicer od štev. 5&.101 do štev. 51.750. Naši v ujetništvu. Kakor nam poročajo z Predloke (v Istri) se je oglasilo dosedaj iz ruskega ujetništva 100 ujetnikov, pripadnikov predložke župnije. Raztreseni so po raznih krajih evropske in azijske Rusije. V srbsko ujetništvo je prišlo o ujetnikov, a v Italiji so 3 iz te župnije. Švedska skrinja. Švedska skrinja je priprava. v kateri postane jed, ki smo jo zavreli na štedilniku ali na ognjišču, mehka. V ta namen se mora lonec, v katerem smo zavreii jed, tako tesno pokriti in obdati s slabimi prevodniki toplote, da vročina in sopara ne moreta iz njega. Jed ostane v loncu ali v kozi ves čas vroča, postane mehka in je kuhana, ko jo čez štiri do osem ur rabimo za obed ali večerjo. Ker v tako dobro zaprti. poso»Ji para ne more odhajati in ž njo ne dobri duh, ostane ied bolj okusna in se zviša' njena rediina vrednost. Švedska skrinja je jako preprosto sestavljena, pripravi jo lahko vsaka, gospodinja sama z zelo majhnimi stroški. Zadostuje vsaka posoda, ki se dobro zapre n. pr. navadni zaboj iz močnih uesk brez špranj in z močnim pokrovom, ki zaboj dobro zapre z železnim zaklepom. — Najlažje in najboljše napolnimo švedsko skrinjo z lesno volno (drobnimi oblanci), ker se ne drobi in se da dobro stlačiti. Na}-prv > natlačimo lesno volno na dnu skrinje prav tesno, kakih 4 do 5 cm. visoko, nato napolnimo skrinjo z lesno volno skoraj do vrha. Ako imamo le en lonec napravimo v sredi luknjo, ako imamo dva ali tri lonce ali kozice tudi cb straneh. V luknjo postavimo lonce, ki iih rajo biti le toliki, -ia ostane še od vsake stranicc, kakor tudi med loncema najmanj za 4 cm. prostora. Tudi v te prostore zatlačimo lesno volno, kolikor mogoče tesno. Cim natančneje izvršimo to «~elo, tem boljše nam bo služila švedska skrinja. Le nekoliko spretnosti in potrpljenja ie potreba, in skrinja se tako trdno natlači z lesno volno ali tudi starim papirjem, da sc niti ne premakne, če jemljemo lonec iz skrinje in jih devljemo zopet nazaj. Na vrhu pokrijemo lonec z blazinico ki smo jo napolnili 5 senom ali tudi z lesno volno, tako da je tudi prostor nad loncem 4—5 cm visoko pdkrit s slabim prevodnikom toplote. Raba švedske skrinje je zelo preprosta. J^d, ki jo hočemo skuhati, pripi avimo v lonce ali v koze, najboljše so take z dobrim pokrovom in brez ročajev, ker ročaji vselej razkopljelo stisnjeno volno. Vsaka Jed se mora v loncu na štedilniku ali na ognjišču prekuhati, to je vreti mora toliko časa, da se skozi in skozi pre-greje. Redko lahko hrano, kakor juho, riž, testenine ki drugo podobno, manj časa; zelje, fižol, grah i. dr. mora vreti najmanj pol ure prej. Paziti je, da se lonec ne odkrije najmanj 10 minut preden se postavi v skrinjo, da ostane vsa sopara v njem. Hrano, ki jo rabimo opoldne, lahko pripravimo pri zajtrku; če jo rabimo zgodaj zjutraj, že prejšnji večer pri kuhanju večerje. Ko je lonec z jedjo ki smo jo prekuhali, pripravljen, ga naglo vtaknemo v švedsko skrinjo, pokrijemo z blazino in trdo zapremo. Cez štiri do šest ur, da celo čez osem ur, >0 lahko vzamemo še popolnoma vročo iz skrinje. Največ je jedil, ki jim predolgo kuhanje v švedski skrinji veliko manj škoduje, kakor preulolgp kuhanje na odprtem ognju. Iz tega sledi, da so jedila, ki rabijo različno dolgo časa za kuhanje, lahko hkrati postavijo v skrinjo. Samoobsebi je umevno, da se skrinja med kuhanjem ne sme odpreti, če se odpre, se mora postaviti jed Še enkrat na ogenj, da zopet zavre. V švedski skrinji se navadno pripravlja le taka hrana, K 50.000; E L K :* >0<)0. LOfflPT & Co. K 25.000; N. N., N. N. po K 23.000; Hugon Joun-< K 15.000, Ljudska lira nilnica in posoj Inica K 13.000; Ivana Ktichler, delniška družba tržaške cestom železnice. 1'ani Joung, c in kr. pod:>olkovi ik Edvard G iudi, Alb rt Faber, N. N., N. X. po K 10.000; Henrik Trevisini K 8000; c. in kr nadporo*nik Maiin Trevisini, c in kr poročnik Jurij Trevisini po K 6000; Anton Vrabec. V. A Tfeiffer, Em?st Pegan po K fO 0: \Yilly Fabianl, Ivan Bronzan po K 4000; Toma': Frihauf, Ferdinand Berze po K 30G0; ing. !M:mj*Picciol», Rudolf Malftlan, Kard Malalan, Adolf Kohner. Josip Benedettich po K 2000; A loj/ F.nduih K 1500; Anton Gom/.v, Mafija Ur »lin, Karel X iif t-r. Gn-ion Rotter, Mar j Stockel. L'jop Id Viar.ello (II podpis, e. in kr. lisdjToročnik .Moric ^'olf, M. Baschiera & O. Zmaicvicli po K 10 ; Mihael Pi-čanc K <00; Julij MinziK ioU; An-onija d' E-te, Milan K'rlff. Aleksander S~mbo p K 200; Ro/.eta Faz-rini K 50, in nadaljni po p si v skupnem znesku K 28 550. S> Podpisi na VI. vojno posojilo. — Izkaz c. kr. avstr. vojaš- ega vdovskega in sirotinskega sklada. Megari S. A.. Tr-t. K 70.000, Jeroniii Galilej, Trf»t. K 1- 00. Grogoris Josip, Trst, K 1000, V -si::t n vd. Marce e, lr.- 0. Miški " nton. Trst. K 2J0, Vitturi iti Raunicb, Trst, K 1000, tvrd t a Henrik pl. Franceschl, Trst. K 2000, H. Schivi D" Angeli, Trst, K_«000, Gerbec Anton, Kubd.l, K 20 Tigoj Franc, C-er. iče, K 100:>. Vodopivec Vincene. Cer-£ niče, K 1000, Furian Fr.me, ČerniCe. II 1000, Palik Justina, rablje. K 1' 00, Vrtovec Josip, Žablje, K lOCO, Rustja Anton Skrilje, K 10* 0, liustj* Janez, Hkrilje, K 1000, C rkveno o krbni-š vo. Kri/. Cest '-. K 3« 00. Prel c Marija t a in. K 1000, Kole^ijatska cerkev v Motovunu K 10 o, Ferencich Ivan. Buje. K 1000, Jančar Antonija, DivaSa K 2000, Rusac Marko. Rusci-Beram, K 1000, Miiller Ivan, PoreC, K 200, Budan Hugon, Opatija, K 1000. m Vsaka krona pomaga uničiti sovražnikov up i Vsaka kro^a je Mnl kamen za mir. Vsaka krona pospeši povratek naiiii Junakov z bolltta! Vsled tega naj stori vsakdo svojo dolinost In naj podpise vojno posolilo! m B 0 neposredni bližin! tasamesta - |e na predaj , enoHlstropno hiša z več kletmi in velikim vrtom. Istotam se proda tudi velika enonadstropnci fiifa, ki vsebuje več obokani?! skladišč In kleti. Obe hiši ste ob glavni čast!, Liizu kolo^ra. Naslov pove Inseratnl oddelek Edinosti pod Štev. 720/0. Srbei — Zno; — šc?a€fti Gžšsj — Lupanje kože — Kraste pege — Kožsra b&lsmi-ms hurji — Otekline En rane. Gotovo sredstvo proti tem Je JANTROVA MAST, ki ne maže in je brez duha — Mal lonček K 3, veliki K 5, obiteljski K 9. Poleg tega Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Vladko Bartullč, Zagreb, Jelačičev trg 19. Izdelovatelj: Geri> Šandor, lekarnar v Nagykoros-u št. 83. dj I Ifj i a I Produ S2 popolnoma urejeni! ras i€r&3iis!?.£ETS s tiskarsko 5r> kRlIge^ežkc koiteosUo, Ponudbo posf „TisKorna44 Uu&ljana poštni predal n. Trst - Uia Stadion 13 - Trsi Odprt od 8'2 zvečemaprel Cena: L orste K 2. II. ursfe K1. NALI OOLASI:: □□ on □□ •e računajo po 4 «tok. b*s«do ; Hulct tiskan« kosado rs6a .......... najo oukr&t — Ktj-asajšs J r-^r^l »40 stotinic. ULJ : pri»tojb:ft» ubSi Ureče Sruzne, stare in nove kupuje tvrdka akob Vatovec ul. Carintia lU. 117^ EAiAAVfif Anton JerkiČ poslnje zopet v ivojern rUIUilUl ateljeju v Trato, Via deUe Poste ^♦»v. 10._ 4<)7 ? 2a čev'ije prodaja na drobno in na de- t JlIlU belo prodajalna drobnarij Osnio Benzfon v Trstu, Corso 1 lo8 ZOSOZĐ^AVNIK Dr. J. Čerrni^ v Trstu, ul. Posta vecciiio 12, vogal ulice dellc Posla. Izdiranje zobov brez bolečine. :-: :-: Plombiranje. UMETNI ZOBJE m Slamnate ceulle (Jolne). trgovcem j r.poročam slamnate f « vlje in slamnate podplat« za v čevlje, katere sem zače; i/.deio a*.i, tako da vsaki zahtevi lahko uurndlm. Ker je dru^a obutev tsKo draga, bode ta z.i osebe, ki imajo opravilo v sobah, d >bro doSla Xaj vsak poskiisi fr^nc Cerar. tovarna -lamnikov v Stobu, po^ta Domžale pri Ljubljani. 3073 OpJasl, osmrtnice, zahvale In vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, na] se pošiljajo na »In^eratni oddelek Edinosti« — JADRALSKA šm icA Trst Vfa Cassn di Rlsparmio štsu. S (Lastno poslopje) Kapital in razerva K 8,890.000 - Pilljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vloge na knjižice 3 12 0 0 Vlo^e na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in blage ležeče v javnih skladiščih. Safc deposlts promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Za\aro vanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours Krediti. Bozna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.---Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. z== Uradne ure s od 9 do 1 popoldne